I LluDliani, t pffth. ZS. februarja 1916
XL1X. leto.
6
cele
ĐOl ei.3
četrt leta „ ■a mesec .
.Slovenski Narod*
dostavljen: nai>rc| • • . . K 24 —
12-— 6'-2--
velfa v ti ubrani
v upravmštvu pre cman: celo leto oaprej  . t •  .  K 22*— pol leta      „     • • • .   . 11-— četrt leta    m     • • • •  # 5*50 na mesec   .     • • • •   ■ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. *#rcdn.5**vo: KcaHova ulic« st S (v pritličju levo,) telefon ftt 34.
Iahafa vsak aaa ivacar i I aetfelje la pr&aalbe.
lasera ti veljajo: peterostepna petit vrsti za enkrat po 16 vin., za dvakrat pO 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poalaao vrsta 30 vin. Pri većjtti insercijah po dogovoru.
Upiavniitvn naj se pošiljajo naročnin?, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvarL
u i Foaamciaa iteTllka velja 10 Tlaarfe*. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, .narodna tiskarna" telefon it S5.
Z2
.Slovenski Narod4 velja po poitli
.. stro-Ogrsko: m Nemčijo-:
celo leto skupaj naprej pol leta      m m četrt leta   m m na mesec   - m
K 25*-. 13--. 650 .  2 30
celo leto naprej      * * « JC 33"---* za Ameriko in vse druge dežele z , celo leto naprej • • • « K 35,—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Vpravnfžtvo ^spodaj, dvorišče levo), SnaHova aJisa 51 S3 telsZos £t£*5»
m
italijanski poraz pred Dračem
ZAVZETJE POZICIJ PRI DRAČU.
Dunaj, 24. februarja. (Kor. ur.) Uradno n razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Naše   čete v Albaniji so včeraj
porazile Italijane in njih zaveznika Esada pri Draču. Dopoldne so se naši bataljoni, v tem, ko so manjši oddelki šli Č2z srodnji Arsen, polastili zadnjft 11 ni/1 iT alfi predpozIcH vzhodno Bazarja $«aka. Opoldne je bila Uafijarska brigada Savona vržena z močno ntriene pozicije vzhodno imenovanega kra?a. Obenem je druga kolona naskokoma vzela 10 km jugovzhodno Drača napravljen okop pri Sasso Bianco. Sovražnik je deloma c2lec za .-««• I- Jarke in se je umaknil za ožjo obrambno črto. Zasledujemo ga.
Namestnik načelnika generalnega
štaba rl. Hofer, fini.
* •
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Beroiln, .?4. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan.
E a i k a n s k o bojišče.
Nič novega.
Vrhovno arrnadtio vodstvo.
* •
Iz. zanje i^tverozveznih čet v Pa trasu?
Frar:kf;i;f,   24. ebruarja. (Kor.
urad.) »Frankfurter Ztrg.« je izvedela iz Carigrada: Iz Aten poročajo uradno: Ministrski predsednik Sku-Iudis je izročil angleškemu poslaniku govor grške vlade na zadnjo kolektivno noto ententnih zastopnikov. Grška vlada ODOzarja na to, da točke, ki Jih namerava četverozveza zasesti, D150 za njo v nobenem oziru koristne; njih zasedenje pa bo spravilo Grško v težaven politični in finančni položaj.
V imenu četverozveze je odgovoril poslanik Eiliot, da bo ententa vse storila, da ne oškoduje gospodarskega in finančnega položaja Grške. Cetverozveza da bo pripustila znatno pomnožitev dovoza živil in dovolila grškemu trgovinskemu brodovja večjo prostost.
Kombiniran oddelek četvero z veznih če se je izkrcal v P a t r a s u.
(Vesti »Frankf. Ztg.« je treba sprejemati i največjo rezervo, zlasti ako so datirane »iz Carigrada«. Op. uredn.)
General Sarrai! pr! kralju Konstantinu.
O avdijenci generala Sarraila javljajo milanski isti: Sarrail je hotel kralju povsem vojaško in brez DOlitiČnih ekskurzov razložiti varnost in moč ustvarjenih razmer v Solunu ter mu dokazati, da je prijatelj Grške, akoravno je bilo to prijateljstvo vstal uničenja mostu pri Den irhisarja in zased enja Karaba** na hoaapfOBtftlrano. General Sarrail ie hotel podati kralju takorekoč osebni raport in kralj, ki je sprejel šefa ententnega generalnega štaba z grško maršalsko palico v ro!:i. je vedel to prijazno namero ceniti. Sarrail ie obiskal po avdijenci tudi Skuludisa, Zaimisa in Venizelosa: zajutreka pri francoskem noslanrku se grški ministri niso hoten' udeležiti, pač pa se ga je udeleži! šef grške-ga generalnega štaba Dusmanis.
Ogorčenje pr^f; nas?lno?tem entente v grški zbornic!. Iz Aten poročajo zakasnelo od 17. t. m.. V zbornici je protestiral poslanec Pelepsides v najostrejših besedah proti aretaciji konzulov centralnih držav na otoku Kios ter za-hteva! energične protiukrepe vlade. .Ministrski predsednik Skululls je izjavil, da ie vlada sama skrajno ogorčena. Žal. da v takih slučajih ne more drugega storiti, kakor energično protestirati, kar pa le redko pomaga, akoravno bi morale ententa respektirati pravice Grške.
Romunske kupčije.
Z ozirom na razne napad objavlja romunski oficnozni »V: totala pojasnilo o nabavi 7000 poljsk !i kuhinj. Romunska vlada je naro !a te kuhinje v oktobru 1914. pri avstrijski tvrdki Krupp v Bernsdoriu ter je dovoliia dobavitelju izvoz žita za ceno 2000 levov za vagon. Pozneje je zahteval Krupp z ozirom na sploš-
} no podraženje materijala, da se mu doplača na prvotno ceno še 400.000 evov. Rcmunska vlada je ta predlog •kceptirala ter mu ustregla na ta način, da je dala izvozno dovob'enje za 480 vagonov žita. Poljske kuhinje so prispele, na kar je bilo eksportiranih v Avstrijo 1130 vagonov žita, za katere je bila plačana izvozna taksa v zlatu.
Vpoklici v Romuniji.
Bukarešta, 23. februarja. (K. u.) Vojno ministrstvo razglaša, da se morajo vsi moški od 21. do 46. leta, ki so postal: romunski državljani ali
pa so rezignirali na tuje varstvo, javiti k vojaški službi isti dan. ki je določen za rekrute letnika 1918., in sicer brez ozira na to, ali so bili prej vojaki ali ne.
Demonstrac'je   prot!   draginji v Bukarešti.
Iz Bukarešte poročajo: Več tisoč glav broječa množica je demonstrirala v torek pred magistratom proti draginji živil. Policijski prefekt je deputaciji demonstrantov naznanil, da pripravlja vlada zakon proti draženja ter rekvizicijski zakon. Demonstracija se je nato mirno končala.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 24. februarja. (Kor. ur.) Uradno «e razglaša;
Rusko bojišče. Nobenih pomembnih dogodkov Namestnik načelnika generalnega štaba nI. Hofer, fml.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 24. februarja. (Kor. ur.) WoIffov urad poroča: Veliki gTavni stan: Vzhodno bojišče.
Na severnem delu fronte živahni artflierijski boji. Na mnogih krajih spopadi patrulj. Nikakih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Car na fronti.
Car se je odpeljal 23. t. m. zopet na fronto.
Mar ob besarahski fronti.
Z besarabske fronte poroča »N. Wr. J.«; Ob besarab^ki fronti je vsako vojno delovanje ustavljeno. Že dva dneva ni bilo slišati nobenega strela. Artilerijski boji. ki so bili pred nekaj dnevi, še razmeroma živahni, so popolnoma prenehali. Dva dni že neprenehoma sneži. Na mnogih točkah fronte leži sneg 3 m visoko. Sneži pa še vedno. Pod takimi okolnost-mi je popolnoma izkliučeno, da bi se sovražni skupini približali druga drugi. V severni Besarabiji je storil sneg
lahke
fronti
ruske   poljske   železnice ob
popolnoma nerabne. Vsled tega je tudi popolnoma prenehalo premikanje ruskih čet.
Napad na Pelrograd.
Oberst Repingtcn piše v listu »Times« med drugam:
Danes vemo že, da so poslali Nemci 17 divizij z ruske fronte na to stran. Nikakor ni tako popolnoma odklanjati možnosti, da gre tudi to pot za večjo operacijo, kakor je bila ona, ki smo jo jeseni 1914 ustavili. Brez dvoma se bedo tudi brodovja in zračne flotiljc udeležbe teh operacij. Ena po še ni iasno. ali bo izvršil Fal-kenbnvn svoj napad to leto na vzhodno ali na zapadno fronto. Mogoče je, da bo sovražnik prihodnje tri mesece našo fronto samo omajal, da se obrne potem proti Rusiji. To bi bilo nadaljevanje vojnega načrta iz leta 1915, ki je prinesel Nemcem brezdvomno velik uspeh.
Nemško vojno vodstvo ve, da bo zavzei, če ima Rusija leta 1916. dosti časa, da si zopet opomore, velikanski človeški materijal Rusov in njega oborožen je trke dimenzije, da bo to za Nemce in Avstrijce na vzhodni fronti težavno delo. Zato je pričakovati, da bodo Nemci zopet posegli po načrtu iz leta 1915.
