Stev. 157.
SLOVENEC, đne 15. № 1923.
Stran B.
enju z izkazovanjem prevelike oalužnostl napram vladi predaleč, je sodil po vojni oATod sam (dr. SušterSič).
Po vo|nL
Svetovna vojna pa je zapustila v slovenski duši silne sledove in povzročila v oji silen preobrat, ki je moral imeti svoje posledice tudi na političnem polju.
Stare tradicionalne razmere so ustvarile v Sloveniji razne stranke na podlagi različnih programov in načel, a vse so ime-e, kakor dokazuje zgodovina, eno samo »olitično metodo in politično taktiko, namreč da »dosegajo uspehe, s primernim poštevanjem dinastične sile in fevdalnega uha. Po vojni pa se je to razmerje kore- ] ito izpremenilo: Enih ljudi se je svetovna vojna toliko prijela, da so uvideli, da v doji nanovo se porajajoče demokracije v na-ih deželah stare metode upoštevanja fev-alstva in ponižnosti niso več umestne in so jih odvrgli, drugi pa so ostali po svojem duhu In po svojem mišljenju stari maliko-valci in oboževalci fevdalnega duha, aH z drugimi besedami: ostali so stari »a v s t r i j a k a n t U.
V novi državi.
To razliko v političnem razvoju slovenskih političnih strank opazujemo lahko zlasti od dobe, odkar imamo novo državo SHS. Slovenska, nekdaj v »napredni stran-ti« združena inteligenca je ostala, kar je >ila v Avstriji: Suženj. Ona še danes računa z možnostjo »političnih uspehov« le, te se priklanja vladajoče гли sloju — kakor je bilo nekdaj na Dunaju. Vso svojo moč hoče črpati ne iz tal, z katerih je zrastla in ki so daces svobodna, ampak s pomočjo vlade, brez ozira na to, ali slovensko ljudstvo tej vladi zaupa ali
Drugastrujapapravi: »Svetovna vojna je razbila f e v d a 1 • stvo, mi se mu ne klanjamo več, i n k e r f e v d a 1 s t v a n i v e č . ta t o hočemo udejstviti svoja aačela in svoje principe ne več s pomočjo starih metod in stare politične taktike, ampak moramo kreniti na nova pota, oprijeti se moramo novih,modernih metod in moderne ter možate politične taktike, ki upošteva moderni demokrati-eem.ncpastarega f e v d a 1 s t v a.«
In to je nova moderna SLS — kje in kdo so pa »avstrijakanti«, o tem pa ni neoda po tem, kar smo povedali, nobenega dvoma več.
Toliko za enkrat kot odgovor na »Narodov« včerajšnji prevod uvodnega članka iz belgrajske »Politike« o dvojni morali. Nekaj podrobnosti pa še pride.
Iz zunanje politike.
• Preobrat v angleški politiki. Lloyd George je bil odkrit nasprotnik Francije in je izjavil, da je antante konec, ako Francija sasedo Poruhrje. Njegov naslednik Bonar Law sicer tudi ni rad gledal franooske politike, toda kot konservativec je bil napram ovjetski Rusiji sovražno razycloven in je lustil, da se Francija ojačuje, ker jo je smatral za svoje orodje proti sovjetom. Sedanji ministrski predsednik, veleindustrijalec Baldwin, pa je, čeprav konservativec, zavzel drugačno stališče in Anglija bo brezdvoma na njem vztrajala. To stališče je, da mora Nemčija plačati In sicer, kolikor .'•> le vsta-
nu, da pa mora Francija opustiti svoje dosedanje metode, ki Nemčijo gospodarsko uničujejo. Dr. Beneš pa se zdi, jo sugeriral Angliji in Franciji načrt, kako Nemčijo sanirati približno po tisti metodi, po kateri je druätvo narodov saniralo Avstrijo. Vendar se bo Francija zelo upiralo, kajti cilj anglešLe politike, ki boče vzpostaviti Nemčijo, gre pod Bahlwinom končno za tem. da Francijo na kontinentu politično in gospodarsko porazi,
•	Velikanski pomen Turčije za bodočnost se kaže v dolov".ih lozc kega miru. Turčija se odveze vsakega plačevanja kakršnihkoli reparacij, dolgovi Turčije velesilam se razdele med njo in njenimi nasled-stvenimi državami (tudi na Jugoslavijo bo dokaj bremen odpadlo!) in tudi nobenih zasedbenih stroškov Turčija ne bo plačala. Inozemci v Turčiji ne bodo uživali več nobenih predpravic. Svoj del dolgov odplačuje THirčija velesilam v papirnati valuti. Vzrok, da je Turčija dosegla mir pod tako ugodnimi pogoji, je naravnost divja tekma med velesilami, da si pridobe prijateljstvo Turčije, ki je postala najdragocenejši gospodarski objekt bodočnosti. Gre za iraško nafto, za rnde, za železniške in pristaniške objekte, da — Amerikaner! sanjajo celo o progi, ki naj veže Sredozemsko morje preko kaspiških krajev. Turkestana, Tibeta in Kl-taja s Pacifikom! Tudi nevarna je Turčija, ker utegne ta tekma velesil za koncesijami roditi podobne posledice kakor one, ki so leta 1914. privedle do svetovne vojne.
