Tih B*~ 29013 100. JteuflRn. 9 UaDijanu 9 torek 1. maja 19Z3. uto UJI. I*na|a vsak daa popoldaa, lavsaasal nadali« la praznika. tnsarati: do 9 petit vrst al D, od 10—1.5 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, rektarae, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseia 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. 0»ravntttYO „Slov. Naroda*' ta »Narodna tiskarn?" KnaHora ulica št 5, pritlično. — Telefon *t. 304. Uradnlalvo „Slor. »aplaa snrsia naroda*' Kamflava nlloa at. 5, I« nadstropja TeUoa atav. 34. aa le aodaisaaa ln zadasta o Iraškovaae* aajr Rokop^ov so na vrača. v Jugoslaviji vse dni po Din t-— v inozemstvu navadne dni Oln 1, nede!|e Oin 1*25 PoStnina plačana v gotovini. »Slovenski Naod" velja: Y 75g23a?9 V Inozemstvo j po u 12 mesecev ...... 6....... 3 p • •#•*. 1 ■ •••••• Din 120-— . 60-. 30-— • Kr- Din 144*— . 72-» 36*— • 12— Din 216-— j - 10S* . 54 -. 18*— Pri morebitnem povšnju se ima d;i si naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po na!tazn'ci. Na -amo pismena naročila ^rez poalatve denarja s~ ne moremo ozirati. i-j--H-Jji .. ■ ^i—-La,--^xrrjrr:^^-T----.-L» - > r.■-"-*».—i1 *■-»• ^« NEKAJ BESED BRATOM HRVATOM. Kaj naj rečem o bratih Hrvatih? Naj mi ne zamerijo, ako sem odkritosrčen: vedno se mi Je videlo, da so med našimi tremi plemeni Hrvatje najmanj žilavi, najmanj zanesljivi in najbolj vihravi! Imeli so ustavno zajamčeno široko avtonomijo, a nikdar niso nas Slovencev Nemci tako pestili, kot so pestili nje plemeniti potomci divjih Hu-nov in slavnih Arpadov. Nikdar si nisem mogel razložiti dejstva, da so pokazali Hrvatje tako malo odpora napram nasilju, ki Je prihajalo iz BudimpeSte, in nikdar mi ni bilo jasno, kako ja mogoče, da se Je preko Hrvatske tako razpaslo madžarstvo, kakor se Je bilo v Istini Ne prisvajam si pravice, vtikati se v hrvatske razmere ali dajati komurkoli kake lekcije ali tudi samo nasvete. Na Hrvatskem imajo govoriti nedvomno v prvi vrsti Hrvatje samL NJIh glava, njih svet! Tudi za nje velja končno: kakor si postelješ, tako bol ležal! Toda nihče mi ne more zameriti, ako opazujem in delam svoje opazke. Tem manj. ker tudi za nas Slovence ni vse eno, kako si naši bratje onkraj SotLe stvari nrede*. Kaj Je vzrok nezadovoljstva na Hrvatskem? Ako gotove napake, ki Jih nedvomno delajo v Beogradu, potem Hrvatom tega ne moremo zameriti AH vtis imam, da gre Hrvatom za vse kaj drugega. Vzroki nezadovoljstva so na Hrvatskem bolj formalnega kot stvarnega značaja. Poprej so imeli Hrvatje svojega bana, In tako si mislijo nekateri: »Kako bi mogla Hrvatska eksistirat! brez bana?« OJ ti ljuba konservativnost, oj ti ljuba starokopitnost, ki se ne moreš ločiti od tega, kar Je osrečevalo naše pradede, ki se ne moreš In ne znaš prilagoditi novim razmeram! Da, Hrvatje so imeli svojega bana, a kaj je bil običajno ta ban? Madžarski eksponent! Ali so naši bratje Hrvatje že pozabili na Hedervarijeve čase? Kaj je Imelo hrvatsko ljudstvo od vsega tistega sijaja, s katerim se je obdajal ban? Mislim, da vrlo malo! Vsaj nič dobrega! Meni je čisto vse eno, ali d o 56 Hrvatje svojega bana ali ne, mislim pa, da naj bi hrvatsko ljudstvo pomedlo s tako staro šaro, zavedlo se novih razmer, ki je stavijo pred nove naloge, ter začelo Iskati svoj spas v prisrčni skupnosti z onimi svojimi rodnimi brati, v katerih sredi jim je določila mesto usoda. TJekaj, kar mi je tudi docela iie-umevno, je tista zaslepljenost, s katero sledijo Hrvatje svojemu RadBču. Ali je hrvatsko ljudstvo res Še tako nerazsodno, da mu lahko natveziš karkoli hočeš? In kje je hrvatska inteligenca? Kdo dela za Radića propagando, kdo razširja njegove nauke, ker sam vendar ne vzmore vsega! Ali ni nič ljudi na Hrvatskem, ki bi se zavedali, kako pogubo-nesno je Radićevo delovanje, ki bi se dvignili zoper njegove agitatorje ter ne- ukemu ljudstvu pojasnili brezmiselnost vsega tega, kar jim obeta in obljubuje Radić in njegovi kumpani? To bi bilo zares nadvse patriotično delo! Kajti Radić ni toliko sovražnik države kot sovražnik in škodljivec lastnega naroda! Kateri količkaj pameten Človek ne bi uvideval, da mora Radićevo delovanje dovesti prej ali slej do katastrofe? čisto umestno Je bilo, da sto stopili vladni krogi z njimi v stik ter ga prisilili na ta način, da je pokazal zopet enkrat svojo barvo. Ne razumem pa, kako so se mogli razni strankini načelniki spuščat! c nJim v dogovore in pogajanja. Ali se niso ti politiki nič domislili na prislovica: »Povej mi, s kom se bratiš hi povem ti. kdo si!« Kajti, da z Radićem ne more biti nobene skupnosti ne na eno ne na drugo stran, je povsem jasno. Kaj je Radič? Norec? Patološki tip? Ne eno, ne drugo! Radić je temveč magarac v prav Istem pomenu besede, v katerem jo po lastnem pojasnilu on rabi drugim nasproti! Radić je prefriga-nec, navihanec, da mu ne najdeš tako lahko para! Radić je človek, ki se norčuje lz vsega sveta. Ako mu Scotus Viator verjame, da mu je v Istini za sporazum, mu jaz nikdar ne bom! Radiću ni niti za sporazum v Beogradu, niti ne v resnici za tisto seljačko republiko, ki Jo obeta svojim ovčicam — ker ve" le predobro, da bi bilo eno kot drugo njegova poguba. Radiću ugaja uloga nekakšnega suverena, njemu priiafo navdušene ovaci?e, ki mu jih prirejajo v svoji lahkovernosti nerazsodne množice preprostih seljak o v, a vse to bi takoj minilo, čim bi stopil na realna tla. To Radfć dobro ve* In zato bo imel še dalje samo to skrb, da ostane — voda kalna. Zakaj sicer bi se znalo nekega dne zgoditi, da stopijo njegovi volflci pred njega in ga vprašajo: »Kaj Je s tvojimi obeti, kaj s tvojimi obljubami? Obetal si nam republiko, v kateri ne bo vojakov, ne bo davkov, v kateri se bo lahko vsakdo zastonj vozil po železnici, skratka, v kateri se bosta cedila mleko in med — a zdaj si hkratu obrnil svoje korake proti Beogradu! Izdajalec!« Baš tako pa si Radić tudi ne more želeti, da bi imel priliko, pokazati svojo seljačko republiko v pravi luči, ker se prav dobro zaveda, da take republike, kakor jo obljubuje on, še nikdar ni bUo na svetu in je nikdar ne bo. Začetek republike bi bil konec njegove slave! Spoznanje bi tudi omejenemu seljaku kaj kmalu prišlo in potem gorje Radiću! Iz vsega tega pa sledi, da se Radić kot politični faktor precenjuje. Ignorirati ga, to bodi načelo vseh pametnih politikov, ker kakega resnega spoštovanja v Istini ne zasluži! To je vse preveč časti, ki se danes Radiću izkazuje! Samo toliko pozornosti naj se mu posveča, kolikor zahteva avtoriteta države. Vsi pa, ki v resnici ljubijo hrvatski narod, naj zastavijo vse svoje moči da ga čim prej rešijo Radi-ćevega Škodljivega vpliva ter privedejo do pravega spoznanja. Ker, kakor že omenjeno, Radič je ▼ prvi vrsti sovražnik lastnega naroda! NAJNUJNEJŠE. Volitve v naš državni parlament so prinesle za takozvane prečanske dele države dokaz, da naša državna misel v širokih kmetiškfli masah hrvatskega m slovenskega dela našega državnega naroda kratkoinmaJo nima niti naj rahlejših korenin, od katerih bi bili upravičeni pričakovati, da se razrastejo v dogledni dobi našega novega razvoja v Jako drevo lastne narodne države. Odkod ta neveseli pojav, to vprašanje zanima predvsem raziskovalca naše Žalostne preteklosti. Sedanji krmarji našega političnega broda pa morajo s tem dejstvom računati in po tem uravnati svoje nadaljnje postopanje pri vodstvu naše aktivne politike. Kakor bi bilo razveseljivo dejstvo, da je naša državna ideja enotne naše državne nacije zasidrana v širokih plasteh našega kmetiškega ljudstva, ki bi bilo glavni nositelj te velike, te največje naše ideje, ki mora biti in ostati v srcu vsega našega naroda, vendar nam nikakor ni treba obupati ob realni izkušnji zadnjih političnih dogodkov, da naša stvar ni tako idealno zasnovana m zajamčena, kakor smo sanjali o njej vse etni naše sužnosti mi prečanski inteligentne, ki nosimo to našo idejo od rojstva v svojih jugoslavenskih dušah, ki smo za njo živeli in trpeli in ki si je ne damo vzlic vsem bridkim preizkušnjam Iztrgati iz svojih src. Nikdar in nikoli ne! Po rezultatih zadnjih volitev, ki dobrih poznavalcev naše narodne psfhe, v kolikor se javlja v širokih masah kmetiskega ljudstva, nikakor niso presenetili, vztrajamo tem odločneje na svoji točno začrtani poti v lepšo bodočnost naše skupne domovine, zavedajoč se stare zgodovinske resnice, da so imele velike spasonosne ideje svoj Čisti izvor vselej in povsod le v ožjem krogu zavednega, čuvstveno m miselno pred masami korakajočega inteligentnega dela vsakega naroda, ki je potegnil sčasoma za seboj po naravnem zakonu večje umstvene sile tudi široke mase, ko so izpregledale in začutile tudi same moč nove ideje, ki jim je prinesla novo življenje. Iz ožjega in najožjega kroga zavednega prebivalstva se je dvignila že tolikokrat v zgodovini narodov zastava, za katero jih je šlo ob začetku novega gibanja le nekaj; m njih število je naraščalo od dneva do dneva, dokler ni bil prapor sveto znamenje vsem, ki so bili le količkaj dobre volje. Isto vzvišeno misijo, takega po številu sicer malega, po notranji sili ideje pa nepremagljivega krdela, mora vršiti tudi naša Inteligenca, ki hoče edinstveno jugoslovensko državo, ki je uprav odločena, premagati za vsako ceno odpor proti življenskemu cilju svojega zemskega bivanja- proti lastni, dobro organizirani in močni državi, ki po svoji nemoči in razcepljenosti nikdar ne sme biti v zasmeh našim starim neprijateljem onkraj naših granic, pa naj ta odpor izhaja iz vrst lastnega prebivalstva, ki še ne more in ne zna ceniti blagodati na znotraj in na zunaj silne, edinstvene svoje države. Cilj vsega političnega stremljenja In udejstvovanja naše inteligence, starejše in mlajše in najmlajše, je s tem ostro začrtan. V tem znamenju mora zmagati in bo zmagala. Pri tem Je pa eno najnujnejše ln najpotrebnejše, prava pravcata condi-tio sine qua non! Naša država mora omogočiti nemudoma In za vsako ceno svoji inteligenci, ki je v danih razmerah vsaj v Hrvatski in v Sloveniji edina nositeljica naše državne ideje, časten obstanek, vsaj golo možnost življenja ln dela za bodočnost te države. Kajti te možnosti častnega obstanka in veselega dela za državo, ki nam je vsem pri srcu, danes naSa inteligenca nima več. Eksistenčni pogoji te male čete, ki bi morala prednjačiti na-šhn masam v boju in delu za državo in njen razvoj in raze vi t, so kruto porušeni, v dušah in srcih je črni obup nad usodo svojev, ki nimajo niti najpotrebnejših sredstev za življenje. Naravnost strašno statistiko o tej bedi brez primere bi lahko objavili takoj na tem mestu, če bi le količkaj dvomili, da kdo ne veruje v absolutno resničnost in neizpodbitnost naše trditve. Glasno in jasno bodi povedano vsem in vsakomur, kogar se tiče in mora tikati, če zares hoče to našo državo, če ni njen tihi nasprotnik: V tej brezprimerrd bedi naše inteligence je neizmerno večja nevarnost za obstoj naše države kakor pa v vseh voWrtih štc\'iThah vseh separatisto\> in federalistov tu in tam. Tukaj je glavna in največja, tukaj je edina nevarnost za to državo. Vse druge se ne morejo niti primerjati z njo. Z vprašanjem eksistence našega razumništva, našega uradništva stoji in pade naša državna zgradba, naša državna ideja. Največji greh zoper to državo in njeno vodilno misel je storila bivša radikalnodemokratska koalicija v parlamentu, ki iz strahu pred svojimi velilci ni v pravem času povoljno rešila uradniškega vprašanja, kar je povzročilo neznosno sedanjo poostritev, ki je že začetek neizbežne katastrofe. Pred neposrednim začetkom katastrofe kličemo vsem: Obezbedlte Inteligenco in — rešili ste državo! Gospodine Štipica Radič v <• vili lahko čaka še nekaj časa, tudi druga mu Korošec in Spaho lahko še po-trpita ,naša bedna inteligenca v Radi-cevi republiki in v Korošcev! zakonodajni Sloveniji — ne more več. To je uvi del naš najboljši zaščitnik kralj Aleksander, ko je poveril g. Nikoli Paši ću nalogo, da sestavi delavno koalicijo, ki bo smatrala za svojo najnujnejšo, za svojo prvo nalogo, da reši uradniško vprašanje tako, da bodo mogli nameščenci živeti in delati za prospeh države. Vse države v naši Ki-žini so to stvar že uredile, kakor se urediti mora v vsaki državi, ki hoče živeti. Naš simpatični vladar je pokazal s tem svojim činom najglobokejše razumevanje tega, kar je najnujnejše in najpotrebnejše. Če imamo državnike in politike, ki zaslužijo to častno ime, ga morajo posnemati — brez odloga, ker je +o zadnji čas — pred katastrofo. D. M. PISMO !2 PRAGE. De" -.te o bankaa. — Soreieti stanovanjski zakoči. — Boj za sladkorne cene. — Ar!: i i efc t Jan Ko t era. Koncem aprila. Predmet živega zanimanja v zasedanju poslanske zbornice je bila razprava o češkoslovaškem bankovništvu, zlasti o propadu Moravsko-šlezke banke in banke »Bohcrma«. Iz izjave finančnega ministra inženirja Bečke in iz debate je sledilo jasno, da se ne da govoriti o krizi v našem bankovništvu, marveč da gre le za slučaje, ki so jih zakrivile ali slabe podlage ali pa nesposobno in slabo vodstvo. Minister Bečka ie v svoji izjavi svaril pred posploševanje sodbe o stanju čeških bank. navedel vzroke pTopada Moravsko-šlezke banke m »Bohemie* ter ocenil izgube te na 100 milijonov, one pa na 120 milijonov. Mada izda odredbe v varstvo vlagateljev in pripravlja v to svrho že posebni zakon, one pa, ki so izgube zakrivili, izroči sodišču. Minister se je pri tem dotaknil tudi zavodov, o katerih se razširjajo brezte-meljne govorice, ki imajo namen škodovati, kar se tiče zlasti Živnostenske banke. Izjava ministra Bečke, ki je služila kot odgovor na podane interpelacije, je bila odobrena. Važen in lahko se reče zgodovinski dogodek je bilo tudi sprejetje prvih zaključnih računov naše samostojne češkoslovaške države. Računi se tikajo poslednjih dveh mesecev 1. 1918. in leta 1919. Poslanska zbornica je sprejela stanovanjske zakone in rešila tako uspešno eno svojih glavnih nalog. Predloga o A. E. W. Mason: 68 KLIC NA POMOČ Roman. »Jaz?« je začudeno vzkliknil Ricardo. »Da. Pravili ste mi, da ste šli s Harrvjem \VethermiIlom v hotel ono noč, ko se je zgodil zločin, in da ste se točno ob desetih ločili od njega. Pogled v njegovo sobo me je poučil — in spominjate se, da sem nato, ko smo si ogledali najdeni avto, predlagal, da gremo v njegovo sobo in se tam dalje pogovarjamo — da je bilo zelo lahko, stopiti iz njegove sobe na verando in odtod izginil črez vrt iz hotela, ne da bi kdo kaj videl. Vaša soba je na sprednji strani hotela in ima razgled na Mont Revard, Wether-m ili ova pa na vrt in na mesto Aix. V četrt ure ali dvajsetih minutah je že lahko bfl v vili Rose. Mogel je biti v salonu že pred polednajsto in baš to je bil čas, ki sem ga domneval. Tako neopazen, kot je šel ven, se je tudi vmiL Dragi moj, par zanimivih vtisov pod nJim, Oglejte si to, Mr. Ricardo, če se vrnete v svoj hotel. Toda to £e ni bilo vse. V WetbermiUovt sobi smo se pogovarjali o Ženevi in o razdalji med Ženovo in Aixom. Ali se spominjate?« »Da,« je odgovoril Ricardo. »Ali se tudi spominjate, da sem ga vprašal, če Ima kak zemljevid?« »Da. Ker ste hoteli vedeti razdaljo.« »O ne, dragi moj. Nisem zato vprašal po zemljevidu, da zvem razdaljo, ampak da zvem, če ima Harry VVethermill zemljevid z načrtom cest med Aixom ln Ženovo. In imel ga je. Hal mi ga je prav naravno in takoj. Upam, d* sem sra vzel mirno v roke. ker v notranjosti nikakor nisem bil miren. Kajti zemljevid je bil popolnoma nov, moral ga je kupiti komaj pred enim tednom in ves čas sem se vpraševal — no, Mr. Ricardo, kaj sem se ves Čas vpraševal?« »Ne,« se je nasmejal Ricardo, »tega ne morem vedeti. In ker nočem, da bi se mojemu domnevanju rogali, bom pil vašo kavo in vi mi boste pa povedali, kaj ste se vpraševali.« »Dobro,« je rekel Hanaud in se smejal. »Hočem vam povedati. Povpraševal sem samega sebe: »Zakaj gre možak, ki ni posestnik avtomobila in ki tudi nima avtomobila v najemu, v Aix in si kupi avtomobiHstični cestni zemljevid? S kakim namenom?« Vide! sem, da je to zanimivo vprašanje. Toda prišle so še đrnt^a stvari — umor Marte Oobin. Sedaj vemo. kako Je to napravil. Stooal je poleg IzvoSčka, vtaknil svojo glavo skozi okno in vprašal: »Ali vi prinašate odgovor na oglas?« In sunil jo je skozi obleko v srce. Obleka in orožje sta ga obvarovala, da ga ni kri poškropila. On je bil v vaši sobi, med tem ko sva bila na kolodvoru; kot sem vam pravil, je pozabil rokavico pri vas. Iskal je telegram — odgovor na vaš oglas. Ali je pa prišel, da bi kaj od vas izvedel. On je bil prav prejel telegram od Hipolita. Bil je kot lisica v kletki, ki grize na vse strani, samo da bi rešila svojo drago glavo. Marta Gobin mu je bila na potu. Umoril jo je. Gospodična Celija je bila zanje velika nevarnost. Zato so jo morali spraviti s poti. In poslal je telegram ženevskemu listu: oddal ga je po kavarniškem natakarju na postaji Chamberv pred peto uro. VVethermill je šel namreč v Ćhamberv tisto popoldne, ko sva prišla v Ženovo.« »Torej predno je bila Marta Gobin umorjena, ste vedeli, da je \Vefhermill merilec?« Hanaudovo obličje se je stemnilo. »Temne točke ste se dotaknili, Mr. Ricar-1 do. Gotovo sem vedel, toda čakal sem Se dokaza. Pusti! sem ga na svobodi, ker s*m upal, da ucA t?ko doM! ta dokaz. Tn teea sem dobil. — toda p istfrno to. Covorfmo o čem drugem. Kaj bo z gospodično Celijo? Ricardo je potegnil pismo iz svojega žepa. »Imam sestro v Londonu,« je dejal, »ki je vdova, jako prijazna gospa. Tudi jaz sem že mislil na to, kaj naj se zgodi z gospodično Ce-lijo. Pisal sem svoji sestri in tu je odgovor. Gospodična Celija ji bo zelo ć>brodo5Ia.« Hanaud je stegnil svojo roko in iskreno stisnil RicardovOw »Mislim, da ne bo dolgo ostala sama, Mlada je in popravila se bo od tega udarca. Tako ljubka in nežna je. — Če — če, kdo ne pride vmes, ki jo ljubi in ki ga bo ona ljubila, potem bom jaz — da, jaz sam njen soprog za vedno, ko sem že bil njen papa eno noč.« Pri tem se je prav glasno nasmejal. To je bila Hanaudova navada. Mr. Ricardo je nekaj časa molčaL Nato pa je vprašal: »In kaj se bo zgodilo z zločinci?« ^Ženske bodo obsojene na dosmrtno ječo.« »In moški?« Hanaud je zmignil z ramami »Morda giljotina, morda Nova Kaledonija ?v'ako naj to vem? Saj nisem predsednik republike.