Napad pa bodo najbrže izvršili na severu v smeri na Petrograd. Sovražnikova stolica je vedno privlačna sila. Če se posreči Nemcem tu doseči kak uspeh, mora to imeti za posledico uničenje ruskega brodovja. Ta cilj je vreden, da poskusijo igro.
Nemci upajo, da bo Rusija po padcu Petrograda pripravljena skleniti mir. Da se posreči ta načrt, je seveda potrebno vezati pozornost Rusov. To se je sedaj zgodilo. Najbrž pa bodo izvršili Nemci še nadaljnje pripravljalne operacije, predno bo liin-denburg na severu zamahnil k odločilnemu udarcu.
Rusija zahteva letala.
»Novoje Vranja« konstatira, da imajo Nemci in Avstrijci najmanj desetkrat toliko letal, če »Zeppelinov« niti ne šteje, ter zahteva od Anglije, Italije in Japonske letala.
Imimz tuh tam.
Izjave novega ministrskega predsednika Stirmerja.
Petrograd, 22. februarja. Po nagovoru zborničnega predsednika Rodsjanka je govoril novi ministrski predsednik S t i r m e r. izjavil ie, da je vlada solidarno z zavezniki odločena nadaljevati boj do odločilne zmage. Vojna je presenetila Rusijo sredi velikega reorganizačnega dela. Ministrski predsedpik poživlja dumo. da naj ne prezre storjenih po-greškov in pojavov slabosti, istočasno pa naj združi svoje sile in misli le na bodočnost, ki bo brez dvoma sijajna. Gospodarsko in politično življenje v Rusiji se je med vojno korenito spremenilo, vsled tega je treba postopati s skrajno previdnostjo. Delo, vzdržnost in zmaga naj bodo temelji narodnega mišljenja. Ministrski predsednik je govoril na to o reformi cerkvene organizacije, ki naj se prilagodi verskim in socijalnim potrebam ljudstva in o moderniziranju kmečkih občin, poudarjal je solidarnost celega naroda, ki trdno pričakuje nacionalnega vstajenja ter je hvalil bratski poljski narod, ki preliva svojo kri v boju z vekovnim neprijateljem Slovanstva. Stirmer je nadalje izjavil: Vlada se zaveda, da si mnenja v dumi nasprotujejo. Noče se spuščati v kritiko teh mnenj, temveč obljublja, da se bo v bodoče pri nrioravljanju zakonskih predlog ozirala na vsa mnenja. Vlada polaga tudi veliko važnost na legislatorično inicijativo dume ter je že naročila notranjemu ministru, da izdela, kakor je duma zahtevala, tri zakonska osnove: o organizaciji malih kmečkih občin, o reformi mestnih štatu-
Zločin v Orciuslu.
francoski   spisal   E. G a b o r i a n. (Dalje.)
XVI.
Tremorel je le deloma lag; \ ko je svoji pariški ljubici pripovedoval, da se hoče bogato oženiti. Sauvresv se je namreč res trudil da bi Tremo-relu dobil bogato nevesto. Ko je bil vse grofove denarne stvari spravil v red. je Tremorelu izročil vse listine in mu novedal, da mu je rešil nad 300.000 frankov premoženja ter iz-takni! zanj tudi nevesto, ki bo imela cel milijon frankov dote. Ta nevesta je bila županova hči, gospodična Lavrencfia Courtois.
Grof je imel pomisleke, češ, štedljivi bivši tovarnar in trgovec ne bo dal svoje hčere znanemu zaprav-Ijivea, toda Sau\Tesy je vedel, da mika župana Tremorelovo grofov-stvo in zato je prijatelju prigovarjal, nal si le pridobi naklonjenost gospodične Lavrencije, vse dru^c da spravi že on sam v red.
»To ze lahko obljubim, da se bo gospodična Lavrencija v kratkem vame zaljubila,« je samozavestno izjavil grof.
Nekaj dni pozneje je bil grof Tremorel že znan z rodovino orci-oalskega župana in potem so v kratkih presledkih vabila sledila vabilom. Vsa županova hiša je bila navdušena za grofa, gospodična Lavrencija je zanj kar gorela in župan Courtois je že izračunaval, kateri dan utegne grof snubit njegovo hčer.
Sauvresy je svoji ženi pojasnil vso stvar šele tedaj, ko jo ie smatral že za popolnoma dozorelo, misleč, da ji napravi s tem vedelo presenečenje. Toda nepričakovana vest je Berto tako razburila, da je komaj mogla pritrditi svojemu možu, trde-čenru, da bo grofova poroka z županovo hčerjo za oba prava sreča.
»Kako si čudno malobesedna.« ie menil Sauvresv. »Ali mar sodiš, da grof in Lavrencija ne bosta srečna v zakonu?«
»Hm — to je gotovo resnica, da je bil grof zapravljivec in razuzdanec prve vrsten
»Ravno njegove življenjske izkušnje so porok, da bo v zakonu pameten in razsoden. Življenje ga je tako premikastilo, da tega ne more pozabiti, tudi če bi hotel. Sicer je pa
v Lavrencijo zaljubljen kakor mladenič.«
»Kdo ti je to rekel?«
»Tremorel sam mi je to priznal, a da je res tako. pričajo še druge okolščine. Pomisli le eno: Tremorel pravi danes celo, da je naš sicer vrli, a drugače kaj vsakdanji župan zabaven in duhovit mož! Samo do skrajnosti zaljubljen človek more biti tako slep, da reče kaj takega. Zdaj hodi dan na dan v županovo hišo in ostaja tam po dve in celo po tri ure.«
Berta že ni več poslušala svojega moža Vse njene misli so bile pri grofu Tremorelu. Najraje bi bila kar takoj ušla iz sobe in šla vprašat grofa, če je to res, kar ji je povedal njen mož. Toda zdaj se ni mogla odstraniti. Rekla si je pa, da je Sauvresv gotovo lagal, dasi je sama uvide-vala, da je lahko govoril resnico. Od nevolje ji je za\rrela kri, a njena nevolja ni bila naperjena toliko proti grofu Tremorelu, kakor proti lastnemu možu; v svojem srcu je grofu že odpuščala, češ, da je gotovo njen mož vsega kriv, da je on Tremorela napeljal na to, naj snubi Lavrencijo in da je on vse ovire odstranil. V njenih očeh je bil vsega kriv le njen mož in ta misel ie vzplamtela v njej ljuto sovraštvo do SauVresyja. ^
Celo noč ni zatisnila očesa. Bila ie temna strahotna noč, taka noč, v kateri se človeška duša najlaglje odloči za zločin. Šele naslednje dopoldne je Berta zopet videla grofa Tremorela.
»Ali je res?« je siknila, stopivši pred njega, in ga pogledala tako srdito, da se je prestrašil in se je umaknil za korak.
»Kaj?« je vprašal.
»Da se mislite poročiti?«
Navadno sta se tikala, kadar sta bila sama, a sedaj ga je Berta vikala. A tudi ves način njenih vprašanj ga je jezil, zato je odločno odgovoril:
»Da^«
Ta odgovor je Berto popolnoma potrl! Rajši bi bila slišala drzno laž, kakor to priznanje brez ovinkov, brez prizanesljivosti, to trdo in srdito priznanje. Niti besedice ni mogla več spraviti iz sebe. Tremorel je porabil to molčečnost razljučene Berte, da je na kratko povedal, zakaj se mora oženiti in prisegel je. da mu za gospodično Lavrencijo še mar ni in da se hoče ž njo poročiti samo zaradi njene dote. Naenkrat je Berta dvignila glavo in je z neskončnim zaničevanjem zaklicala grofu:
»Kar ste mi povedali, je samo dokaz, da ste strahopetnih.  Jaz pa
vam povem v obraz, da ste zaljubljeni v Lavrencijo Courtois,«
Grof je hotel ugovarjati, toda Berta ga ni pustila do besede.
»Molčite! Se slišati vas nečem. Vsaka druga žena bi vas v takem položaju obsula z očitki, jaz pa sem preveč ponosna, da bi tako storila. Povem vam pa, da se vi z Lavrencijo Courtois ne boste poročili, ker jaz tega ne dopustim, na noben način in za nobeno ceno. Ali ste me razumeli? Ne dopustim, sem rekla! Odpovejte se torej kar sami Lavrenciji in njeni doti in ne silite me, da poseženi sama vmes.«
Berta je odšla in zaloputnila vrata za seboj. Grof Tremorel je, prisedši nekako k sebi, kar pobesnel jeze, da je Berta na tak način nastopila proti njemu.
»Tako so morda v starih časih postopale kraljice s tistimi sužnji, ki so Jih povzdSgnile za svoje ljubimce, a da je kaj takega dandanes mogoče in da se zgodi kaj takega grofu Tremorelu, ki Je že toliko žensk lahkega srca pahnil v nesrečo, tega bi pač ne bil verjel. Ah, glej vendar! Berta ne dopusti, da bi se jaz poročil z Lavrencijo, kratkomalo tega ne dopusii, je rekla. A, a!«
(Dalje prihodnjič.)
.SLOVENSKI NAKOD*. dne 25. februarja 1916. 45. štev.
Stran 2.
tov ki o uvedbi zemstev v Sibiriji. Konečno je apeliral Stirmer na poslance, da naj bodo solidarni v trdni patrijotični volji ter je opozarjal na carjeve besede, da Rusija brez odločilne zmage ne more obvarovati svoje neodvisnosti niti svojega prava na delo in bogastvo.