*	Meda za volivno reformo. Poslanec Meda je podal popolarski parlamentarni skupini pismo, v katerem naznanja, da je vložil v zbornici dnevni red, v katerem
sicer izjavlja, da vladni volivni zakon o« odgovarja pravičnosti, vendar zbornica spričo danega položaja vlado noče ovirati pri njenem delu za revizijo političnih ustanov, za katero je sprejela odgovornost, ter prehaja v podrobno razpravo vladnega načrta. Svoj korak opravičuje Meda s tem, da je prišel do prepričanja, da bi glasovanje ljudske stranke proti volivni reformi deželi in stranki prineslo veliko Škodo. Izjavlja, da se le z bolestjo loči od vodstva stranke, da oslanc v duhu z njo in da njegov nastop nima ničesar skupnega z dosedanjimi disideeti popolarske stranke in njihovimi novimi organizacijami.
* Proti tisku. Italijanski ministrski svet je v svoji seji 12. t. m. sklenil določbe proti »zlorabi tiskovne svobode«. Po teh določbah bo moral poslej v novih pokrajinah nositi odgovornost za list ravnatelj sam ali pa eden izmed rednih glavnih urednikov. Senatorji in poslanci ne morejo postati odgovorni uredniki. Kdor je bil radi tiskovnih zločinov že dvakrat kaznovan, ne more postati odgovorni urednik, ozlr. mora to uredništvo odložiti Politična oblast more nastopiti proti odgovornemu uredniku, ako list s svojo pisavo otežuje di-plomatično akcijo vlade z inozemstvom ali škoduje narodnemu kreditu na znotraj ali na zunaj, ali kakorkoli moti javni red; ako list hujska na zločine ali na razredno sovraštvo, na kršitev discipline med javnimi nameščenci; ako podpira interese tujih držav, podjetij in zasebnikov na škodo italijanskih interesov; ako ponižuje domovino, kralja, kraljevo dmžino, papeža, državno vero ali pa ustanove in oblasti prijateljskih držav.
Aktualna vprašanja.
(Iz govora posl. Fr. Krenižarja v narodni eknpäiinl dno 26. junija.)
Pri razpravi o kreditih za ministrstvo za socialno politiko je imel posl. Fr. Krera-žar daljši govor, iz katerega posnemamo po stenografekem zapisniku sledeče odstavke:
GREH NAD INVALIDI.
Novega invalidskega zakona še danes nimamo, Še do danes nI predložen načrt novega invalidskega zakona. Še vedno jo v veljavi začasni invalidski zakon. Toda v dvanajstinah hoče vlada in je to tudi dosegla, da se doneee določba, ki pravi, da bodo podpore invalidov v bodoče podvržene razsodišču neke komisije — ne vem ali je to sodišče ali le upravna komisija, to ni popolnoma jasno in da proti odločitvi te instance ni nobenega priziva. Opozarjam na to, da je tu donesena odločba, ki je nezakonita in protiustavna in tudi nečloveška. To določbo smo dobili sedaj mesto invalidskega zakona, ki ga invalidi tako težko pričakujejo.
