Poštnina plačana v gotovini LetO III. V Ljubljani, V ponedeljek dne 4. avgusta 1930. St. 31. Posamezna Stevfflca Din 1 COVEJSSKI £IST Izhaja vsak ponedeljek zjutraj errr.fniMaa- » » ■ Uredništvo: Kopitarjeva ul. šl. 6IU1 Telefon št. 3487. Interurban 3487 Rokopisi se ne vraCafo Posamestna šl. 1 Din, mesečno, če se sprefema Ust v upravi, naročnina 4 Din, na dom In po noštl dostavljen list 3 Din. Celoletna naročnina 3O Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. lnserati po dogovoru Uprava: Kopltarfeini ulica št. 6/11 Poštni ček. račun, Cfublfana 15.179 Telefon štev. 2549 Praznik človekoljubja in slovanske vzajemnosti Višek gasilskih stavnosti - Sv. maša na Kongresnem trgu - Veličasten sprevod -V sprevodu $e bilo okrog 10.000 uniformiranih gasilcev, 20 godb in blizu 100 zastav -Zborovanje gasilcev - Izročitev odlikovani - Krasno vspele vaje gasilcev Ljubljana, 3. avgusta. t Nebo je naklonjeno gasilcem. Za njihov najslovesnejši dan jim je pripravilo najlepše vreme, tako, da so se mogle dopoldanske svečanosti izvršiti v največjem redu in v popolnem obsegu. Opoldne se je vlila, takoj po svečanostih huda ploha, ki pa je lc ohladila zrak za popoldanske svečanosti. Silno je narastel promet v Ljubljani. Na vsakem koraku srečaš modro gasilsko uniformo. Zdi se, kakor, da se je vsa Ljubljana spremenila v en sam gasilski tabor. Povsod je živahnost, povsod vedrost, ki se izraža v obrazih ljudi, v oknih, ki so okrašena s cvetjem in v zastavah ter praporih. Po mestu markirajo neprestano godbe in igrajo. Tako je bilo razpoloženje pred in po sprevodu. Kongres je povzročil silen dotok tujcev v Ljubljano. Računa se, da se je na kongres pripeljalo nad 20.000 ljudi od drugod. Samo od sobote zvečer pa do nedelje do 9 zjutraj se je pripeljalo v Ljubljano 7200 ljudi, po večini gasilcev v uniformah in največ tudi iz Slovenije. Pripeljalo se je zopet tudi zelo veliko Cehov, Hrvatov in drugih. Stanovanski odsek sam je za inozeince, Srbohrvate in delegate in ženske preskrbe! nad 1500 postelj za prenočišča. V te številke seveda niso všteta skupna prenočišča po šolah in zavodih. Kako ogromen je bil dotok prebivalstva, se vidi najbolj po tem, da so bili v opoldanskih urah v sredini mesta vsi lokali prenapol-ujeni, ko so gostje kosili. Gasilci se zbirajo Ob sedmih zjutraj so se začele zbirati gasilske čete na trgu pred Mestnim domom, ki pa je bil kmalu natrpan, potem v Streliški ulici, v Kopitarjevi, po nasipih na obeh straneh Zmajskega mostu, na vsem širnem Vodnikovem trgu. Gasilci so se urejali po župah, katerih je v Sloveniji 37. Nekoliko pred osmo so se začele gasilske čete izpred Mestnega doma in sosednih ulic pomikati skozi Stritarjevo ulico, Marijin trg, ki je bil lepo ovenčan, z zastavicami obdan, ob znamenju Svet Trojice, gori pred okusno prenovljeno nunsko cerkvijo pa je gasilcem bral sveto mašo gasilski kurat, stolni kanonik dr. Mihael Opeka. K sv. maši K maši in po omenjenih ulicah so korakali gasilci v sledečem redu in v sledečih številih: Najprej Kranjska gasilska župa z dvema zastavama in s šenčursko godbo (32 mož) na čelu, skupaj 325 gasilcev v kroju. Vmes je korakala tudi godba iz Tržiča, ki šteje 25 mož. Sledila je Bettinska gasilska £upa, na čelu ena zastava, skupaj 20 gasilcev. Za Prekmurje je tudi to precej. Gomjeradgonska gasilska župa je imela na čelu dvoje zastav, za katerima jc korakalo 58 gasilcev. Gornje savinjska gasilska župa s 5 zastavami, z godbo in skupno 31 gasilci v kroju. Žalska župa je imela kar 8 zastav ter skupno 230 moi gasilcev. * Sledila so gasilska društva Maribor, Celje, Ptuj, skupaj 49 gasilcev. Gasilska župa Maribor, desni breg, je štela le 22 mož. Župa Maribor, levi breg — 29 gasilcev, "na zastava. Martjanska gasilska župa — 25 gasilcev v kroju. Ormoška iupa — 25 gasilcev. Ptujska župa z eno zastavo in 42 gasilcev. Strukovslca župa — 33 gasilcev. Sledila je Trboveljska gasilska župa s 5 zastavami in trboveljsko rudniško godbo na čelu. Župa je štela 157 uniformiranih gasilcev ter iS članov gasilskega naraščaja. Radovljiška gasilska župa je imela 11 zastav ter gasilsko godbo iz Gorij na čelu, skupaj 184 gasilcev. škofjeloška gasilska župa je imela na čolu gdsilslvo godbo iz Škofje Loke, kateri je v četi sledila še ena jfodha; skupno je štela 'Tipa t£t! woi. Sledilo je močnejše zastopstvo čeških in moravskih gasilcev z odličnimi odborniki na čelu. V tej skupini so šle tudi narodne noše, ! najprej nekoliko lepili čeških in moravskih iz Hane, potem pa okrog 90 naših gorenjskih j narodnih noš. Vmes so nesli tudi -i gasilske | zastave, katerim je sledila četa Samaritank, vkup 34 dam in deklet, čvrstih, v okusna bela oblačila odetih, z všitim rdečim križem na rutico, ki je prevezana čez čelo; sledila je moška samaritanska četa, vkup 17 mož, nato skupina gasilcev z maskami zoper plin in dim, 13 mož ter končno rešilni avtomobil ljubljanskih poklicnih gasilcev. Sledili so spet Cehi in Moravani, 171 mož. Nato so prišle na vrsto močnejše gasilske j župe, večinoma iz bivše Kranjske. Najprej Ljubljanska župa pod poveljstvom j g. načelnika Zupana, s praporom na čelu ter \ s 380 gasilci v kroju. Potem Savska župa z t zastavo ter 128 ■ možmi. Ižanska iupa je imela eno zastavo in je j štela 173 mož. Močna je bila Kamniška župa, vkup 125 j gasilcev, na čelu troje lepili zastav. V tej župi sta korakali dve godbi, Domžalska (27 mož) ter Moravska (25 mož). Vrhniška gasilska župa je štela točno 100 gasilcev. Ilabniška župa, i! zastave ua čelu ter skupno 243 gasilcev. Korotanski gasilski župi na čelu je korakala rudarska godba iz Mežice (26 mo*). Vseh gasilcev 130, z dvema zastavama. Slovenjgraška iupa, 1 zastava ter 52 moz. Grosupeljska župa z Šentjursko godbo na čelu, skupaj 179 mož, dvoje zastav. Krška župa, 2 zastavi. 