Mornariški minister Grigorovič
ie sporočil, da se je baltiško brodovje pomnožilo za nekaj torpedovk in podmorskih čolnov, črnomorsko brodovje pa za veliko linijsko ladijo in nekaj podmorskih čolnov.
Nato je govoril zunanji minister S a z o n o v , 1: :erega govor smo že objavili.
Izjava  naprednega bloka.
Po ekspozeju zunanjega ministra Sazonova je prečital posl. Si d lovski izjavo naprednega bloka, kateremu pripadajo progresisti, nacionalisti, centrum, oktabristi, in kadeti. Boj naj razreši vprašanje, ali je mogoče vspostaviti mirne odnošaje med narodi na podlagi sakrosankt-aosti pogodb in svobode narodov ali <pa nai se splošno uveljavijo nemške aspiracije. Z ogorčenjem je odkloniti vsako misel na predčasni mir, ki bi bil sklenjen na podlagi provi-zoričnih in nezanesljivih kompromisov. Rusija, ki zaupa svojim zaveznikom je pripravljena na dolgotrajen boj. Izjava se na to ostro obrača proti vladi, ki je onemogočila ustanovitev zveze za narodno obrambo s predčasno odgodit-vijo dume. katere stremljenja je zlobno razlagala kot boj za nadvlado, ter proti nesposobnosti, samovoljno-
sti in malomarnosti oblasti. Za uso-depolne posledice te razdiralne taktike, je odgovoren Goremijkin, ki Je
moral demisijonirati. Večina dume zahteva, dase sestavi vlada, ki bo sposobna in močna vsled zaupanja naroda in ki bo pripravljena sedanje postopanje uprave radikalno spremeniti, vlatia, ki bo delovala v soglasju z dumo, kar je predpogoj uspešne organizacije države. Večina zahteva dejanj ir noče le besed. (Burno odobravanje.)
V seji se je oglasil tudi
vojni minister Polivanov.
Izjavil je: Naše na zapadu se nahajajoče čete dokazujejo obnovljeno silo v epizodičnih bojih ob Dvini, Stripi in pri Črnovicah ter se neumorno pripravljajo za večje naloge. Naše čete na vseh frontah so bogato sropolnjene, zmagozavestne in prožete zaupanja. Dobava municije postaja vedno večja. Nemčija ima sicer materijalnih sredstev več kot dovolj, vendar pa eksistirajo ugodna znamenja, da ji bo človeški maženja! skoraj pošel, med tem ko razpolagamo mi še vedno z neizerp-« nirn rezervoarjem.
Car je prišel v spremi u velikega kneza Mihaela Aleksandrovima tudi v državni svet, kjer je pozdravil zbrane č!ane s podobnim nagovorom, kakor poslance v dumi. Odgovoril mu je predsednik Kulomšin.
V seji so podali zastopniki raznih strank, med njimi tudi Poljaki iz-|ave. Govorili so na to posamezni ministri.
Zapadno bojišča.
NADALJNJI NEMŠKI USPEHI NA FRANCOSKI FRONTI.
Berotin, 24. februarja. (Kor. ur.) WolffoY urad poroča:
Veliki glavni stan: Zapadno bojišče.
Uspehi vzhodno Moze so bili razširjeni. Kraji Brabant, Haaimond In Samogueux so bili zavzeti. Vse gozdov je sever ozapadno, severno in severovzhodno Beaumonta, kakor Herbebois so v naših rokah. Južno Metza Je bila naprej potisnjena francoska straža presenečena in Je bilo odpeljanih več kakor 50 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
*
FRANCOSKO URADNO
POROČILO.
21. februarja popoldne. Slabotno delovanje artlljerij z obeh strani na celi fronti, razen severno od Vcrduna, kjer je razvijala artiljerija gotovo delavnost. V Artoisu se-verozapadno višine 140 je poskusil sovražnik brez uspeha dva krajevna napada z ročnimi granatami. Flo-tilja petih francoskih letal je bombardirala sovražne municij^ke zaloge pri Chateau Martincoutu, Azondan-i-cu in jugozapadno in jugovzhodno od Dieuza. Nemška letala so metala to noč bombe na Luneville, Domba-sle in Nanov, ki pa so napravile le neznatno škodo.
21. februarja zvečer. V Artoisu je zažffal sovražnik severno od ceste v Lille mino. Neposredno na to sledeči protinapad ga je prepodil iz jame, katere eno stran imamo mi zasedeno. Poz.io popoldne so Nemci silno bombardirali naše jarke severozapadno od Givenchvja, nakar so naše baterije močno odgovarjale. Južno od Somme je poskusil sovražnik v odseku pri Lihonsu po silnem ognju na naše črte in ko je neprestano zlival dušeče pline na fronto 7 km, na raznih točkah zapustiti svoje jarke, povsod pa ga je zaporni in infanterijski ogenj odbil. V Cham-pagni smo uspešno obstreljevali nemške pozicije zapadno od ceste iz St tfilaira v St. Souplet. V Argonih je razdejal uničujoč ogenj na sovražne naprave v bližini ceste v St. Ha-bert vej opazovališč ob gozdu pri Chcppvju. Povsod v celi okolici Vcrduna sta bili obe artiljeriji neprestano na delu. Jugovzhodno od St. Mihiela smo obstreljevali nemške pozicije v gozdu pri Aillvju. Nemci so vrgli več težkih granat na St. Dfe. pri čemer je bil 1 domačin ubit, 7 jih pa je bilo ranjenih. Čez dan se je vršilo mnogo bojev v zraku. Nad Tagsdorfom, vzhodno od Altkirchna, Je napadlo neko naše letalo iz neno-sredne bližine neki aparat tipa Fok-ker ter oddalo na njega 15 strelov. Sovražni aparat se je nagnil na desno krilo ter padel nato na tla.' Pri Buresu. severno od gozda pri Parro-yu sta dve francoski letali napadli neko nemško letalo, ki se je moralo spustiti v naših vrstah na tla, vodnik in opazovalec sta mrtva.ZFlotilja sedmih francoskih letal se je spopadla s -1 sovražnimi letali v okolici Vig-neuI'es-HattonchateJa; dve nemški letali smo prisilili, da sta se spustili na tla, obe ostali sta zbežali. "Sovražna letala so bombardirala Fismes, Bar-Ic-Duc in Revignv. V bližini zadnjega kraja je naša lovska flotilja presenetila sovražno flotiljo 15 letal. Morala je sprejeti boj, v čegar poteku smo zbili neko nemško letalo rri Bibrvju v Argonih; oba letalca smo v jeli. Drugo sovražno letalo smo zasledovali ter se je strmo spustilo v nemške črte. Ena naših ob-streljevalnih skupin, obstoječa iz 17 letal, je vrgla 66 bomb velikega kalibra na letališče liabsheim in tovorni kolodvor v Mfilhausnn; druga skupina 2S letal je vrgla mnogo bomb na municijske tovarne sovražnika v Pagnvju ob Mosli. Po teh različnih operacijah so se vrnila vsa naša letala v svoja pristajališoa. Neki Zep-pelin, ki je bil na poti v St. Mene-hould, je južno od tam zbil neki oddelek naših avtomobilskih topov iz Rcvignvja: od vžigalne granate prebit, je padel v bližini Brabant-le-noi na tla.
22. februarja popoldne. V Artoisu je izvršil sovražnik po silnem obstreljevanju, kakor že včeraj poročano. močen napad na naše pozicije ob gozdu pri Givenchyju. Sovražnik je vdrl v naše jarke prve črte. vsled česar je bila fronta v širini kakih 800 m popolnoma razdejana, in v nekatere točke naše druge črte, kjer pa je obdržal po protinapadu z naše strani samo Ie deloma jarke v svojih rokah. Sovražnik, ki ga cenimo na sedem bataljonov, je imel vsled našega zapornega ognja in ognja pehotnih strojnih pušk velike izgube. Jugovzhodno od Rolinco-urta je zažgai sovražnik mino, jamo smo zasedli mi. Po ojačenem artilje-
rijskem delovanju v bližini Verduna so napadli Nemci proti večeru naše pozicije jugozapadno od Ypresa ter use med gozdom pri Heumetu in fier-beboisom ter se vstalili v nekaterih delih naših eksponiranih jarkov, niso pa sunili do naših drugih jarkov, marveč so bili po našem protinapadu prepodeni. Vjeli smo kakih 50 mož. Vzhodno od Seppoisa smo odbili dva nemška napada. Precej silno artiljerijsko delovanje na fronti pri Chape-lotti in Ban-de-Saptu. Neki »Zeppe-lin« je poletel včeraj zvečer preko Lunevilla in metal nekaj bomb, ki pa so napravile Ie malo škode na materijalu. Od naših letalcev zasledovan, se je obrnil proti Metzu.