« w KONEC. — Stran* 2." »SLOVENSKI NARODi 3dc 1. maja 1928. štev. ICO Stanovanjskih zakonih je bila posledica JŠo&ega posvetovanja koaličnih strank Jn predstavlja kompromis, ki po obstoječih razmerah ne more povsem ugoditi ne najemnikom in ne bivšim gospodarjem, dosežene pa so vendar nekatere iz-kremembe proti doslej veljavnemu zakonu. Kaže se v njej očitno stremljenje, kolikor mogoče poravnati sporne intere-jpese med obema strankama. Ii izpre-itoemb treba navesti, da daje zakon hiš-jjblm gospodarjem možnost zahtevati od Ifcodnije odslovitev najemnika, kateri pr>-pbira cd svojega podnajemnika večjo na-jjemnino za mesec, nego sam plača za [stanovanje četrtletno. Nadalje se dedi-&m umrlega najemnika zavaruje pravilna do stanovanja. Nadaljnje zvišanje na-jjemnine- tudi do 120 odstotkov, se do-jvoljuje samo v slučaju, ako znaša dav-Sčini podvrženi dohodek najemnika kot fizične osebe nad 60.000 Kč na leto, kot jjnridične osebe nad 250.000 Kč. OdloČI-Bev eksekučne izpraznitve stanovanja se sme dovoliti samo dvakrat, trikrat samo Izjemoma in po razsodbi okrajne politične uprave. Kako trd oreh so bile te predloge, dokazuje tudi to, da je debata o njih trajala celih 9 ur in da je bflo podanih 135 izmen je valnih predlo-•fcov, Izmed katerih pa ni bil niti eden Sprejet. Zakon je provizorij in bo trajal eno leto, to je do 30. aprila 1924. Istočasno zased a joči senat vrši 'Bančno debato vsled interpelacije o [stvareh banke Bohcmie, katero so po-idali nemški socialni demokratje. Še ta [teden reši stanovanjski zakon. Vlada je t|xredložila senatu tudi načrt zakona v Varstvo češkoslovaške valute. Zakon Ima preprečiti gospodarske škodljive spekulacije s tujimi valutami, plačili in 'dragimi kovinami ter zabraniti tudi dru-jjde mahinacije, stojene iz dobičkaželjno- sti ali naperjene proti vrednosti našega denarja. Naša sladkorna industrija Je poskusila sladkor podražiti. Hotela je zvišati ceno 430 Kč pri 100 kg za 65 Kč, toda proti temu poskusu je naraste! v vsej javnosti ogorčen odpor. Celih 14 dni so se vršila pogajanja med zastopniki vlade h) sladkornih rafinerij, končno pa so bili sladkorni tovarnarji s strani vlade prisiljeni, ostati pri prejšnjih cenah, ker jih je ta opozarjala, da bi podraženje sladkorja hudo zadelo vse konzumente in da vsako podraženje nasprotuje splošni tedenci po zniževanju cen dnevnih potrebščin. Ko tovarnarji niso kazali ni-kake volje, da bi ugodili želji vlade, jim je zagrozila, da jim otežkočl, Če treba, celo onemogoči Izvoz, In s tem je prisilila tovarnarje, da so obdržali stare cene. V Pragi je 16. t. m. umrl odlični naš arhitekt Jan Kotera. ko ni dosegel niti 52 leta. Kotera je bil predstavnik naše arhitektonične modeme, Izredno nadarjen umetnik, kar se je pokazalo že za časa njegovi študij na dunajski akade-demiji upodabljajočih umetnosti, kjer Je bil Wagnerjev dijak. Ko je postal profe-fesor praške umetniške obrtne lole, je postal tudi takoj voditelj češkega modernega arhitektoničnega gibanja. Po njegovem načrtu je bilo Izvršenih v naših mestih celo vrsto privatnih In javnih stavb. Tudi Jugoslavija se ponaša z njegovimi deli: to je pristava V hotelu »Imperial« v Dubrovniku in poslopje banke »Slavlje« v Sarajevu. Ko je dobil na umetniški obrtni šoli za sebe namestnika v osebi svojega prijatelja Slovenca J. Plečnika, je prešel na akademijo upodobi jajočih umetnosti. Glavno njegovo delo so bili načrti za zgradbo univerzitetnih poslopij v Pragi, kateri so tako daleč izdelani, da bo mogoče po njih vso zgradbo izvesti. I K. S. Davidović vrnil mandat za sestavo vlade. PAItfJUKENTARNA KRIZA TRAJA DALJE. — REZULTATI DAVTDOVlCE->^ * Vffl POGAJANJ NEGATIVNL radikalne stranke ht z zemljoradnik!, ta rezultat je bil negativen. Klub je po daljši politični debati pooblastil g. Davido-viča. da vrne kroni njemu poverjeni mandat za sestavo poslovno-volitvene vlade. Istočasno pa naj g. Davidovfc kralju pojasni stališče demokratskega kluba, ki je za državno m narodno edlnstvo in izvedbo vidovdanske ustave. Klub je tudi sklenil, da se v interesu državnih Interesov odločno protestira proti temu, da bi se v teh težkih momentih krize Izročila usoda države strankarski vladi. Nj. Vel. kralj Aleksander se je ob 19. povrnil iz Topole. Takoj po prihodu je bil g. Davidović pozvan na dvor, kjer je v daljši avdijenci, pojasnujoč uspehe razgovorov z radikali In zemljoradnik!, pripomnil, da so bili njegovi razgovori negativni fn da na podlagi klubovega sklepa vrača mandat Kralje je vrnitev vzel na znanje. Kakor je v parlamentu razširjena vest, Je danes pričakovati važnih, odločilnih dogodkov v rešitvi krize. Krona namerava storit! odločilen akt za razbl-strenje bi rešitev krize. gjff Beograd, 30. aprila. (Izv.) Vsled »tnosti Nj. Vel. kralja, ki je v soboto jodpotoval v Topolo, da pregleda, kakor jje objavil uradni komunike, kako napredujejo popravila topolske cerkve, ni bilo včeraj nikakih posebnih važnih dogodkov v razpletu parlamentarne krize. Kakor Je bilo pričakovati, misija g. Lju-;be Davidoviča ni mogla uspeti zaradi #dpornosti radikalov, ki odklanjajo obetov© stare koalicije. O. Davidovfc se je Jrikrat razgovarjal z g. Pašićem, a je Jvedno dobil negativen vtis teh razgovorov. Razgovarjal se je tudi z Ljubo Jo-Sranovičem ln daljše konference je imel m podpredsednikom zemljoradniškega kluba g. Jocom Jovanovicem. Od radi-palne stranke je dobil g. Davidovi že fir soboto načelni odgovor, da radikali jne morejo stopiti v poslovno volitveno koalicijsko vlado in g. Davidović je nato skušal sondirati teren za nekako demokratsko - zemljoradnlško vlado. Demokratski klub je včeraj popol-imel plenarno sejo. Trajala je od 16. 19. G. Davidović Je klubu pojasnil re-Itate svojih razgovorov z voditeljem Sijajna manifestacija za državno in narodno edinstvo. VfiUK SHOD OBRAMBNIH ORGANIZACIJ. — OVACIJE KRALJU IN VOJ. VODI STEPANOVICU. — OGORČENI PROTESTI PROTI RUŠILCEM DRŽAVNE ENOTNOSTL ♦ . jjfc Beograd, 30. aprila, flzv.) Vče-OpMsnji od mestnega odbora Narodne Sodbrane sklicani javni shod je bil naravnost sijajna manifestacija za državno In narodno edinstvo. Pred hotelom Moskvo in na Terazijah so se zbrale veli-tkanske mase naroda, polnoštevilno so trihajal! v vrstah člani Narodne odbra-e, četnlkl in jugoslovenska nacijonall-jetična omladina. Shod je potekel popolnoma mirno in harmonično. Takozvana jjprbska nacionalistična omladina je prišla shod s srbskimi zastavami, dočim so i\e zgoraj omenjene organizacije dr-ivne zastave. Tudi srbska omladina je tem shodu manifestirala za enotnost svine Srbov, Hrvatov ln Slovencev za narodno edinstvo, značilno pa je dejstvo, da je ta srbska omladina redno, kadar so se čull vskliki! »Živela Jugoslavija!«, s protivskliki vsklikala: >oli Jugoslavija! Živela kraljevina Sr-&>v, Hrvatov in Slovencev!«. Kljub vse-pa je shod potekel popolnoma mirno dostojno. Na shod pa so prispeli v ve-:em številu delegati iz Zagreba, Ljub-ic Novega Sada, Pančeva, VrŠca, In-Rume in Sarajeva. Glavni urednik »Preporoda« In polkovnik v pok. Pavle Jurišić je točno ob pol 11. otvoril zborovanje. V jedrnatem jgovoru je očrtal položaj države, parlamentarne razmere in zagrizeno stran-karstvo. Dvignil je odločen protest proti sabotaži države, odločen protest proti rovarjenju in kršenju državne celote. Z resnim poudarkom je naslovil zadnjo besedo na Radića, Spaha in dr. Korošca (Urnebesni vskliki so se začuli: »Doli z njim! ,doli z njimi!«). Odločno je obsojal in zavračal kult stranke, ko je nekaterim Stranka vse, a blagor države zadnje. Jugoslovenski nacijonalisti ne smejo dovoliti, da bi še nadalje separatisti uganjali svojo razdiralno politiko. Naša dolžnost J* braniti našo državo tudi s skrajnimi sredstvi. Jurišlčev govor so zborovale! spremljali z viharnimi vskliki na državo, kralja in narod. Za tem je bflo izvoljeno zborovalno predsedstvo in sicer za predsednika bivši konzul in velik narodni delavec Todor Stanković, kot predsednika sta bila izvoljena Radoslav ćubeltć s Sušaka in Ing. Ferdo Kranjc Iz Ljubljane, za tajnika sta bila Izvoljena novinar Voji-slav PajevJ* in kapetan v pok. Aleksander Mišić. V navdušenem In ognjevitem govoru je Todor Stankovič orisal pomen Beograda, ki je bil vedno žarišče Idealov za narodno osvobojenje in ujedinjenje. Beograd ne sme nikdar dovoliti, da bi razpadlo, da bi se razrušilo državno edinstvo, za katerega je padlo tisoče ln tisoče hrabrih boriteljev. Beograd, ki je s ponosom in hrabrostjo kljuboval svin-čenkam zakletih sovragov, ne sme nikdar dovoliti, da bi na njega, na državno in narodno edinstvo pljuvali avstrija-kantski preostanki Jugoslovenski nacijonalisti se bodo znali boriti proti avstrijski mentaliteti in proti elementom* ki izpodjedajo temelje enotne države. Beograd naj se dvigne in zopet prime za prapor borbe! Svoj govor je zaključil z vsklikom »Živel naš kralj Aleksander I.! Živela ujedinjena kraljevina! Živel Beograd!« V imenu Hrvatov je govoril dr. Ivan Zuccon Iz Zagreba. Čeprav v Zagrebu sedaj prevladuje duh protidržavnih tendenc vendar Še vedno živi v Zagrebu duh Gaja in Strossmaverja. Tudi med Hrvati živi ideja državnega in narodnega edinstva. Radiću ne uspe njegovo razdiralno delo. (Ogorčeni klici: »Doli Radie! Doli Spaho! Doli Koroeec!«) V imenu Slovencev je pozdravil zborovanje predsednik oblastnega odbora »Orjune« v LJubljani ing. Ferdo Kranjc. Ko Je omenil y krepkih bese- dah federalistično - separatistično politiko Koroščevo, so na zborovanju zaorili vskliki ogorčenja: »Doli Korošec! Doli izdajalci!« Tudi Slovenci so za državno celokupnost Slovenci so se ob boku svojih bratov Srbov na dobruških poljanah in Kajmakčalanu borili za svobodo naroda. Slovenci so pripravljeni, da branijo skupno s srbskimi junaki enotnost države. Svoj govor Je !ng. Kranjc zaključil: »živelo narodno edinstvo! Živela Jugoslavija!« Na ta vsklik so srbski nacijonalisti začeli vskllkati: »Doli Jugoslavija! Živela kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev! Živela Velika Srbija!« Naravno, da so jugoslovenski nacijonalisti še viharnejše odgovarjali s vsklikom: »živela Jugoslavija! Živela Jugoslavija!« V imenu Bosancev je pozdrava zborovanje pravoslavni svečenik Milan Božič, naglašajoč, da ponosni Bosanci in Hercegovci ne bodo dolgo in mirno gle-dali podkopovanja državnih temeljev. Ponosna Bosna, katere sinovi so podrli habsburško trinoštvo, ima še dovelj hrabrih ln zvestih sinov, ki bodo znali nastopiti proti elementom, ki se še vedno klanjajo cesarjem in sultanom. V imenu Južne Srbije je pozdravil zborovanje srbski književnik Milosav Jelić. Po končanih govorih so bile prečl-tane razne brzojavke, med drugimi kot prva brzojavka vojvode Stepana Stepa-novića, ki je bil v soboto v avdijenci pri kralju in je nato odpotoval domov v Ca-čak. Njegova brzojavka se glasi: »Pošiljam velikemu zboru Narodne odbrane pozdrav, da odločno brani visoko državno in nacijonalno idejo. Ker osebno ne morem priti, sem v duhu ln z vsem srcem na zborovanju. Vojvoda Stepano-vić.« Po prečltani brzojavki so bile velikanske ovacije zmagovalcu pri Jedrenju. Velika množica je vsklikala: »Živel Ste-panovSć! Živel šef nacijonalne vlade! Živel zmagovalec Jedrenja! Živel kralj Aleksander! c Zbor je nato odposlal Nj. Vel. kralju v Topolo vdanostno brzojavko in zahvalno brzojavko Stepanu Stepanovl-ću, v kateri se mu zborovale! zahvaljujejo za pozdrave ter zatrjujejo vojvodi, da so pripravljeni se boriti proti separatistom. Brzojavka med drugim pravi: Veliki narodni zbor pozdravlja svojega voditelja in se mu stavlja na razpolago za obrambo državnega in narodnega edinstva. Živel jedrenjski zmagovalec!c Manifestantje so ponovnokrat na-glašali in vsklikali, da naj vojvoda stopi na čelo nacionalistični vladL Soglasno je bila sprejeta ta-Ie resolucija: »Na velikem zboru Narodne odbrane zbrani zborovale! so po govorih delegatov sklenili naznaniti vsem in vsakomur, da Beograd in vsi nacijonalni elementi nastopijo v brambi domovino proti vsem antidržavnim in separatističnim propagatorjem in da ne dovolijo, da se rušijo temelji države. V interesu države je, da se odstrani strankarstvo v vladi, potrebna Je vlada, ki bo zmožna upostavit! red v zemlji ln ki bo znala Čuvati ustavo In zakone. Zborovalci so resolucijo z viharnimi vskliki sprejeli. Jugoslovenska omladina je nato priredila po glavnih ulicah veličasten sprevod, katerega se je udeležilo okoli 20.000 IjudL Manifestacije so popolnoma mirno potekle. Politične vesli. «3 Pred homogeno vlado! Na drugem mestu poročamo, da ni uspela misija predsednika demokratskega parlamentarnega kluba Ljube Dovidoviča, da sestavi novo vlado. SnoČl je Davidovič vrnil kralju poverjeni mu mandat. Kakšno rešitev krize je sedaj pričakovati? Po zanesljivih informacijah iz Beograda je treba računati kot z gotovim dejstvom, da poveri krali znova mandat za razp?et krize Nikoli PašIćkL Kakršen je položaj sedaj, je izključeno, da bi se mogla še zvarit! radikalno demokratska koalicija. Moment ki je bi! za to koalicijo še ugoden, je zamujen. Koalicija se Je razbila v glavnem pač zaradi pretiranih zahtev, ki so jih stavili demokrati. Na vidiku le torej nova homogena radikalna vlada, k! Jo bosta podpirala dr. Korošec in dr. Spaho. Pričakovati je potemtakem, da naši klerikalci že v kratkem z razvitimi zastavami preidejo v vladni tabor. In prva posledica tega preokreta? V Sloveniji pridejo na krmno klerikalci! Tudi na Hrvatskem je na pragu sprememba sistema. Hrvatom se povrne banska čast In za bana pride v Zagreb, kakor se zatrjuje, član kraljevske rodbine — princ Pavle. Sprememba režima v državi je torej, kakor se zdi, na potu, ako v zadnjem momentu novi dogodki ne predpišejo državni politiki nove smeri. =3 Francosko - češkoslovaško - poljski sporazum — Nemcem trn v pet!. Praški »Sozialdemokrat« je v svojem prav nemško - nacijonalnem šovinizmu vse bolj odkritosrčen kot sami nemško-nacionalni listi, ki so vendarle previdnejši. Tako se poslednje dni roga, da »vsakemu vrlemu češkoslovaškemu republikancu od ponosa radostno bije srce, da posetita dne 14. maja oba junaška generala velikega naroda Foch ln VVeigand Prago. Francoski generalisimus pride, da bo pregledal armado, s katero v naj-resnejšem slučaju računa. Po Varšavi počasti Prago, glavno mesto češkoslovaške republike, da bi vsemu svetu pokazal, da je Mala antanta z vsem, kar ima, v francoskem taboru in da je pripravljena žrtvovati kri svojih sinov, ako jo bo v to potreboval in pozval njen veliki prijatelj!« Pač sama gola resnica! Ne Francoska, ne Češkoslovaška, ne Poljska ne bodo varne, dokler se ne sklene med njimi najtesnejša vojaška vez v obrambo proti Nemcem. Mala antanta je pravzaprav samo priprava te prihodnje vojaške zveze, ki je tako za Francoza, Cehoslovaka in Poljaka življenjska potreba, trdnjava proti narodni smrti! c* Priznanje Rašlnovi finančni politiki izraža politični redaktor organa nemškega centra »Germanie«. Nemške finančne kroge opozarja na Rašinovo knjigo o finančni in gospodarski politiki, ki Je izšla v nemškem prevodu dr. P. J. Bsnerja v Monakovem in Lipskem ter obeta, da bo v drugem članku ocenil pomen dela, ker je prepričan, da, kakor zahomotana devizna politika stare Avstrije, ki Je umetno vzdrževala svojo zlato pariteto, tako tudi relativno uspeli devalvacijski in valutni poizkus Rašinov more služiti v primer za bodoči razvoj te ali one valute. aer Državni Jezik na češkoslovaških srednjih šolah obvezen predmet Ministrski svet Je odobril osnovo zakona, po katerem se bo uredilo učenje državnega Jezika ter jezika narodnih manjšin. Te dni je prinesla »Pr. Presse« podrob-negi obseg osnove, po kateri Je državni Jezik na vseh gimnazijah, realnih in višjih realnih gimnazijah, na reformiranih gimnazijah, realkah in učiteljskih zavodih brez razlike poučnega jezika, obvezen. Učenje jezika narodnih manjšin na zgoraj navedenih zavodih je pa lahko obvezno ali pa tudi neobvezno, ako ni eden teh jezikov Že kakor poučni predmet obvezen. rs Za češko-pofjsk! sporazum. Lep Članek o potrebi češkoslovaško-poljske-ga sporazuma je napisal v »M. D.« poslanec Jaromir Spaček. Poleg drugega pravi v njem to-le: Ne more biti nobenega ugovora proti temu, da je odkrit sporazum obeh naših držav In narodov nam vsem enako potreben, enako ugoden in enako zaželen. Oboji imamo istega glavnega narodnega sovražnika. Čigar razširjanju smo stali in stojimo skupno na poti. Ta sovražnik je nemštvo in Nemčija. Namen zmagovite antante je bil, zasigurati novo politično situacijo Evrope proti morebitnim novim poizkusom Nemčije ter obnovitev poljske In Češkoslovaške samostojnosti Zakaj ta dva naroda moreta biti samostojna samo proti volji Nemčije, torej samo tedaj, ako ostane Nemčija v obsegu današnjih državnih mej, V češkoslovaškem in poljskem Interesu je, da smo v zvezi z močnimi zapadnim! državami stalno na straži in da bi bila ta straža vsak čas pripravljena, nemški poizkus napada na današnje stanje v zvezi z njimi preprečiti. Nemčija je In ostane Poljski kakor Češkoslovaški trajen, glaven, mogočen sovražnik prav tako kakor Franciji in Belgiji. Avstrija ni nevarna češkoslovaški, Še manj pa Poljski. Madžari brez Nemcev ne bodo mogli nikdar misliti na napad naših mej. Krepko držimo Madžare v Šahu s pogodbo, ki smo jo v tem ozlru sklenili z Jugoslavijo ln Romunijo. Napram Poljski pa nima ta pogodba nikakih vojnih namenov. Danes je tako za nas kakor tudi za Poljake enako mogoč sovražnik sovjetska Rusija, v kolikor je gotovo, da bi njena zmaga nad Poljsko ogrožala tudi češko samostojnost aH vsaj češko demokracijo. Žal si prav teh posledic nI bila v svesti naša vlada v času ru-sko-poljske vojne pred tremi leti, ln tedanja češka nevtralnost, ki Jo v istini napram sovjetski Rusiji imenujemo lahko jako dobrohotno, je bila velika mednarodna politična hiba češkoslovaške zunanje politike. t= Protestanti t Rusiji. Ruskulta prinaša zanimivo vest, da se Je začela ameriška protestantovska cerkev zanimati za cerkvene razmere v Rusiji. Boljševiška »živa cerkev« je povabila v svrho posvetovanja zastopnike takozvane metodistične episkopalne cerkve iz Amerike in sedaj je začel tajnik generalne konference te cerkve, ki se je pred kratkim vrnil iz Rusije, propagirati v ameriških listih v prid pravoslavni cerkvi in seveda tudi sovjetski vladi. Pravi, da so protestanti dobili v nekaterih krajih Rusije velik vpliv ln da jim je tudi vlada naklonjena. Nikar ne obsojajte sovjetske vlade na temelju zastarelih predsodkov, pravi ta novi boljševiški agent marveč smatrajte Jo in govorite o nji kot o proroku nove sisteme, ki le ml še ne poznamo. Boljševik! s! pač znajo pomagati. Ce ne gre drugače, bo treba vprečl cerkev, da pomaga izvleči pogreznjen voz socijalne revolucije. Obenem pa je protestant-stvo primerno orožje proti stari pravoslavni cerkvi, , >^ = Pred obnovo kulturnega boja v Spanij?. Že 10 let je vladala na Španskem kulturnobojna tišina. Ostrina socijalnih spopadov v Kataloniji, kolonijalni pohodi kakor tudi veliki dogodki svetovne vojne so povzročili v notranji politiki španske države nekako kultur-nobojno premirje. Liberalna ministrstva, ki so si sledila po vrsti, so imela z navedenimi vprašanji dovolj opravka. Sedaj se pa Španija nahaja pred novimi volitvami. V volilnem preglasu liberalne stranke se nahaja tudi odstavek, kjer zahtevajo revizijo 2. člena španske ustave, in sicer tako, da se število javno priznanih ver poveča. Vsled tega je nastalo v španski duhovščini hudo razburjenje, in kardinal SoldeviJla, nadškof Saragoze je objavi! javno pismo na ministrskega predsednika, v katerem ga poziva, da odstrani iz programa liberalne stranke zahtevo po povečanju števila javnih ver v Španiji, ker bo sicer prisiljen predlagati svojim vernikom, da ne glasujejo za vladne kandidate. Ker stoji za saragoškim cerkvenim dostojanstvenikom vsa Španska duhovščina in bo težko po drugi strani voditelju liberalne stranke črtati trike Iz voljnega proglasa, obstoja v Španiji velika nevarnost, da se znova vname ostri ln morebiti dolgotrajni kulturni boj. Razntpd no slovanskem svetu. — Slovak] pred Tojno In po njej. V obširnem (predavanju, ki se Je vršilo te dni v Pragi, Je p^dal češkoslovaški vladni referent Ant. Stefanek politične slike Slovakov od 18. stoleta do današn Ih dni. Referent je podprl s številkami In fakti, kako Je na škodo nemadžaTsklh narodov rastlo Število Madžarov, das! Je njih populacijska zmožnost manJša kakor slovanska ali nemška. V letu 1720. Je bila med dva In pol milijona prebivalcev samo en milijon Madžarov, a ta mlllion j« t*> nedolgi dobi na-rastel na 8 mili onov. Madžarski nacionalizem 'o bil predramllcn prav za prav Šele po centralističnih |n ponemčevalnih težn'ah Marl'e Terezije ln Jožefa II. a se le potem toliko brutalne'e po'avljal. V natančni razlag N podal poročevalec slike političnih teženj fn smer! med Slovaki ln navedel sredstva, s kaxerlm! Je delala madžarska vlada proti zavednim Slovakom. Po prvotnem strahu med vor.o, ki le zavladal na SlovaSkem, le napočila doba plodovlteza napora za osvoboditev, ki Je privedla v zvezi s CeM do radostne zmaze. Ko Je omenil pomen majeve deklaracije drja Šrobarla 1. 