142 mož. Novomeška župa, 1 zastava, 155 gasilcev, i Belokranjska župa, 1 zastava, 17 mož. Posavska župa z godbo iz Vidma ter z zastavo na čelu, vkup 148 gasilcev. i Šentjernejska župa z godbo in za-tavo ter 15 gasilci. Mokronoška župa je štela 32 gasilcev. i Litijska župa 135 gasilcev, troje zastav. Cerkniška župa je imela godbo in 1 zastavo na čelu, skupaj 123 gasilcev. Borovniška župa je štela 140 mož. Logaška župa je dala na čelo 7 zastav, v četi je korakalo 142 gasilcev. Vmes je korakala tudi Jeseniška godba, nato so sledili še gasilci iz Hrvatske, -kupaj i 187 gasilcev, 28 ženskih članov iz Djakovi, 36 ! gasilskega naraščaja, vmes na dvoje delov raz-' deljena gasilska godba iz Djakova, končno 15 gasilcev iz Hercegovine z zastavo ter za zaključek 4 gasilci kolesarji ter 2 kolesarja v narodni noši. Pohod sta zaključila dva gorenjska koleslja naložena s pari v narodnih nošali. Med sv. mašo so prihajale še vedno nove čete gasilcev, ki so se pripeljali s poznimi vlaki. Vsa ta množica gasilcev, ki daleč presega vsa dosedanja števila uniform na ljubljanskih ulicah, je kot val zagrnila ves prostrani Kongresni trg. Gasilci so stali vzdolž trga, kolona pri koloni, na vsako stran altarja sta bili nanizani vrsti gasilskih zastav, skupaj okrog 100, krog in krog altarja pa so spletle živ venec lepe narodne noše, skupaj okrog 100. Zborovanje na univerzi Po sv. maši, med katero je pridno igrala godba Zarja« pod vodstvom g. Dolina rja, so se odličnejši zastopniki gasilstva ter drugi j zastopniki oblasti zbrali v lepo prirejeni zbor-; niči na univerzi, kjer se je pod predsedstvom i predsednika Vseslovanske gasilske zveze g. Seidla ter podpredsednika Vseslovanske gasilske zveze ter predsednika JGZ g. Turka vršilo skoraj dve uri trajajoče zborovanje. — Med mnogimi drugimi so bili ob tej priliki navzoči: ban ing. Sernec, češki konzul dr. Itesl, rektor dr. Dolenc, dr. Golja, prosvetni inšpektor Wester, mestni župan dr. Puc, podžupan prof. jarc itd. Zborovanje je otvoril predsednik Seidl, ki je v svojem pozdravnem govoru naglasil, da je ta gasilski kongres pokazal v prvi vrsti dvoje velikih resnic: veliko ljubezen gasilcev do svojega bližnjega ter vzajemnost vseh slovanskih narodov. Ce se je ta kongres zbral ravno v Jugoslaviji, je to znamenje, da slovanski narodi umejo ceniti bratsko ljubezen, ki jo je slejkoprej znal prožiti jugoslovanski narod vsem drugim bratskim narodom. Nato je prevzel vodstvo zborovanja predsednik JGZ g. Turk, ki je imenoma pozdravil i vse zbrane goste, prijatelje, zastopnike ter j posebej še časnikarje, ki imajo tudi svoj del zaslug pri tem kongresu. Izročitev odlikovanj Sledil je daljši referat g. podpredsednika JGZ, Museka, o pomenu in vlogi gasilstva za ljudstvo, za narodno gospodarstvo ter za slehernega posameznika. Nato se je dvignil ban ing. Sernec, ki je izjavil sledeče: Današnji gasilski kongres v Ljubljani je zbral impozantno število gasilcev, naših domačih, zlasti pa mnogo tujih gostov, Cehov, Poljakov. Ta kongres dokazuje, da je nam Slovanom skupno kulturno in tudi človekoljubno delo. V znak priznanja tega dela ter za vneto prizadevanje v tej smeri je sklenil naš kralj nekatere odličnejše pobor-nike na polju gasilstva odlikovati, inaui ^a je pripadla častna in prijetna naloga, da gospodom ta odlikovanja izročim. Nato je g. ban izročil odlikovanja sledečim: G. Adolfu Seidlu, predsedniku čeških in posebej predsedniku slovanskih gasilcev, za 50 letni trud na polju gasilstva, red sv. Save III. razreda; g. ing. Stan. Twardu, predsedniku poljske gasilske zveze, red sv. Save III. razreda; g. Turku, predsedniku JGZ, red sv. Save III. razreda. Manjša odlikovanja so bila izročena še: Jožefu Machačku, tajniku slovanske gasilske zveze, g. Engelsbergerju, predsedniku pripravljalnega odbora za kongres, trgovcu v Krškem ter gg. Pristovšku in Steitetu. Nato so se posamezni odlikovanci za odlike zahvaljevali, v imenu svoje vlade in vseh rojakov se je zahvalil tudi češki konzul dr. Resi. Pozdravi Kongres so potem pozdravili po vrsti razni zastopniki posameznih na kongresu navzočih gasilskih federacij, tako g. Vydra za Cehe, g. Guesnet za Francoze, g. Twardo za Poljage, g. Ramet za Belgijce itd. Kot domačin je pozdravil kongres tudi rektor dr. Dolenc, za jugoslovansko-poljsko ligo Poljak duhovnik Kneblevvski, za mesto Prago g. Martinec, za Bolgare g. Ninčo Pefcv, za Litvo g. Skulte, za Jugoslovanski Rdeči križ predsednik dr. Krejči ter za Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Fuchs. . V imenu ljubljanske občine je povdarjal g. podžupan Jarc, da je gasilstvo brez dvoma najvažnejša organizacija, ki ima tudi socija-leii pomen. Mestna občina od gasilcev nima nobenega dobička, pač le izdatke — toda teh izdatkov za gasilstvo je treba, ker gre za bla-godat vseh občanov, za varnost vsega ogromnega premoženja. V blagor bližnjega pušča gasilec čas, tvega celo življenje, zato je potrebno, da to organizacijo podpiramo vsi, vsak po svojih močeh. Želim, da bi se vrle gasilske čete izpopolnjevale v tehničnih sred- I stvih, želim pa tudi, da bi se likratu množile vrste gasilcev. Vsi za vse — to je geslo, ki so i si ga gasilci zapisali ob začetku na ščit. Ce-I stita vsem odlikovancem, pa obljublja, da bo ' mestna občina ljubljanska kot doslej veduo, tudi zanaprej vsak čas podpirala stremljenje gasilcev. Govoril je nato g. Mahaček, tajnik Slo-t vanske gasilske zveze, ki je ugotovil, da je gasilski kongres prišel ravno o pravem času, | da morejo slovanski gasilci vnovič dokumen-; tirati svoje vzvišene ideje in slovansko vza-! jemuost. V imenu moravske gasilske jednote je ' pozdravil kongres starosta Ludvik, ki jc navajal pesnika Prešerna v podkrepitev svoje- j ga klica po čini tesnejši zvezi med slovanskimi brati. Naj živi gasilstvo Jugoslavije! Podstarostu JGZ g. Vengust je nato predlagal udauostne brzojavke predsednikom republik Češkoslovaške, Poljske, Francije: Ma-I saryku, Mosickemu in Doumergue-u. Brzojav-' kc so bile sprejete z viharnim navdušujem. Starosta g. Turk se je še enkrat zahvalil vsem za tako krasno udeležbo iu za vzajemno pomoč, da je vseslovanski gasilski kongres lako krasno uspel. Sledilo ie izročanje odlikovanj. Zlalo kongresne kolajne za gasilske zasluge so prejeli vsi inozemski delegati in pa domači za služni gasilci. Veličasten sprevod Med zborovanjem na univerzi se je formiral veličasten sprevod, ki sc je začel pomikati ob pol 11 mimo spomenika Ilirije, po Rimski cesti, Bleivveisovi cesti, Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici, Miklošičevi cesti, čez Marijin trg, po Prešernovi in Šelenburgovi ulici na Kongresni trg. Na čelu sprevoda so jezdili trije konjeniki, katerih srednji je držal v roki lep prapor z napisom Na pomoč! Sledila je delavska godba vZarja , za njo pa so se razvrstili češki, moravski, slovaški in hanaški gasilci. Za njimi so stopali zastopniki poljskih, belgijskih in francoskih gasilcev. Sledila je velika skupina krasnih narodnih noš, mod njimi štirje lepo okrašeni vozovi, eden z velikim napisom »Vič«, nn katerih so tudi sedele liurodne noše in seveda tudi ui