22. februarla zvečer. V Belgiji obstreljevanje sovražnih strelskih jarkov vzhodno od Boe-singha. V Artoisu je preprečilo prav gosto sneženje vsako napadalno gibanje. V Champagni smo namerili razdiralen ogenj na sovražne naprave zapadno od Navarina. V pokrajini severno od Verduna so izvršili Nemci po silnem obstreljevanju na obeh straneh Maase čez dan celo vrsto silnih infanterijskih napadov na našo fronto med Brabant-sur-Meuse in Hcrbeboisom. Vse napade na Brabant in Herbebois smo odbili. Med tema dvema točkama se je posrečilo sovražniku z velikimi izgubami v svojih vrstah zasesti gozd pri Heu-Bionta in eksnon'rani del naše črte severno od Beaumonta. Severo-zapadno cd Fromezvja je preprečil naš zaporni ogenj pripravljen napad, da se ni razvil. Precej živahno delovanje obeh artiljerij v bližini Ban-de Sapta in zenadno od Alikircha.
ANGLF«KO URADNO FOROČILO.
22. februarja. Zadnjo noč je zržgpj sovražnik vzhodno od Givenchvja mino. Izgube nismo imeli. PonoOi ie obstreljeval sovražnik Po-aeiuighe. Zgodaj ziutraj smo zažgali v bližini Hohenzollermkega okopa mino in zasedli rob jame. Naša artiljerija je obstreljevala sovražne strelske jarke v črti Maricourt-Ovil-liers in Kanal-Ypres-Comines. Sovražna artiljerija je obstreljevala pozicije jugozapadno od od Ypresa vporabljala mnogo projektilov, ki so provzročali solzenje. Tudi naše strelske jarke severno od Ypresa med Železnico pri Ypresu in kanalom so obstreljevali. Eno naše letalo je bilo zadeto od krogle, ki je pilotu odtrgala nogo. Kljub temu je srečno pristal, opazovalec ni bil ranjen.
Nemški uspeh na zapadu.
Major Morath pise k novemu uspehu tretje nemške armade: Nad vse uspehe zadnjega časa gre sunek severno od Verduna. Poldrugo leto že smo imeli Verdun s treh strani obkoljen. Sedaj se nam je posrečilo priti za 3 km bližje trdnjavi in francoska obramba mora računati sedaj z vseh strani z enako velikimi nevarnostmi.
»Vossische Ztg.«: Nemške čete so dospele sedaj popolnoma v območje severne fronte fortov pri Ver-dunu.
»Corriere della Sera« pravi, da nikdo ne more reči. ali se bo sedaj pričela velika nemška ofenziva, h kateri so bili Nemci prisiljeni, ker so se ponesrečili vsi načrti v orijen-tu. Morda gre za političen namen zaradi novega nemškega posojila. Najbrže pa je ta ofenziva samo izraz obupa. Kljub temu je pričetek delovanja Nemcev ob zapadni fronti težko razumeti, zlasti ker vendar ne morejo misliti, da bi bili nasprotniki premalo pripravljeni. Tudi dejstvo, da so ravno pri Verdunu napadli, se ne da razložiti. Vendar so morali ta napad že dolgo pripravljati. Skrajna zunanja obrambna črta pri Verdunu se nahaja 5 km za sedanjo fronto in to bi morali najprej zavzeti, predno bi dospeli do obrambnih naprav utrjenega taborišča. Splošna pozornost se obrača na te dogodke, pa tudi na ostali fronti so Nemci zelo delavni ter je zlasti na angleški fronti pričakovati skorajšnjih dogodkov.
Francoska armadno vodstvo popolnoma preseneteno.
Nemški sunek ob Maasi, ki je imel popolen uspeh ter omogočil prebitje francoske fronte, je francosko armadno vodstvo kljub namigava-njem listov presenetil. Pač so pričakovali nemško ofenzivo na zapadu, mislili pa so z gotovostjo, da bodo izvršili Nemci sunek iz Flandrske proti Calaisu in Dunkerquu. Tam so se tudi Francozi posebno pripravili. Napada v trdnjavskem okolišu ob Maasi nikakor niso pričakovali. Vojaški kritiki in poročevalci spominjajo na nemške uspehe začetkom vojne ter opozarjajo na nevarnost ofenzive v teh krajih, kjer zadene vsak sunek srce Francoske.
Silnf boji na francoski fronti. »Kolnfsche Ztg.« poroča, da je slišati od 21. t. m. sem silno streljanje v pokrajini ob reki Eisel. Dne 22. t. m. se je pričel bobnajoči ogenj to-
pov, ki ga je dobro slišati pri zaprtih oknjih. Kljub severa je dobro razločati udare težkih topov in grmenje manjših kalibrov. Grmenje se da primerjati s kanonado pri septembrski ofenzivi in v oktobrskih bojih.
Naši možnarji pred Belfortom.
»Gazette de Lausanne« poroča, da so metale avstrijske motorne baterije v Belfort projektile, težke po 800 kg. Obstreljevanje je bilo tako strašno, da so se tresle hiše daleč naokrog, če je padla taka krogla na tla,
Medparlamentarni komite v Parizu.
Medparlamentarni francosko-angleški komite je pričel 22. t. m. v Parizu pod predsedstvom Clemence-aua svoja dela. Lord Bryce vidi v konferenci, ki ni politična, ozko vez med narodi in vladami ter garancijo, da bodo zavezniki spoznali sile onih, ki se bojujejo na njih strani do končne popolne zmage. Obenem je zborovanje odgovor na napačni račun sovražnika, ki skuša zaveznike raz-družiti.
Clemenceau je označil konferenco kot reprezentativen korak in simbol zveze narodov, ki branijo Evropo v vsiljeni vojni ter so odločeni videti v tem zborovanju jutranjo zarjo miru.
Popoldne je sprejel obe delegaciji predsednik kamore Deschanel ter v svojem nagovoru naglašal »edinost braniteljev civilizacije proti povratku k barbarstvu«.
Francoska in mir.
Her\6 protestira proti socijalistom, ki preplavljajo Francosko z letaki o rmru in zagovarjajo dva nazora, da je namreč Anglija zakrivila vojno in da sta Avstro - Ogrska in Nemčija nepremagljivi, fiervč pravi, da zlasti liga za človeške pravice podpira to početje, proti kateremu morajo nastopiti socijalisti, ki so še ostab zvesti republiki.
Nevralnost Belgije.
»Petit Parisien« govori o sporu med Belcrijo in Francosko, ali naj ostane Belgija po sklepu miru nevtralna ali ne. Mnogo belgijskih državnikov je za to. da ostane nevtralna, večina časnikarjev pa je proti temu. »Petit Parisien*: pravi, da je slabo branjena nevtralnost nemogoča, Belgija se mora pretvoriti v močno vojaško državo in se mora pridružiti en ten ti.
Japonska.
Dne 23. februarja v Pariz dospeli japonski veleposlanik je izjavil, da Japonska ne more dati na razpolago vojaštva za evropska bojišča zaradi prevelikih razdalj. Zavezniki se morajo zadovoljiti z japonskimi pošiljat-vami orožja in municije. Kiaučav bo Japonska po vojni vrnila Kitajski.
»Novoje Vremja« poroča, da je japonski parlament odobril novo mornariško predlogo. Prihodnje leto bo zgradila Japonska 4 velike vojne ladje po 32.000 ton in po 15 topov, kalibra 38 cm.
Boji na morju.
ANGLEŠKI TORPEDNI RUŠILEC POTOPLJEN.
Moderni torpedni ruši 1 e c »H in d« ie zadel pred izlivom T h e m s e ob mino in se je potopil.
Torpedni rušilec »Hind< je bil zgrajen leta 1911., JoU je bil 73 m in 79 m širok ter je obsegal 775 ton. Stroji 14.000 konjskih sil so mu dali hitrost 27 mili na uro. Posadka je štela 76 mož. Oborožen pa je bil rušilec z dvema topovoma, kalibra 10 cm in 4 topovi, kalibra 7*6 cm
Pomorska poveljstva entente.
Prvi lord admiralitete Balfour je izjavil, da ima francoski admiral Fournier splošno vrhovno poveljstvo v Sredozemskem morju in da poveljuje vojvoda Abružki v Adriji in dovodnih cestah. Angleški oficirji imajo druga lokalna poveljstva. Balfour je dostavil: Delo aliiranega brodov-ia osvetljuje najbolje usnešni transport velikih bojnih sil v Solun in Va-lono, kakor tudi uspešno izpraznje-nje Dardanel in transport srbske armade iz Albanije.
Nemške ladje v portugalskih vodah.
Portugalski uradni list priobčuje dekret, ki urejuje obliko vporabe nemških ladij s strani portugalske vlade, interniranih v portugalskih pristaniščih. Portugalske posadke so 24. t. m. zasedle nemške ladje, ki so v Taju zasidrane, ter so razobesile portugalske zastave.
»Appam.«
Poročnik Berg. poveljnik parni-ka »Appam«, je izjavil v razgovoru z nekim časnikarjem v Novem Jor-ku, da bo ladjo »Appam« rajši uničil, kakor da bi pripustil, da jo Angleži zopet zavzamejo. Praktično pa ladje nima več v rokah, ker jo stra-žita dva stražnika na ladju
na z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO
POROČILO.
Dunaj, 24. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglasa:
Italijansko bojišče. Nobenih pomembnih dogodkov.