191». v Llpt. Sv. Miklavž! ter martlnsko deklaracijo z dne 30. okt.. Je sklenil zanimivo predavanje z naslednjimi besedami: Končno moram omeniti zgodovinsko in državnopravno Jako važnih dejstev, da io se Slovaki prostovoPno spojil s češkim narodom, združili 2 njim brez nasilja In prigovarjanja, da so češki politiki In zastopniki naroda privolili v spojenle ln tvorbo nove države, čim so se prepričal^, da si odlični slovaški narodnjaki brez razlike strankarskega ln svetovnega prepričanja to želijo. Čehi niso okupirali ali se % nasiljem polastili SlovaSke. ampak Slova* ška se le radevoljno, s ljubeznijo in zaupanjem pridružila rodnim bratom. — Moč in veliko bodočnost Slovanstva Je prlčako* vatj Pač edino v slovanski vzajemnostil Moderna češka glasba t Beri no, NemSka sekcija Mednarodne glazbene družbe, ki so Jo osnovali preteklo poletje naH mlajši zastopniki moderne evropske glazbe !e priredila v Berlinu koncert sodobne češki glazbe. Radi slabega Izvajanja so napravile skladbe medel utls. Proizvajale so se klavime in samospevne skladbe Vrt. Novaka, Jos. Suka In Ladislava Vycpale-ka. Uga'ale so poslednjega pesmi Iz ciklusa »Vizije« Kritika Je omenila, da leži težišče glazbenega ustvarjanja prvih dveh v zborskl In orkestralni kompoziciji In da bi bilo treba Berlinskemu glazbenemu svetu v prvf vrstf predstaviti njihova tozadevna monumentalna dela. — Ukrajinski narodni bojevnik pred sodiščem. Ukrajinski listi poročajo, da se bo zagovarjal pred Ivovsklm sodUčem bivšj vlce predsednik avstrijskega parlamenta ta patrijarh ukrajinskega narodnega gibanja J, Romančuk. Obdolžen Je veleizdaje, ker je 18. marca proglasil v Lvovu proti poljski republik! naperjeno resolucijo. Sivolasi starec' mirno čaka svojo usodo. — Skrb za ruske emigrante v Bolgariji. Med bolgarsko vlado ln ruskim zastopnikom pri Vatikanu Lisovskim le dosežen sporazum glede pomožne akcije ruskim emigrantom, ki se nahajajo v Bolgariji. Bolgarija Je bila dolžna carski Rusi)! 11 milijonov rabljev In ta denar dobi sedaj rusko-bolgarski odbor v Sofiji kot fond za pomoč emigrantom. Mati božja se foče, pa k sreč! ne prt nas, ampak na Slovaškem v frančiškanski cerkvi v TlrnovL Pobožni »Slovak« pripoveduje, kako Je molila neka Slovakinja pred podobo Matere božje, ki se je začela Jokati. Glas o »čudežu« se Je nagloma razširil po vaseh m duhovniki so rekli: Pojdite na božjo pot, Marija se Joče. In res so prišle k frančiškanski cerkvi številne množice. Hlinka porabi »čudež« za trditev, da se Joče Marija zato, ker nesrečni Slovaki tako strašno trpe v češkosJovaSki državi! II Z ljudstvom, ki se trapi Še okoli Čudežev, Imajo Hllnkovd lahek posel. — Omefltev priseljevanja v Eg'pt Gen. lzsellenlškl kom. ievlja sledeče: V Egiptu vlada velika nezaposlenost. NaSi izseljenci, ki prihajajo v Egipt, ne morejo dobiti dela In mora skrbeti zanle generalni konzulat naše kraljevine v Katri. Zaradi tega se opozarjajo vsi, ki se nameravajo Izselit! v Egipt, da se bo odslej Izdal lzsellenlškl potni Ust le pod pogojem, da dokažejo Izšel enci: 1.) da Imalo sredstva za preživljanje In povratek, 2.) da Jim Je v Egiptu zagotovljeno delo aH 3.) da Iziavtjo na zapisnik, da ne bodo padli na breme na* tem konzulatu v Kalrt . ~. \ ________ L t» v c N S K ! NAKUUi Oirc 1 maja ivzo. 2>Uan d Teleltasba fn bRD'flDiia nnroCPa Konflikt med Češkoslovaško in Madžarsko. ČEŠKOSLOVAŠKA VLADA ZAHTEVA POPOLNO SATISFAKCIJO. — MADŽARSKE LA2I. — KOMISIJA ZA RAZSODBO KONFLIKTA SESTAVLJENA. — Bratislava. 20. aprila. (Izv.) Ceiko- Kultura. slovaška vlada nc odstopi od svoje zahteve dede popolne satisfakcije za usmrtitev Jana Sedlaeka in obmejno Izzivanje madžarskih nacljondistov. Ako bi se madžarska vlada obotavljala dati zahtevano zadoščenje, namerava Češkoslovaška nastopiti proti nji z energičnimi ukrepi. Ne gelde na očividno krtvdo pa skušajo madžarski listi zvaliti vso odgovornost na češkoslovaške obmejne organe in »Ma?yar Tavirati Iroda« posnema Iz Gombfisovega glasila »Szrtzat« najrazličnejše vesti o napadih češke obmejne straže na madžarsko, ki so baje krivi, da je bil v silo-branu ubit stražn.'k Sedlaček. Te potvorjene vesti širijo Madžari po svetu z namenom da bi prikrili svoje izzivanje. »Sz6zat«, ki Je najuglednejši madžarski list, piše celo, da so Čehi sami ubili Sedlačka, češ, da so hoteli na ta način provocirati Madžarsko. Češka vlada odločno protestira proti tem nezaslišanim Iažem in hoče dokazati javnosti, da krivda nI na njeni strani.V ta namen je zahtevala posebno komisijo, ki naj ugotovi vse okolnosti In izreče svojo merodajno sodbo. Komisija je sedaj sestavljena in sicer Iz čeških zastopnikov KOncla. Jlzerskega. dr. Do-lejša in polkovnika Novaka. Madžarska vlada je poslala v to komisijo podžupana Szentirmanva vladnega svetnika Ruttkava In polkovnika Koclera. Komisija se je sestala včeraj opoldne na mestu, kjer je bil ubit Sedlaček In bo preiskala vse podrobnosti incidenta. VAŽNI DOGODKI V SOVJETSKI RUSIJI. VELIKI NEMIRI NA UKRAJINI. — ODESA PRED IZPRAZNITVIJO. NOV DIKTATOR ZA RUSIJO. — TROCKIJ. — Lvov, 29. aprila (Tzv.) Iz Ukrajine rrina'aio vedno nova poročila o resnem protiboljševiškem gibanju. Vstaška konjenica pod poveljstvom polkovnika Pavtovske-ga Je začela prodirati proti bol;Sevl5kl gar-nizljl JarmoHncev. Ponoči le polkovnik Pa-gienko zasede! kolodvor. Zaplenil dva težka topova, 5 strojnic mnogo vojnega materijala ln rdečearrrrilcev. Med ujetniki sta tudi poveljnik rdeče artilerijske brigade ln komisar, ki sta bila takoj ustreljena. Istočasno se je Pavlovski združil c atamanotn Seipe-lem In zasedel Proskurov. VeČina rdečear-mejcev se je pridružila vstalem, BoUfevIŠkj komisarji so btll deloma ujeti, deloma pa pobiti. V vollnskem okraju je nastopil proti boljševikom a taman Bezručkl, ki je • svojo konjenico razbil 3 rdeče divizije. Na desnem bregu Dnjepra, slasti okrog Kamenca-Po-dolskega. Proskurova, Staro-Konstanttncrv ska, Vinice m Litina s« vrte neprenehoma krvavi spopadi V ©kolk* Krleve nastopi odred stotnika Darinčenka. Vstaja na Ukrajini le vzbudila veliko razburjenost v Moskvi. Sovjetska vlada je poslala proti vsta-§em močne čete pod poveljstvom Frunze, ld ga je v zadnjem času nadomestil Vorosl-lov. Generalni Štab rdeče armade se nahaja v Berdtčevu. Vstaši so zasedli malodane vso podolsko gubernljo. V zvezi s temi dogotffcl so boljše v I ki baje začeti evakuTffarl Odeso. Mestna sovjetska vlada s« boji zlasti selfaškli nemirov, ki so izbruhnili v kljevski In harkovskl gubernIJL Revolucijonarnl volni svet Je izda) povelje o splošni mobilizaciji. Ker ni več pričakovati da bi LJenin okreval, je na-Čelstvo komunistfčne stranke izvolilo poseben akcijski odbor, na čelu s Trockim, Zi-novjevtm, Kamenjevim in Stalinom, ld bo vodil notranjo ln zunanjo politiko. Za pred-sednfka tega odbora Je bfl soglasno Izvoljen TrockfJ, ki bo seda] naslednik Ljenma kot taktičen diktator sovjetske Rusija. DAVIDOVIĆ JE VI MANDATI Kraljeva m — Beocrad, 29. aprila, Cbrr.) Dane« ob 19. zvečer jo bil a. DavklovfJ sprejet od Ni VeL kralja v dali« avdijenci O. Davidović |e krmite vrnil povedeni ms mandat Razgovor je bil tudi o možnosti aktivne tatervenefje od strani kralja, ki namerava za jutri tf pondeljek) dopoldne porvatl na dvor m skupno kon-ferenoo taatopoO« rartIMnt ta demokratske strank«. KONEC MEŠČANSKE VOJNE NA IRSKEM- • NAP Loođoa, 2*. aprila. 0**J Borb« so«B *e> koriito vlado hi Irskimi revoiucilonarn Se bliia koncu. Načelnik haba vetalkft Sat H izdal povelje, naj te v ponedeljek opoldne prekinejo vse vojaške operacije, Ce se bodo vsta51 temu povelju pokorfll, bo sklenjeno tned sovražnima strankama premirje. Poraa republikancev Jo ustvaril docela, novo situacijo, kajti njihova kapttufarfja le netsocfb-na. Angleška viada le ponovno dokazala, 9a hoče za vsako ceno obranit! edinstvo imperije, Titularm* prealdent irske republika Va* I era Je na temelja gadnffh dogodkov Izdal proglas, v katerem govori o miroljubnosti m pravi, da le pripravljen porajati m s dub unsko vlado. PoTirfČrri krogi smatrajo povelje načelnika Štaba m proglas Valere sa doka*, da se bliža konec državljanske volne na b> skem. Dubinska vlada bo sedaj razpravljala o zahtevah republikancev fn bo v kratkem likvidirala nesporazum. Londonski Usti pa no še vedno pesimistični. Nekateri menija da bi bilo le prezgodaj govoriti o mira. kajti načelnik Štaba v svojem poveflu se omenja, da naj vstaši polože orožje. Pri tel zahtevi pa bo gotovo vztrajala Irska vlada. MADŽARSKA PRED NOVIM PREVRATOM. — Budimpešta, 29. aprila. (Izv.) Napetost, ki se Je polastila v zadnjem času med-iaiske javnosti, priča, da stoji Madžarska pred fesrr) mi notranje po 11 ti ti čni mi dogodki. Na ci j on ali stično gibanje » pr obujaj očih se Madžarov« se vedno bolj Siri ln šovinisti Hejias, Pronal In Odrnbos hočejo bržkone »zkorisrJtl te elemente za držav, prevrat. Baje nameravajo proglasiti Horthva za madžarskega kralja, Horthy je začel na mejah Češkoslovaške« Jugoslavije ln Avstrije dalekosežno akcijo za eventualni odpor proti vmešavanju drugih držav. Na posestvu grofa Eszterhazvja Ima okrog 5 tisoč pristašev, Id so zaposleni kot poljedelci ln bi v sučaju potrebe nastopili proti Avstriji. Slične čete so pripravljene tudi ob meji Češkoslovaške in Jugoslavije. Med Donavo ln Tiso pa stoje vstaške čete, ki naj bi zasedle Budimpešto, proglasile vojaško diktaturo in pomagale fiorthjrJH do prestola. Hej j as je na nekem zborovanju »probujajoČih se Madžarov« Izjavit, da le pričakovati v kratkem važnih dogodkov, ld bodo uresničili težnje madžarskega naroda. Po njegovem načrtu naj bi se prevrat izvršil koncem Junija. KEMAL PAŠA PROTI FRANCOZOM. — Carigrad 38. aprila. (BO TurSK Irst ►Tarcln« poroča, da sta se na nekem banketu srečala Kemal pala ln francoski konzul, ki sta ga spremljala po starem običaja dva telesna stražnika, Kemal je zapoved al. naj se stražnika umakneta in ko ga je konzul vara-Sai, zakaj se vmešava v njegove privatne zadeve, mu je Kemal odgovoril, da ne razume francoščine. Konzul se je začudil. Če£ da Je pred retom dui Kemal ravrstno govoril v francoskem jeziku. Kemal pa je z nasmehom pripomnil, da eno leto popolnoma zadostuje, tčlovek pozabi ta jezik, nakar je začel pri-n poaovof t senatskim latjoprtltonk NAPETOST MED TURČIJO IN FRANCIJO. 29. aprila. (Izv.) V krogih turske delegacije zanikajo vesti Iz francoskega vira o koncentraciji turskih Čet ob sirijski fn trakijskl meji. — Pariz, 29. aprila (Havas) Kakor poročalo Usti, je prispel general Weygand v petek v Bavrat ter je takoj nadaljeval pot aa sirijsko-cflcfjsko mejo, da nadzira fran-voske Čete. Število francoskih čet znaša 26.000, Listi tudi poročajo, da odpošlje PnuscUa tja S* dve diviziji, ker Je nastop Turčfle treba zelo oprezno zasledovati. LAUSANNSKA KONFERENCA. — Pariz, 19. aprila. (Havas.) nnančna komisija mirovne konference nI mogla doseči nobenih rezultatov in Je odgodila svoje seje va nedoločen Čas. General Pelle odpotuje V Pariz, da se posvetuje s Pcincarejem m vrhovnim komisarjem Sirilo gen. Welganem. V Lausanno le prispel sovjetski delegat Vorovskoj, ki zahteva v imenu svoje vlade, da antanta dovoli Rusi]! udeležiti se mirovne konference. Tajništvo konference Je Vorovskemu sporočilo, da ne bo odgovorilo na njegovo zahtevo dotlej, dokler sovjetska vlada ae odgovori na pismo tajništva z dne IX aprila, ▼ katerem se II je poročalo, da se lahko udeleži konference samo v slučaju, Ce Je pripravljena podpisati konvencijo o Dar-danetah. SREDOZEMSKO POTOVANJE BON AR LAW A. *— London, 29. aprila (Izv.) Kakor poročajo listi, je Bonar Law nastopil vožnjo po Sredozemskem morju In se ustavi tudi na Madetri. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da so Bonar Law s tega potovanja več ne povrne kot angleški premier. Za njegovega naslednika smatrajo zakladnega ministra Baldwlna- ITALIJANSKO - AVSTRIJSKA TROOV-SKA POOOBDA PODPISANA. — POSEBNA KONVENCIJA ZA TRST. — Rfm, 29. aprila. (Izv.) Včeraj Je bila v palači Chigi podpisana trgovska pogodba med Italijo in Avstrijo. Istočasno je bila podpisana tudi konvencija v pospeševanje avstrijskega prometa preko Trsta in še druga o gospodarskih odnosa jih na mejah med Italijo ln Avstrijo. Pogodba je sklenjena za eno leto ln se podaljša od 6 na 6 mesecev, ako se ne odpve v šestih mesecih, p redno Izteče rok. AVSTRIJSKI MONARHISTI PRIPRAVLJAJO DEMONSTRACIJE PROTI FOCHU. — Dunaj. 30. aprila (Izv.) Avstrijski monarhisti, narodni socljalsti in hacken-kreuzlerjl so zasnovali načrt, kako bi priredili demonstracije proti maršalu Fochu. ki je včeraj odpotoval iz Pariza In bo preko Dunaja potoval v Prago in v Varšavo, Čim Je vlada zaznala za te naklepe, je odredila najstrožje odredbe, da se demonstracije preprečijo in da ne pride do kakih neprijetnosti. — Kino Tivoli. »Roman kopačev Zlata« krasna naravna drama posneta fz ameriških rndokopov. V glavni vlogi največja ameriška filmska diva Mary Plekford, ljubljenka cele Amerike. Film je dosedaj ena največjih amerikanskih atrakcij. — Kino »Maticac predvaja od 29. aprila do 2. maja senzacionalno dramo v 7 dejanih »Za jedan časak radosti«. Drama je posneta iz 2lvl:enia prodajalke amerikanske veletrgovine ter je napisana od znanega ajsatefta L. Weberia. V glavni vlogi era iz najboljših amerikanskih filmskih igralk oarrto ChapDa to Klemeni narisa. DR. MURNIKOV VEČER. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LIŠĆA V LJUBLJANL OPERA. Torek, 1. maja: Se vil sld brivec Red D Sreda, 2. maja: Zaprto. Četrtek, 3. maja: Premiera Cajkovskega opere »Evgenij Onjegtn«, Red A Petek, 4. maja: Janko In Metka Red E Sobota, 5. maja: Gostovanje operne pevke Marte Pospišilove. Carmen. Izven. Nedel a, 6. maja: V korist Udruženju vojnih invalidov. Carostrelec Izven. DRAMA. Sobota 28. aprila: Hasanagirrica. Oostovanje g. Markoviča. Izven. Nedelja 29. aprila: Revizor. Gostovanje g. j Markoviča. Izven. Ponedeljek, 30. aprila: Delavska predstava po znižanih cenah. Za pravdo in srce. Izven. Torek, 1. maja: Zaprto. Sreda, 2. maja: Crešn" romana u štampi je, te će doskora Izaći — Nov napredna v zdravilstvu. Pro- j resor dr. Fedor Krause je predaval v Ber- j linu v navzočnosti kirurgi ča ega kongresa ;■ o možganskih operacijah in je izjavil, da je j mogoče človeku bolne dele m organ odvzeti ! On sam le tako eperiral nekega 39-letnega | pacienta, ki je trpel na epilepsiji. Odstranil ; mu je bolan eX vaftkUi možganov. Preda- i vanje je pojasnjeval s filmovim posnet-kasta svoje operacije. Mož. ki je bil tako operiran, je baje popolnoma ozdravel. za Proslava dr. Murnikovega 301etrte* ga sokolskega dela je privabila v sve* čano razsvetljeno kazinsko dvorano elito ljubljanskega Sokolstva. Verjame« mo, da bo ostal večer dr. Murniku v neizbrisnem spominu. Videti okoli se* be svoje sokolske in stanovske priia* telje, slišati toli od čistega srca prih?.* jajočih besed in čestitk, čutiti tople valove navdušenega proslavljanja, vse to tri, štiri ure zaporedoma, tega ni mogoče pozabiti. Pobratimstva, ki so sledila govorom, ti žarko navdihnjeni poljubi so bili kaj vidno znamenje no* tranjega ognja, ki je spajal slavljenca s prisotnimi. V soboto zvečer je brat dr. Murnik vzrl poleg plodov svojega delovanja trumo prijateljev in toli srčnega vzpodbujanja, hvaležnega pri* znanja in iskrenega občudovanja, da se v tem oziru more čutiti srečnega, kakor malokdo med nami. Kako svetli so dnevi življenja, če te obdaja tako število ljubečih prijateljev! Med prisotnimi je dr. iMumik za* gledal dva draga Sokola, brata dr. Hel* lerja in Bileka, ki sta priletela iz dalnje Prage, da mu čestitata v imenu Čsl. Obče Sokolske in njenega vaditeljskega zbora. Videl je dalje zastopnike J. S. S. starosto dr. Ravniharja, podstarosto Gangla, konzula dr. Beneša. dr. Savni* ka, dr. BaltiČa, dv. sv. Bonaca, dr. Vin* dišerja in celo vrsto ožjih prijateljev. Tam po dvorani pa so sijali obrazi nje* govih občudovalcev, ki so jo napolnili do zadnjega kotička. Ob 21. je brat K a j z e 1 j, podstarosta Ljubljanskega Sokola, otvoril proslavo z nastopnim govorom: Bratje In sestre! Izpolnjujem prijetno in častno nalogo, da Vas v imenu Ljubljen* akega Saveza % bratom starostom dr. VI. lwm starešinstvo Jugoslovenskcga Sokol' Ijkegn naveza r bratom starostom dr. VI. Ravnikarjem in podstarostom br. G analom na Čelu ter Save?mi tehnični odbor. Pozdrav« Tram navzočne ži?pne zastopnike iz Zagreba, Maribora, Celja, Novega mesta, Kranja in Ljubljane ter zastopnike bratskih spkolsldh društev. Iskreno pozdravljam sokolske ve* ter Ane Pozdravi tam dali? brate, ki so tvo» riH 1. 