manjkalo harmonikarjev, ki so pridno vlekli svoje harmonike. Za narodnimi nošami so nosili gasilci zastave, katerih je bilo blizu 100. Nato so korakali številni srbski in hrvatski gasilci svojimi zastavami na čelu. Sledile so močne čete slovenskih gasilcev, njim na čelu koro-tanska župa, v katero so se uvrstili tudi koroški Slovenci. V sprevodu je bilo razvrščenih okrog 20 godb, ki so ves čas pridno in izborilo igrale. V sprevodu je korakalo vsega skupaj okrog 10.000 uniformiranih gasilcev. Špa-lir ob cestah, po katerih se je pomikal sprevod, pa je tvorilo okrog 25.000 ljudi. Sprevod je bil res veličasten, kakršnega Ljubljana še ni zlepa videla. Pred univerzo Po 11 se je gasilski sprevod vračal pred univerzo. Malo poprej sc jc končalo v univerzitetni zbornici tudi slavnostno zborovanje, nakar so gasilski funkcijonarji odšli z inozemskimi delegati na balkon univerze in pričakovali sprevod. Med ovacijami, sipanjem cvetja z oken in živahnim pozdravljanjem s strani prebivalstva jc prikorakal sprevod na Kongresni krg. Ko se je ves sprevod razvrstil po prostranem Kongresnem trgu, je bil pogled na zbrane gasilske čete veličasten. Glava pri glavi, v ospredju okoli 100 zastav, nešteto občinstva, številne godbe, ženstvo v narodnih nošah, vse je napravilo krasen vtis- Splošno razpoloženje so povzdignile tudi godbe, ki so neprestano igrale. Na Gradu so grmeli topovi. Mogočno je zatrobil gasilski rog (ves čas kongresa jc signaliziral z rogom znani gasilski trobentač g. I. Košiček), nakar jc prvi pozdravil zbrano gasilstvo Josip Turk Izvajal je: Bratje gasilci! Kot starosta »Jugoslovanske gasilske zveze« pozdravljam vas vse, dragi bratje in sestre, ki ste prihiteli od vseh strani sveta v našo belo Ljubljano, da skupno z nami, jugoslovanskimi gasilci, manifestirate za vzvišeno gasilsko idejo, za idejo nesebične ljubezni do bližnjega. Pozdravljeni, bratje in sestre vseh dežel in pokrajin, pozdravljeni zastopniki in nosilci mini in sprave! Hvala vam, ki ste se odzvali našemu vabilu ter se žrtvovali in prišli ined nas, da nas navdušite in vlijete poguma za nadaljno delovanje. Z iskreno ljubeznijo vas sprejemamo in iz dna duše želimo, da se zadovoljivo počutite med nami. Radi, silno radi bi vam nudili več, da, radi bi vam nudili vse, kar bi si poželeli, da bi se počutili kot doma, toda moč razmer je silnejša, zato vas prosimo, bratje in scshv, nikai nam ne zamerite in nikar nas ne obsojajte, če bi morda tu in tam nc bili zadovoljni z nami. Naša srca gore za vas in so z vami, kajti i družijo jih skupni cilji. Veselo in vztrajno služiti I in pomagati trpečemu narodu. To je naša skup-l na naloga, to jc naloga požrtvovalnih in plemenitih src. Nikdar in nikomur škodovati, pomagati pa vsakemu in vselej, to jc naše skupno geslo. Naš skupni gasilski cilj je, koristiti narodu, iskyi; vez iu slogo v posameznem gasilnem društvu, iskati vez in stili med vsem gasilstvom in pa iskati vez, ki nas veže k vsemu narodu. ' Gasilska organizacija je dandanes narodna, nepolitična in državotvorna organizacija, katero mora priznati zaveden narod in zavedna država. Bratje in sestre! Ostanimo gasilci, cuvajmo plemenitost duše, gojimo ljubezen do svojega naroda in izkažimo se s svojim smotrenim de->m /tedne visokega pokroviteljstva Njegovega VeJč.-instva kralja Aleksandra L, ki naj živi! Jdzval se mu je klic tisočerih »Živel kralj!« Codba »Zarja* je zaigrala državno himno. Tur-'.ov, kakor tudi vsi naslednji govori, so bili ,v enešeni po radiu. Drugi je govoril ljubljanski župan dr. Dinko Puc V iinenu bele Ljubljane vas prisrčno pozdravljam vse, ki ste prihiteli, da manifestirate za idejo človekoljubja. Bile so dobe v zgodovini človeštva, ko se je bilo bati, da zmaga niateri-jalizem in materialistično naziranje, ko je bil proglašen najbrutalneiši egoizem nad evangelijem, ko je človek videl samo sebe samega in nikogar drugega. Toda vedno in vedno je zmagalo srčno čuvstvovanje in ljubezen do bližnjega. Današnji praznik je sijajen dokaz za to, da je v našem narodu dosti duševnega zdravja in moralne sile, zakaj 22.000 vas je organiziranih v gasilskih četah, da nudite v sili pomoč bližnjemu, in Vi nc iščete ne plačila, ne slave in Vam je najlepše zadoščenje zavest, da ste delali dobro. In glejte, tudi vi niste sami: zastopniki malone vse Evrope stoje ramo ob rami z vami, bratje Češkoslovaške in Poljske, zastopniki prijateljske Francije, Belgije, Bolgarske in Latiške. Prekrasen dan je to: dan, ko obhajamo zmago altruizma, dan vseslovanske vzajemnosti, ki kaže udejstvovanje v svoji najlepši obliki, humanitarnosti in samaritanstvu, a tudi dan mednarodne skupnosti, ko sc pozablja, kar nas loči in naglasa ljubezen, ki bi morala prevzeti ves svet. Ce zmagujejo načela, ki jih zastopate vi, se nam potem ni bati niti za bodočnost našega naroda, niti za bodočnost človeštva. Zato še enkrat: Pozdravljeni! Odzval se mu jc buren »Zivio!« vse množice. Za županom dr. Pucent je govoril starosta Slovanske gasilske zveze Adolf Seidl ki je navajal, da je veliki pesnik Jan Kollar, največji glasnik slovanskega bratstva, sanjal o ljubezni, ki naj spaja slovanske narode kot nosi-telje človekoljubnosti. Morda se je ravno v gasilstvu najbolj uresničil ta pesnikov sen. Tako prej v suznjosti, kakor sedaj v svobodi so sc družili slovanski gasilci s tesnimi vezmi medsebojne ljubezni in zvestobe, njihova ideja pa je bila vedno človekoljubnost. Sedaj, ko so slovanski narodi svobodni, so tc vezi še tesnejše-Govornik je zaključil z vzklikom s-Zivela svobodna Jugoslavija!