Ze po današnjem Invalidskem zakonu je določeno, da morajo invalidi biti obvezni člani oficielne organizacije, ki jo država priznava in podpira. To je «Udruženje vojnih invalidov kraljevine SHS«. Pri tej priliki opozarjam gospoda ministra za socialno politiko na sledeče: Ako ta določba začasnega zakona še velja in upam, da še velja, ker je zakon še v veljavi, potem morajo vsi invalidi biti organizirani v tej organizaciji. Ako morajo biti invalidi organizirani, potem imajo tudi pravico in dolžnost, da izvršujejo funkcije, ki jim jih ta organizacija daje. V Ljubljani pa imamo pri pokrajinski upravi, oddelku za socialno politiko šefa,
ki je kot načelr'k invalidskega oddelka I»-ja,-il invalidom in jim prepovedal, da ne втејо njegovi invalidi, ki so v državni službi, biti nlkaki funkcionarji te organizacije, in da se z njimi sploh ne razgovarja, če eo prevzeli kake funkcije. Radoveden sem, kako je s to stvarjo, in prosim gospoda ministra za socialno politiko, da napravi v tem ozira red in nam da pojasnilo, ali imajo posamezni šefi pravo v zakonu določene pravice in dolžnosti organiziranih invalidov kratkomalo teptati. Če te pravice nimajo, prosim gospoda ministra, da pozove ljubljanskega šefa na odgovor. (Klici na desnici: Žalosten je ta šefi)
Dalje bi opozarjal gospoda ministra, da je v zmislu začasnega zakona o invalidih določeno, da imajo invalidi, ki so organizirani v Udruženju vojnih invalidov prednost pri vseh službah, Id se oddajajo (Kliei: Samo na papirju!). Toda v Ljubljani se je zgodilo, da je bilo v februarju pod vodstvom tega šefa reduciranih 6 invalidov iz državne službe, medtem, ko so nelnvalidi s« dalje ostali v službi, med temi tudi ženske pomožne moti.
Dalje bi opozoril gospoda ministra na to, da se tukaj dela razlika med invalidi, ki so 50 % za delo nesposobni in med onimi, ki eo nad 50!$ za delo neepoeobni. V zakonu ni nikakega predloga za to razlikovanje, ki ga ustvarja tu šef ljubljanskega oddelka za socialno skrb popolnoma samovoljno.
Invalidi v Sloveniji so imeli privilegij, ki so si ga sami pridobili In ki je tudi v zakonu utemeljen, da Imajo pravico do raznih kinopodjetij in da kot taki dobivajo procente od podjetnikov za svojo blagajno In za podpore svojih Članov. Ali pod sedanjo vlado, ne belgrajsko, ampak pod vlado sedanjega šefa v Ljubljani obstoja nevarnost, da bodo vsi ti privilegiji udruženja
ratnih Invalida, sekcija Ljubljana odpadli in da se bo invalidom odvzelo vbe to, ka' so do sedaj vživali.
Ako se govori o redukciij Invalidov, bi ei dovolH opozoriti na to, da je v Ljubljani na inv. oddelku dovolj zmožnih pisarniških in upravnih invalidov, ki H lahko vršili pisarniško ali drugačno službo. Če kdo misli na kako redukcijo, bi priporočal, da ea reducira šef in pa So kak drugi gospod. Tam Imamo dva sodnika, lri sta ne vem iz kakih razlogov šla iz sodnjiske službe. Sodnikov danes primanjkuje. Škoda da ni tukaj gospoda ministra za pravosodje, da bi ga na to opozoril. Sodnikov torej' primanjkuje, toda gospodje s sodnijskim izpitom in z vso potrebno kvalifikacijo zapuščajo sodno službo in so drže mest, ki niso namenjena njim, ampak v prvi vrsti invalidom. — Vem, da bodo gospodjo v Ljubljani izjavljali, da so oni le uradniki in nič drugega kot uradnikL Toda socialno delovanje ne obstoji v akt Iii in raznih predpisih. Socialno delovanje, socialno gibanje je v živem življenju. To pa se ne more predpisovati г akti, ampak z ljubeznijo. Tega birokratizem ni sposoben. Mi moramo za socialno delovanje imeti manj mrtvih črk, pa več živega duha in ljubezni, manj birokratizma, pa vec človekoljublja, Ljudje, ki hočejo delali v socialni politiki, ne smejo biti birokratje, ampak ljudje, ki imajo zmisel in srce za ubogo siromake. Tega pa v Ljubljani in drugod v obilni meri pogrešamo.
POMANJKANJE STANOVANJ.
Drago vprašanje, lri tudi spada pod kompetenco ministrstva za socialno politiko, je skrb ta stanovanja. Pomanjkanje stanovanj je pri nas v Sloveniji silno veliko. Ze ob priliki debate o železniškem ministrstvu sem omenjal «vagonarje*. Pri nas imamo na stotine družin v barakah, na stotine ljudi v kleteh, kjer boleha njihova de-ca na škrofulozi in tuberkulozi. Opozarjam na to, da nevarnost te bolezni ne ostane omejena samo za tiste, ki so ji danes izpostavljeni, ampak, da se ta nevarnost no bo ustavila tudi pred vrati kapitalistov miljo-narjev. — Gospodje, mi v teh naknadnih kreditih ne vidimo prav nič, da bi se hotelo od strani vlade kaj ukreniti v tem ozira. Država je zasedla v Ljubljani, v Maribora, in ravno tako zdi se mi tudi v Zagrebu, velikansko množino hiš in je tam nn-stanila svoje urade. Iz dotičnih his so se morale izseliti stranke, ki so danes brez stanovanj. Na mesto, da bi država sama zgradila potrebne hiše, so se morale izseliti stranke, ki so sedaj kakor rečeno brez stanovanj. Ko bi država sama zgradila potrebne zgradbe bi bilo to tudi za njo cenejše, ker mora za te hiše plačevati ogromno najemnino — kirijo, kakor Vi pravite, pn ne bo postala nikdar lastnica hiš, pomanjkanje stanovanj je pa raditega še večje, socialna mizerija še vse hujša. Opozarjam vlado, naj Ima tudi za to stvari nekoliko zmisla.