\\~:nestn»k načelnika gere:*2'nega
štaba pi. H 6 f e r fmi-
* »
*
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
22. februarja. V Luganski dolini so izvojevale naše Čete z metodično ofenzivo gorski odsek na Collu med Torrente Largenza in Ceggio. Napad se je pričel ob zori in v globokem snegu. Oddelki ir.fante-rije. alpinci in prostovoljni poizvedoval ci so dosegli vrh Colla in sosednje višine in pregnali sovražne čete iz njihovih pozicij. Na Fra\vonu, Monte Cola in Sopla Gonella je otvorila sovražna artiljerija ijut ogenj, proti kateremu so se naši učinkovito borili. Protinapadi drug za drugim s strani sovražnika, katere je podpirala njegova artiljerija, so bili vsi odbiti. V noči na 19. so osvojile naše čete zasedeni teren še zapadno sedla hriba Cola. Nove pozicije so bile močno izdelane in varujejo kotlino pri Borgu s kraji Tor-tegno, Ronki in Roncegno.
Rezultat zračnega boja nad Lombardljo.
Rezultat, ki so ga dosegli naši letalci s svojimi poleti nad Lombar-dijo, je tak, da vse italijansko časopisje obširno razpravlja, kaj treba ukreniti in kako se zavarovati za bodočnost proti napadom avstro* ogrskih letalcev, ker velika zračna invazija sovražnikova hoče zadeti Iombardska industrijska podjetja, ki predstavljajo vtripajoče srce narodnega življenja in središče italijanskega odpora in stremljenja po zmagi. »Corriere della sera« pravi, da je neobhodno potrebno, da se Italijani branijo na mejah s topovi, strojnimi puškami in letalskimi skupinami proti avstrijskim zračnim napadalcem in vrhu tega treba vstvariti uspešno obrambo tudi v vseh industrijskih mestih in drugih za narodno produkcijo važnih krajih, z namenom, da sovražnik ne zadene nikakih vitalnih strani ljudskega organizma, katerega hoče paralizirati. Italijanski listi priznavajo, da so takorekoč brez moči napram avstro - ogrskim letalcem. No, brez moči so napram našim braniteljem na treh straneh: na kopnem, na morju in v zraku.
Škoda    vsled    nagega zračnega napada.
Milanski listi poročajo, da zadnji zračni napad avstrijskih letalcev na Gorenjo Ttalijo je povzročil Škode enjn pol milijona lir.
Ita iinnski polet nad Ljubljano.
Italijansko časopisje sedaj od^ krito priznava, da so hoteli italijanski zrakoplovci zadeti I iiUHiano kot
naših
e le
e po-letalo
odprto mesto in da so metali bombe na mesto, hoteč pač nekaj zadeti, niso iskali nikakih vojaških objektov, samo maščevati so se hote»i. i^oročajo podrobno tudi, kako sta sc borila dva avstrijska zrakoplova proti velikemu aparatu tipa Caproni ko so pluli ital. letalci proti Ljubljani, in dosegla uspeh. Oba opazovaica podpolkovnik Barbieri, poveljnik lc-i talskega bataljona, in stotnik Bailo , -ta. mrtva, pilot stotnik Salomone je I težko ranjen. Salomone pa je vendar mogel s svojima dvema mrtvima tovarišema leteti nazaj in poskušal pri Palminovi spustiti se na tla. Salomone je odlikovan z zlato kolajno, katero mu je izročil v bolnici Cador-na, ki ga ie tu Ji objel in poljubil.
Kakor znano, je padlo veliko italijansko letalo tipa Caproni na tla pri Mirnu Pilot je bil zadet v pljuča, je torej padel, opazovalnega oficirja so naši vjeli. Kakor poroča očividec, je padlo ogromno italijansko letalo v neko veliko mlako, oklopni del je zadel ob drevo in bil prebit. Ko je italijansko letalo radio, se je spuc*;l poleg metra na tla takoj jeden letalcev.
Po teh poročilih se vidi prav, kako drago je stal Italiji let na Ljubljano. Eno veliko tipa Caproni je bilo zbito pri Mirnu, en letalec mrtev, jeden vjet. Ka so leteli Italijani proti Ljubljani, pa je že bilo močno poškodovano jedno letalo tina Caproni in dva oficirja ubita, jeden težko ranjen. Dobro si za-oomnijo. kedaj so leteli nad Ljubljano
Soc?ia?5sti proti Cadornl.
Socialistična skupina italijanskega parlamenta je oklenila breznocroj-ni parlamentarični boj Salandrove-mu kabinetu.
Presenečenje?
»Pcpolo d' Italia« sluti, d se italijanska vlada deželi ob otvoritvi parlamenta presenečenje, kakor je prinesla presenečenje zadnjič z naznanilom podpisa londonske pogodbe. Listi mislijo, da tako presenečenje bi mogJa biti napoved vejne Nemčiji. AH po Briandovem dohodu v Rim je polno takih znakov, da ni misliti na kaj takega. Ministri molčijo, celo Barzilai ne odpre ust. Kakšno le bo to »presenečenje,« ?!
DROBNE VESTI IZ ITALUE. Esad paša je dospel na nekem italijanskem   torpednem   rušilen v Brindisi.
»Secolo« toži, da armadno vodstvo še vermo ne izdaja seznamov izgub, kar le pomnožuje neugodno razpoloženje v deželi.
Pariški listi poročajo, da ie bil Italijan Oiuseppe Pasi ustreljen radi vohunstva.Listi hočejo stvar zasukati pa pravijo, da je Pasi Argentinec.
V Milanu so poskusili alarmirati prebivalstvo z zvonenjem po vseh cerkvah, pokazalo pa se je, da ta na-čhi alarmiranja nI zadosten. Sedaj hočefo uvesti parne piščalke.
45. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 25. februarja i»a6
Stran 3.
Turška vojna.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
23. febriarji. Fronta v Iraku. Neviv^ en batalj:>n sovražnih čet, ki se je skušal rri; likati našita pozicijam pn I ellahiju. smo j svojim ognjeni pognali nazaj. Pustil je na bojišču mnoga mrtvih. \\cd or.imi, ki so zadnji* padli pri Feia • riju, se nahaja sedem anglesk a častnikov. Od sovr^žnii čet, ki so med tim bojem %b?.*ale v okoli.«;, smo vjeli 17 mož — n a v k a z i j a Brez rrenehanja trajajoči boji Še niso zaključeni. — D a r d a n e 1 s k a t r o n-ta. Neka sovražna križarka n tor pedovke so v času od IS. do 22. februarja s presledki bombardirale brezuspešno okolico Sedilbara in Tekeburna.   Vsled protiognja naših
.terii v Kumkali in Sedilbaru pa so se umaknile, ne da bi bile mogle dolgo streljati. Sovražna letala so letela zadnje dni preko morske ožine, naša vojna letala pa so jih zasledovala in pregnala.    Dne 20. februarja je ob-
:-ljevala neka sovražna križarka, ki je vdrla s pomočjo iskalcev min
'reh letal v Saroški zaliv, okolico ipolija. Eno naše letalo je napad-
sovražna letala ter jih prepodilo,
kar je križarka ustavila ogenj ter se z iskalci min vred odstranila.
24. februarja. Dardanel-§ka fronta.   Dne 23. februarja je
.ka sovražna oklopnica s pomočjo d z opazovalci brez uspeha več-~at ustrelila na Kilijo in Balamtluk. En naš hidroplan je pognal sovražna stala v beg. Neka druga sovražna lopniea in neka križarka sta oddali nekaj strelov na Sedilbar In Te-keburnu ter se nato umaknili. Z ostavit nobenih poročil o bistvenih izpremembah.
Rusko poročilo fz Kavkaziie.
21. februarja. Crno mor-
j e. Naše torpedovke so potopile ob rolski obali 13 jadrnic. — Kav-a z.  Ob obali so vrgli naši oddelki 1 urke iz njihovih pozicij ob reki Vrtin jih potisnili nazaj čez reko Be-. Pp zasledovanju sovražnika v kotiti Erzeruma smo vjeli še nekaj Askarov. Naši kozaki so zadeli v gorah ob neko turško pehotno in "tiljeriisko kolono, vplenili tri poljske tope in številne municijske vo-ove.  V okolici Chnvskale (Chinis) je napadli naša konjenica močnejši urški   infanterijski oddelek in neki njeniški polk ter jih pognala nazaj. . urki so pustni na bojišču mnogo mrtvih, razen tega smo mnogo so-\ ražnikov vjeli.
Haisotos! nI Amerika in Tfomuio.
-Kolni sebe Ztg.'< govori na uvodnem mestu o novi napetosti med Ameriko in Nemčijo ter   pravi   na j
cu: Dospeli smo Ameriki nasproti do skrajne meje svoje   potrpežljivo- j
Sprejeli smo v svojem miroljuben od Amerike dejanja, ki jih je sma-ii k večiemu še formalno za ne-i (ralne,   ki pa so bila v praktičnem linku   akni sovražnosti. Odločeni o temu nasproti zaklicati odločno: Do sem in nič delj!« — in to je volja vsega nemškega naroda. Boljši konec grozoto, kakor grozota brez konca. Zato tudi čakamo mimo, aH bodo   imela   angleške   spletke v Wa-shingtonu uspeh ali ne. Pripravljeni smo na vse možnosti.
VVilson o napetosti z Nemčijo. Iz VVashingtona:   \ViIson se je razgovarjal z voditelji raznih politič-ih skupin ter pripisujejo temu razgovoru veliko važnost. Podrobnosti > znane domneva se pa,   da jih je podučil o napecosri napram Nem-in jih prosil, da naj opuste javno motrivanje položaja, da se raz-;enost ie poveča. Če bo prišlo do oma, bod > republikanci in demo-i: podpirali polivko predsednika, išno pa sc ne verjame, da si bo • ničija lahKirn src^m odtujila va-žno nevtralno državo.