« in odzvala se mu je vsa množica. Bolgar Ninčo Petev je sporočil pozdrave bolgarskih gasilcev in naglašal potrebo slovanske sloge, zlasti med Jugoslavijo in Bolgarijo. Dolžnost gasilcev v obeh državah jc, da delujejo v tem smislu. Njegov govor jc množica sprejela z viharnim odobravanjem. Zastopnik dalmatinskih gasilcev g. Josip Pctrič iz Splita je sporočil gasilske pozdrave od našega lepega morja, ki ga moramo čuvati. Gasilci so dosedaj in šc bodo v naprej vedno skrbno gojili čuvstva človekoljubja in ljubezni do domovine. Vsi govori so bili prenašam po radiu. Z govorom g. Petriča jc bila slovesnost pred univerzo zaključena, gasilski rog je naznanil razhod, ki se jc takoj pričel. Strumno in v discipliniranih četah, kakor so se zbrali, so se gasilci tudi razšli. Slavnostni obed Ob J popoldne se je vršil slavnostni obed, katerega je priredila mestna občina ljubljanska-Obeda so se udeležili zastopniki vseh inozemskih gasilcev, ljubljanski škof dr. Rožman, zastopnik bana banski svetnik Grasselli, dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva, župan ljubljanski dr. Puc s podžupanom prof. Jarcem in občinskim svetovalcem Likozarjem, rektor univerze dr. Dolenc, poštni ravnatelj dr. Gregorič, policijski ravnatelj dr. Guštin, zastopnik železniškega ravnateljstva inž. Klodič, gasilski kurai stolni kanonik dr. Opeka, gasilski zdravnik dr. Mavricij Rus, francoski konzul Neuville, belgijski konzul dr .Dular, magistratni svetnik dr. Riko Fuchs za Sokolstvo in razne druge odlične osebnosti. Zupan dr. Dinko Puc je v prisrčnih besedah pozdravil vse navzoče, posebno pa zastopnika francoske vlade in francoske gasilske federacije g. Guesneta, poljskega delegata inž. Twardo, starosto Zveze slovanskega gasilstva Seidla in zastopnika bolgarskih gasilcev Ninča Petcva. Med obedom so govorili še: Slovak Schtnid, starosta slovaške gasilske enote, Gues-nef, /.astopnik franc. republike, Ramet, zastopnik Belgije, Knebtcvvski, zastopnik poljskega tiska in zastopnik bolgarskih gasilcev Ninčo Petev, ki je napil mestnemu županu, Ljubljani, Jugoslaviji in Nj. Vel. kralju Aleksandru. Nato jc starosta jugoslovanske gasilske zveze g. Turk zaključil oficijelni del obeda, na katerem je ves čas vladalo zelo prisrčno razpoloženje. Gostje so e.c nato podali na prostor SK Ilirije k telovadbi gasilcev. Idealno pranje Je mogoče samo z dobrim milom, /ato, gospa, perilo samo s pravim terpentino-vim milom Gazela. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani tem polom vljudno javlja cenjenim vlagateljem, občinam ustanoviteljicam, č. župnlm uradom In ostalemu občinstvu, da sc jc preselila v nove poslovne prostore v palačo »Vzajemne zavarovalnice« na Miklošičevi ccsti. — Ravnateljstvo Jrlnujjlaice kmečkih občin y Ljubljani Javni nastop gasilstva na igrišču Ilirije Bojazen, da se bo morala prireditev na igrišču športnega kluba Ilirije radi grozeče nevihte odpovedali odnosno preložiti, se je razpršila okoli dveh' popoldne, ko se je nebo deloma zjasnilo. Še so visele velikanske sive plahte na nebu, ko so so goste procesije pomikale po Gosposvelski cesti proli igrišču, a dež je prizauesel gasilcem vrav do Konca. Že pol ure pred začetkom so tisoči in tisoči napolnili prostor SK Ilirije in z mrzlično nestrpnostjo čakali izvajanja sporednih točk. Med zbrano publiko na tribuni smo opazili gg. zastopnika kralja generala Popoviča, škofa dr. Rožmana, župana dr. Pucn, češkoslovaškega konzula dr. Resla, polkovnika Cvejiča, belgijskega konzula Dularja, kanonika in gasilskega karata dr. Opeko, dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo, zastopnike inozemskih gasilskih zvez ter še številno druge odlične osebnosti. Med sviranjem delavske godbe »Zarje' pod izbornim vodstvom g. Franceta Bobnarja so v če-Iverostopih strumno prikorakale na igrišče gasilske čete in se z vzorno disciplino razvrstile po obsežnem prireditvenem polju v mogočno, okoli 1300 mož broječo vojsko. Pohlonitev zastopniku Nj. Vel. kralja Starosta Jugoslovanske gasilske zveze g. Josip Turk je imel na zastopnika Nj. Vel. kralja Aleksandra naslednji govor: »Pozdravljam vas v imenu Jugoslovanske gasilske zveze in vas prosim, da izročite naše naj-udanejše pozdrave ludi na najvišje mesto in sporočite Nj. Vel. kralju, da mu ostanemo pokorni z dušo in telesom. Dalje vas prosim, da mu izročite znak Jugoslovanske gasilske zveze — ne kot darilo, nego kot dokaz hvaležnosti za pokroviteljstvo, kalero je blagovolil sprejeti nad našo prireditvijo.« Kratek poklonitveni nagovor je imel nato še starosla Čeh »slovaške gasilske zveze g. A. Seidl, ter je izrečil zastopniku Nj. Vel. kralja Aleksandra krasno soho v dar. Vsa gasilska armada se je na to formalno otvoritev javnega nastopa ponovno razvrstila v 6e-tverostope in v vzornem redu defilirala mimo tribune. Nastop Prikorakala je na igrišče s svojim praporjem češkoslovaška bolniška gasilska četa, da izvede prvo točko sporeda. Ta četa je štela v celoti 26 mož — 6 ranjencev« in 18 bolničarjev. Ta četa se odlikuje po sijajni strokovni izvežbanosti in je za svoje zanimive in vseskozi posrečene vaje žela vsestransko odobravanje in ploskanje zbranega občinstva. Sledil je nastop Gasilske iupe Praga-Dcmar-lini. Po taktu koračnice, ki jo jo svirala godba »Zarje«, je izvajala proste simbolične vaje s sekiricami. Tudi te vaje so bile izvedene s skoro brezhibno spretnostjo in natančnostjo. Tretjo točko sporeda so izvajale češkoslovaške samaritanke. Tudi njihova vaja je imela globok simboličen pomen iu je zbudila mnogo priznanja med občinstvom. Nato so nastopili naši gasilci. Njih težke vaje s sekiricami so se odlikovale po točni in ritmično krasno ubrani izvedbi. V tehničnem oziru so ponekod prekašali celo češke gasilce in so žoli vihar odobravanja in ploskanja. Nastopile so tudi samaritankc iz Djakovega, ki so bile prav tako kakor pred njimi skupina češkoslovaških samarltank živahno' pozdravljene od občinstva. Sledila je šesta točka, v kaleri so naši na-rašeajniki i malo ročno brizgala« pokazali svojo spretnost in dobro voljo. Bili so živahno aklami-ratii od občinstva — kar sa naši pridni, idealni fantiči tudi v polni meri zaslužili. Tudi vaje članov z motorno brizgalno so potekle v vzorni disciplini. Vsesplošno pozornost je zbudila skupina naših samarita.uk in samaritancev. Njih vaje so bile višek vsega dotlej izvajanega. Za sijajno in prekrasno ponazoritev svojega samaritanskega dela — obvezavanje ranjencev, umetno dihanje itd. — so izzvale pravi vihar oduševljonja med občinstvom. Po izredni eleganci simboličnih prostih vaj z drogovi so se odlikovali češki gasilci. Njih vaje so bile na višku tehnične rutine in gasilske discipline. Vzoren nastop slovenskih gasilcev Sledil je nastop slovenskih gasilskih društev, včlanjenih v Jugoslovanski gasilski zvezi. Gasilci so nastopili z vajami s sekiricami. Te vaje je sestavil podstarosta zveze g. Muk »k po čeških vzorcih. Nastopilo je okrog 900 gasilcev, ki eo brezhibno izvajali vse vaje. Poveljeval jim je g. Milko Bojan, ki ima največ zaslug, da so se naši gasilci tako dobro odrezali pred odličnimi gosti in občinstvom. Z istimi vajami je nastopilo hkrati tudi 40 gasilskih narašča jnikov iz Trbovelj in Barja. — Občinstvo je viharno aplavdiralo obojim: gasilcem in narašča jnikom. Prav posebno ortfelja Shvegel v spremstvu gospoda dr. Novačana. Nekako ob 