VINIČARSKI ZAKON.
Opozarjam tukaj g. ministra za socialno politiko še na eno stvar, ki sicer no spada v njegov delokrog, nego v delokrog ministrstva kmetijstva, na razmere naših vi-ničarjev. Vinlčarji na Slovenskem so posebna institucija, ki jih, pri Vas v Srbiji ne. poznate. Te razmere so socialni škandal in sramota za vsako pravno in socialno urejeno državo. Opozarjam gospoda ministra za socialno politiko, (Mcdklici poslanca Žebo-ta: Kje pa jo svota 1,400.000 kron, katero ste radikale! pred volitvami obečali vini-čarjem? In kje so tiste breje krave?), da pri ministrstvu za kmetijstvo zastavi ves
Dr. Joža Glonar:
Srbske naselbine na štajerskem
Najnovejši »Glasnik geografskog dru-Itva«, sv. 7. in 8. Beograd 1922, prinaša na »tr. 113—125 razpravo, ki se peča s tem problemom in ki jo je napisal profesor zgodovine na univerzi v Skoplju, R. M. G r u j i 6. Problem je prvi spoznal naš Davorin Trstenjak, znanstveno se je ž njim prvi pečal profesor zgodovine na graški univerzi, Bid ermann. Zato se člo. ok r ;z-vesell nove razprave o tem problemu, od katere pričakuje, du ga bo po0 . bila in razkrila. To veselje se že na prvih straneh Iz-kadl v prazen nič, ko vidiš, da cj je problema lotil mož, ki mu nikakor ni dorasel.
Gradivo za razpravo je črpal iz dveh virov, Iz arhivaličnih podatkov !n iz krnjav-Dih in osebnih Imen. Način, kako je ravnal e tem gradivom, pa nam kaže, da Grujlć nl-tna niti najprimitivnejših pojmov o metodi, ki je za tako delo potrebna in da nujno potrebnih pomočkov pri takem delu, ki jih w imamo ali sploh ne pozna, ali pa jih su-Jerensko ignorira. To so pred vsem obširne »todlje o krajevnih In oeebnih Imenih, ki Jih •mamo že od Miklošiča sem.
Bldermann Je L 1888 dokazal Iz gradiva "e.ierskega deželnega arhiva, da so Skoke Pti Mariboru srbska naselbin«, ki Je nasta-,a v dragi polovici XVI. stol. loiji* stavi Trie srbske naselbine na Štajerskem že v Jlarejšo dobo; >po svoj prillck eo nastale «i čaaa ccllslab jBffiftBb&felififcazuie iz
zgcJovins. !h 4 -utkov o njih:.' posadkah. Iz nacijonalnosti garnizije ali iz narodnosti, ki jo razodevajo imena v plačilnih listih najetih vojakov, si:lepi. ' 'V fako da-lekosežnega, pa je v resnici prenagljeno. Po tej poti bi lahko sklepali ke^ J, da je -.IIa Ljubljana 1. 1923 naseljena od Macedonoev,
Kragujevac pa od Slovencev I
Imena, ki dokazujejo srbsko poreklo njih noeiteljev, se že v 15. stoletju — po Grujiću — nahajajo tudi v administrativnih službah na Štajerskem: tako Je v 1. 1463-4 znan celjski župan Ivan >Bokalić, v 1.1481-3 pa Marinko (str. 114). Ta argumentacija je sploh značilna za Grujiča, ki traktlra slo-
venščino — srednjega veka! — kot nekaj bistveno različnega od srbščine! Radovedni smo res, kako bi Grujić dokazal, da Boka-lič nI slovensko Ime, ampak srbsko. Da so zapiše >Bokalič«, to je pri Grujiču že nekaj,
v ostalem pa ni noben dokaz! Ali se res samo Srb lahko iuienuj n. pr. I l3gar in nc tudi Slovenec? Negi e de na to, da je razlaga krajev, in osebnih imen ei "> najbolj težavnih Bioloških operacij, kdor s takimi Imeni znanstveno kaj dokazuje, bi moral dobro poznati oba Jezika, v tem slučaju torej srbščino In slovenščino. Kako je s srbščino pri GruJIČu, ne morem reči; vsekakor pa ie Jezika ne pozna, kdor ga samo piše in govorL Slovenščina mu je naravnost deveta vas!