1P-97. prvi vaditpljski zrtor v našem druStvu br. Petrika, Smertnika, Škofa in Vernika. Prvi je naslovil iz Prage na da* našnjega slavljenca sledeče pismo: Dragi brat! O priliVi Tvojega 30Ietnega sokolskega delovanja Ti pišem naslednje vrstice: V*de! si. kako se je razvijal, kako je cvetel Sokol Ljubljanski. Slovenske So* kole si vodil na mednarodna telovadišča in dosegel i njimi vedno večje uspehe. Doča* kal si najsvetlejšo sanjo so!colsVega dela v* ca, ko Je Slovenija postala neodvisna. Kljub tej sreči TI želim, da dočaka5 dneve, ko po* stanejo Sokol TržaSkl in OoHŠki mejne stra^ slovenske dežele. Tvojemu sokolske- ran delovanju kličem Nazdar! — /. Petrik. Dragi so nam zastopniki ruskega So* kolstva br. dr. Preobražen siri in Surnanski. S posebnimi radostnimi čustvi pa pozdrav* llam v nasi sredi odposlance Češkoslovaške Obce Sokolske, njenega tajnika dr. H^'le»-ja in. zastopnika vaditeljskega zbora dr. Bileka, !ci se nista ustrašila daljne poti ter pr'hitela na današnje slavlje, da mu dnr;ta vseslovan* sko lice. Dobrodošla! Vajina udeležba ln prisotnost prvega vaditeljskega zbora bodi za slavljenca najdragocenejše darilo. Po=» zdravljam konzula dr. Beneša in zastopnika vojske majorja Maseka. Dragi brat Murnik! Tvoj večeT je danes. Tebi srno ga priredili, v proslavo Tvojega 301etnega neumornega delovanja v našem društvu in v Sokolstvu sploh. Odveč M bilo spominjati Tvoje ogromno delo ln neveni jive zasluge, ki jih imaš za jugoslovensko Sokolstvo. Poznamo jih vsi! Tvoje delovanje bo opisalo sorer* nejše pero v knjigi, ki izids letos ob 60let* niči našega društva. Jaz se hočem omejiti samo na najvažnejši dogodek v zgodovini našega društva in iugoslovenskega SoVol* stva. Ko si dokončal srednješolske študije, kjer si med svojimi sovrstniki že sejal pravo sokolsko seme, dasi takrat še nisi poznal sokolskega sestava, in se posvetil pravnim študijam, si vstopil v naše društvo. To je bilo I. 1893. V telovadnici je zavladal takoj nov duh. Naletel si na odpor. Ne sramu* Jem se povedati, da sem bil tedaj kot nc* razsoden mladenič med onimi, ki so kolebali med staro in novo, to je Tvojo strujo. Zrna* gala je končno Tvoja struja. Leta 1894. si bil Izvoljen »predtelovad* čem«, za načelnika na 1897.; še isto leto si ustanovil prvi vaditeljskl zbor, katerega vidiš danes skoro polnoštevilnega pred seboj. V dobi Tvojega načelnikovanja si vzgo* J3 Sokolstvu neoroj sokolakih delavcev^va* diteljev, ki so se razkropili po naši domo* vini. V znak priznanja Te je izvolilo članstvo ljubljanskega Sokola na rednem občnem zb^ru leta 1905. za svojega starosto: leta 1910. si bil izvoljen za načelnika ljubljanske Sokolske župe, od leta 1906. do likvidacije v Novem Sadu, za načelnika Slov. Sokolske Zveze, od leta 1920. za načelnika Jugoslov. Sokolskega Saveza«, od leta 1908. do konca obstoja za podnačelnika »Vsesokolske So* kolske Zveze« m od ustanovitve (lansko leto) za podnačelnika »Češkoslovaške in ju* gosiovenske Sokolske zveze«. Kot odličnega strokovnjaka Te je izvo* Kla tudi »Evropska mednarodna telovadna zveza«, ki ima svoj sedež v Anversu, v odbor. ■ Tb so samo funkcije, katere si zavze* mul v Sokolski organizaciji in jih — iz* vzemsi dveh, načelnštvo pri S. S. Z. in pod* načeiništvo pri Vseslov. Sok. zvezi, katere ne obstojajo več — zavzemaš še danes. Kje pa je ostalo ogromno, podrobno delo — nešteti prevodi iz češeine! — »Slo* venski Sokol«, ki je izhajal za časa S. S. Z. in katerega si urejeval ln izdajat Ti, je da* nes neoroeerljrrc vrednosti in dragocen za* klad osobito za novo inrtaaovlicna društva. V aadniem 6ns« si prevzel uredništvo »Veat* nfka t. o.« J. S. S. Mrdnarcdn" telovnd-t« tekme v Pragi, Luksemburgu, Parizu, Torinu fn lansko l?to v Lrebliani. ki si se udeleževal s svojimi borci, so priboril« našemu malemu svetovni slovesi ' In končno naS I. Jugoalovcnal i vse*o» kolski ziet v Ljubljani leta 1922.! Kalo Ti je moralo biti pri srcu. ko si z naielnilkega mesta vid^l korakati r.i telovadlšoc & sko armado; fea si videl sadove Svojega 30* letnega trdega Sokolskega ! la! Dragi brat starosta! Za Tvojo ogromno đ'jlo v So':olsrvu sprejmi ob 30; Utnici Tvo* jega vaditc-ljevanja našo iskren i sahvalol V analih jugoelovcnr.kega Sol i bo zapi* saro iVoJo Ime z zlatimi X-Vami in šo pozni rodovi bedo proslavljali Tebe in Tvoje delo za Sokolsrvo, za narod in ctovečanatvol Srečen «^*n, ko Ti cettitnm danes ▼ imenu Ttc; gi --'■fl-tg.i ljubljans ga Soko* la, srečen in vsel tembolj, ker t* vid;m danes tu pred seboi kakor čTl 21 In zdra* vega, ka---^ne£a se Te spominjam pred tri* desetimi leti, V o si započel reformacijo slo* vensVegi S v olstva. Drac;: brat sta-osta! V znak hvaležnosti in v prija^ar? »pemin na današnji večer, sT^ime od članstva Tvojega društva to skromno darilo. Zdravo brat Murnik] Na mnoga is !cta! O 12TOC1 slav ioneo sti h« ero v obliki k..-^-s:-!^*; -~m > l:p- 'V. s\v* nik gin jen po'jubi br. KajzeJa, k^rr sprejme občinstvo z dolgotrajnim ploskanjem. Sledi državna himna, K bc s se oglasita zastopnika čsl. O. S., br. dr. HeV.er in B;lelz. ki izvajata v svoiih čeških govorih, da prihajata na slavlje s prijelo dolžnostjo, sestopati češko* slovensko Sokolstvo, ki je br. Murniku dolžno zahvalo in spoštovanje kakor jugoslovansko. (*:eško Sokolstvo jc šlo v slovenskem in v bratu .Vurniku svojega naiboljšega zaveznika. Brez te zveze bi slovansko Sokolstvo ne b:'o doseglo tiste veljave, ki jo je : elo pred vojno in ki jo ima danes. Čl in jugoslovansko Sokolstvo sra postali po njegovi zns'ugi nerazdeliiva enota. Zvestoba za zvestobo je naš'o v so* kolski ideji še a'obMi pomen: kar je jugoslovansko je tudi česko in kar je češko, je v enaki meri tudi last iu^^^10* vanskega Sokolstva. Sokolske ideje br. Tvrša in Fiigncria pa šc niso oživotvor* jene. Potrebno je še veliko dela. Pot je strma in daljna, drži pa naravnost v sokolsko bodočnost slovanskih naro* dov. Naj tudi na tej poti ostane r.r. dr. Murnik vodia in vzorni delavec, kakor doslej! Poklanjata mu kot viden spomin na današnjo obletnico kip dr. Vanička, načelnika Csl. O. S. Dr. Mur* nik se pobrati z govornikoma, nakar zadone po dvorani otožni sunki češke himne »Kje dornuv moj«. Sledi govor staroste dr. VI. Ravniharja v imenu J. S. S., ki izvaja: Govor staroste JSS dr. Ravnl- Bratje in sestre! Priznavati je prvenstveno pravico na prireditvi današnjega večera Ljubljanskemu Sokolu. V njem Je osredotočil brat dr. Murnik vse svoje delo v doltri dobi 30 let in čisto na mestu je bila beseda, ki je izrekla, da ima Ljubljanski Sokol zahvaliti njedra, da slovi kot vror sokolskega drusrva na slovanskem jugu. Toda priznajte ne samo pravico, ampnk naravnost dolžnost vsemu jugoslovenskemu Sokolstvu, v čisar Imenu govorim, da se pridružuje z vso notranjo prepričevalnostjo današnjemu slavlju. Saj je Llublfaushl Sokol oče jugoslovenskemu Sokolstvu ne toliko po svoji častitljivi starosti, kakor prav vsled Inicijativnoga, smoirenega, vztrajnega ln neumornega d?la brata dr. Mernika. V znamenju tega dela nosi Ljubljanski Sokol zaslugo, da se je vse rrstalo Sokolstvo usmerilo v pravcu č^ste misli sokolske brez vse druse navlake, ki bi bila utegnila iz naših društev napraviti vse prej, samo ne sokolskih društev. Ko sem bil osmošolec na ljubljanski gimnaziji, se je raznese! glas da ima gimnazija med vsem ljubljanskim dliaštvom najboljšega telovadca šestošolca Murnika. In ponosni smo bili nanj in na sloves, ki ga je s tem pridobil našemu zavodu. Da je bil ta ponos upravičen, smo spoznali kmalu, ko je brat Murnik, zaposlivši srednjo šolo in pred 30 leti kot akademik vstopivši v Ljubljanskega Sokola že leta 1895., šel kot tekmovalec na vsesokolski zlet v Prago ter kot tak častno reprezentira! Sokolstvo slovanskega juga. Kako veliko delo je prsihmal vršil in izvršil brat Murnik. more pravično in pravilno presoditi le. kdor je iz lastnega spoznanja poznal ra3more v Ljubljanskem Sokolu in v ostalih maloštevilnih sokolskih društvih v devetdesetih letih rrtinolega stoletja. Ko je bil Sokol opravil svoje prvo, nad vse znslužno delo, zaradi katerega je bil pravzaprav pri nas ustanovljen: da vzbudi narodno zavest, da pokaže narodu pota. ki mu jih je kot takemu hoditi, da s svojo borbenostjo proti drugoradcem, ki so nas hoteli kulturno, gospodarsko in politično podjarmiti, da s svojo kljubovalnostjo proti nam vedno neprijateljskim vladam podeli narodu ono mero neustrašen os ti in poguma, ki mu je predvsem potrebna v trdi eksistenčni b<->r-bi, ko je bil Sokol opravil to svojo prvotno delo pravim, nakrat ni vedel ne kod. ne kam. Ne rečem so tudi telovadili, časih prav marljivo, imeli rmo izvrstne telovadrc: Ka-li$n?k. Krieger, Mulačck, Chlnter, Benčan, Fink in mnogi drugi ki jih mlajša generacija niti po imenu več no posna toda telovadba je bila bre« sistema, to je brez sokolskega sistema, bila jim je bolj umetnost, nam.nijna za javne nastope. Prvo vpraianje. ki si Je zastavil br. Mwrnik. ko je 3o kot taboren telovadec vstopil v Ljubljanskega Sokola, sa) d mre izbore nI i m H. je bilo: čemu se to društvo imen-'j? sokolsko tri v.-idno društvo in v Čem se rno 1 či cd drugih telovadnih društev? Kaj jc naravnaj šc, kakor da si je za odgovor na svoje vprašanje žel pobližje ogledat in proučit Sokolstvo v aja- Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« dne t maja 1923. štev. 100. sovo pradomovino, Sokolstvo, ki smo te od jajega pač bili izposodili ime in rdečo srajco, nismo pa poznali njega bistva. In tu Je prva zasluga brata M urnika« fi JeJ le sledila druga mnogo vrednejša, da le znal sadove svojega proučavanja prenesti najprej v svoje in potem v druga sokolska društva. Temu delu se Je posvečal s Jelezno vztrajnostjo, z neverjetno energijo tn doslednostjo, dokler ni zmagal na vse) čr-dostikrat po hudih bojih proti konservativni struji In proti golemu nepoznanju misli 'Sokolske. Vedno širši je bil krog njegovih adeptov ln gojencev, ki so potem kakor apo-;stoii hodili od krala do kraja oznanievat pravi evangelij sokolski. Vzgojil Je cele generacije pravega sokolskega naraščaja. V 'telovadnici, pa tudi ob knjigi je vršil svoje ,'delo. Praksa in teorija sta se zlili v harmonično celoto« Dal nam je povsem Izvirno terminologijo, uprav znanstveno delo, ki se ftfcn Je pridružil vzorno urelevan list »Slovenski SokoU z Idejno svojo vsebino. NJego-temii sistematičnemu delu je odgovarjal na-.favni, neprenagljeni ln solidni razvoj našega ;Bokolstva. Stvari so same po sebi dozore-;vale, ko smo si po vsesokolskem zletu v :tjubljani leta 1904. mogli ustanoviti Slovensko Sokolsko Zvezo in v nadaljnji posledici Jugoslovenski Sokolski Savez, kf je bil prav •Vsled svoje solidne podlage po jedva triletnem obstanku zmožen prirediti sijajni svoj ■vsesokolskl zlet v LJubljani. Vmes pa so kamni mejniki krasnih naših zmag v mednarodnem svetu, ki kakor svetli reflektorji označujejo nevzdržno našo pot navzgor: Praga. Luksenburg. Pariz, T urin Ljub- llana. i Mnogo let sodelovanja s bratom dr. Mnrnikom na sokolskem polju mi )e bilo ^sojenih, in vse, kar sem pravkar povedal. Zastopnik ruskih' Sokolov doc. Preobraženski je izrazil nado, da bi čas ne bil daleč, ko se ustanovi Vseslo* venska sokolske sveze in stopi Rusije os plan. Govorili so še br. Novak v imenu mariborske iupe, br. Završan v imenu pevcev, br. Smrtnik kot član L vadi« teljskega zbora ln drugi. Med splošno napetostjo se je ne koncu dvignil slavljenee dr. Murnik in segel po svojih mislih, de razgrne ž njimi svoja najgloblja sokolska prepri* čanja. V govoru, k; je bil tudi stilistici no umetnina, je br. Murnik pojasnil zadnje osnove svojega sokolskega živ« 1 j enakega nazora. Natančno besedilo tega dokumentarnega govore prinese* mo prihodnjič. Sokolstvo. Dnevne vesti. •* Mladinska akademija Sokola L v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo, dne 6. ma?a t 1. ob K 4. popoldne v veliki dvorani »U-nlon« nam bo pokazala mnogo novih, dobro naštudlranih točk. Naš sokolski narašča] bo ] s svojim nastopom dokazal, da nI pohajal j brezvspešno sokolske telovadbe pozimi, do- | kazal nam bo, da se le z vztrajno pridnostjo doseže popoln uspeh. Starši ln ljublteli mla- j dine se vabijo, da si rezervirajo nedeljo, 6. i maja, za to, da se sami prepričajo o resnic- I i nostl našfh besed. — Sokol v Metliki V nedeljo, dne 22. maja so je zopet prebudi! ?z zimskega spanja dramatični odsek metliškega Sokola ter nudil pod nad vse vzornim vodstvom g. — *—------------------• j nadavkarja Novaka, Izpremembo našemu ^verujte mi, da niso nobene slavnostne fra- i enoličnemu Življenju. Vprizorlena Je bila dr. ie, vse to vam lahko potrjujem iz lastnega ^spoznavanja in opazovanja kot klasična pri-Et, Zato si prlsvalam sodbo tudi za logični zaključek: dosedanji naši uspeh! docela Opravičuje metodo brata dr. Murnika In pravilnost njegovega razumevanja misli sokolske: hoditi pota, ki nam jih Je on ngladll In utrdil, pomenJa našo bodočnost; našega Sokolstva daljnji razvoj Je mogoč samo v jfahu Mnrnlkovem. Sokolstvo je svofefs naroaa Žlvljenska Ida. Solati mu hoče njegovo Idealno stremljenje po vsem lepem ln dobrem, s harmonično vzgojo telesa in duha ga hoče dvigniti nad njegove sosede, mu pripraviti naj-♦ealnejše pogoje za mednarodno njegovo ti vi j eni e. Srečna bodočnost narodova m njegove domovine le te šole poslednji namen. Je naš politični cilj. Sredstva, da dose- femo ta cilj. pa so specifično sokolska, ka-or Je specifično sokolska naša metoda. Vse, Jtar leži Izven tega. le nesokolsko. In mirno Je prepuščamo političnim In drugim organizacijam. Prepričani pa smo, da edino le naša šola, naša vzgoja vodi res do svojega d- Štolba veseloigra v 3 dejanjih »Stari grehi«. Igra po vsebfnf nima ravno posebne vrednosti. Stari, težrvljenf grešniki se spominjajo svojih mladih let ln pustolovščin v ljubezni. Iz katere le pri vseh treh iz Ista Ilubeznl, pognal sad v podobi lepe hčere. Vsi trije plačujejo vzgojnino 23 let rs šele ostareli dobe v svojo sredo lastno kri. Pozneje se izkaže, da so bfll od njene matere le ogolhifanl. Ponujajo se fl torej za moža, a ona si vzame rajši mladega Inžentrja-bra-tranca. Igra Je enostavna, a zahteva vendar dobrih igralcev, ki pogode tipe blaziranih kavalirjev. Metliškim Igralcem se je sicer precej posrečilo, a boljše bi bilo, ko bi si z večkratnim! nastop! prfdoblli več sigurnosti fn neprlsiljenosti. Damske vloge so bile skoro bolje zastopane nego moške. Gospodična Morela Je bila prav dobra, kakor tudi g. Barletova In Prinova, ki se zdita prav rojeni za oder. OdČ. Omerza )e sicer dobro podala klepetavo žensko, le premalo odločnosti v tonu, naglasu in gestah. Pri i gospodih bf pripomnil, da se ml zdi za salon j primernega pravilna slovenščina, nego dla- lekt tn bi se morali tega držati vsi, ne samo Ba, Vemo, dolga je njena pot mnogo požrt- nekateri. O. učitelj Novak kot konzul ie b!l Jrovalnosti in samozatajevanja zahteva od dober, a bolje bi zadel vlogo polkovnika, v mladega človeka, mnogo, premnogo naroda ie vidimo izven naših učilnic, izven naših telovadnic, Cim pa poj de ves narod ali vsaj ■Sega pretežni del skozi šolo sokolsko, potem pa bodo tudi nemogoči taki politični ekscesi, kakor so Jih pokazale minoje držav-jpozborske volitve. S Tel naS šoli Je položil trane temelje bf. jfc. Murnik. To mu štejemo hvaležnim srcem W njegovo visoko zaslugo. Stvar narodova fe, da na tem temelju gradi dalje v svojo lastno korist in v dobrobit svoje države. V fcem smislu Izrekam svoje čestitke z edino Jeljo, da Tli brat uačelnik ln brat starosta, Jti si tako ves naš, ostaneš i v bodoče naši Zdravo! GloSotfo zasnovan govor staroste Ravniharja je odjeknil v prisotnih i neodoljivo silo. Br. Murnik zahvali Tgovomika s poljubi. Zvoki sokolske koračnice so Izzvali dolgotrajno plo* fekanje. J. S. S je slavljencu poklonil iHragoceno pisalno orodje. Br. Vid« jfca a r je proslavil dr. Murnika v Imenu Mednarodnih tekmovalcev. Brez njego* 'vega strokovnega vodstva bi slavni TOnevl in velike zmage po Luksumbur« Igu, Parizu, Turinu, Pragi in Ljubljani ie bilo mogoče. Obeta mu, da so Se j kateri le bil g. Kopitar premalo volaka, vsled česar marsikateri humoristični prizor nI prišel do veljave. Drugače le pa zadovolji. G. Tancfk je bil najboljši. G. Rajmer pogodi sicer vlogo dobro, le premalo gibčnosti, preveč flegme. Maske so bfle dobre. Čudim se. da g. Malešlč kot najboljši igralec počne popuščati tako kulturno delo. Nastopil je le v mali vlogicl, katero 'e seveda kot vedno, kar najlepše Izvršil. Želeti bi bilo, da naš mali oder zopet oživi. O. naddavkar-ju Novaku pa izrekamo zahvalo In tiho Že- ! ljo, da nam v kratkem zopet pripravi večer užitka. V Lmbtjani. dne 30. aprila 1923. Klerikalci In OČiteljstvo. Ves čas, odkar niso naši klerikalni kolovodje pri vladnih jaslih, pišejo n:ih listi skrajno ponižujoče o naši državi, kralju, dinastiji in državni upravi. Ministri so jim večinoma le »takozvani« ministri, naš kralj »srbski« kralj, dinastija krivoverska, državna uprava veliko mani kot nič vredna itd., dočim so se klerikalci ped Avstrijo kar cedili patriotizma in poviševali Avstrijo in Habsburžane do nebes. A danes? Nobeno sredstvo jim ni preslabo in preostudno, da bi je ne porabili proti državi, ki je danes ravno ista kot oni dan, ko so Isti klerikalni voditelji šli v Beograd se poklonit takratnemu regentu Aleksandru in ga prosit pomoči proti Lahu, ki se je že bližal Ljubljani. Takrat so bili Srbi bratje in osvoboditelji. Danes jih proglašajo za krvnike. A somišljeniki klerikalne stranke se nahajajo tudi v učiteljskih vrstah. Kako je to mo» goče? Učitelji so vendar prisegli zvestobo državi, kralju in dinastiji Karagjor-gjevlčev. Slovesno so obljubili, da bodo delovali z vsemi svojimi silami za državno ln narodno ujedinjenje. To prisego so položili vsi učitelji brez izjeme. Kako jc združljivo s to prisego to, da so učitelji pristaši stranke, ki deluje % vsemi sredstvi proti onim Idealom, katerih zvesti služabniki in oznanjevalci so slovesno obljubili biti vsi naši učitelji? Kako naj ti učiteM vzgojujejo mladino v narodnem in patrijotskem duhu, ako oznanjajo v šoli drug evangelij, kakor ga Izvajajo sami v življenju? Učitelj mora dajati mladini dober vzgled s svojim Življenjem I Kako pa naj se mladina vzgledu?e v svoje učitelje, kako naj Ji bo učitelj vzornik, ako fl v šoli ptropove-duje Ideje ln jo navdušuje za nje, katere potem v privatnem življenju pobija, zametuje in blati?! Zato je jasno, da za v resnici patriotskega ln narodno mislečega učitelja nI mesta v klerikalni stranki. Učitelf kot vzgojitelj mladine, ki je bodočnost našejja naroda in naše drŽave, mora biti brezpogomo naroden mož, navdušen za vse one ideale, ki morajo biti sveti vsakemu poštenemu državljanu, za ideale domovinske ljubezni, zvestobe do države In udanosti do vladarja. Zato bi nikdar ne smel učitelj biti somišljenik stranke, ki je zapisala na svoj prapor razkroj države, stranke, ki hoče s svoflm delovanjem razbiti narodno in državno ujedinjenje, stvorjeno 1. decembra 1918. — Prevoz JudenbnrŠkTh žrtev, Bliža se petletnica usodepolnih dni, ko so streli iz avstrijskih pušk vzeli življenje našim vojakom v Judenburgu. Odbor za prevoz zemeljskih ostankov teh žrtev iz Judenburga v Ljubljano ima namen ta prevoz ln pokop izvršiti ob priliki pet- | °<*P*ved stanovanja, ne da bi se uslužben-letnice, ki Je sredi mala. Denarnih sred- 011 v^ osiguralo drago: 12. Družini z;slgu- za strumnega višjega oziroma generalnega nadzornika teh poklicnih gasilcev, da bodo laglje preganjali te preklicane »Orjunaše«. Za prvo silo bi jih bilo kakih petsto z generalom vred morda do-voijl Ako bi jih bilo premalo, naj se jih pomnoži na 1000, saj ima občina denarja v izobilju — hvala bogu — in kar je glavno, vse to gre iz žepov davkoplače-valcev-kapitaJistov! — Radi 1. majnlka, ki ga po tarifni pogodbi praznuje tiskarniško delavstvo, jutri naš Ust ne izide. — 1. maj na Rožniku. Operni zbor Narodnega gledališča v Ljubljani priredi na ta dan ob'čajni majniškl izlet na Rožnik. Ob 9. bo maša, pri kateri sodeluje celi kupni moški operni zbor, g. Šimenc in drugi. Po maši prosta zaba/a s petjem in godbo. Na ta izlet se p. n. občinstvo in vsi prijatelji cieda-liških Igralcev uljudno vabijo. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. — Da se ustreže kupujočemu občinstvu, je gremij trgovcev odredil, da bodo dne l. m a j n i k a t. 1. vse trgovine od 8. do 10. dopoldne odprte, potem pa se zapro za ves dan. Načelnik gremija. — Poročil se je dne 2. aprila 1923 ing. Albin Čeme z gospodično Prisko Pajntner-jevo. — JugosIovensko-češkos!oT2Ška L-ga V Lhibliani Trreka v smislu sklepa odborove sele z dne 25. aprila 1923 vsem p. t. gospem In gospodičnam, ki so se radevolje od.rvale povabilu društva k sodelovanju pri Akademiji s plesom dne 14. tm. ter s svolo požrtvovalnostjo v Izdatni meri pripomogle k uspehu prireditve, svojo Iskreno zahvalo. — Kaj zahtevajo drž. uslužbenci In železničarji? Državni ln železniški uslužbenci In delavci ter civilni In velaSkl upokojenci zahtevajo, da se 1. Uzakoni službena pragmatika; 2. Zviša io draglnlske, rodbinske In stanovan'ske doklade skladno s sedan'lml draginlskiml In kraievn'ml razmerami najmanj za 150%; 3. Primerno zvišalo prlsto'-blne za vršenle službe izven urada odnosno Izven stalnega službenega mesta; 4. Priznalo tudi delavskemu osob'ti državnih prometnih naprav draginjske in rodbinske doklade za vse dneve v mesecu In dele detov-cl državnih prometnih naprav le na kvalificirane In nekvalificirane; 5. Odpravi maksimirani draglnisklh doklad; 6. Odpravita vse omejitve dragln^skih doklad; 7. Izplača rzdaten enkraten nabavni prispevek; 8. Prizna tudi poduradnlkom . In slugam stanovanjska doklada; 9. Spremeni rilcšen'e ministra saobračala v Čl. S. »Zakona o prevedbi osobja državnih (prometnih naprav v kraTfnah Izven ?rbHe In čruegore na dinarske plače« (Službene nevine 105 z dne 15. mala 1922) tako, da bo Imelo pravico do naturalnega stanovanja oziroma stanarine v Izmeri 20% temeljne plače vse osob'e državnih prometnih naprav. 10. Nakaže stanovanje v naravi povsod, kjer ni mogoče dobiti zasebnih stanovanl; 1!. Onemogoči Glasbeni vestnik — Koncert akademskega pevskega druSN va Politehnike Iz Lvova se vrši v petek dne J 4. maja t 1. ob 8. zvečer v dvorani hotela J Union. Koncert je bil vsled raznih ovir pre- j ložen od sobote 28. aprila na petek 4. maj- ! nlka, na kar opozarjamo naše koncertno ob- j činstvo. Vstopnice za ta koncert so v pred- | prodaji v Matični knjigarni In Je istih vseh vrst ie dovolj na razpolago — Glasbena Matica v Ljubljani. V ponedeljek dne 7. maja t .1. ob 8. url zvečer se vrli koncert pevskega zbora Glasbene Matice ;HC UUU w«-/v.i.« — »v ; — —----"---------_ ~----------------- i teladi in da bodo s podvojeno silo stre. vodstvom g. Niko Stri tof a. Na tem j fmeli navzgor, še višje. Izroča mu diplo* j ****** * *°*»g™*1 j^?^ «• j ^no, ki jo je naslikar slikar Gaspari, z -lastnoročnimi podpi3i tekmovalcev. Pri* srčni govor br. Vidmarja je izzval bur« be aplavze. Vaditeljski zbor je izročil ft&vljencu krasno diplomo s sliko dr. |>lurnikaf ki jo je izdelal prof. Sterle barvah. Zastopnik zagrebško SHipe br. He«» MfcBr je v daljših izvajanjih prinesel po* Sdrave jugoslovanskega Zagreba. češki konzul, ki govori izmed ljub* Stenskih Čehov najlepšo slovenščino, je teaglasfl pomen sokolske organizacije in sokolskega dela za državno dobrobit •ter pozdravil dr. Murnika kot neumor* Inega delavca na tem polju. Ivo Jelačln ml. je v imenu gospo« (Barskih organizacij v daljšem govoru Očrtal dr. Murnfcove delo na gospo« Jdarskem področju. Govor prinesemo v prihodnji številki. Svečan trenotek je nastopil, ko je povzel besedo rajstarejši ljubljanski Sokol br. Peter Graselli, ki je prisotnim potrdil s svojim življenjskim pri-eevanjem, da je vse resnica, kar so predgovomikl navajali o dr. Murnlko* vem delovanju, t njim je nastopila nova doba. Prej so bili Sokoli samo za parade in pogrebe, danes pa je mogoč> no vzgojno drevo, brez katerega al na« :daljn;ga narodovega napredka ne mo« jemo misliti. Odkrite besede dobrega jptarčka so izzvenele t burnem plo* Psalm za tenorsolo. mešani zbor in veliki orkester, nadalie Premrlova »Božična suita* j za mešani zbor in veliki orkester. Kot za- J ključno točko bode Izvajal pomnoženi gleda- I Iiški orkester Beethovnovo 8. slnfonljo. Kon- j cert se vrši v dvorani hotela Union. NaSe j glasbollubivo občinstvo že danea opozarja- j mo na ta velezanimiv koncert. Vstopnice t bodo v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zr«n«. j V ponedeljek dne 30. t. m. točno ob pol 8. zvečer vaja meSaneza zbora. Val In vse kkaoJtli — Kake se kuha dobra kave, Staro J t ) izkustvo, da okus kave ne zavist samo ed i vrste, nego v veliki mer| tudi od priprave J Iste. Baš dobre vrste kave zahtevajo oso- j bito brižljiv postopek, ker se Inače ne mo- j re razviti njihov fini okus ln dober duh. — Tvrdka Melnl, ki se ie nad dve generaciji bavi gotovo izključno s trgovino kave, razpolaga z lastnim strokovnjakom, kateri stalno obiskuje one dežele, v katerih Melnlo-ve tvrdke poslujejo (Jugoslavija, Avstrila, čehoslovaška, Italija, Madžarska, Poljska). Svrha tem potovanjem le, da se po eni strani navajajo naše spoštovane gospodinje v dobrem pripravljanj u kave, z druge strani, da se Izkoristijo I njihove skušnje v tem pogledu. Zato si dovolj ulemo eposoritl naše čitatelje, da bo dotični gospod dne 1. maja deloval v tukajšnji podružnici tvrdke Melnl. LJubljana, Seleburgova ut. 3, ter si dovoliuJe uljudno pozvati poedlne trgovce, njihove geste kakor vsacega. ki se sa stvar sanima* na brezplačno potkujanje strokov ■** \IjML^ravUej^ -j stev pa manika. Nekateri krogi, posam-nlki in podjetja, ne znajo ceniti pomena prevoza In postavitve dostojnega spomenika vsem žrtvam za našo svobodo. Prosimo vse one. ki Imajo nabiralne pole, da svojo agilnost stopnjujejo Jn skušajo pomnožiti dobave prostovoljnih prispevkov. Nabiralne pole In nabrane zneske je breznogoino vrniti najkasneje do 10. maja 1923. Bila bi naša narodna sramota, ako bi veličastna in dostojna izvršitev tega namena bila onemogočena zaradi brezbrižnosti in pasivnosti, zlasti premožnejših krogov. Imena darovalcev se bodo po možnosti, vsaj pa ona nabiralcev s nabrano vsoto objavila v časopisih. — Manifestacija naclionanstov ▼ LjubljanL V svrho dokumentiranja narodnega In državnega edinstva so priredile nacijonalistične organizacije včeraj v »Zvezdi« veliko manifestacijsko iborovanje. Manifestacije se je udeležilo mnogobrojno napredno občinstvo ln Or. Ju. Na, iz Ljubljane ter Šiške z državno zastavo na čelu. Pred restavracijo »Zvezda« je nastopilo več govornikov, ki so v temperamentnih govorih poudarjali, da je edini spas naše drŽave edinstvena nedeljena Jugoslavija. Govorniki so obenem naglašali. da se bodo nacijonalisti borili proti naklepom prevratnih elementov na življenje in smrt ne strašeč se žrtev. Občinstvo je govornikom priredilo navdušene ovacije. Nacijonalisti so nato odkritih glav lapeli himno »Bože pravde«, na kar $o v povorki odšli po mestu, neprestano vskli-kajoč kralju, narodnemu edlnstvu m Jugoslaviji. Manifestacija se Je vršila v najlepšem redu in se mir ni nikjer kalil. — Uvažavanja vreden nasvet V zadnji seji občinskega sveta Je podžupan dr. Stanovnik opozoril župana, naj razmišlja o tem, kako ustanoviti občinsko stražo, »kf bo poskrbela« da naš! meščani od oriansklh mladičev ne bodo omejevani v osebni svobodi«. K temu pripominjamo, da nI treba nlkakega premišljevanja, ker že imamo tako stražo, ln sicer poklicno gasilstvo. V svoj! stroki rea nima nobenega posla — hvala bogu — kaltl en požarček Imamo jedva na vsakih 30 aH 40 let. Ta draga Instltu-cifa — pravo zrcalo dalekovidnosti naših klerikalno . komunističnih občinskih očetov — naj se primemo sponolnl in Izobrazi za svoj nov! poklic. Preskrbe nai se tudi lepi konji prave arabske pa-aml, pred vsem pa polnokrvnega arabca ra stanovanie In Izplačuje primerna odškodnina za dvojno gospodinjstvo, ako le zaradi premestitve potrebna ločitev uslužbenca od družine; 13. Razširi veljavnost določb čl. 282. proračunskega Zakona na vse državne in železniške uslužbence v državi. Vsi uslužbenci služijo Isti državi; zato naj bi Imeli nele vsr! enake dolžnosti, ampak tudi vsi enake pravice. — Afera dr. Retsman - žebot. O. ar. Relsman Je v petkovi seji mariborskega občinskega sveta s pasjim bičem napadel klerikalnega poslanca 2 e b o t a. Z ozirom na ta dogodek pI5e g. dr. Relsman: Slavno uredništvo! Ker bo hotel poslanec Žebot, ki pri včerajšnji občinski seji po znanem dogodku nI več črhnll niti besedice, marveč samo pridno pisal svoje poročilo za »Slovenca« In »Stražo«, tudi svolo zasluženo revanžo predočiti kot političen dogodek", prosim, da blagovolite oblavitl k dogodku to-Ie pojasnilo: Z žebotom sva se po prevratu na skupnih shodih narodnih svetov, kjer sva nastopala kot govornika, nekaj časa celo prav dobro razumela. Ob razvoju domačega političnega boja pa so se kmalu pričeli nalgrfl osebni napadi v »Straži« na mene. Pred kakim pol letom pa le bil Žebot obsojen radi svojega napada na znanem volilnem poboju s Samostojnežl na Zg. Kungotl. Jaz sem bil takrat konclpljent pri dr. Skaplnu, ki Je zastopal nekaj fantov, katerim je moral 2ebot plačati odškodnino. Ker pa tega po pravomočnosti sodhe rri plačal, ga Je pisarna rubila. To ekseku-cljo le Žebot pripisoval meni ln so se od tedaj naprej napadi na mene v »Straži« v znani meri poostrili. In le iz tega vzroka — Zebot me je radi omenjenega rubeža enkrat tudi nahrulil na kolodvoru — si razlagam tudi njegovo pljuvanje v Gosposki ulici. Takrat sem se premagaj — Žebot si le mislil, da nisem reagiral iz strahopetno-stl — hotel pa sem Iskati zadoščenja pred vsem pri sodiSču, pred edinim pristojnim mestom za Inteligentnega državljana, žebot pa se le % svojim pljuvanjem še bahal po »Straži« ln se iz moje tožbe norčeval, češ da je imun, Na to vse sem moral misliti na drug način satisfakcije: primeren kraJ in primeren način, da bo zbrisan ma-del pljunka. Doslej se le nisem nikdar z nikomur pretepal. Sam tudi nikogar ne žalim, zsto ps se tudi dosledno držim edino pravilnega principa, da tudi mene nikde ne-maSčevano ne žali. In tega sklepa se bom držal de zadnjega dihljaja. pa če tudi pošljejo klerikalni redaktori! nad mene armado vseh svojih 150.000 volivcev. Vendar pa žebota od Incidenta v Oosnoskl ulici kljub Iskanju nisem več srečal In tako sem si moral falibog poiskati zadoščenje v odličnem prostoru občinske dvorane mesta Maribor. Ta mol sklep Je pospešilo zlasti najnovejšo zlobne natolcevanji y ■StraJU«. kjer so me dcžili tudi krivde prelivanje krvi v Slov. Bistrici, čeprav sem ra dotično zborovanje Orjune zvedel šele usodno seboto ob 9. url zvečer in sem to tudi objavil. Tudi dotična poročila je lanciral ▼ svoji zlobnosti v Slovenca in Stražo 2ebot Povrh tega pa so se drznili pri Straži blatiti celo moje delovanje pri slovenjebistrl-Jkem Narodnem svetu in — da Je biia mera polna — celo namigavati na neke kupčije. Tudi za tem je bil Žebot. V resnici sem bil za svoje narodno delovanje v Slov. Bistrici izvoljen častnim članom tamoSnJe Čitalnice ter sta me pri dveh slavr.ustih najbolj slavila ravno dva kaplana — Č. gg. Gologranc in KI basa — poleg umrlega rodoljuba Petra Novaka, klerikalnega kr.ndi-data Orila in vseh drugih SLS mož v Slov. Bistrici. Iz Bistrice sem končno odSel s pokvarjenimi živci in s tolikim premrže: ■• da sem si ravno plačal lahko vozni listek do Celia. Ampak gg. pri Straži se — za njihovo moralo in strankarsko korist čisto umij ivo — dosledno drže izborne taktike: blatiti človeka ravno tam. kjer jr najbolj čist. Gospodom Je zrastel greben, ker so se čutili ra plotom poslanske imuitete že popolnoma varne, kar je zakrivila na?a Javnost, ki je drslej vsako psovanje mirno prenesla. Jaz kljub svoji telesni slabosti ne bom vod'1 nikdar časopisnih bitk s »Stražo, ampak bom z rbrek^valcl govoril taV .. kot sva se snočl pogovorila z žebotom. Pa tudi kupčije rri Narodnem svetu b-do sedaj z^slcdale bel! dan. kislo pa se bodo pri tem drfali gg. klerikalni rodoljubi Iz Slovenske Bistrice. K sreči so spisi Narodnega sveta na varnem, deloma pri meni. deloma pa pri vladi. — dr. Relsman. — Na naslov tobačnega monopola. Kadilec nam pi?e: Vsi tobačni Izdelki so se dovoli visoko podražili tako da bl kadilci :meH pravico zahtevati nekdanjo kakovost po vsebini ln ruimvjostt Ha je vsebma večinoma pod kritiko, o tem Jo bilo čltatf že nebroj pritožb, za katere pa se na od!r>ČU-nfh mest?h ne brigajo. Poman'klllva pa le tudi zunanjost. Zavojčki tobaka za pipo po 3 Din so enostavno zaviti, a nič zaledeni. V skladISČIh se prav lahko razviVo In vsebina raztrosi, kar Izr^bHa'o nekateri brezvestni proda'alc! za domačo manipulacijo. Kupil sem v dveh bol« zakotnih ljub!1an*v ih trafikah tak tobak, da je bil zavoj na vsakem koncu za prst na široko prazen. Nekje na deželi pa so mi nagrabili kar Iz predala raztresenega tobaka v časopisni papir za t Din, čeS Se na boljSem ste, kakor bi pa kupili pravi zavoj, tobak se :e pač Iz nezalep-ljenih zavitkov raztresel. In ga Je še ostalo v predalu za par takfh »porclj«. Kupci »pred menoj so torej bil! prikrajšani, proll-tirala le le prodajalka, kf je lahko hvaležna monopolski površnosti. Ne trdimo, da so vsi trafikantie tako brezvestni, to so le redke izjeme. Monopolska uprava naj tu ln tam napravi po svo.ih organih kontrolo, še boljše pa stori, ako da zavitke vestno polniti m dobro zalepljatl — najboljše z monopolsko vinjeto. — Novo industrijsko podletle v Mariboru. Poročajo nam: V Mariboru se v zadn em času kljub raznim pritožbam vidoma razvija vnanja industrija. Tako dobi Maribor v kratkem prvo jugoslovensko tovarno za volnene Izdelke, za katere prihajajo v prvi vrsti v poštev volna surovina Iz Banata In raznih drugih krajev. Tovarna se zgradi na t. zv. Petkovih gruntih v Melhj. kler obstoja že cel blok novih Industrijskih podjetij. Na čelu tovarne stoji Slmič, trgovinski ataše pri našem poslarTrštvu na Dunalu. Osnovni kapital pa Je angleške provlnllence. Tovarna rabi 17.000 m*. Mestni občinski svet je nakurp zemllšča In naselitev orlr. gradbo dovolil pogolno, da podjetje začne že majnlka zidati ln da zgradi za vse priseljeno osoble lastna stanovanja, za kar Je že posebno skrbel ugledm član mariborske Orad-bene AkoTe g. Inž. Dolenc, ki le nalveč pripomogel, da dobi Maribor to veliko indu-striio. Omenlenl Je tudi pripomogel, da se je srečno končal spor radi prodaie tega zem-IVfšča. katerega so Imeli dosedaj v najemu železnfčarH In državni nameščenci, ki bi vsled proda'e letos trpeli največ škode. — Pod'et*e namreč dovoli, da se dosedanji najemniki za letos brezplačno poslužl:o zem-lMšča za vrtove m njive na začasno še ne za zgradbo odločenem prostoru. — Zveza ta tufski promet (Tour/.tf« Office) »e je preselila is dosedanjh prosto« rov, Dunaiska cesta 18, na Vclesemenj ▼ paviljon D nasproti Sejmskemu uradu, kjer začasno do nadaljnjega uraduje. — Lekarno na Jesenicah Je vzel v najem s 1. majem g. Ph. Mr. Ciril Maver, bivši asistent v lekarni Sušnik v LJubljani. — Celjske vesti. Seja občinskega sveta se vrši danes v ponedellek. Na dnevnem redu Je precel obširen referat finančnega odseka. — Pri Olepševalnem društvu se !e ustanovil poseben odsek, ki bo Imel nalogo, baviti se Izkliuč-no le s povzdlgo tujskega prometa. Pritegnil bo k sodelovanju razne Interesente In zasebnike, k« Jim Je na tem. da se tu'skl promet v Celju zopet oživi In da postane Celje zopet letovlščarsko mesto. Društvo Je na zadn'em občnem zboru spremenilo v tem smislu tudi svoja pravila. — Dobrozna-no gostilno pri »Grenadlrjuc na Polu-lah nameravajo v kratkem opustiti. — Radi telesne poškodbe se le te dni Imel pred okrožnim sodiščem zagovarjati že radi istega delikta trikrat predkaznovanl 33 letni hlapec Jože šeško Iz Oolobinjaka pri Planini, ao. oktobra lanskega leta Je brez vsakega povoda težko poškodoval na levi temeni Antona Kladnfka. ko sta peljala vsak svoj voz proti Planini. Prejel je dva meseca težke leče. — Ludnvik Lužar, 25 let stark radi tatvine že z dvoletno lečo predkaznovanl pekovski pomočnik od Sv. Lovrenca nad Proiinom pri Storah. 'e dali časa Izvrševal razne tatvine v celjskem okraju. Trije drugI pomagač/ sc mu pomagali prodajati te ukradene stvari Te dn* se le Lužar Imel radi tega zagovarjati pred cel:skim okrožnim sodiščem, katero mu Je prisodilo 8 mesecev težke leče. Tudi soudeleženci so pre:ell svoje plačilo. — Celjskim klerikalcem ]e oblast baje prepovedala nalepiti po mesta revolucijonarae lepake, štev. 100. SLOVENSKI NAROD« dne 1. maja 1923. n. i ii ■ stran 5. katere so Izdali za 1. maj. — Naš mestni vrt se nahaja Že v polni pomladanski krasoti. Gredice so nasajene že z najraznovrst-nejšiml cvetlicami, katere so se presadile Iz novo urejenega cvetličnjaka za Grofijo. Olepševalno društvo Je oskrbelo, da se je nasul glavni drevored s finim peskom In da so se postavile klopi na raznih razglednih točkah nad parkom. Olepševalno društvo maj bi oskrbelo par klopj tudi na levem bregu Savinje v drevoredu na takozvanem otoku — Nove umetniške razglednice. Akad. slikar g. RudolI Marčič je pravkar izdal zbirko umetniških razglednic z našega div* nega Bleda. Razglednice predstavljajo doslej najboljše posnetke pokrajinske krasote tega divnega gorenjskega kota. Izredno pogojene so slike otoka v mesečini In blejskega gradu v snegu. S temi razglednicami se lahko postavimo tudi pred tujcem in bodo v tem pogledu služile splošni propagandi turističnih interesov blejskega letovišča. Od g. MarČJČa pričakujemo, da obrne svoje pokrajinsko slikanje tudi ostalim gorenskim lepotam In da nas obdari z novimi zbJrka-mj. Ne dvomimo, da bo vsakdo posegel po njegovih razglednicah, ker predstavljajo *udi lepe spominke na naš »kinč nebeški«. — Glas Iz občinstva. Pretekli teden je dal Schillingov beneficij pri Sv. Petru posekati drevje v starem drevoredu od Škofje ulice do Župnijske ulice. Kakor čujemo, namerava šentpeterski župnik zapreti tudi staro, že nad 30 let uporabljano javno pešpot skozi ta drevored, v kakšen namen, nočemo danes predbacivati, opozarjamo pa s tem mestno občino in javnost da gre tu za staro pridobljeno servituto, katero ščititi — makar! potom pravde — je dolžnost mestne občine! — Omejitev telefonskih razgovorov. Dobili smo tale dopis: Uredništvu »Slov. Naroda« v LJubljani. Z ozlrom na notico »Omejitev telefonskih razgovorov« v 86. štev. »Slov. Naroda« od 14. t m*, v kateri obveščate občinstvo, da baje namerava postna uprava Interurbanske telefonske razgovore v LJubljani omejiti In otežiti na ta način, da je priznala zagrebški telefonski centrali pravico, da lahko svobodno prekine vsak Interurbanskl telefonski pogovor v Ljubljani, ako v Zagrebu kdorkoli zahteva zvezo z Avstrijo, sporočamo, da ta vest. ki že sama na sebi nI verjetna, ne odgovarja resnici. Pač pa Je določilo ministrstvo za nekatere relacije posebne ure. kedaj Ima govoriti ta, keda) ona centrala, to pa Iz razloga, da se vodi bolj Izkoristijo in da se centrale med sebol ne motijo. Oblastni direktor: dr. Debelak. — Pripominjamo, 'da le več korporaclj protestiralo proti nameravani omejitvi telefonskih razgovorov. Ako so ti protesti Izdali, nas veseli. — Kolesarjenje po državnih cestab. Pišejo nam: Dolenjska cesta Ima en sam hodnik za pešce. Po tem brezobzirno drvijo razni kolesarji — po veČini obrtni pomočniki In va/'encl, ki hodijo na delo in z dela domu. Pred kratkim Je tak kolesar podrl na hodniku malega dečka ln mu zlomil nogo. Namesto po široki cesti, drve razni ti poballni po hodniku in spravljajo v nevarnost odrastle in otroke, in le čuditi se mora človek, da se ni že več nesreč pripetilo. Naj se napravijo ondi svarilne table, policija po naj to vaško divjanje strožje nadzoruje. — Aretacija komunista. V Beogradu Je bH aretiran vodja komunistov Millvoj Ka-ljevič, Šef-urednik komunističnega Usta »Radnik«, radi svojih revolucionarnih govorov. — »MTsteriJozna Grklnja«. Slučaj ml-sterijozne Grkinje, katero so pretekli teden našli v nezavesti ležati na železniškem nasipu med Zemunom In Beogradom, postaja dnevno zagonetnejši, kajti Grkinjo so našli ležati na nasipu popolnoma zvezano. Kakor je znano je izjavila žena, da se piše Elizabeta Katas ln da Je žena nekega grškega milijonarja in da potuje Iz Dunaja na Grško. Medtem je policija ugotovila, da »mlsterl-Jozna dama« ni Grklnja. pač pa Poljakin'a. Policija, kateri dela ta slučaj mnogo preglavice sumi, da je ženska sigurno vohunka. — Uboj v Sv. Rupertu pri Laškem. Preteklo nedeljo ie popivala večja družba rudarjev iz Štorov ln Dobrega polja v gostilni Kolmanovl v Sv. Rupertu pri Laškem. Radi preobilo zavžitega vina so se kmalu med sebol sprli in stepi!, pri čemur Je 18. letni rudar Mastnak iz Štorov petkrat z nožem sunil v trehuh nadpaznika Josipa Za-koška Iz Dobrega polja, k| Je obležal mrtev. Mastnak Je bil aretiran In Izročen sodišču. — Požari v šumah v Srbiji. V šumi Gradac v Srbiji Je 22. tm. Izbruhnil velik požar, ki Je zavzel ogromne dimenzije. Požar je ugasnil šele močan dež, ki le pričel padati. V bitoljskem okraju pri Oborinu se Je vnel državni gozd. Radi besnečega hudega vetra le ogenj uničil vse nove ogromne nasade. Škoda povzročena po požarjlh je velika. I — Morski pes prt Dubrovniku. Pretekli Veden Je posadka državnega parobroda »Solin« opazila v bližini otoka Lokruma, nekako 50 metrov od obrežja ogromnega morskega psa. V Dubrovniku, kjer se prebivalstvo že koplje, je povzročil prihod nepovabljenega gosta precej panike. — Detomor. Zasehnica Antonija Hrast* nik je nsSla dne 27. t. m. na Dolenjski cesti 35 ležati v rakovniSkem vodnjaku truplo novorojenčka moškega spola, ki je bilo za* j vito v krpe. Polici U je 8e tekom dneva are* j tirala brezsrčno mater v oseM alnikinje Ju* strne Koželj, doma Iz Rudnika. Svoje deja* nje je rriznala ln je bili oddana sodišču. mm Skrb za rusko deco. Statistični odsek državne komisHe le priobčil podatke o prosvetnem delu med rusko deco v naši državi. 