8.30 pa je prispel ludi zastopnik kralja Aleksandra in kraljeviča Andreja, poveljnik 16. lopničarskega polka, polkovnik Radivoj Jovanovič, Slovesna sv. maša Ob devetih je bila v mestni župni cerkvi slovesna služba bežja, ki jo je opravil časini kanonik in kočevski dekan Ferdinand Frker ob asistenci celokupne kočevske duhovščine. Maši so prisostvovali odlični zastopniki kralja in državnih oblasti ter kneza Kari Adolf Auersperg in Kari Auersperg. Pred mašo je imel slavnostni govor koprivniški župnik g. Avgust Schauer, Id je deloma v nemščini deloma v maternem kočevskem dialektu pozdravil goste ter orisal zgodovino Kočevske in na-glasil versko življenje kočevskih Nemcev tekom stoletij. Med mašo je pel kočevski nemški cerkveni zbor Schubertovo »Deutsche Messe«. Dirigiral in orglal Je znani komponist prof. dr. Laffiet. Nastopil jo tudi dunfjski ope-rrd pevec, tenorist g. Schuster. *?erkcv je bila nabito polna vernikov, a ludi zunaj cerkve je po megafonu poslušalo pridigo in mašo so okrog 2000 ljudi. Med slovesno sveto mašo je opravljal pri stranskem oltarju tiho sveto mašo za svojo »obrate zastopnik koroških Slovencev, deželni poslanec in župnik g. Stare. Po sv. maši so je vršil ua veseličnejn prostoru J gromenadni koncert. y Slavnostni obed Točno ob 12 se je pričel v dvorani hotela »Trst.- banket, ki so se ga udeležili sledeči gostje: kot zastopnik Nj. Vel. kralja Aleksandra in pro-tektorja kočevskih slavnosti Nj. Vis. polkovnik Radivoj Jovanovič, kot zastopnik kraljeve vlade minister brez portfelja Shvegel, kot zastopnik banske uprave dr. Mencinger, kot zastopnik ministrstva vojske in mornarice polkovnik Kilar, kot zastopnik nemške države minister in poslanik gospod dr. von Hassel, kot zastopnik avstrijske države minister in poslanik dr. Ploenies, nadalje kneza Adolf Auersperg in Kari Auersperg, bivši finančni minister v Avstriji Kollmann, avstrijski generalni konzul dr. Pleinert iz Ljubljane, nemški generalni konzul iz Zagreba dr. Freund, generalni tajnik kongresa narodnih manjšin dr. Am-mende, zastopnik ljubljanske občine magistratni ravnatelj dr. Zarnik, banski svetnik dr. Sajovic, okrajni glavar Albert Plader, mestni župan, višji finančni svetnik Kosianjevec, častni kanonik in kočevski dekan Ferdinand Erkcr, zastopnik koroških Slovencev, deželni poslanec in župnik Stare, zastopnik vojvodinskih Nemcev, bivši poslanec, dr. Kraft, predsednik Lige za Društvo narodov v Jugoslaviji dr. čorovič, predsednik Lige »ftir Auslandskunde dr. Grolte, predsednik švabskega Kullurbunda dr. Keks, dalje urednik novosad-skega »Volksblatta dr. Perz, predstojnik okrajnega sedišča dr. Lovrenčič in gimnazijski ravnatelj dr. Burger. Razpoloženje na banketu je bilo izvrstno. Med govori je igrala godba dravske divizijo. Zdravice ie otvoril predsednik slavnosinega odbora odvetnik dr. Arko, ki Je pozdravil vse prisotne imenoma in je dal besedo slavnostnemu govorniku župniku Eppichu. Domoljuben govor župnika Eppicha Župnik Eppich se je najprej zahvalil domačim in tujim gostom, ki so prišli na kočevsko slavje, nakar je prešel lia kratek oris kočevske zgodovine in označil vse važne dogodke iz kočevske prošlosti. Govoreč o razmerju med Nenici in njihovimi slovenskimi sosedi je župnik Ejspich ugotovil, da je bilo to razmerje vedno prijateljsko in da je prebivalstvo obeh narodnosti v prošlosti vedno delilo dobre in slabe čase ler da so svoječasna nesoglasja odstranjena. V dobrih sosednjih in prijateljskih od-nošajih, je rekel župnik Eppich, želimo ostati tudi v bodoče. O razmerju napram novi državi je govornik dejal, da so kočevski Nemci dobri in lojalni državljani in da bodo vselej izpolnjevali svoje dolžnosti. V svojem vladarju ne vidijo samo svojega državnega voditelja, temveč vprav svojega deželnega očeta. Visoko odlikovanje ]X)kroviteljstva, ki ga "je prevzel Nj. Vis. kraljevič Andrej, tolmačimo kot znak posebne naklonjenosti in kot znamenje, da smatra država vse svoje državljane za enakopravne. Svoj patriotični govor je župnik Eppich sklenil s pozivom na prisotne, naj nazdravijo Nj. Vel. kralju Aleksandru, Nj. Vis kraljeviču Andreju in vsemu kraljevskemu domu. Temu ]x>zivu so se vsi odzvali z viharnimi klici »Živijo in hochl« Nato je vstal minister dr. Shvegel ki je jiozdravil prisotne s temle nagovorom: V imenu kraljevske vlade imam čast odzvati se vašemu vabilu ter v prvi vrsti pozdravljam zastopnika Nj. Vel. našega kralja, gostitelje in njihove goste, zlasti goste iz Vojvodine in ostale tuje gosle. Doznavam, da so semkaj prišli na vaše vabilo tudi nekateri izmed naših slovenskih bratov iz Koroške. Z njimi vred pošiljamo naše pozdrave tudi Hrvatom v Burgenlandu in lužiškim Srbom, ki žive kot vzorni državljani v tujih državah. Današnja proslava in razstava naj vam vsem pokažeta pregled jsrošlosti Kočevja, ki je bila prav tako častna in težka, kakor bo, upam, bodočnost lepa in časlna. Nato se je g. minister kratko dotaknil zgodovine KoČevarjev in nadaljeval: Ne morem si kaj, da se ne bi spomnil osebnih čuvstev, kako sem pred skoro 40 leti kot dijak zadnjič prisostvoval uradnemu dogodku, ko so v te kraje prišli zaslužni sinovi Slovenije jx>lagat temeljni kamen za gradbo dolenjske železnice, ki bo, tako upam, dobila svoj jx>daljšek preko mesta Kočevja na Jadran, s čemer bo dravska banovina in z njo severni kraji Evrope zvezani z našo obalo in lukami in tako prif>omogli mestu Kočevju do novega napredka in novega blagostanja. Na podlagi svojega toplega interesa za prebivalstvo Kočevja in svojega popolnega zaupanja v vaš patrijotizem je dovolil Nj. Vel. kralj, da prevzame njegov, na slovenski zemlji rojeni sin pokroviteljstvo nad vašo slavnostjo, da tako da viden znak zaščite enakosti, svobode in bratstva, ki jo uživate pod njegovo vladavino in okriljem Belega orla Jugoslavije, istotako kakor bo prebivalslvo Kočevja vedno in brez pomišljanja verno kraljevini Jugoslaviji in delalo za njeno bodočnost in veličino ter se, če bo treba, tudi borilo zanjo. S temi občutki, ki je z njimi tudi vaša svečanost prožeta, pozdravljam složno in odu-ševljeno kralja našega velikega in zedinjenega naroda kraljevine Jugoslavije. Nato je ])redsednik dr. Arko predlagal naslednje udanostne brzojave: Nj. Vel. kralju Aleksandru: Prebivalci mesta in dežele Kočevske se zahvaljujejo povodom 600-letnice svoje naselitve v globoki hvaležnosti svojemu vladarju za visoko pokroviteljstvo nad proslavo po Nj. Vis. kraljeviču Andreju. Tudi