Vesti o odpoklicanju grofa Bern-storffa.
»M. N. N.«- poročajo oficijozno iz Berolina: O alarmantnih vesteh gle-Ic grofa Bernstorffa je reči toliko, da gre tu očividno za dogovorjeno i iskanje anglofilskega časopisja, ki hoče spraviti grofa Bernstorffa za vsako ceno ob dobro ime in prepre-:iti poravnavo ameriško-nemškega pora. Vsekakor nimajo v Berolinu nobenega poročila, ki bi značilo, da je nastalo pri ameriški vladi kritično 'položenje proti nemškemu veleposlaniku.
Poostrena pomorska vojna.
»Times« poročajo iz New Yorka z dne 22. t. m.: Nemški državni tajnik Jagow je sporočil Zedinienim državam s posredovanjem poročevalca »New York Worlda«, da je remška vlada neomajnoodločenapri-četi 2. marca pričeti nastopati proti oboroženim trgovskim ladjam, kakor proti pomožnun toižarkam. <
Razne politične vesti
—   Proti govorom v hrvatskem
saboru se je oglasila dunajska konzervativna korespondenca »Information« v dopisu »lz Ogrske«, ki očita hrvatskemu parlamentu, da je pokazal malo zmisla za realne razmere. V debati o poročilu regnikolar-ne deputacije, ki se zdi dopisniku Information« predolga, ker je trajala več dni (!), da so bili — ne le od opozicije — izrečeni nazori, kakor da bi tvorila Hrvatska poleg Avstrije in Ogrske nekak j samostojno deželo in kakor da bi bila ogrsko-hrvatska nagodba nekako dopolnilo avstro-ogrske nagodbe. »Information« poudarja, da je skupno prelita kri udejst-vila nedotakljivost dualizma za bodočnost, da so Hrvati in Madžari ne le državnopravno, temveč tudi vsled sile skupnih interesov nerazdružljivo zvezani, spas Hrvatske je zveza z deželami ogrske svete krone. Jugoslovanska ideja — v velesrbski in velehrvatski obliki je bila v Sarajevu uničena. Lažje bi si bilo predstavljati Ogrsko brez Hrvatske, kakor Hrvatsko brez Ogrske. Ogrska vlada in ogrska opozicija sta si glede hrvatskega vprašanja popolnoma edini; kar je dokaz njunega prijateljstva napram Hrvatom. Slavni pesnik, vojskovodja in politik grof Nikolaj Zrinjski je bil Hrvat,toda svoja dela je pisal v madžarskem jeziku čutil se je torej Madžara. Tega naj bi Hrvati danes ne pozabili.________
Vesli iz primorci fcft
Umrl je gospod Mihael Ć o k , ugleden posestnik v Lonjerju pri Trstu, pokopali so ga danes na Katina-ri. Štiri njegovi sinovi se nahajajo pod bojnimi zastavami. Cenjeni družini naše sožalje!
Za vjetnike so izkazani, ni pa navedeno, v katerem vjetništvu se nahajajo, nastopni vojaki: Ciril Ci-goj iz Gorice, rojen 1S95; Andrej Likar iz Gorice, rojen 1895; Josip Pav-šič iz Gorice, rojen 1S95; (morda so iz goriške okolice); Fran Lahajnar s Tolminskega. Matej Pavšič tudi s Tolminskega, rojena oba 1S95; Anton in Leopold Piesničar s Trnovega nad Gorico, rojena 1895; Josip Perko iz Podgore, rojen 1S91.
Kdo kai ve? 2e dva meseca v bolnici na Dunaju ležeči ranjeni vojak Anton Gabri jelčič, 8. lovskega oolka, prosi obvestila o družini Ga-brijelčič iz Ložice št. 104. pri Gorici. Naslov: Anton GahrHc'eič, Spezial-heilanstatt des Roten Kreuzes, Wien I., Backerstrasse.
Varnostne odredbe za slučal sovražnega letalskega napada.
C. kr. deželna vlada razglaša:
Iz ozirov varnosti pri napadih sovražnih letalcev se sporazumno s c. kr. etapnim štacijskim poveljstvo n v Ljubljani odredi:
1. ) Bližanje sovražnih letalcev se bode naznanilo s strelom z Ljubljan cga grada. Poleg tega se bode v s: lislu tuuradnega razglasa z dne 28. januarja 1916, št. 426/Mob., izobesila na s lpu Ljubljanskega grada po dnevu rdeča zastava, ponoči rdeča luč.
2. ) S trenutkom naznanila s strelom je zbiranje ljudij po ulicah in trgih najstrožje prepovedano.
Na prostem se nahajajoče občinstvo naj se spravi takoj v najbližje hiše v varnost in če to iz kakošnega-koli vzroka ne bi bilo mogoče, hodi tik ob hišah, in sicer ob oni cestni strani, ki je krita po hišah in objektih itd. proti gradu, toraj na oni sirani, katera je bližja gradu.
3. ) Ne sme se niti nerastreljenih izstrelkov in bomb dotikati, niti posameznih razstrelkov pobrati ali odnesti.
4. ) Najditelj izstrelka ali bombe, kakor tudi vsak, kateremu je znano mesto, kjer je padla, ima to takoj naznaniti najbližji varnostni oblasti ali najbližjemu varnostnemu organu.
Prestopki odredb pod točko 2 do 4 tega razglasa se bodejo kaznovali po določbah cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854., drž. zak. št. 96.
V LJUBLJANI, dne 23. febr. 1916. C. kr. deželni predsednik:
Baron Schwarx a. r.
Dnevne vesti.
— Odlikovanja. Cesarjevo pohvalno priznanje le bilo izrečeno poročniku. 2 bos.-herceg. pešpolka Ivanu Lavriču. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila štabni nadlovec 8. lovskega bataljona Roman P ušli i k in £c£pvodja 17t pešpolka Makso
K o m a n. Zlato hrabrostno svetinjo ie dobil četovodja 17. pešpolka Rudolf Jaklič. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: praporščak 15. pijonirskega bataljona Valentin Petkovšek, kadet 2. bos.-herceg. pešpolka Feliks Podobnik in narednik 17. pešpolka Franc Skrbeč.
— Boj z Italijanskimi letalci. Poročali smo o napadu italijanskih letalcev na Ljubljano, kar smo pač smeli poročati. Zdaj posnemamo iz drugih listov še nekaj podatkov. Ko so se italijanski letalci vračali iz Ljubljane čez Goriško, je bilo nekaj letal zadetih in veliko letalo tipa Caproni, ki je neslo seboj top in troje strojnih pušk, je bilo zbito pri Mirnu blizu Gorice na tla. Opazovalec je bil ubit — zadet v tilnik — pilota pa so živega vjeli in ga peljali čez Maren, Kostanjevico, Komen in Štanjel v Ljubljano. Glasom italijanskih listov je neko letalo tipa Caproni že na poletu proti Ljubljani imelo hud boj z avstrijskima Fokker letaloma in sta bila dva opazovalca, nad-poročnik Barbieri in stotnik Bailo ubita, stotnik Salomone pa težko ranjen. Avstrijska letalca pa nista mogla preprečiti, da se je stotnik Salomone z mrtvima tovarišema vrnil na italijanska tla. Ta stotnik Samomone je dobil zlato svetinjo. Ko so se italijanska letala vračala iz Ljubljane, so bila naša letala že pripravljena za boj z njimi. Skriti za neko goro, so naša letala čakala, da so italijanska prišla v bližino kakih tisoč metrov. Tedaj so se naša letala dvignila čez goro in so italijanskim zaprla pot. Koj na to se je slišalo pokanje strojnih pušk. Fna kakor druga letala so se poskušala dsignili vedno višje; naša, da bi mogla italijanska uničiti, italijanska, da bi mogla ute-či. Dve italijanski letali sta res utekli in ni jih bilo mogoče dohiteti. Tretje italijansko letalo se je med tem ljuto borilo. Boj se je vršil v visočini 1200 metrov. Po dvajset minut trajajočem boju je naše letalo zadobilo ugodno pozicijo In v naslednjem tre-notku je bil boj odločen. Italijansko letalo je nehalo streljati in se je spustilo na tla. kajti pilot je bil ustreljen. Vjeto italijansko letalo ni skoro nič poškodovano. — »Premdenblatt« poroča: Vojaki stoje okoli parata pri Mirnu in občudujejo krasno letalo, ki ima dva stalna in dva rotacijska motorja, ki je oboroženo s strojnimi puškami in je izborno vklopljeno. Italijanski stotnik joče poleg aparata, preklinja, ker so se štiri italijanska letala vrnila že ob 6. uri, vsled česar so prišla ostala tri v mučen položaj. Pohvalil je taktiko naših zra-koplovcev v boju, dva aparata sta neprestano krožila krog njega, eden nad njim, vsled česar se je moral vedno nižje spuščati. Kroglja iz strojne puške je zadela pilota v srce, nakar je moral spustiti se brzo na tla. Poleg pilota in opazovalca so bili v aparatu še trije podčastniki, katere
%so odpeljali kot vjetnike. Vplenieni aparat je skoro nepoškodovan, čeprav je opazovalec poskusil aparat uničiti, ker Italijani bi pač radi prikrili pred nami konstrukcijo svojega najboljšega letala.