1. marca 1923. leta Je štela ru^ka emigracija pri nas 5234 otrok (med n Iml 3043 dečkov In 2211 deklic). Od teh »e 967 v starosti do 5 let, 42K7 pa 'e doraslih za Šolo (od 6—18 let). V ruskih šolah ln internatih se uči 2778 otrok. Poleg teh obiskure okreg 200 otrok srbske šole. Otrok, ki ne obiskujejo šole Je 1528, Po starosti tn spola ss dele teJtolei dečkov 894 (295 od 6—9 let ln 599 od 10-* 18 let), deklic 634 (230 od 6—9 let ta 404 od 10—18 let). Predlansko leto je obiskovalo šolo 41.87% otrok, 58.13% pa Jih je bres šolske Izobrazbe. Sedaj pa je prosvetno delo med rusko emigracijo toliko napredovalo, da obiskuje šolo že 64.36% ruske dece. Državna komisija smatra za svojo glavno nalogo omogočiti šolsko Izobrazbo vsem ruskim otrokom. Kako skrbi naša vlada za rusko deco, je razvidno Iz sledečih podat« kov: 1921. leta so znašali stroški za prosvetno delo 500 tisoč Din, kar tvori 8.3% vseh izdatkov za rusko emigracijo. V oktobru Istega leta so znašali stroški v Iste namene 1310 tisoč din., v marcu 1922. 1,595 000 dinarjev, v marcu 1923, pa 2,483 tisoč Din, kar tvori 41.4% celokupne denarne podpore ruskim emigrantom. — Tatvina bril fanta. Dne 29. t. m. Je bila privatnici Pavli Martin v Prisojni ulici iz stanovanja ukradena listnica, v kateri sta se nahajala dva briljantna prstana, vredna 30.000 kron. O tatovih ni sledu. — Teške posledice neumnosti. V kotam Bosanski Petrovac je stekel pes ugriznil seljaka Muju Hodžića. Zdravnik is takoj odredil, da se seljaka na državne stroške prepelje v Pasterjev zavod v Sarajevo. Ali seljak ne bodi len jo mahne mesto v Sarajevo v selo SkoČaj, kjer je ljudi zdravil neki ma-zač. Ta Je Modžiča operiral pod Jezikom In ga namazal z zdravilom, ki ga je skuhal po lastnem receptu. Ubogi seljak je po nekaj dnevih umrl v strašnih bolečinah. Oblasti sedaj iščejo znamenitega »kirurga«. — Roparski umor v Karlovcu. V ponedeljek je bil v svojem stanovanju v Karlovcu umorjen in oropan trgovec in gostilničar Dragotin Majer. Njegova žena ga je našla zjutraj v postelji zadavljenega. Umora so osumljeni trije dečki v starosti 12— 13 let, katere je policija aretirala. V tihem ln patrijarhalnem mestu Karlovcu Je grozen umor povzročil veliko senzacijo. — Slika iz sarajevskega življenja. Pri posledn 1 radii je sarajevska policia prijela tudi neko 16 letno devojko M. J., ki le prenočila v železniškem vagonu. Privedena na policijo je Izpovedala, da so jo starši že v rani mladosti silili, da pros:ač! po mestu. V štirinajstem letu se Je začela prostituirati in na ta način služiti sebi kruh. Njen oče je bil težek pijanec,, ki jo je ponoči, ako se Je vračala s svojega težkega poklica z malim zaslužkom, pretepaval. Revica je prenašala življenje do pred kratkim. Ko se je neki dan vrnila domov praznih rok, jo je neusmiljeni oče vrgel Iz hiše. Odtedaj je prenočevala na postali, ker je to mesto bilo naj-prikladnejše za njeno prostitucUsko obrt Žalostna slikal — Smrtna nesreča v Biogradu na moru. Is Biograda nam pišejo: Strašen smrten slu* čaj se je pripetil v arrdo dne 18. t. m. v Biogradu. Ko je po Jadranskem morju iz Bakra v Dubrovnik potovala Nj. V. kraljica Marija, so ji vse vasi prirejale prisrčne ova* cije. Kraljica se je vozila s parobrodom, ki ga je sprmljala torpedovka. Ko se je parnik bližal obrežju, smo čuli od daleč streljanje z možnarji. Na obali stoječa množica je tekmovala, kdo bo lepše in prisrčneje po* zdravil kraljico, ki je potovala ineognito. Tudi Biograd ni hotel zaostati. Ko se je kraljica peljala mimo, je svirala godba, pla« polale so zastave na vseh hišah in obala je bila polna občinstva. Navzoči so z zastavi* eami, robci ln klici pozdravljali svojo kra* ljico, ki je neprestano odzdravljala iz ladje. Male ladjice so okrašene z državnimi zasta* vami plule po kanalu do mimo vozečega kraljičinega parobroda. V hipu največjega navdušenja, ko so na nasprotni strani stre* Ijali z možnarji in s tem pozdravljali kra* ljico, je smodnik neki topič raznesel na kosce, ki so z veliko silo padali pred pre* strašenim občinstvom v morje. Precej težak odlomek je odletel po zraku, padel med gnečo množice in zadel naravnost v prsa okrajnega šolskega nadzornika Popoviča, ki je malo prej prišel iz Benkovca z namenom, obiskati vse ljudske šole v tej občini. Ta kos železa je s tako silo priletel v prsa nad* zornlka, da je ostal na mestu m^tev. Ker ie bil pokojni Popovld Se mlad (komaj 38 let star), dober pedagog, ljubezniv človek, se je polazila naroda radi tega nesrečnega slučaja velika žalost. Pri prenosu njegovih telesnih ostankov v Benkovac so mnogi plakali. Ko so je pravoslavni svečenik za* hvalil narodu za tako očito ln iskreno so* žalje, ni ostalo nobeno oko brez solz. — Pokusite ln prepričali se bodete, da so »Pekatete« najboljše In ker se zelo na-kuhajo tudi najcenejše testenine. — Kdor ne ve, kaf dati domači hčerk! za god, nevesti za darilo, ženi za božič na) kupi Kallnškovo »Slovensko kuharico« in veselje v družini bo združil s koristio v družini In okraskom v knjižici. — Koncert v kavarni »Emoni« se vrši vsak torek ob 8. zvečer. Godba drav. divizije. — »Kino Ideal« predvaja senzacllskl film v treh delih »Doživljaji Roblnsona Cru-soe«, v kateri Igri Igra glavno vlogo znani igralec Harrv Mvers. F'!m Je sestavllen temeljem enako se glasečega romana od znanega angleškega romanopisca Danlela De-fosa, ter je le priporočati vsakemu, da si ga ogleda. Roman, kot tak je preveden v vse kulturne jezike ln ie dosegel pisatelj z n:lm svetovno slavo. Ker Je skoraj vsak Intell-gent ta roman v mladih letih bral, ga bode gotovo zan'malo. Istega videti predvajanega v filmu. Slike so krasne, občudovanja vredni naravni posnetki In Je dovoljeno objske-vane tudi mladini. Predvajanje f. dela tra* ja od 30. aprila do incl. 2. maja« n. dela od 3. do incl. 6. maja In III, dela od 7. do incl. 9. maja tk Glede na dolžino filma In pa d« se kolikor mogoče slike Jasno |n precizno kažejo, osobito pa da se predstave za mor e-]o točno ob napovedanem času vršiti, Ja vodstvo odredilo, da se vrši dve urni program, ter je pričetek I, predstave ob 3. uri potem 5. url, 7. url ln 9. url. Izrecno, se opozori stariše, da je mladini dovoljen dostop samo k prvima dvema predstavama, k zadnjima dvema pa qe. V slučaju potrebe posebnih predstav ga mladino v dopoldanskih urah, se bode to po časopisih posebej sporočilo. Slavno občinstvo se prosi za točen dohod k predstavam, ker prihajanje med predstavo moti predstavo« ----J—- PREDRZEN ROP OB BELEM DNEVU V MARIBORU. * . M a r I b o r, 29. aprila. Danes dopoldne okrog 11. Je imel Maribor zopet svojo izredno senzacijo. Visoko-rastel vojak v službeni opremi je bežal a bodalom grozeč preko Slomškovega trga na Glavni trs, od tu skozi Vetrinjsko ulico na Grajski trg, za njim zasledovalci. Vse ie vrelo za njim. dasl večina ni vedela, za kaj gre pri tej divji gonji. Med zasledovalci se je nahajala tudi mlajša dama, ki Je razburjeno pripovedovala, da jI je vojak uropa] torbico z večjo svoto denarja. Na Grajskem trgu še le se je nekemu civilistu posrečilo kljub grožnji vojaku Izpodbiti noge, tako, da je vojak padel. Na to so ga eskortirali na policijski komisarijat. Tu se je ugotovilo: Mara Pihler Iz Žirovincev pri Ptuju Je prišla v Maribor ter čitala pred gledališčem gledališke lepake. Kar pride od zadaj vojak v službeni opremi (baje se Je vrača! iz službe kot straža pri vojaških barakah) ter JI potegne torbico, ki jo Je Imela stisnjeno pod pazduho. Ko prestrašena gospodična hoče svolo denarnico nazaj, Ji Je vojak zagrozil z bodalom ter zbežal, ona seveda za nj;m. Vojak najbrže ne pozna dobro Maribora; zakaj namesto da bi jo bil ubral nazaj proti parku, Je zbežal v r.ajboll prometne ulice, kjer je ob nedeljah dopoldne največ ljudi. Oropana Pihler je Imela v denarnici 816.50 Din ter 1180 avstr. kron. Denar ln torbico je dobila nazaj. Vojaka, kl je doma iz Banjaluke, po veri baje mohamedanec, so v stražnici zvezali, na kar ga Je odvedla vojaška patrulja v zapor. Turistika in sport. Domače nogometne tekme* WACKER (Munchen) : ILIRIJA 7 :3 (6 : t). Razen težkega srečanja a praško »Sla* vijo« leta 1912., je Ilirija absolvirala včeraj svojo najtežjo tekmo v dobi svojega ob* stanka. Z izidom tekme, ki je sicer končala s častnim porazom »Tlirije*, smo lahko za* dovoljni, kajti »Munchner Wacker* je klub, ki dosega internacionalno višino in kate* rega Ime gre paralelno z znanimi svodov* niml prvaki »Slavijo«, »Snarto«. »Raptdom« itd. Monakovčani so izbalansirano, tehnično kombinscijsko moštvo z brzim elanom in ostrim startom na goal. Najboljši del mo* štva tvori napad, ki s precizno kratko kom* binacijo hitro obvladuje svojega manj teh* ničnega nasprotnika. Vsak skombiniran na« pad je kronan s ostrim udarcem na goal. Od posamnih igralcev ae odlikujejo v napadu leva zveza Neubauer in levo krilo Altvnter, v obrambi osobito levi branilec Knlska vrsta je bila približno enaka naši, vratar pa jc bil izboren. - »Ilirija« je bila včeraj v dobri formi, posebno tekom drugega polčasa, kajti v prvem polčasu je bilo moštvo, ki se dolgo Časa na radi hude nevihte razmočenem igri* Sču nI zna.Slo popolnoma handicapirano. Se* le tekom drugega polčasa se jc Ilirija pola* goma znašla in koncentrirala uspešen napad za napadom na vrata Monalcovčanov. Slaba točka moštva je bila zopet obramba, ki je že od nekdaj Ahilova peta Ilirije. G. Pretnar je imel od začetka igre strahovito tremo, iz česar sta tudi rezultirala prva dva goala, kasneje pa je uspešno odbijal napade MonakovčanoT. Beltram je hfl v splošnem dober. Halves*linija je od Monavkočanov ostro diktirani tempo vzdržala In Je tekom drugega polčasa celo obvladala NVackner* jevo. Hua ln Zupančič III. sta sicer nekoliko pomanjkljivo krila. vendar sta bila v dobri formi, Zupančič II. se pa dol 30 ni znašel. Napad je bil v dobri kondiciji in ae je poskus z DolinarJem v njem precej poarečil. Konvenirala sta Zupančič I ln Vid* majer, ki sta krasno centrirala. Oman se mestoma ni znal placirati, kar mu je tudi preprečil sijajni levi hack \Vackerja. V goaiu Ilirije pa je briljira! Soklič, ki se Je povspel do izredne forme, ln je na blatnem sliuznatem terenu držal sploh vse kar Je bilo mogoče. Moštvi sta nastopili v postavi, ki je bila objavljena, razen levega branilca »VVackeria«, ki je bil zamenjan. Potek igre: Gostje so takoj v premoči In dosežejo radi tehničnih pogreškov bra* nilca »Ilirije« po aolo*prcdorih leve zveze in levega krila dva poala. Po obojestranskih centrih obeh kril »tlirije« zabije Učak prvi goal za Ilirijo. Sledilo siloviti napadi »\Va* ckerja«, Soklič razreši nebroj kočljivih si* tuacij, vendar zabijejo Monakovčani še šti* ri goale. Polčas 6 : 1. Tekom kratkega časa drugega polčase še deloma prevladujejo gostje. »Ilirija« polagoma prehaja na po* vršje in do konca igre direktno dominira pred vratmi »\Vackerja«. Diktirano enajst* metrovko pretvori Oman v drugi goal. Za tem sledi krasen center Zupančiča 1., kate* rega Dolinar z glavo efektno mimo vra* terja pošlje v goal. Stanje 7 : 3. Sodnik g. Ochs iz Celja je sodil jako objektivno, vendar je prezrl pri gostih roko v kazen* skem prostoru in drugič regularnega goala, ki ga je zabil Oman, ni priznal, smatrajoč ga za off side. Diktirano enajstmetrovka je bila istotako neopravičena. Dojem tekme v splošnem je bil dober, škoda samo, da Je hud naliv preprečil, ozir. otežkočil lepši potek igre. Publike Je bilo okoli 2500. F. O. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Sarajevo, 29. aprila (Izv.) Šašk: Concordia 3 :0, Mask ; Concordia 5 :0. — Jadran : Primorje 3 : 2. Zaslužena zmaga nad Primorjem, kl le igralo z neverjetno lahkomiselnostjo in malomarnostjo. — Zagreb. 30. aprila (Izv.) V borbi za pokal Gradianskl : Ilirija 6 :0, Penkala : Grafica ? : 0, Atena : Unftas 4 :2. Dunaj. 30. aprila (Izv.) Wacker: Vlenna I : 1 (1:0, tfakoah : ModUng 6 : 2 (2 : 1), Rapid ; Admlra 5:1 (2:0), Makabl : Vlenna 2 :1, Sportklub : WAC 6 :1. Waf : riorldsdorf 1:1, Slmrnertug ; Herta 3:1. Slednjj rezultata Ja selo Iznenadll, Velks sofemetne tekme Sa Angtefk« VELIKANSKA UDELEŽBA. — IZOREDI. — RANJENIH VEC STO OSEB, ««» London, 29. aprila (JzvJ V novozgrajenem stadionu v Wemblay parku Je bila včeral nogometna tekma za pokal, Tek« me sta se udeležila Bolton-VVanderers In West Ham United. Zmagal Je Bol t on VVan. derers 1:0, Tekmi Je Prisostvovalo 281000 oseb, Nayso0 J«M tudi kraU ^ —London, 29. aprila (K. B.) Končni rezultat nogometne tekme za pokal med Bol-ton VVandere proti VVest Mam United je bi! 2 :0. Tekmi je prisostvoval tudi angleški kralj. Novi stadion Je zgrajen za 123.000 oseb. V stadionu se Je pa zbralo 280.000, od teh si je nad 100.000 oseb šiloma priborilo vstop, okoli S0.000 oseb pa je bilo od vrnjenih. Med velikanskim navalom Je bilo 1000 oseb ran;enih. Od teh so 60 ranjencev prepeljali v bolnico. — London, 29. aprila (VVolf) O Izgredm v wemb!ayskem stadionu poročajo, da si je okoli 200.000 oseb s loma rr!borllo vstop. Med velikim navalom In drenom io bilo 900 oseb ranjenih in poškodovanih. Od teh 500 težko. Največ poškodovanih je bilo otrok ln dam. Društvene vesli. — Proslava Zrinjskega In Frankcpana v društva »Seča«. »Soča« se 'e spomnila tudi hrvatskih mučenikov: Zrn'skejra In Prankopana. Ob žalostni obletnici njiju mu-čen'ške smrti se Je vršila v soboto večer v natlačeno-polnem salonu pri »Levu« prisrčna ln nad vse lepo vsrpela proslava. Gospod profesor Mirko Scjnig je v enournem govoru Izčrpno opisal zgodovino obeh ju-nakov-mučenlkov, špecl'e'io še Zrlnskega In n'egove žene Katnr'ne. Predavatelj je prikazal poslušalcem žalostno In vedno ponavljajoče se dejstvo: da Jugosloveni vse preveč zaupamo tako zvanim t"'lm prl'atel'em-zaveznlkom. ki pa nas v sili In potrebi pc» navad? ptrlčafo na cedilu, kakor so »pustili Petra Zrlnskega. ko je Imel realizirati tako lepe načrte ujedlnlenla Hrvatov, Slovencev In del Srbr>v. Zgodovina In vsa preteklost nas uči: »UzdaJ se u se I u svo'e kluse«. če bi se Jugosloveni držali terbe za svobodo, odide čez par tednov v po- | selekcijoniranja hm. rastline, b) glede signi-^oj. Domnevajo, da bo obstojala še do vo- j ranja fn c) glede državne podpoTe. Hm. dr. tjtev v novo skupščino, ki JI bo vsekakor j je storilo, stori in bo storilo svojo dolžnost, predložen rezultat predstojeće lausannske | vendar mu je sodelovanj ein podpora vseh konference. Takrat pa bo bržkone rešeno j hmeljarjev nujno potrebna. Naši hmeljarji so 'nsodepojno vprašanje q vojni ali miru ln j napram prizadevanju Hm. dr. preveč indo- inno&o đfđgln' vprašanj o definltivnem sprejemu vsega, kar Je ustvarilo zadnja leta revolucij onamo gibanje v Turčiji. Zato je razumljivo, da se sedaj vse stranke energično pripravljajo za volitve, ki se Jih tiradria udeleže tudi frrajiae Carigrada in Drinopolja. Vladna, tinenio - nacfjonalna stranka Kemala, Renta in Izmeta, ki so jo prekrstili iz »stranke zaščite pra\4ć turškega naroda« v »narodno stranko«, nastopa z demokratičnim programom. Njene glavne zahteve govore j lentni, brezbrižni in se danih jim navodil m naukov premalo drže. Vsi bi radi Imeli leto za letom visoke cene, kadar pa gre za podporo in prizadevanje društva, takrat pa so gluhi. Vsi hmeljarji bi se morali poprijeti novoosvobojene po- ■ selekcijoniranja hmelske rastline po n.'im že obilokrat danih navodilih ter skrbeti za lepo obiranje, pravilno sušenje in pravočasno basanje hmelja. Prepotrebno selekcioniranje bi se pa zamoglo najuspešneje vršiti potom zavoda, kateri bi se Intenzivno in racijo-nelno s tem pečal in imel v to svrho tudi vsa potrebna sredstva na razpolaganje; $ nedotakljivosti položaja, ki ga Je ustvari- j TtL u/t-i \f «f v VT Č ™ it j , _ sJl ti - - - ! takšen zavod bi bila kmetijska šola, katero !a v zadnjem čnsu angorska zakonodaja, , _ . A-*„„ , ■« ■ rt „ 5£i~ ™ JcakoTT strogo verski kalifat mesto posvetne oblasti sultana itd. Nasprotno pa raču- I naj bi država ustanovila v Žalcu, kot središču savinjskega hmeljarstva. Ker b? pa ta tanat Brez dvoma bodo skušale tudi one i ustanov11a v Žalcu' »Oznamenovaln?co za skupine, ki so idejno na strani boljševikov |a tudi sicer pod njihovim vplivom, izkoristiti volitve za zmago svojega progTama* lEar be gotovo privedlo do živahne volilne agi tad j« m borbe. Seveda je velika verjetnost, da bo vlada, ki je imela državno kr- ti m el j« t j. zavod, kateri Ima oblastveno I pravico, označevati alj signirati hmelj iz Sa-; vinjske doline. Seveda bi se morala ipravila j in poslovnik pregledati in prilagoditi sedanjim razmeram, kar se bo tudi zgodilo v najkrajšem času. V prvi vrsti je pa država milo v rokah do sedaj, znala zatreti opozl- j dolžna vse storiti, da se hmeljarstvo ohra-ejtto z desne in leve in ustvariti zase bolj j ni kot najizdatnejši vir blagostanja v Sa-pflmeren parlament. Osebnost Kemala, ki j vinjski dolini, pa ne le, da se ohrani, nego tj£ faktično prenesel na sebi vso težo bor- I tudi, da napreduje, kakor to tok časa zah-K Jc že preveč popularna, da bi mogla agi- ! teva. Pred vsem bi morala ustanoviti zgo-;tacija proti njemu računati na kak uspeh. I rr>J označeno Šolo, potem bi morata Hm. dr. Ne smemo pa prezreti, da se lahko čez dva j Izdatno podpirati z gmotnimi sredstvi v imeseca, ko se zbere nova skupščina, med- j svrho poizkusov z umetnimi gnojil!, v svr-Inarodni položaj izpremeni tako, da je ne- [ ho Potovalnega poduka, prireditev razstav frogoče govoriti sedaj o delovanju bodo- } itd- Itd- P°sebno Pa takoj ustanoviti v pofl- Bega turškega parlamenta z ozirom na zunanjo pofrtiko. V tem napetem priČakevanju novih vo-lftev pa se v Carigradu rešuje drugo, sl-CeT manj važno vprašanje, ki pa bo prizadelo mnoge domačine in tujce. 