ta proslava je izraz zvestobe do Vašega Veličanstva in vsega kraljevskega doma. Nj. VeL kralj in njegov svetli dom naj živita! Nj. Vis. kraljeviču Andreju je bila jx>slans tale brzojavka: V globoki hvaležnosti in vdanosti so danes zbrane misli j>rebivalstva mesta in dežele kočevske pri svojem pokrovitelju njegove 600 letnice. Zve-stobo obljubljamo tudi danes svojemu pokrovitelju in vsemu kraljevskemu domu. Naj živi Nj. Vis. kraljevič Andrej! Predsedniku vlade in ministru notranjih zadev generalu Petru Živkoviču je bila jxislaiia tale brzojavka: Prebivalstvo vse kočevske dežele je hvaležno za dovoljenje proslave 600 letnice in za naklonjenost, ki ste jo, gospod predsednik, izkazali temu prebivalstvu. Z odkritosrčnimi čuvslvi kličemo vsi: Predsednik vlade in vsa kraljevska vlada naj živil Nato so se vrstili ostali govorniki. Banski nik dr. Mencinger je čestital v imenu bana Cravske banovine inž. Seriieca na lepi proslavi. Avstrijski poslanik dr. Ploenies je v svojem govoru tvil izraza radosti nad napredkom Kočevja in kočevskih Nemcev jX)d Jugoslavijo in sedanjo kraljevsko vlado. Za njim je povzel besedo nemški poslanik na našem dvoru von Hassl, ki je s jioeiiciiimi besedami tolmačil posamezne ambleme kočtvskega uK>a in dejal, da so kočevski Nemci vs>Stransko tijalni del našega prebivalstva in da bodo svoj« najboljša r,voj-stva ohranili tudi v bodoče. Svoj govor je sklenil z zdravico Nj. Vel. kralju Aleksandru in vsemu kraljevskemu domu. V imenu ljubljanske občine je govoril magistratni ravnatelj dr. Zarnik, ki si obeta od skorajšnje dograditve železniške zveze med Kočevjem in morjem novega napredka in zbližauia med Kočevjem in Ljubljano. y Nato se je župan Stare Loke Eisenzopf zahvalil za visoko pokroviteljstvo v imenu kočevskih občin. Za njim je govoril profesor belgrajske univerze tir. Svetozar čorovič, ki je v imenu jugoslovanskega društva za Društvo narodov toplo pozdravil navzoče. Nato je govoril bivši vojvodinski poslanec dr. Kraft. Burno pozdravljen je izpregovoril zastopnik koroških Slovencev župnik Stare, ki je imel naslednji govor: Spoštovani slavnostni gostje! V imenu koroških Slovencev izrekam zahvalo cenjenemu slavnostnemu odboru, da se je spomnil naše manjšine in da nam je poslal vabilo na ta lepi in vzorno harmonični praznik. Kot Slovence nas veseli, da ste našli med našim narodom lep in prijeten dom. Današnja slavnost dokazuje, da je možno sožitje dveh popolnoma si različnih plemen, ako sta prešinjeni z medsebojnim spoštovanjem in krščansko ljubeznijo. Vaša zgodovinska in zemljepisna ločitev od materinskega naroda je razvila v toku stoletij posebno kočevsko pleme, ki se je uveljavilo ne samo s posebnim jezikom, temveč tudi s kulturo. Vzlic temu pa ni izgubilo zavesti, da pripada nemškemu narodu. Tega od vas tudi nihče nikoli ni zahteval S tem je dan temelj za sožitje z večinskim narodom ter za udanost do vašega vladarja in vaše države. Ko se bomo vrnili v domovino, se bomo spominjali iepega soglasja, ki smo ga videli tu med večinskim in manjšinskim prebivalstvom. Enako hočemo posvetiti vse svoje sile, da se uveljavijo načela, ki so omogočila to slavnost, to je ljubezen do ožje domovine, pripadnost čuvstev do materinskega naroda, spoštovanje do večinskega prebivalstva in lojalnost do države. Tako bomo utrli svojo pot do uveljavitve podobnega razmerja med koroškimi Slovenci in avstrijsko večino. S tem se utegnejo okrepiti medsebojni odnošaji med obema narodoma. Iskrene besede župnika Starca so bile sprejete od vseh prisotnih s toplim aplavzom. Nato je govoril generalni tajnik evropske lige za narodne manjšine dr. Ammende, ki je poveličeval vzorno rešitev manjšinskega vprašanja v Estonski, in <-pravičil odsotnost bolnega predsednika dr. Wilfan?.. Veličasten sprevod Po banketu so se podali gostje z godbo na čelu na trg, kjer sc je razvil impozanten sprevod, kateremu je prisostvovalo do 3 Lojze c se je v /.raku imenitno izkazal in ga bo pilot Čolnar peljal v torek naravnost v Zemun, kjer se bo v sredo dopoldne ob 0 predstavil komisiji od zrakoplovnega poveljstva, ki ga bo preizkusila in nato za let sposobnega spoznala. „Fmvda" o škoSu dr. Rozmanu Belgrad, 3. avg. u. Današnja -Pravda-' prinaša sliko novega ljubljanskega škofa dr. Rozmana /. obširnim življenjepisom. Med drugim pravi: Novi ljubljanski škof jo odličen govornik. Stalno je v družbi mladine kot njen duhovni voditelj. Navdušen je turist. Dr. Rožinan uživa v splošnem simpatije ljudstva in duhovništva. Njegovo imenovanje za ljubljanskega škofu je bilo tudi med ljubljanskim meščanstvom sprejeto z veliko radostjo. Generalna stavka v Parizu Pariz, 3 avg. as. Strokovne zveze tekstilnih in kovinskih delavcev so sklenile generalno stavko. Šlevilo stavkujočih bo lorej jutri zjutraj znašalo 'X0.00:>. Nasprotno pa se zdi, da se bo v Rouenu desegla poravnava s tekstilnimi delavci, ker so delodajalci ponudili delavcem 0?ž zvišanje mezd. Ljubljanska nedefja Velike svečanosti, ki so se danes vršile v Ljubljani, so popalnoma zaposlile Ljubljančane, ki so kljub lepi nedelji ostali po večini v mestu. Opoldanska ploha pa je pregnala marsikomu šc veselje do kratkega izleta v okolico ali do kopanja. Svečanosti so se izvršile v popolnem redu, razen če izvzamemo, da je postalo v veliki vročini samo dvema udeležencema slabo, nekemu gasilcu in nekemu godbeniku. Vzpričo ogromne udeležbe ne pomeni lo uič, pa šc tema dvema jc takoj odleglo. Težja nesreča se je pripetila v soboto., okoli enajstih zvečer na Vodnikovi cesti v šiški. Posestnik Mihael Krvina je padel s kolesa in obležal nezavesten, ves palolčen po glavi. Našla sta ga dva rokodelska pomočnika, ki sla o tem obvestila stražnico. Reševalni avto je Krvino prepeljal v bolnišnico. Njegcve poškodbe so zelo resne. Nesreča se je pripetila zato, ker Krvina ni imel luči. Policijska kronika je skoraj prazna. Aretiran je bil le en potepuh. Natakar Stanko ('oglar je prijavil lalvino 200 Din vredno svelilke s kolesa. Trgovka Franja ŠiFrer je prijavila, da ji je v soboto nekdo zmaknil na Irgu denarnico s 100 dinarji gclovine in raznih malenkosti v akupni vrednosti 150 Din. Pošleno jih zaprite! Ko so se včeraj opoldne razhajali na Kongresnem trgu zbrani ognjegasci, so pridrveli iz dalmatinskega vinotoča v Židovski slezi Pri univerzi«' štirje pijani mladeniči, na videz siari pod dvajset let. Pobalinsko so se norčevali iz trojice v narodne lioše oblečenih tujcev, gospoda in