— Z južnega bojišča. Dolgo časa je že minulo, odkar se nahajamo jaz in moji prijatelji daleč od svojih dragih, tam na jugu! — Huda zima razsaja po naših primorskih velikanih. Narava počiva pod belo odejo, katera pohlevno čaka, kdaj se je solnčni žarki usmilijo, ter odstranijo nam — neprijazno odejo! Pomladi še ni tu, a željno jo pričakujemo, tako kakor miru, da bi svojim dragim pohiteli v naročje. — V oklepu smo, v skalnatem oklepu, kateri nam zapira pot. Želimo, da bi se kmalu se-šli ter se pri kozarcu rujnega Vipavca pogovorili. — Planinske pozdrave pošiljajo: Enoletniki Rajer Rajko, Musič Maks, Pire Fonze. Blumauer Robert in že dvakrat odlikovani bo-sanec četovodja Ausič Jovo.
— Z bojnega polja. Veliko je bilo moje ir tovarišev veselje, ko sem dobil prve sem poslane številke »Slovenskega Naroda«. 2eleli bi tudi mi, da cenjene sestrice, v čim večjem številu posnemajo mojo ljubljeno sestrico. Naročile bi naj svojim bratom v bojnem polju časopise. Tako bi se naše časopisje dobro utrdilo, vstra-jalo t>i ložje v teh težkih časih. Kdor ne bere, ta ne ve ničesar, navezan je na druge, da mu sporočajo novice. Moji sestrici srčna hvalaIKlečem cenjenim sestricam posnemajte! Vsem bralcem »Slovenskega Naroda« pošiljamo srčne pozdrave slovenski fantje ob Soči. Alojzij Bitenc, desetnik; Pavli Tomaž, desetnik.
— Vseučiliški dijak] v fronti. »N. Wr. T.« poroča, da je izidal naučni minister za dunajsko vseučilišče in pač tudi za vsa druga vseučilišča odredbo, ki ima namen omiliti škodo, ki jo imajo vseučiliški slušatelji, ki so v fronti, nasproti kolegom, ki >o ostali v zaledju. Odredba določa
v temelju, da se omogoči juristom in filozofom skrajšati študijsko dobo za eno leto. Pri medicincih se omogoči hitro polaganje rigorozov, ker utesnitev tvarine ni mogoča.
— Naglo sodstvo. C. kr. deželna vlada opozarja vnovič na razglasitev naglega sodstva z dne 1. junija 1915. Tozadevni lepaki se bodo iznova nabili.
— Iz ruskega vjetništva  se je
zglasil g. Ivo Završnik iz Spodnje Šiške. Bival je že pred vojno več let v Petrogradu, ob izbruhu vojne je bil pa takoj interniran. Sedaj živi v mestu Šadrinsk, Permska gubernija. Piše, da je zdrav. Pozdravlja vse znance in prijatelje.
— Kdo ve, kje se nahaja Franc Štalec, pešpolka 17., 9. komp., ki se je zadnjič oglasil oktobra 1914 iz Galicije. Tozadevna poročila se prosijo na njegovo sestro Franjo Štalec, Florijanska ulica 30., v Ljubljani. Stroški poštnine se povrnejo.
— Prijavo o zalogah sukna za vojaštvo, drugega čistovolnenega, pol volnenega in manipuliranega blaga (komerčno blago), konfekcionira-nih plaščev za moške, moških oblek in odej (posteljne odeje za moštvo in odeje za konje) je podati po ministrskem ukazu z dne 6. decembra 1915 po stanju z dne 31. marca 1916. Osebe, firme, društva in avtonomne korporacije, ki take predmete obrto-valno ali za občekoristne namene izdelujejo, vporabljajo, podelujejo ali imajo v hrambi, so dolžne, da naznanijo na predpisanih prijavnih listih najpozneje do 5. aprila 1916 ono množino takega blaga, ki bo dne 31. marca 1916 v njih posesti ali hrambi, tisti trgovski in obrtniški zbornici, v katerem okraju je blago spravljeno. Prijave je podati na uradnih listih, katere bo dobiti pri trgovskih in obrtniških zbornicah. Liste je na-tančno izpolniti. Oni, ki jih zadene prijavna dolžnost, morajo najpozneje do 10. marca 1916 naznaniti pismeno pristojni trgovski in obrtniški zbornici, koliko prijavnih listov posameznih številk približno potrebujejo. Pripomniti je, da je bilo take prijave že podati prvič po stanju z dne 31. decembra 1915. Za prijave po stanju zalog dne 31. marca 1916 veljajo ista določila.
— Draginjske doklade za uslužbence jažne železnice. Z Dunaja poročajo: Upravni svet Južne železnice je sklenil dovoliti železniškim uslužbencem iste enake draginjske doklade. kakor državne železnice.
— Poštarji dobijo, kakor je izjavil sekčni šef\Vagner Jauregg enake draginjske doklade kakor ostali državni uradniki.
— Predpisi o vojaških taksah. Na Dunaju so sklenili peticijo, s katero zahtevajo, naj se premene predpisi o vojaških taksah. Ti predpisi so res nevzdržljivi. Tako n. pr. morajo stariši plačati takso za svojega sina, ki služi na fronti ali je v vojnem vjetništvu in črnovojniki, ki so mesece ali celo leta služil pred sovražnikom, morajo po svojem odpustu iz vojaške službe zopet plačevati vojaško takso.
— Rok dolžnosti naznanila za dušik vsebujoče tvarine traja do 8. sušca in je naznanilo podati po stanju zadnjega dne prejšnjega meseca t. j. od 29. svečana. Enako velja tudi za kovine. Obe naznanili sti oddati pri mestnem magistratu. Rok dolžnosti naznanila za ovčjo volno je od 1.—8. sušca in je isto podati po stanju z dne 1. sušca. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor so izpolnjene tudi odposlati (za Ljubljano).
— Umetna gnojila. Letos bo naše kmetijstvo hudo občutilo- pomanjkanje gnojil. Naravnih gnojil bo dosti premalo, ker se zaradi pomanjkanje krme in dajatev za armado število živine silno krči, umetnih gnojil pa ni dobiti. Zdaj je poljedelsko ministrstvo ustanovilo poseben — odbor, ki naj dogovorno z interesenti sestavi predloge glede zagotovitve umetnih gnojil.
— Oddaja moke pri mestni aprovizaciji. Peki in mokarji naj se zglase za moko, ki jo dobe pri mestni aprovizaciji, jutri, t. j. dne 26. t. m. ob pol 9., trgovci pa ob 11. uri dopoldne v navadnem prostoru na mestnem magistratu.
— Lkidskošolske vesti. Učiteljici Antoniji R o 11 je poverjeno začasno vodstvo štirirazrednice pri Sv. Petru, kandidatinja Marija Mat-kovic je nameščena za suplentinjo na nemški mestni deški šoli v Ljubljani. Leopoldina Leskovec je imenovana za provizorično učiteljico v Spodnji Idriji in prideljena v službovanje eksponiranemu paralelnemu oddelku v Gor. Kanomljah. Kandidatinja Josipina R u k 1 i je nameščena za suplentinjo v Fari. Za suplentinji v Idriji sta nameščeni Leopoldina Novak in Antotiila Trpin.
— »Luka Lavtar«. Pod tem naslovom v »Popotniku,« obelodanjeni spis o življenju in delovanju za slovensko šolstvo velezaslužnega rajnega profesorja mariborskega uči^ teijišča Luke Lavtarja, je izšel v posebnem natisu. Odtis velja 50 vin. in ie čisti dobiček namenjen »vojni oskrbi«.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske.   Od 13. do 19. t.
m. se je rodilo 9 otrok, umrlo je 41 oseb, med njimi 23 domačinov. Umr-li so za grižo 1 tujec, za jetiko 2 domačina in 2 tujca in vsled mrtvouda 2 osebi. Poleg teh so umrli za legar-jem 3 vojaki in za grižo 1 vojak. Zbolelo je za tifuzom 73 vojakov in za grižo 39 vojakov, za vratico 1 domačin in 2 tujca ter za egiptovsko očesno boleznijo 1 tujec in 13 vojakov.
— V KrisperjevI izložbi na Mestnem trgu je občinstvu na vpogled italijanska bomba (original), ki je bila dne 22. t. m. vržena na Ljubljano. Kakor čujemo, tehta 17 kg. Bomba je na zgornjem delu od padca prebita, a se ni bila razpočila.
Zahvala. C. kr. deželni šolski svet je g. Petru RepiČu, nadučitelju na Uncu. za njegovo patriotično sodelovanje pri napravi toplih oblačil za naše na fronti stoječe vojake, sporočil zahvalo Nj. Ekscelence gospoda ministra za bogocastje in nauk.
Cerkniško $e_z£ro^ se je izjemoma zopet enkrat po zimi posušilo in kosijo zdaj v njem travo.
Detomor. V Rečici na Paki službujoča dekla Marija Zagoričnik je povila nezakonskega otroka in ga takoj po porodu treščila ob zid ter mu razbila glavo. Ko je truplo zakopala, so to neki ljudje videli in jo naznanili orožnikom. Marija Zagoričnik je že 1. 1913. porodila nezakonskega otroka in ga nesla v celjsko mesto v župno cerkev ter ga tam pustila na klopi. Mežnar je otroka našel, Marija Zagoričnik pa je bila tedaj obsojena na več mesecev ječe.