2e dolgo Časa se govori o predstojeći uvedbi tako-gvaaega zakona o »suhem režimu«, ki Je že v veljavi v Aeatoiiji. Te vesti so se širile večkrat* toda do sedaj brez uspeha. ministrstvu mesto za hm. konzulenta, kateri bi ust meno podjprl pri raznih ministrstvih vse prošnje Hm. dr. v prospeh fn povzdigo hmeljarstva. Za vse to je Hm. dr. že prosilo, prosi fn bo tako dolgo prosilo, da bo končno uslišano. G. LavriČ (pa naj nikar ne pozabi svojih rojakov in se še naj kaj oglasi v »Slov. Narodu«. Anton Petri ček. —g Kmetijski peok po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca majnčka na Kranjskem naslednja stre- Konst, ki jo ima mesto muzava od pro- kovna predavanja in sicer: V nedežjo, dne €. £rje opojnih pijač je i^eveč oSvIckta. da j ^ * na Kokyvraru ^ Zagorja 0 bi se ljudje tertSko sjnljazndi z zakonom -n 0 pdiedeIstvu (predavatelj es\ o popuni treznosti. Toda ne glede fla to, Je j Jereb)t 2. v Izlakah isto fcedavafcij ek k Jereb), 3. v Žužemberka o reji bikov fn te- mestna oblast te govorice po veliki noči potrdila in tejavOa, da le ta zakon že spre- j j?c za sleme*in o sadjarstvu (predavate« ek. Jela in ga bo v kratkem proglasila. Seda] se pripravljajo. Registrirajo zaloge vina ln drugih opcinih pijač. Škoda, ki jo lahko pri- I zadene domaČim in tujim podjetnikom ta | zakon, bo precef občutna, v* mesta Je > ekreg 700t gos tihi ta fcavaren, lastnfld gov j dnrrsja ?e se4s|. zfesU pa se razbuffaffj j zavczn'ltt, iVi hočelo Celo ptotesSrati. Francija bi Izgubila za svoja vina zadnji aaii trg. Ambrož). Me Vaebobod, dae 10. safa: 5\ Y Dvorski vasi o gnojenju z umetnim fn Mev* skim gnojem (predavatelj ek. Sustfč), 6. v Poliauah o reji bikov in telic za pUme ter o "fttKJiarstrđ (predsrrateji ek. KafoD. V ee-ffetk dae ta. maftav 7. V Kocevjn o kmetic swu z ozfrOm na živinorejo ter o kuseinskt organizaciji (predavatelj ek. Gregorc), 8. o poijedelstvil i* živiDoceg —g Tedenski sejem v Zagrebu. Zagreb 28. aprila. Včerajšnji tedenski scem je bil zelo slab. Prignanih je bOo nekoliko bosanskih buš boljše vrste po 12.50—13 Din; slabše za klobasarje 10—11, teleta I. 1730^— 1&50, II. 16.50—17.50. sremske svinje boljše 27.50—28-50, slabše 2S—24.50. Razen tega je bflo prodanih nekoliko vozov sena po 162.50—175 Din za Q. Obisk zelo pfčeL —g Tedenski pregled zagrebškega blagovnega trga. Zagreb 28. aprila. Poslovanje v preteklem tednu je bilo nekoliko živahnejše fn je bilo mnogo po vprašanja po koruzi fn moki za domač konzum. Z Inozemstvom se je malo irupčevalo. Cene so približno notirale: Pšenica nekoliko čvrstejša 457.50— 460, postavno baška postaja, rž ponudba ab Vojvodina 375—385, v teži 71—72 kg, ječmen za pivovarne 67 kg 325—335, za krmo 25 din ceneje, oves iskanje za konzum se je plačeval 290—300. bos. 5 Din manj, koruza ab Baška 265—270, lz Srema 275—280 po kvaliteti. Zaloge moke so izčrpane in ni ni-kakega eksporta, ker prihaja v poštev samo domači konzum. Cena je rodi porasta pšenici nekoTko čvrsteja in notira 6.875—7.1 dinar ab mlin, otrobi 150—170 Din, brez eksporta in radi zelene krme promet neznaten. —g Slavenska banka d. d«, v Zagrebu. Občni zbor za leto 1922. Dne 28. trn. se je vršil v Zagrebu redni letni občni zbor »Slavenske banke« za poslovno leto 1922, ki ga je ob 11. url o tvoril predsednik upravnega sveta, veleindustrijalee g. Vladimir Arko ob navzočnosti mnogobrojnih delničarjev ali njih pooblaščencev. Iz poročjla ravnateljstva proizhaja, da Je bilo poslovanle zavoda v letu 1922. navzlic še vedno posto'ečlm težkočara v narodnem gospodarstvu nadvse povoljno. Ravnateljstvo se je poglavitno brigalo za to. da kar najbolj dvigne mobilnost ln likvidnost zavoda, v ta namen je raztegnilo svoje delovanje v vseh granah bančnega {poslovanja in zlasti razširilo v koncem zavoda spadaiočfh Industrljalnfh podjetij. Zagotovilo le Slavenski banki odločni vpliv in vodstvo ma;oritetnega sindikata v Trboveljski premogokopnl družbi, In enako In-tezivno fe poslovanje v »Prometnem zavodu za premog d. d.«, v Ljubljani, ki je kot urad za prodalo fpremoga v tesni zvezi z imenovano premogokopno družbo. Razširilo se Je delovanje »Jugoslavenske šumske Industrije d. d.,« v Zagrebu, a udeležba pri delniški družbi za tvornico fn rafinerijo fosfatov »Zorka« Subotica, pri Cinkarni v Celju, končno pri »Prvi brodski tvornici kovinskih predmetov d. d.,« v Brodu na Savi je rodila najlepše gmotne usjpehe. Na novo se je pod vodstvom Slavenske banke osnovala delniška dru?ba »Metra« za Izdelovanje trakov in pramenov v Mariboru In Ljublja'ni, »Topilnica svinca in srebra v Litiji«, delniška družba za konservtranje morskih rib »Sardina« v Stplftu, gradbena družba »Slog-rad« in novfnarsko-reklamno podjetje »Alo-ma Companv« v Ljubljani Banka trna 20 podružnic v državi, a skoro bosta otvorieni tudi novi jpodružnici na Reki ln v Novem Sadu. Tudi število svojih afilacij le povečala v preteklem letu s prevzetnem večine delnic ?1ovenske banke v Ljubljam". katera razviia po svojih podružnicah v Ljutomeru, Dolnji Lendavi in na Vrbnik! agilno delavnost v Slovenn ?n v Prekmurju. Slavenska banka ie razširila v preteklem letu znatno svoj južno amerikanski posel, otvorivši sa-mostoTno agencijo v Buenos Airesu in pod-arenero v Posarfu ter je ustanovila kr. »pooblaščene trgovske agencije v Argentini jI. Br-zilH. Chile m Peru, kakor tudi končno Slaven sko-amerikansko trgovsko družbo Predložena bilanca izkazuje znaten napredek v vseh strokah bančnega poslovanja. Aktiva banke so narasla od K 861.633.543.80 leta 1°21. na K 1.224.502.291.54, torej za K 362*68.747.72. Znaten napredek Izkazuje osobito porast vrednosrnm papiriev od K 42,892.77899 na K 92.169.592.97. Vloge banke so narastle napram stanju od L 1921 od K 327.177.538.52 na K 511,427.308.99 torej beležijo porast od K 184.249.770.47. Celo-kurm« promet banke izkazuie naravnost rekordno številko, ker dosega 142 milijard kron, za 87 milijard več kakor v letu 1921. Od b'lančno izkazanega dobičlca od K 17.183.053.62 predložil je upravni svet dotacijo rezervnemu fondu od K 1,500.000, r>enzT*skemn fondu za uradništvo od K 696.196,72 ter končno Izplačilo 9%-ne dividende, skupno K 13.500.000, dočim naj se ostanek, po izplačilu običajnih tantijem upravnemu svetu in nadzorstvu prenese na novi račun. Občni zbor je vzel poročilo o delovanju upravnega sveta in poročno nadzorstva enoglasno in z odobravanjem na znanje ter je po odobrenju znkliučnih računov za leto 1922. sprejel predloge upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička ter enoglasno rpodelf! upravnemu svetu kakor tudi nadzorstvu obsolutorij. Nato se je vršfla volitev dveh čtanov upravnega sveta in sta bila izvoljena gg. Marko GjariSč iz Beoarada fn Josip Mikuličič, vele industrijalec iz Lime (Južna Amerika), šeda$ v Zagrebu. —Z Četrta tovarna za vagone v Jugoslaviji. Kakor poročalo «z Beograda Je ministrski svet dovolil koncesijo neki franco-sko-belgijski družbi za zgradbo tovarne vagonov ta lokomotiv v Smederevu. Država se je obvezala mesečno 200 vagonov tej tovarni v reparaturo dajati. —g Slovensfcta kuharica. Priredila S. M. Fellsita KaHnšek, šolska sestra In učiteljica na Gospodinjski šoti. Z mnogimi slikami v besedilu hi večbarvnimi tabelami Sedma izpopolnjena Is pomnožena Izdaja. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna, Cena Din 220, Nova slovenska kuharica je knjiga, ki je pokažemo latico tudi tajim narodom Vzerna je vseskozi po vsebini fa opremi Doslej priljubljena m razširjena knifaa »Prato, Suddeutsche Kucne« je našla v Ka&nšfcovf in&aric* tekmeca, kj ji ni sa* aeofcrjs, ampak, kf )o je v vseh ozirih prekosil fn nadkrBSL Ponosna knjga ima 668 strani kvart formata, m 2508 kuharskih receptov ali navodil. Diči jo 193 barvastih slik, ki jih Smelo trdimo, da tako krasnih knjig, kot Je Kalinškova kuharica nimamo Slovenci nič. Zato smo se čudili, da je cena knjigi kljub Din 229 za današnje razmere uprav nizka, saj stane toliko na pol tako debela in na pol tako dobra nemška knjiga poljubne vsebine. Knjiga pa nI samo kuharica, ampak vsebuje prav razkošno opremljene siike gob ki rastejo na naši zemlji, ki jih Je priredil znani naš gebar Ante Beg. Te sttke bi bile kras vsaki botaniki. V uvodnih pojasnilih nas pisateljica seznani z najnavadnejširai kuhinjskimi izrazi. Nauk o stari in mladi perutnini, o divjačini, govedini, svinjini nirna samo strogo kuharskega značaja ampak spada celo deloma v blagoznanstvo. Strani 23—36 pa smemo imenovati Ilustriranega slovenskega gobarja, saj so tudi posnetek iz Ante Begove knjige: »Naše gobe«. Ta oddelek je pisan z veliko pridnostjo, tehtnim strokovnim znanjem m v krasni slovenščini. Človek misli, da bere botanično knjiga Prijatelj narave bo rrašel v tem oddelku knjige obilo poučnega in zabavnega čtiva. Na strani 56 razpravlja Kalinškova o juhah. Tu najdeš vse, kar more, poželetl še tako razvajen želodec mesne, postne in gobove Juhe, vse ti kipi na krožniku. Pri zakuhah ali prOcuhah bodo našle naše gospodin:e, ki vedno godrnjajo, da po zimi ni kaj pametnega za kuho, obHo izprememb In varijacfj, skuhanih na najokusnejšl način. Knjiga je prirejena tako za one, ki žive v skromnih denarnih razmerah, kakor tudi za najbogatejše mize. Jajčna jedila bodo prav dobro služila za petkove jedi. O različni prilpravl govejega mesa, se mi zdi odveč pisati, opozarjam samo na gorke in mrzle omake, ki morajo zadovoljiti vsakega gurmana. Preidimo majoneze, prikuhe, obare, paštete, div?ač!ne, perutnine in solate. Kn?fga je tako obširna, da nam na tem mestu n{ mogoče podati nftl glavne, še manj pa podrobne vsebine: s kratko besedo knjiga podaja vsakovrstno izbiro jedil, ki morejo priti pri nas na mizo. Prav Izvrstno je poglavje o toplih fn mrzlih pijačah, o vinskih odsekih, likerjih In marmeladah. Marsikateri gospodinji bo tudi nauk o kuhanem sadju in so-čivju In o konserviranju mesnih jedil prav dobrodošel. Posebno poglavje o vkuhavanju sadja Je tako praktično In nazorno pisano, da bo morda marsikatera gospodinja, ki doslej na tem polju še nf prekoračila svojih Želja, jzpremenila želje v dejanje. Nauk o serviranju, je dasi kratek vendar izčrpen. Pridelani jedilni listi za vse mesece leta so naravnost moistrsko sestavljeni. Dodatek o samokuhalnjku je prav poučen, potreben in važen. Abecedni seznamek zaključuje krasno knjigo. $e ničesa ne smem pozabiti. Slovenščina v kuharici je prav lepa, nikjer prisiljena ali iskana. Izrazoslovje prav srečno zadeto, gostobesednost docela odstranjena, točnost in jasnost izraza vsepovsod. Knjigo priporočamo prav toplo; kdor ne ve, kaj dat] domači hčerki za god, nevesti za darilo, ženf za božič, naj kupi Kalinškovo slovensko kuharico fn veselje v hlšf bo združil s koristio v družini in okraskom v knjižnici —g Jos. Zupane: »Kdnservlranje sadja In vsakovrstne po vrtnino za domaČo uporabo«. Ptuj, 1923. — 94 str. — Knjižica pod tem naslovom je Izšla sedaj že v 4. natisu, kar gotovo govori za njeno potrebo in praktičnost. Namen ji je, da razširja spoznavanje raznih načinov konserviranja fn uporabe sadja ln povrtnin, upošteva pa predvsem, one načine, potom katerih Je mogoče v kratkem času in z malimi sredstvi konzervirati velike množine ter tako osJcrbeti gospodinjstva s svežimi živili v dobi, ko teh v naravi takih ni mogoče dobiti. V potrebo racionelnega konserviranja nas uvaja poljuden pouk o bakterijah in njihovi kvarljf-vosti: nadalje najdeš v 1. delu knjižice vsa potrebna navodila o sušenju sadja, ki ga pisec po pravici smatra za najvažnejši način njegovega konserviranja, fn o vkuhavanju sadja, o napravljaniu sadnih kompotov, sokov, odcedkov ter neopomih sadnih pilač, o prirejanju sadnih zdrlzov (želei) in mezg, sadnih past ln sadnih sirov, o raznih jagodnih vinih in sadnih likerjh. Poučuje nas torej o najraznovrstnejšem, v vsakem gospodinjstvu možnem uporabljanju sadja, ki pri nas Še dolgo ni tako, kakor bi si ga iz narodnogospodarskih ozirov smeli Želeti. Pri oddelku o sadjevcu in hruševcu nas seznanja pisec z razumnim ravnaniem pri naprav-Ijanju te zdrave pijače, goveri pa tudi o njenih napakah t£r o njihovi odpravi, oziroma preprečenju. I. del zaključuje praktično navodilo o pripravljaniu sadnega kisa za dom in prodajo. Vsi mnogoštevilni recepti v knjigi so preizkušeni in (prirejeni tako. da se sadno konserviranje Izvršuje po njih ob najniže mogočih izdatkih; iz istega vzroka razkazuje p^sec razno uporabo sadta pri drugih narodnih med prostim ljudstvom, ki gotovo stremi po dobri kvantiteti Jn kvaliteti, skuša pa to doseči z najbolj omejenimi stroški. Isto nače!o opazujemo v IT. delu ki govori o konserviranju povrtnin in sicer o konserviranm v patentovanih steklenicah, v kisu aH v seli. Pri tem se ne obrača le na man? znano ali vsaj v kmetskih gespodmj-stvfh manj navadno vkuhavanje v 1: on ser« vnm in navadnih steklenicah, marveč daie tudi podrobna praktična navodila za obče udomačeno kisanje zelja in repe. Kot dodatek zaključuje knjigo navodilo o konserviranju mesnih Jedil v patentiranih kozarefh, ki je posebno (prilično v odležnih krajih, kjer Je inteligenca, na pr. učrterjstvo pogesto prisiljene klicati na pomoč oblasti, da dobi sTabo, a drago brano V vaški gostilni. Radi te tako raznovr?*ce, praktične vsebine smO prepričani, da se ob knjigi ne bodo spod tikal! niti najhujši protialkoholnfki, ker vsebuje recepte in navodila za napravljanje alkoholnih saćuia izdelkov; saj po drugi strani njim satnim nudi dovolj navodil za brezalkoholno uporabo sadja. Knjigo, ki je pisana "poljudno, preprosto ta vseskozi lahko urnrfrvo, prav* ropfo priporočamo našim go-s^odinjarn, gospodinrskim šolam in tečajem, kakor ta42 učrteijstvu osnovnih ia meščanskih 2of, kf ume va svojo nalogo o narodno* prosvetnem delu med ljudstvom tudi v ta-cionelrjo-gospodarskem o zini. i Razne stvari. ♦ Nobelovo nagrado dobi ženska. V znanstvenih krogih govore o tem, da bo Nobelovo nagrado dobila letos Jeanse Adamsova lz Chicage, znana ustanoviteljica Ženske lige miru ln svobode. • Stavka ameriških delavcev. Ta Bistva udruženja pomorskih transportnih delavcev« ki šteje 26.000 članov, je napovedalo danes stavko. Delavci zahtevajo zvišanje place in 6 urni delavnik. • Eksploatacija vodjih sil Ocrujsbc^a Jezera. Razvoj tehnike je prišel tudi do sve-pisemskih mest. Na Galilejskem jezeru so začeli izkoriščati vedne sile. Kcnccs ja je že odobrena, kapital za podjetje bo anele-Ški in domači, pa tudi ameriški podjetniki bi radi pri tej priliki prišli do svojih računov v Palestini. • Aforizmi. So ljudje, ki so podobni oltarju brez tabernakla tako, da človek ne ve, kam bi položil najsvetejše. Bodi rabi ^čuten, nikoli pa ne mehkužnež. Iz vsakega sita padajo plemenita zrna na i!a, d : m ostanejo debela na njem. Genij preseneča in obogati ljudi, talent pa olepsi:j? njihovo življenje. O svojih Željah in pokojnikih lahko vedno misliš, toda govori o njih samo z onimi, ki so tega dostojni, kajti drugim so te stvari tuje. • 2000 mark za eno Jagodo. Na praških trgih so se pojavile prve jagode. Ker pa so jagode v tem času Še precej redke, so tudi precej drage. Ena jagoda stane 3 Kč., kar zna3a po sedanjem kurzu 2000 mark. V Nemčiji Je cena znatno nižja, kajti tam prodajajo jagode po 500 mark. * Vnuk Puškina. V Pctrosradu se nihaja v težkem gmotnem položaju vnuk A. PuSkina GrigoriJ Alcksandrovič Puškio z ženo in 4 nedoletnimi otroci. Edina delavna moč je žena, ki služI kot učiteljica In dobiva pičlo plačo. O. PuSkln je ohranil biblioteko svojega velikega deda. ki Jo je izročil 1917 leta Puškinovi akademiji znanosti. Uprava akademskih gledališč le priredila dobrodelno predstavo v korist gladuločemu vnuku Puškina, * Ford najbogatejši mol v Ameriki. John Rockefeller mJaJ§l dobiva letnih obresti od delnic v raznih petrolejskih pod-letjlh 12,000.000 dolarjev člstepa dobička. Delnice so vredne najmanj 410 milijonov dolarjev. Oče ima več delnic nego sin. Stari Rockefeller dobiva obresti 75 milijonov na leto samo pri petrolejskih delnicah. Bogatejši od Rockefellerja Je Ford, ki »zasluži« na mesec 12 milijonov dolarjev, torej rta leto okoli 150 milijonov dolarjev. Ford pravi glede avtomobilov, da vsak njegov avtomobil da več dobička Rockefeller-Ju kot pa njemu, kajti Rockefeller prodaja gasolln za avtomobile, katere Izdeluje Ford. ♦ Uspebl francoske avffacfle. Danes fma Francija najmočnejše zračno brodovle. Število prvovrstrnth zrakoplovov znaša 1260, od katerih je 950 namenjenih za zaščito Francije same, ostalih 310 pa za obrano kr^ontj. Francoske tovarn© lzdelu:ejo letno okrog 3300 aeroplanov In glasom načrta, Id se izvaja, bo Imela Prandla 1925 leta 4000 bojnih žrokoplov, od teh 2180 prvovrstnih. Število angleških prvovrstni zrakoplovov je znašalo do sedal 371 o1 njih je namenjeno za zaščito obale samo 60 in če Angleška ne izpremeni svojega načrta, bo razpolagala 1925 leta % 1000 aeroplani. Ta položaj je začel vznemirjati angleške politične kroge tn vprašanje avijacije je prišk) tud! pred parlament Minister za zrakoplovstvo je zahteval za tekoče leto kredit v znesku 18 K milijonov f. št. In naglasa!, da mora Angleška računati s 35 mil. f. 5t ki bodo obtežill proračun v slučaju če hoče Imeti zadostno zračno bro-dovje. Ce upoštevamo dejstvo, da Nemčija V pogledu zrakoplovov kakor tudi oboTo-žene moči sploh, ne predstavlja po voinl nobene nevarnosti, le jasno, da se oboro-žuje Angleška z aeroplani za vsak slučaj proti Franciji. * Nove izkOpnlne v Pompeiah. V »Tem-psu« so se pojavila poročna o novih izkop-ninah v Pompejah, kjer se je posrečilo v zadnjih 10 letih doseči izredne uspehe. Te Izkofpuine, ki bodo v kratkem dostopne širši javnosti, se razlikujejo od prejsnju v tem, da so popolnoma ohranjene in izsle-da»0 kakor pred 2000 leti, ko je lava zasula mesto. Glavna zasluga pri tem gre voditelju akcije V. Spinazzoli, ki se je na temelju Študij m eksperimentov prepričal, da je treba pri odkopavanju zasutih hiš postopati drugače kakor dosedaj. Mesta ni uničil potres, marveč Izbruh Vezuva, ki je povil z debelo plastjo lave in pepela vsa živa bita in vse prostore. Toda pod to plostio so ostale vse hiše in vsi predmeti nepoškodovani, kar je bilo znano Spinazzoli in zato Je bil pri svojem delu zelo oprezen. Previdno, košček za koščkom ie odkopava! in danes lahko pokaže svetu del PompeJ, kjer se natančno vidi člove&ko življenje pred 2000 leti. Novo izkopane hiš'e so večinoma razkošne, kajti v tem delu mesta so po leti stanovali mestni bogataši. Našli so dobro ohranjene slike, večinoma iz rdeče in rumene barve. Že davno je znane, da ie katastrofa zadela mesto v času volitev* našli so že mnogo veMrdh napisov, toda nov del mesta je moral biti posebno vnet za politAo kajti tu kar mrgoli volilnih prokteniacij. Vsa tnrpia fn okostnjake je Spinazzola posušil ln pustil jih Je v Istem položaju, kakor jih Je za^^.