dveh dam. Ko jo prišel kmah- nato )>o Gosposki ulici voz v narodno noše oblečenih Vi-čanov, je skočil eden od mladeničev pred konje ter uganjal vsakovrstne harlekinade. Ko je voz odpeljal, so jeli plesali srboriti mladeniči na cesti pred vNarodno kavarno . two step. Občinstvo je bilo zelo ogorčeno ter se je oziralo zaman, kje bi bil kak policijski stražnik. Ker je bila medtem policija zaposlena na Kongresnem trgu, jo seveda ne zadene nobena krivda, pač pa bi bilo umestno, da bi po lici ja zlikovce izsledila ter jih prav pošteno zaprla, da bi se navadili poštenega obnašanja. L0 PR pripravna za branjerijo — se ugodno proda. — Informacije daje »RIBA«, Gradišče štev. 7, Liubljana. Otvoritev počitniškega doma kraljice Marije na Pohosgu Maribor, 3. avg. Ob veliki udeležbi pohorskega Uudstva in Mnriliorčaiiov, med odmevanjem niožuarskih strelov, sredi številnih mlajev ii> tlu-voluloov je bila danes slovesna otvoritev in Ma-goslovitev počitniškega doma na Pohorju, o katerem je že včeraj -Slovenec podrobno poročal, Žc pred 10. uro so prihajali številni gostje, nakar sv se začeli blugoslovitveni obredi, kalere je ob -At stcnci litijskega župnika g. Uroša Hafn>-jr. «f»rnvil župnik od Sv. Martina na Pohorju g. Franc Sinko. Nato jo sledila sv. maša s tlavesno pridigo, v kateri jc šmartinski župnik g. Franc Sinko naglašal zlasti dva momenta: važnost blagoslova in pa moment hvaležnosti. Po sv. maši je imela nagovor gu. predsednica za zdravstveno zaščito dece in mladine v Mariboru ga. soproga generala Maistra, ki se je v svojem govoru spominjala vseh jiožrtvo-valnili sodelavcev in sodelavk pri uresničenju velike idejo počitniškega doma, ki oskrbuje 170 otrok. Ob zaključku svojega govora jc predlagala udanosbio brzojavko Nj. Vel. kraljici Mariji, ki je blagovolila prevzeti protektornt nad počitniškim domom na Pohorju. Zaključila je svoj pomembni govor s pozivom, naj vsi navzoči izrazijo udauost in spoštovanje do vzvišenega kraljevskega doma. Sledili so živahni Živijo -klici številne množice lK)horjHiiskcga ljudstva. Nato so govorili še mestni poveljnik v Mariboru, general Zivko Stanisavlje-vič, ki je navzočo v zanosnem in globokoumnem govoru pozval, dn sc še tesneje oklenejo visokega kraljevskega doma. Za njim so govorili pomočnik bana dr. Pirkmajer, šef zdravstvenega oddelka v ministrstvu za socialno |>olitiko in narodno zdravstvo dr. Katici j, minister v pokoju dr. Kukovec za Rdeči križ, katerega besede so zlasti globoko vplivale na navzoče ljudstvo, ter končno docent dr. M n • k o. Ob pričetku in zaključku govorov je zapel pevski zbor Glasbeno Malice »Božo pravde in nekatere druge pesmi. Pri sve-čanostnem banketu, ki je nato sledil in ki so se ga udeležili številni povabljeni gostje, so spregovorili pomočnik bana dr. P i r k m a j o r , ki je nazdravil kraljici Mariji, mariborski župan dr. J u v a n , celjski župan dr. Goričan, predsednik mariborskega avlokluba Pintnr, šef zdravstvenega m-voda v Mariboru dr. Vrtovec, general Živko Slanisavljevič, slovenjebistriški župan dr. Schaubach, planinski pesnik žoržut, notar Ašič in drugi. Današnja svečana otvoritev je bila prisrčna manifestacija udanosti kraljevskemu domu, hkrati pa toplo priznanje za požrtvovalnost neumornim delavkam in delavcem v društvu r.;-zdravstveno zaščito dece in mladine v Mariboru. Kobilice na Sardiniji Rim. 3. avg. p. Iz Cagliarijn javljajo, da >e i» pojavila na Sardiniji velikanska množica kobilic, ki je po vsej verjetnosti prišla iz Tunisn ler povzročila velikansko škodo na nasadih. Razen lega je. po vseh cestah zelo otežkočen promet, ker so te radi velikega števila kobilic vse opolzke. Avtobusne zveze so ustavljene. Kmetje so mobilizirani in pomagajo re-dni vojski pri borbi proli kobilicam Polili so polja s petrolejem ter jili zažgali. Nov ogromen zrchoplov l.ondoii, 3. avg. as. Sunday Expruss. poroča, da se bo zgradil v Angliji nov ogromen zrakoplov, ki bo skoro dvakrat večji kakor It 100 . Ililrost pa bo imel vsaj 80 milj na tiro. Kazen posadke ho zrakoplov lahko sprejel 50 do 60 potnikov. Načrti za tak zrakoplov so že v rokah strokovnjakov /.ra-koplovne družbe. Strašna avtomobilska nesreča Lislioaa, 3. avg. as. Radi nepazljivosti žezel-niške čitvajke se je pripetila pri Br.igi v severni Portugalski avtomobilska nesreča. 0'uvajka je prala perilo in pozabila zapre i i zatvornice. Nenadoma je pridrvel vlak, ki je zagrabil velik avtobus in ga vlekel 100m daleč za seboj. 5 oseb je bilo ubitih, 8 težko in 4 lahko ranjene. jc pravo terpentinovo njim uspešno pere vse ludi najfinejše tkanino Guranfrena konfekcija I Najmodernejša oblika! Franc Jader iapeiniSlv® Priporoča svoj« najmodern. spalne fotelje. LluBtjana, š». Peira nasip 29 Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. Na to nisem .red'* ničesar odgovoriti. Seveda smo pluli na slepo srečo. Toda, kako naj žival drugače sploh najdemo? Moral sem priznati, da šanse niso bile bogvc kaj velike. Toda na krovu ni nihče niti najmenj dvomit o končnem uspehu, in če bi se bile naredile sta«'*, ne bi bil noben matroz stavil, da je ne bomo našli; velika večina bi bila stavila, da jo bomo zda' zdaj zagledali. 20. julija smo pasirali obratnik kozla pod 105. stopinjo -lolžine, 27. julija pa ekvator na 110. meri-dijanu. Odslej je fregata vzela kurz ostro na zapad in krmarila baš po sredini Tihega oceana. Komandant Farragut jc bil po pravici mnenja, da jc boljše držati se globin in pluti daleč od kopnega in otokov, katerih sc je žival očividno ogibala. Potem ko je fregata nalovorila oglje, je na visokem morju pasirala Pomolu, Marquesas in Sandwich-otoke, prerezala na 132. stopinji dolžine obratnik raka in krmarila v kitajske vode. Sedaj smo se nahajali na pozorišču, kjer je bila morska pošast zagrešila svoje nedavne zločine. Razburjenost moštva je dosegla svoj vrhunec. Nihče ni več jedel niti spal, vsi so bili takorekoč kakor na iglah in dvajsetkrat na dan jc straža z jambornega koša zastonj alarmirala vse moštvo, češ, da je nekaj zagledala, kar pa se je vedno izkazalo kot optična prevara. Reakcija na to ni mogla izostali in je v resnici tudi prišla! Cel četrt leta se jc »Abraham Lincoln« že potepal po visokem morju za kiti, križani, laviral, se zdaj naglo ustavljal, zdaj dirjal s kontraparo, vsak hip v nevarnosti, da kotli počijo —-in nič nismo videli ko neizmerno vodno gladino, ničesar, kar bi bilo količkaj podobno velikanskemu narvalu ali pa vsaj podmorski