Koze v Savinjski dolini V Gri-žah pri Celju so znova zbolele 3 osebe na kozah, v Žalcu sta oboleli v neki okuženi hiši še 2 osebi.
»24 ur odloga za pomislek.« Napeto zanimiva detkitivska drama v treh dejanjih z Lotti Neuraann in Er-nestom Matrav v glavnih vlogah. Dejanje se vrši sredi čarobnih senzacij. Drzni skoki ter vratolomno plezanje preseneča gledalca, kajti glavni igralec vsak trenotkov tvega svoje življenje. — »Poskušnja v ognju.« Nordisk veseloigra v Karol Alstrupom in Ebbo Thomsen v glavnih vlogah. Velik smeh od začetka do konca. — »Avstrijsko-ogrsko vojno poročilo.« Krasni posnetki z bojišč. Ta senzacijski spored se predvaja jutri 26,, nedelja 27., ponedeljek 28. februarja v tukajšnjem Kino Idealu. — Danes zadnjič: »Revolucij-ska svatba« z Waldemar Psilandrom v štirih dejanjih.
Najdena je bila na trgu ročna tortrica z malo svoto denarja in krušno karto. Izgubitejica jo dobi nazaj v mestnem tržnem uradu, pritličje.
Sczne starL
* Bolgarski kralj Ferdinand se je
odpeljal sinoči z Dunaja v Koburg, da obišče grob svojih staršev. Spremljata ga tudi oba princa Boris in Ciril, ki sta se včeraj pripeljala na Dunaj.
* Nesreča v gorah. Pri nesreči na solnograški gori Hochkonig je bilo doslej najdenih 92 ubitih vojakov, 20 pa jih še pogrešajo.
* Car v dumi. V torek se je se-šla ruska duma. Otvoritev se je izvršila na poseben način. Car je namreč prišel sam v dumo pozdravit ljudske zastopnike. Ne vemo, če se je že sploh kdaj v kaki monarhiji zgodilo kaj takega. Navada je, da se otvarjajo zasedanja parlamentov s prestolnimi govori, a to se zgodi v obliki avdijence in gredo ljudski zastopniki pred vladarja. Zdaj je pa car prišel v dumo. Seveda ima to lahko razumljive politične vzroke.
* Praga brez vode in brez gledališč. Z varnostnih ozirov je prepovedalo praško policijsko ravnateljstvo do preklica (dokler ne bo vodovod popravljen) vse predstave v gledališčih, biografih in kabaretih ter vse koncerte in druge družab. prireditve. Igrati se sme le v Narodnem gledališču in v smihovski areni, ker se nahajata ta dva jzavoda tik ob Vltavi. Praški gasilci so organizirali dovoz vode v vozovih iz Vltave za slučaj požara, vendar pa se je do-sedaj pripetil le majhen požar, ki so ga pogasili z ekstinktorji. Uprava mestnega vodovoda upa, da bo danes voda že zopet tekla.
V Finančne stiske v Vatikanu. »N. FTPr.«- porodaT eTa"so HelgUsfcf škofje zadnji čas opetovano opozo-
rili svoje vernike na težke finančne razmere, ki so nastale vsled svetovne vojne v Vatikanu. Znano je, da sv. stolica ne sprejema letne svote 3,200.00C lir, ki jo ji določuje italijanski garancijski zakon iz 1. 1871., ter da pokriva svoje kakih osem milijonov lir na leto znašajoče potrebščine poglavitno iz dveh virov: iz cerkvenega premoženja, ki ga je svoj čas zapustil papež Pij IX. in ki se je cenilo na kakih sto milijonov lir, in iz prostovoljnih prispevkov vernikov, znanih pod imenom Petrov novčič. Javna tajnost je, da se je cerkveno premoženje vsled nesrečnega nalaganja glavnice, skrčilo, tako da znaša še kakih 70 milijonov. Dohodki iz tega premoženja pa se tudi manjšajo, ker se vrednostni papirji   med   vojno čedalje
slabše obrestujejo. Za Petrov novčič sta do vojne največ darovali Francija in Belgija, namreč tri četrtine, a odkar je volna, so se francoska in belrijska darila znatno skrčilo. Posledica tega je, da je finančna uprava Vatikana imela 1. 1914. in 1915 več kakor šest milijonov deficita in dokler traja vojna, se te razmere ne bodo zboljšale, prej poslabšale. Po sklepu miru bo papež odredil obha-janje jubilejnega leta v svrho da bi čim več katoliškega prebivalstva prišlo v Rini.
Đanaiij list obsega 4 stran.
Izdajatelj In odgovorni urednik-Valentin Kopitar
Lastnina In tisk »Narodne r-V
Gospodična
ki je z dobrim uspehom dovrStla trgovski tečaj, z nekoliko prakse, tali
prtamarna alaibs ▼ kaki pisarni
Ponudi e n* a* i ta t predal 151, glavna pasta Ljabljana. 669
V na|em za obdelovanje ob Tržaški cesti. 687 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda.«
Proda se
motorno dvololo
f,Wanđarercl 27* H. P. Iz prijaznosti ga pokaže tvrd k a K* Čamemfiz & Co, Ljubljana. 686
Krojaški poiii
5« $pr* me pri turdltf
A. Kune, LJubljana
iBF* Velika novost
v 9Kino CentraF v dsž. aleefbp,^«
Danes v petek 29. in jutri v soboto 26. februarja.
Prvi film slavne serije Shiarir. Web!?sa.
.... " r$J$l\;
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze tolažiinega sožalja povodom nenadomestljive izgube našega predobrega očeta, starega očeta in brata, gospoda
vana Šutej st.
Šest doživljajev slavnega detektiva Stuaria Webbsa.
Povsod! radi svole napeto zanimive vsafclne velika privlačnost.
65'
Oferiram prosto s svojega skladišča t Welsa. proti predplačilo ali takoj po prejemu faktare brez skonta
nafflneSse velike rname limone 3iO kosov v zabo'n.....
«ne „ „ h       300     „    „ „ .....
II. limone velike rumene 3t0 košev v rabe u . . najfinejše pristne Mnrzia rdeče pomaranče 3»0 kosov v zaboju H»e »t n        n » 300
n n mm m 200
38-34--23--
Tudi ob potrebi lahko postrežem z sultaninarai, korintarai, sirom, sardinami (v olju) itd.
n
5)
K 22-— „ 21-■ 20--ti ■
Paul S^ft^rtr?.^ Gornjeavsiir-Sisko, l-aill    FlM^V^^    WS&i99       Ustanovlfeno lela 1847.
izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. ZAGREB, 22. svečana 1916.
Žalujoči ostali.
■ -j
•T   — ' '
likerja je I
je posebnost želodčn a likerja iz zdravilnih rastlin, ksteri izborno valiva preti slabostim v želodcu ter radi te^a v ssban: družini  ne  bi  smsi manjkati.
samostojna, Ljubljančanka, is6e za takoj ali kasneje nemeblovano sobo s kuhinjo, ev. tudi samo sobo s posebnim vhodom.   —   Ceniene    ponudbe na
pošta: predal št 151, Glavna poita Ljubljana. 668
za takoj se Išče I dve sobi in kuhinja eventuelno  tudi  vrt  za stalno
stranko.
Ponudbe   pod  nR.   B 681"  na i
upravništvo »Slov. Naroda«. 681
Marija Tičar,
526
Ljubljana,
Petra cesta 26. Selenburgova ulica 1.
——  nasproti kazine« _
Prva specijalna trgovina
:: umetniških, vojnih, po- :: ::      krajinskih   in    drugih ::
razglednic
Priznano največja izbira na drobno in debelo.
Krasni albumi za amemlske razglednice pravkar došli.
Išče se za takojšnji nastop službe
konto&pisi
oziroma   konica ristinja
z večletno prakso in 694 Nadalje  se   kupi še  dobro ohianjen
pisalni stroj in pisarniška oprava za večje podjetje.
Ponudbe s prepisi izpričeval naj se pošljejo na upravništvo »Slovenskega Naroda«   pod     natančno 694"
Spreten
609
se sprejme pri
L. Husitsek.
Celovec,  — Stari trg Stev. 20.
0d
mladega, zmožnega slovenščine in nerp-
ščme. sprejme takoj tvrdka
Back & Fehl,
Ljubljana, Stari trg štev 8.
Predstaviti se je tam 6-2
blizu 15 pe^ti visoka, v 4 letu. rujave hane.  fSSSF"'  SS proda "^a*I radi
mobilizacije nje lastnika   Več se poizve
v Ljubljani, Kolizejska ul. 2. (Trnovo).
6*0
okrog 10
o
začasnega povlika cen radi velikega podraienja vseh msščobnlh snovi, embalaže, stekla Itd. Nove detajlne cene za Avstrijo In Ogrsko v vsek lekarnah la droierijah so sledečo s
Lysoform v originalnih steklenicah (zeleno steklo)
I  100 gr. 250 gr.
500 gr. 3 50
1000 gr 5-50.
Lvsoform-milo v elegantnih kartonih kos k K 1-60
Poprove mete Lvsoform ustna voda steklenica a K 1*60
Kopajte Lviolora-prodakte to v originalnih zavojih z znano varstveno znamko!
Lyso!orm tvornice v UJpest Dr. Kelefl & Muranvi, kem. tovarne.
Velikanska senzacija za drugi teden je
Kino
I
d
C^-C
3LF