^a katastrofa. Darila. — Za slepo ln pol slepe otroke. Da se onmgoči potrebna Šolska izobrazba slepih in poisteptn otrok, Ph je do io. maja priglasiti v mestnem ekspeoitn na magistratu. (Ravni uredniki KASTO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik? Valentin kopitar. Stev. 100. .SLOVENSKI NAROD- dne 1. maja 1923. stran 7. GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE ceneje in trajnije so kakor usnonol 0 ■ Najbolje varstvo proti vlagi I mraza I Bele oblekce ZA BIRMANKE, kakor tudi SPODNJE OBLEKCE in DRU* GO PERILO zraven. NUDI v vcl?kl izbiri PO NIZKIH CE-NAH TVRDKA F in L GO. R1CAR. »PRI IVANKI«. Ljub. ljana, Sv. Petra cesta 29. 4497 Stanovanje v Trstu v ulici del Bosco. obstoječe iz dveh sob, sobice in kuhinje. SE ZAMENJA za enako V LJTJBI JANI. — Ponudbe na gosp. Czurda, Vevče, p. Dev. Marija v Polju. 4510 Izurjena šivilja GRE ŠIVAT NA DOM. Naslov pove uprava »Slov. Nuroda«. 4518 Strojac kože (GERBER), mladja sila. koji je usavršen u učinjavanju koža kao i JEDNOG mladjeg RE* MENARA TRA2I ZA ODMAH — Domača tvornica bi* dava. Glina, Hrvatska. 4521 Gospojica k djetetu od 1 godine sa no* snavanjem dječje njege sa nr* va^sVim i njemačkim jezikom TRA2I SE. U šivanju vjeSte Imadu prednost. — Cij. potanje ponude uz priklop fotografije na upravu »Slov. Naroda« pod »Hrvatska/4520«. Kot kompanjon 2ELTM PRISTOPITI, ev. ISCEM KOMPANJONA sa KJUčAVNIČARSKO ALI SORODNO OBRT. — Ponudbe pod »Ključavničar/4516« na upravo »Slov. Naroda«. uuuuuuuuuuuuuc. u n mnnr Knjigovodja, prvovrstna moč, samostojen, veSč srbohrvaščine. SE SPREJ. ME TAKOJ PROTI DOBRI PLAČI v manjše industrijsko podjetje v najlepšem zdravilh iču v Sloveniji. Služba stalna. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod Prvovrstna moč/4502. lili TT rvjULOJUTJULOJOnC Meblovano sobo v mestu aH v Spodnji Šiški ISCETA DVA URADNI. KA. — Pismene ponudbe na: A. K., Urad Velesejma. Gosposvetska cesta. 4515 Delovodja išče službe v kaki strojni tovarni ali večji elektrarni. Izvežban je v /zde* lovanju aparatov za varenje verig in strojev za izdelovanje verig. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4522 Odda se koncesija za trgovino z mešanim bta* gom in gos''tniška koncesh ja; obe takoj v zakup. — Naslov "ove uprava »Sl^v. Nnroda«". 4524 KUPČIJA ZA TOMA-CEVSKO CERKVENO NJIVO pri pokopališču Sv. Križa je odprta vsak dan v župnijski pisarni Sv. Petra v Ljublja* ni do 15. maja. — Predstoj« ništvo. 4519 priporoča NARODNA KNJIGARNA >OaCOBOBCDBCOBCZD«CDBC3«QB<=>BOBC^BCDaC3 2 Tvrdka J. Premelč v Ljubljani • 0 h*ek<* zavarovalni družbi .»Vh^^h^T *a 2 s ločno in kulanino likvidacijo vlomne od- g ■ škodninG noiiskrenejšo zahvalo ter Prtpo- ■ 0 roča aorenjo zavarovalno družbo vsakemu 0 s kar naftoPleje. q OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Silotvornice na paro, surovo olje, bencin, plin. Stroji za obdelovanje lesa, železa, pločevine, transmisije. Velika zaloga. Ugodne cene. Kiirt & Co, Wien XII. Schonbrunnerstrasse 171« Pravkar Je Izila NOVA KNJIGA ESAVER MESKOl Naše življenje Gena Din 18- Po posti Din 21- llarodna knjigarna v LJubljani, Prešernova nllca 7. w Lovski voz, blagajna i Kupim akumulator (Wertheim »t. 2). oboje dobro ^hranjeno, ter JE2ICE, NA» PRODAJ. Naslov pove uprav« »Slov. Naroda«, 4504 Prodajalka ZA MODNO TRGOVINO SE TAKOJ SPREJME. — Kje, pove uprava lista. 4477 Pes-doberman eno in pol leta stsr, ns pol dresiran. NAPRODAJ. — Ponudbe ns Marijo Figar, BrsljhvNovo mesto. 4499 Harmonij KUPfr Čitalnica v Zalogu pri Ljubljani, kamor se nai naslovi tudi ponudbe do 10. maja t. 1. «08 V najem se odda RESTAVRACIJA IN KAVARNA pri kooališču »Terma« v Laškem. Kompletno pohištvo tsalon, spalnica in soba za slu* t>o, kuhinja, servis Iz porce* lana in stekla) kakor tudi ordh nacljska soha In čakalnica z mštrtrmentarijem za kirurge, f.enske in zobe, se radi smrti, tudi deljeno. POCENI PRO-HA. — Franci SCHEICHEN* BAUER. PTUJ. 4506 Elektromonter ISCE ODGOVARJAJOČE MESTO. Ponudbe pod »Nadmonter«. Elektrarna Grui»Dubrovnik. 4511 Motorno kolo (Motoracoche M. A. G.). 5 HP, 2 cil., s prestavami, v najboljšem stanju, SE PRO» DA, Kupec dobi enoletno iamstvo. Vpraša se pri Janko Mazi, KriževniSka 10/L 4496 ISCEJO SE trgovski potniki, ki potujejo stalno po Sloveniji v svrho razpečavanja različnih, obče potrebnih predmetov. Vpraša se v trgovini Viktor Bohince, Ljubljana, Dunajska cesta 21. 4440 Knjigovodkinjo fbilančnico), vajeno tudi drugih pisarniških del, SPREJME delniška družba v Subotici. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Knjigovodkinja/4377«. Kdor si želi pri solidni tvrd: ki nabaviti okusno pohištvo po nizkih cenah — tudi na obroke — naj pošlje svoj naslov na upravo lista pod »Pohišt\*o 4428«. Šestsedežni AUTO, izvrsten motor in dober gu» mi (v Mariboru) SE TA* KO J POCENI PRODA. — Naslov v artončni pisarni Ivo Sušnik, Maribor, Slo* venska ulica 15. 4484 Naprodaj ie PO ZELO NIZKI CENT okoli 1 m* desk tretje vrste, dalje Z m* različnega tramov i'a, kakor htdi neke i oken od barake. — Povprašati ie v gostilni Cclarc, Spodnja 5i~ka, Kolodvorska ce« sta štev. 165. 4476 Izprašan strojnik, jugoslovanski državljan, izučen strojni ključavničar in strugar, z elektr. etrokovnim znan tem. prakso v ravnanju Diesel*mo* Mrjev, s strokovno izobrazho, ZELI PREMENITI SLUŽBO. Prevzame tudi vodstvo repara* turne delavnice (samostojno mesto zaželjeno). — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 4327 za električno luč (220 Volt). — Pormdbe na upravo »Slo* venskega Naroda« pod Aku* mulator/4450«. Pes-doberman, odlikovan, črn, jako lep, čistokrvne pasme, SE UGODNO PRODA. — Na. slov pove uprava lista 4470 Proda se HIŠA z vr/on v Novem mestu 21. — Več se irve prt M. Ko* man. Slovenska ulica 6, Ma= ribor. 447') Med naprodaj! Imam 700 kg najfinejšega '*t~čenc?a medu naprodaj Cena 25 Dir za kg. — Metlika Siev. 2 S. 4429 Parcela v lepi lecl SE rRODA pod ugo.-fTvrrii pogoji. — Ponudb** pod »Cena 60 Din/4360« na upa v o »Slov. Naroda«. Iščem šoferja, kateri bi bil uporaben tudi v trgovini. — Ponudbe na: Viktor BOHTNEC. Ljub, ljana. Dunajska c 21. 4439 Gdčna. magistra fa« mae^ter) SE SPREJME TAKOJ ALI FOZNEJE. — Ponudbe * navedbo pleče poleg prostega stanovanja, hrane in perila na lekarnarja G. PRO* CHE. BRČKO. Bosna. 4461 Bombaž t vseh barvah došel, ter se dobi vsako količino ori tvrdki Karol PRELOG, Ljubljana, Stari trg št. 12. 4341 Lepo posestvo na štajerskem z vso novo hišno opravo kakor tudi vsem inventarjem v najlepšem redu, SE PRODA. — Naslov: A. MEUZ. Sloven. ska Bistrica. 3704 Inženjer arh. z večletno prakso IS Č E NAMEŠČEN JE pri večjem stavbnem podjetju kot pro* jektant in konstrukter. — Tozadevne ponudbe se pro* si vposlati pod »Arhitekt G/4452« na upravo lista. IŠČEMO spretnega In zane Iščemo ---etn ga in zanesljivega zastopnika, ki bi vzel na potovanja po Slo* veni j t s seboj tudi v vsaki hiši potuebno h anilo. — Ponudbe pod »Gotov uspeh/4463« na upravo »Slov. Naroda«. Iščem pleskarja in SOBNEGA SLIKARJA ki je neoženjen v teh strokah popolnoma izvlban, ^-oti stal* nI mesečni dobro p* *C«tni na* mestitvi. Predn.r»y oni, ki razumejo MS* -*n)c in lakiranje vozov. Opra*-*»al bo zgoraj naveden« opTaviU iz* ključno le ori mojih stavbah in mojih podjetjih. Stanovanje in hrana v nisi. — Ponudbe na: A. KAJFEJL Kočevje. 4408 Sprejmem takoj *EST DObRTH STAVBNIH in DVA POH STVENA M ZAR* JV - FLOR1AN STRAUSS. TUZLA 4462 za vauie od rae In purlo proda Josip Koslor, Sclenburgova 3L -1527 Gospod se sp^tme na stanovanje. Kasto* 9 upravi Slovenskega Nareda- 4529 Po ugodni ceni SE PRODA -njiva v Spodnji Šiški t» oh$egu 1028 m', zelo prh prirvna in zidanje dveh ali treh /t/5. — Naslov pove upra« v« »Slov. Naroda«. 4420 Zahvala. Vsem, ki so ob nenadomestljivi Izgubi naše preblage mitnice, žene, sestre in teke, gospe Fanči L&skež i nami soč-.istvovalf. jo tolažili in duševno dvigali v njen) dolgotrajni, trpljenja po'ni bolezni ter fr> spremili na njenf tadnjl poli k večnemu počitku, Izrekamo t*-m ;-tom naj'skrcnejšo zahvalo. Posebna )n iskrena zahvala g. dr. Jenko - Gro-verjevi, g. tir. J „-inči u Demšar u in vsem gg. z travnikom, ki so ji nudili telesnih in di.šc\n h olajšav, g. p. Pristovu In g. Avgt:stu Scverju za nj'hove številne ob'ske in ukrene tolažbe, g. Fmncu Rifeijnu za njegovo nad vse požrtvovalno du>evno podporo blago- okojnicl. kakor njenemu moiu. ves čas njenega do'gotianejja trplienja, zlasti pa ob smrtni url Najiskrtncj^a zahvala poštni in brzojavni direkciji za nakknjenost in dobrohotnost, v^em tov«« rišem nameščencem računske in poštne uprave. Ljubljana, 30. apiiU 1923. tslvfočl ost s! - PRISTNI tirolski fg%/Jff g ** Snortne obleke, l U U H l solidno in trpežno blago pri tvrdki lhI tt torti gjjjjgj, jteH tu 10 Premo}, cement !n strešna opeba at>lno v zalogi pri H. Petnic, Ljubljana Dunajska cesta 33. Telefon 366 SkladiSče: „Balkan'«, V t UKA ZALOGA raznovrstnih otroških vozičkov, lesenih vozičkov na 4 kolesih dvokotesa najnovejšega t'pa, ma* lih najnovejših motorčkov, šivalnih Strojev in vsakovrstnih de* lov. Pnevmatika na debelo na drobno po ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila .TRIBUNA*, tovarna dvokoles in otroških vozičkov in delov. LJUBLJANA, Kar lovska cesta 4. i Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem m znancem se zahvaljujemo najiskrtnejše za vse izraze prijateljskega, tolažečega sočustvovanja ob smrti naše nepozabne mame oziroma stare mame in tašče, gospe Filipine vdovi po višjem scd. svet. v pakojj. Izrekamo raso udnno z:V'a!o rfarovateljem krasnega cvetja In onim, ki so v tako \elikcm in častnem števila spiemiil našo dobro mamo na njeni zadnji poti. tiublJana*Koso mesto, dne 27. aprila 1923. ■ im dani In gospode ■ v cenah Dla 500 do Din 1000 j Specialna zaloga 8 DRAGO SCHWia. Ljubljana: pod Narodno kavarno S Važne gospodarske knjige. SLOVENSKA KUHARICA. VELIKA IZDAJA Z mnogimi slikami v hesed'lti fn več harvanimj tabelami. Sedma Izpopolnjena m pomnolena Izdaja. Pr redila S. BI. FEUCITA KALtNŠEK. Cena okusno oprem jeni knjigi, vezani v celo platno. Din 220'—. <— Obzirna kn iga obsega nad 700 stra.it besedila s slikami in 33 tabel na umetniškem panirju v harvot'sku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki »ih ]e izvrSil ravnatelj Oragotin Humek, reproducrala pa domača tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi in spoznavanju je napisal Ante Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore teko obširne in lepo opremljene kuhinjske knjige, PRAKTIČNI SADJAR. Zbirka naivaŽneSih sadjarskih naukov, nojasnjena a 25 barvaniml prilogami (n 92 slikami > besedilu. Prlrodll Martin Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120*—. — Tudi ta knjiga orekaša vse pričakovanje: mnogostransko In prcg'edno razdeljena tvarna je tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvotlsku, vezava in vsa oprema je tako okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni. Vsled bogate vsebine in velikega števila umetniških prilog v barvotisku je imelo založništvo za obe knjigi ogromne dobavne stroške in je prodajna cena obeh knjig za današnje razmere skrajno nizka in vsled terja samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere more zdržati založništve te dve ceni najdaCje do konca av« gusta t. l.9 na kar se obe knjigi podražita vsaj za polovico sedanje cene. CaifiA if rmenAflinletirfi Navod o ravnanju - sadjem, sadni uporabi In o kon-JdUJS V gUSPUUinjMVU* serviranju sadia In zelenjadi. /a gospodmie ln dekleta priredil M. HUMEK. višji sadjarski nadzornik, a 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Dm 30*—. Caflnn tlinn aH CarilOUOr 2riredn **• vI5H aadjarskl nadzornik JdUnU VinU OH SdUJtfVcU Ta knjiga Izpopolnjuje prvo ln velja Din 20-— Qrafbmi !n m-Brnltr-s Navodila kako ju vzgajamo In oskrbulemo. Priredil DlEsKeV lil mai elita. M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik. Ceha za to novo knpgo, ki podaje nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejsl sadni viati, kJ nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12*—. Haialz a rnhelaretifii A- J^n^a. Novi natis priredji F. ROJINA i dodatkom "UK O CeDesarSIVU. ALBERTUEV-ŽMIDCRŠICEV PANJ, ln kako v nem čebclarimo. priredil M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik. Cena za to knjigo, ki temeljito aeznanl Čebelarje, kako postopati s kranjičl in kako čebelar iti v novem, modernem panju, znaša Din 24*—. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. i i s TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA POPRUZNICEi Maribor Novo mesto Rakek Slovanjgradao Slovenska Blatrlei ST. 1 (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERV'-' Din 17,500.000-- :-: Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkalanlneje :•: Brzojavi i Trgovska Talofonii 130, 148, 458 EKSPOZITURE i Konjice Meta - Dravograd Ljubljana (menjatnU oa e Kolodvorski ul.) tal 6 Stran 6. >Sl OVCKSK1 NARODc đne 1. m«J» 1««. Stev 100. azno sobo za pisarno s posebnim uhodom v sredi mesta iščemo za takoj ali pozneje. (Poslovanje s strankami minimalno.) Cenj. ponudbe na upravo lista pod Mirna struka 4379 Suhe hruške, maslovnicc. prvovrstno bla* go razpošilja samo na veliko tvrdka M. SBIL. Mokronog. 4478 36 vagonov rabljenih poljskih tračnic, ■ profil 81/14, 2 kg ter drugi materijal za poljsko železnico | ■ ■ s se takoj jako ceno proda. | m Vprašanja na upravo Slov. Naroda pod Priložnost 4495« 130.000 kron posodim za več let doričnemu, ki bi mi dal namesto obresti stanovanje iz dveh sobt kuhinje in priti* klin, najraje v novi hOji v Ljubljani. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4334 >tev. 728. 4508 Dražba vina. Ormoška mestna občina boprodala potom javne dražbe približno 100 hI vina lastnega pridelka, (mali rizling, silvanec, burgundec, žlahtnina in rulandec) letnik 1923 iz znanih vinogradov Jeruzalem-Vinski vrh. Licitacija »e bo vršila v nedeljo dne 13. maja ob eni popoldne v občinski pisarni. S Iščemo obratnega asistenta za železo-livarno. Po- jj nudniki s prakso ali brez prakse, slovenske na- s rodnosti z dovršenimi študijami na tehnični visoki m soli naj vlože svoje ponudbe na g Strojne tovarno In livarno d. d. Ljubi] i I Naznanilo otvoritve. P. n. občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem otvorila gostilno >3Coroski dom* na Poljanski cesti it. 11. Pnpovrstna kuhinja, solidna postrežba, dolenjska in Štajerska vina; toči tudi preko ulice. Sprejemanje abonentov po smernih cenah. v Mara Skofič Pisalni stroji, i.t.d. mehanična delavnica (popra vljalnlea) LJubljana, Selsabvrgosa f-I L. Iščem stanovanje ZA TAKOJ. Veliko, svetlo, šolnino, a kopalnico, električno lučjo t sredini mesta. Plačam do 15.000 Din letno. — Ponudi be pod »InženJer/4340« ae npr«« vo »Slov. Naroda«. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugon HIBSER, fotograf, Ljuuija* na, Vatvazorjev trg 7 (ns« sproti Križanske cerkve). 4391 Vrtnice, nizke in vtsokodebelnate, lepih novih vrst, ter cvetlične deko* racije oken in balkonov, pri po* roča si. občinstvu ANTON FERANT, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg it. 3. 4445 Išče se obratovodja ZA VELIKO PARNO. 2AGO, popol- nt vešč v lesni stroki. Poleg plače ie stanovanje, kur« java m razsvetljava. Nastop tako i. najkasneje ps a 1. juni* jem t. L — Naslov pove uprave »Slov. Naroda«. 4426 Pozor! bm. Oglejte si veliko zalogo otročjih vozičkov, dvokoles, motorčkov, Šivalnih strojev in pnevmatike. .TRIBUNA", tovarne, dvokoles in otroških vozičkov. 3356 LJUBLJANA, Kertovska ceste 4. bele m v modnih barvah, vsakovrstno perilo za dame in otroke, le prvovrstno domaČe delo, kupite najceneje edino pri tvrdki F. ln J. Oorlčar „Prl Ivanki", Ljubljana, Sv. Petra cesta St 29. „DI Ali AL TM Poaor poki I .DIAMALT- tovarne Ha u ser ln Sobolka, Dunaj-Stadlau, v predvojni kakovosti se zopet dobi pri glavnem zastopnika za Jugoslavijo BHJflRD DOŽANEC Zagreb SkladlSta: Stressntayarova al 10. Za mesto Ljubljano dobi ae .DIAMALT* v pekarni VILJEM BIZJAK, Gospo-•votoka ooota 7 po originalni tvorniški ceni. si33 He p r omoči JI ve dežne plašče za dame la gospode priporoča tvrdka l&iStflM a£R« Mita deMta l ni Ljubljana BlJierieva ulica S. Popravljam in uglasujem klavirje in harmonije strokovno in etno. Irstfezastrppe Izdeluje in prodajo na debelo is drobno po najnižjih cenah. Pri večjih mnofnah znaten popust ANTOM STEINER, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. Pozor! Originalna NOVA PUCHOVA DVOKOLESA a torpedo ln dobro pneumatiko po Din 1900.— Več najnovejših MOTORJEV, novih ln rabljenih in različnih OTROŠKIH VOZIČKOV SE POCENI PRODA »TRIBUNA«, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 3916 lin „JIUILUJUCIJJ UUlUtiU <2XDOOOgX!XDO6>Og>g)@O0©gs^ J Zaloga felavirleu in pionir nafboliHh tovaren Bflsondorfer, CzapVa, Ehrbar, Nfllzl, Scharelnhofer, Original Stlngl Itd. Tudi na obroke. Tud? na obtoka Mi iiflbal roj. Dtfcnc. LieSlja&i HilSarjeva ulica Številka 5. Jamski le smrekov ali Jelkov od 10 cm debeline na tanke) koncu in od 3 m dolžine naprej kupi vsako mnoir franko vagon kranjskih postaj: $eat|an6ltf prem govnllf, Krm*l|, Dolenjsko. 41" Vse ursfe trdega ln mebkei^ preuzanemo za rezanje d razncnlti d na naSl paral žagi, mesečno 500 — 60" po dogovora. Isfotatn se prodajalo £ ssuf, fcrs-stool in isnrekooi odpadki, zadnji oer inl o sne^s. Via pojasnila dale Fraalo Brine, d. d. parrjpšSsraa, Craomell. 2629 Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva prevzeli stare, dobro3no.no trgovino s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami IŠČE SE strokovni družabnik z večjim kapitalom sa uatano* vite v obsežne prvovrstne mei. trgovine na deželi. Vse ugod« nostl takoj na razpolago. Agilni Imajo prednost. — Ponudbe pod »Kapital/4473« na opravo »Slov. Naroda«. Maral na Mangresnem trgu 8. Skušali bodeva svoje odjemalce kar najbolj mogoče zadovoljiti s solidnim Blagom bi zmernimi cenami, Priporočava bogato izbiro vsakovrstnega pisemskega papirja v kasetah in mapah. Ifmetnikom-slikarjem priporočava svojo zalogo najfinejših oljnatih in drugih barv, pastelov L t. p, Razstava in prodaja originalnih stik naših domačih umetnikov. Slinha tŠPohvvec in Jlna šruber. Ustanovljena 1. 1900. DelnlSka glavnica in rezerve Din 36,000.000* Ljubljanska kredit naznanja da se preseli iz dosedanjih poslovnih prostorov, Stritarjeva ulica št. 2. v poslovne prostore v novodograjeni lastni bančni palači Dunajski cesti št. 1, v katerih prične poslovat 2. maja 1923. Naslov za brzojavke: Banka, Ljubljana. Telefon št. 261, 413, 502; devizni odd. št. 503 in 504. P o d r ti icei , Celje, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, Gorica.