Na VBO moč značilen je način, kako operira Grujlč s krajevnimi imeni. Vzemimo samo en primer, ob katerem se lahko ta nje-ggva no več primitivna, ampak naravnost -5
za zgodovinarja 1 — naivna metoda ilustrira. Na str. 114. piše: >U severoistočnim okruž-jima sretamo se opet češće s imenima mesta postalim od Ratz, Reize — Rašanln, Sr-bijanac. Takova su: dva zaseoka Ratzenberga Hi Hacka Vrha u erezu Radgona, Rafzen-au zaselak u srezu MiČesk ( o tej besedi l*> шо še izpregovorUi!), Ratzenberg i Ratzerhof zaseoci u srezu Maribor, Ratzberg zaselak u srezu Lajbnic, a Raaz iP.cii.engra-ben zaseoci u okružju Gradac. Očividno Je tukaj, da se je z g o d o v I n a r zadovoljil z današnjo obliko krajevnih imen, kakor Jo podaja avstrijski »Ortsrepertorium« I Iz katerega >repertorija« je vzel krajevno ime >Racki vrh«? — Vzemimo v roke Z a h n o v lOrtsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter« in poglejmo, kaj govore zgodovinski dokumenti o teh Grajircvih ^srbskih« naselbinah! >Ratz< pri Gradcu (Nemškem) se 1. 1265 v listinah imenuje »Redeiz«, 1. 1390 Ratsch, 1395 Raicz; Ratzenau je v 1. 1400 >Trutzenaw«, 1446 >Rutz(e)naw«; Ratzenberg pri Ljutomeru je 1.1357 »Raschen«, Ratzendorf pri Maribora so omenja že L 1265, mariborski Ratzerberg je L 1305 že >perg Reitze«, Ratzerhof pa že 1. 1200 tudi »Raitze«. Tako govorijo zgodovinski dokumenti zoper prazne kombinacije zgodovinarja Grujiča! Če ne bo mogoče l i njih na vse zadnje sklepal, da so -..Rasel-ani« južno in srednjo Štajersko naselili že v dvanajstem stoletju! Nemogoče skoro da nI! Kako sliko bi dobili o vrednosti njegovega dela, če bi e Zahnom v rokah prerešetavsli .vso njegovo toponomaotiko, s katero operi-
ra! Menda je dovolj, da se je ilustriral samo eden stavek; bilo bi preveč, če bi dragi opravljati to delo, ki je prav za prav njegova stvar.
Značilno je, da citira samo nemško izdajo štajerskega »Orfsrepertorlja« iz 1.1017, slovenska iz L 1918 mu je očividno neznana! Odtod prihajajo pri njem tista lepa krajevna imena, kakor n. pr. Ankenstrin, Gutenhaag ali >Mičeskr, kar je samo s cirilskn pisave prcč.itani »Nuroekt! Če bi samo malo vtaknil nos v štrekljeve razprave o krajevnih imenih po Štajerskem, ki jih ie prinesel mariborski ^časopis za zgodovino in narodopisje«', bi ne bil mogel nopisnti odstavka na str. 124.: >U ptujskom se okružju nalaze: Borovci, Bratislavci, Bratonožiči. Bukovci« itd. itd., vse imena, ki so Oraji-ću dokaz za >srbsko-hrvatsko poreklo« njihovih prebivalcev.
Grajić je svoj članek sklenil s stavkom ? >Da se dobije definitivna I što jasnija slika naših starih naselja po Štajerskoj valja, u z Istorijska istraživanjn, preduzetl In anh-o-pogeografska, etnološka i lingvistička ispf-tivenja po svima ovlm i mnogim drugim okolnim mestima.« To je vse res, toda ta posel bodo morali opravljati pravi znanstveniki, ki poznajo predmet In njegovo lite-ratora in ki imajo poleg tega še potrebno znanje in metodo. S svojim prvim poskusom na tem polju je Grujič pokazal, dn mu vsega tega manjka in da zu sodelovanje na tem polju nI kvalificiran. Pred reznltflti in mrtodn njegovega članka je treba jasno posvariti vbe one, ki se za ta jjroblem zanimajo»