čeri, plavajočemu otoku ili podobno. Kakor sem žc rekel, reakcija jc prišla. Najprej se je duhov polastila malodušnost. Tako je bila prebita pot v srca nevernosti in neko novo čustvo se je pojavilo na krovu, sestavljeno iz dveh desetin sramu in sedem desetin jeze. Vsak si je očital, da je bil tako peklensko neumen, da se jc dal voditi za nos od take bedaste izmišljotine, in je bil jezen sam nase. Ljudje so padli zdaj iz ene skrajnosti v drugo. Najbolj goreči pristaši ekspedicije so postali njeni najhujši nasprotniki. Če ne bi bil kapitan Farra- gut taka trma, bi bila fregata gotovo namerila svoj kurz zopet nazaj proti južnemu rtu. Vendar dolgo to ni moglo trajati. »Abraham Lincoln« je bil storil svojo dolžnost do skrajnega in nihče bi mu ne mogel ničesar očitati, ako bi se bil obrnil. Večje potrpežIjivostL vztrajnosti in vneme ni bila pokazala nobena ladja ameriške mornarice. V tem smislu se je oglasila pri kapitanu deputacija moštva. Toda ta ni odnehal. Matrozi so postali nezadovoljni in so začeli zanemarjati službo. Do upora sicer ni prišlo, toda komandant, ki je še nekaj časa vztrajal na svojem, se je končno udal in si samo, kakor nekoč Koiumb, izprosil tri dni odloga. Ako bi se med tem časom morski velikan ne pokazal, bi krmar obrnil kolo in »Abrahami Lincoln« bi usmeril kurz proti domu. Ta pogodba se je sklenila 2, novembra. Prva posledica je bila, da je moštvo postalo zopet pozorno. Zopet so začeli fantje opazovati ocean, da bi jim ničesar ne ušlo. Lahko bi rekli, da so izzivali narvala, naj sc pokaže, ako noče veljati za največjega strahopetca na svetu. Toda večer 4. novembra se je bližal, ne da bi bili zasledili najmanjše stvari, ki bi bila mogla pripomoči k temu, da bi se bil dvignil zastor s podmorske tajne. Drugega dne, 5. novembra, je potekel rok, ki je bil dogovorjen med moštvom in kapitanom. Zvest svoji obljubi je komandant Farragut vzel jugovzhodno smer in se definitivno poslovil od severnih voda Tihega oceana. Fregata se je nahajala na 31" 15' severne širine in 136° 42' vzhodne dolžine. Japonsko otočje je ostalo najmanj 200 milj pod vetrom. Približala se je noč in ravnokar je bilo odzvo-nilo na palubi osem. Gosti oblaki so prekrili mesec, ki je kazal krajec. Morje, ki ga je rezal gredelj fregate, je v dolgem svetlem traku šumelo svojo večno mirno pesem. V tem hipu sem stal na sprednji palubi, naslonjen čez ograjo desnega boka. Pri meni je stal Konzulent in bulil nekam predse. Moštvo je sedelo v vrvju ladje in preiskovalo horicont, ki se je vedno bolj zoževal in temnel. Častniki so motrili ocean z nočnimi teleskopi. Semtertja se je na črni gladini zasvetil trak luči, ki jo je metal mesec, nahajajoč se na robu dveh oblakov. Potem je zopet vse utonilo v temi. Ko sem tako Konzulenta nekaj časa opazoval, mi je postalo jasno, da je bil ostal v splošni napetosti popolnoma ravnodušen. »Zgani se no, dečko,« sem zaklical, »zdaj še lahko zaslužiš 2000 dolarjev!« »Milostivi gospod, če mi dovolite opazko, Unija bi bila lahko obljubila 200.000 dolarjev in bi jih ne bila izgubila.« »Imaš prav, Konzulent; če prav premislimo, je to bila zelo bedasta štorija, kateri smo nasedli. Koliko smo izgubili dragocenega časa, kako po neumnem se razburjalK Pol leta bi lahko že bila v Franciji.« »In sedela v malem stanovanju milostivega gospoda,« je odgovoril Konzulent, v muzeju milostivega gospoda! In jaz bi bil že klasificiral vse fosilije milostivega gospoda. Babirussa milostivega gospoda bi že sedel v Botaničnem vrtu v svoji kletki in privabljal k sebi Parižane.« »Tako je, Konzulent, in šc vlekli nas bodo pošteno.« »Smo tudi zaslužili.« »Kaj praviš!« »Če je -kdo tako učen in pameten ko milostivi gospod, potem je res nerazumljivo, kako da .. .« Konzulent svojega komplimenta ni mogel dokončati, kajti v nočni tišini se je začul glas — glas Ned Landa: »Holla! Iskana stvar pod vetrom! Bok ob bok z nami!« jesto poglavje. S polno paro naprej! Na ta klic so pridrveli vsi na mesto, kjer je stal harpunir — komandant, častniki, krmarji, matrozi, mladci; celo mašinisti in kurjači, ki so zapustili kotle. Bilo je dano povelje, da se ustavi, in fregato je nosila samo voda. Bila je popolna tema in jaz sem se spraševal, kako je moglo oko Kanadca, naj je bilo še tako ostro, kaj zapaziti. Srce mi je bilo kakor da hoče počiti. Toda Ned Land se ni bil zmotil in vsi smo zagledali stvar, na katero je kazal z roko. Dva kabla daleč od »Abrahama Lincolna« in nekoliko v stran od njega se jc zdelo, kakor da je morje razsvetljeno od zdolaj gori. To ni bilo navadno fosfo-resciranje. Nekaj klafter pod morjem nahajajoča se pošast je metala nenavadno močno nepojasnljivo svetlobo, ki so jo nekateri kapitani v svojih poročilih omenjali. Ta krasen žaromet je mogel izvirati samo od nosilca ogromne svetilne sile. Luč je opisovala na morju neizmeren, zelo podolgovat oval, v kojega sredi je bilo žarišče tolike svetlobe, da jc oko ni moglo prenesti. »To ni nič drugega ko nakopičenje fosforesciru-jočih telesc,« je zaklical eden izmed častnikov. I < OT' > i> Htr r -s-fs npr. n h Ocr.go? g* ŠIZ&* c&ssbbcb-as ' — "" N< =Š 1 z C/l-v nr>2-s>wS to ni>N to>_. -"■oS » cm< w « Ob b 2 5; » ra ,, h y ■^»BrnS ajonp SC03i P i. 1P1 .0 0 t5 t-s -B " j^nS,. g-" ojnjfrt.2, w r—' ' » ° 10 i i. 1 2 o 3 ° 3 5»? S P Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Špeceriisko in koloniialno blago, umetna gnojila, cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Uublfani NEDEIJSHI Naslov: »SLOVENEC« Ljubljana, Jugoslov. tiskarna Slovenec na 16 velikih straneh in še s prilogo slik na 8 straneh v bakrotisku. — Najboljše nedeljsko čtivo. — Stane za eno četrtletje samo 30 Din UUDSRB POSOMNICil registrovana zadruga i neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinarjev M\m gospodarska banka i t v Ljubljani Brzoiavi: Gospobanka Telefon štev. 2057, 2470, 2979. Miklošičeva cesta 10. Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad. Sombor, Slbenik. Kapital in rezerve«tupnon«d Din 16,000.000—, vloge nad Din 480,000,000 — Izvršuje vse vrste bančnih poslov po najugodnejših pogojih. U Edini slovenski zavod brez fniega kapitala §e Vzajemna zauarooiinica o Mnbljani, Dnnaiska cesta t? Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki i«i prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje doživele in smrt, *woške ote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh Uombinacijan. Zastopniki v vseh mestih in larah. m i*' i*