f

i

)


l

,1

A

88  |

Slovenske čitanke za osnovne šole

Izdanje v petih delih.

Četrti del

(4. in 5. šolsko leto.)

Četrta čitanka

Sestavil

Andrej Rape

Šesta neizpremenjena izdaja.

Kot učna

knjiga za osnovne šole odobrena z odlokom ministrstva prosvete
z dne 5. junija 1930., ON. br. 29299.

Cena 34 Din.

V Ljubljani 1933.

Natisnila in založila Učiteljska tiskarna
(predstavnik France Štrukelj).

\ji. ^bb

1

£

^ v i

Jugoslovanska narodna himna

Bo>Ke npaBAe, Th ihto cnace
oa nponacra AocaA Hac,

Myj n OAcaA Hame iviace
h  OACaA waM 6yAH cnac!
MohHOM pyKOM boah,  6paHH
6yAyhH0CTH Hame 6pOA!
Bonče, cnacH, Bonče, xpaHH
Hamer icpa/ba h Ham poa!

Cjioach  Hamy 6 pahy Apary
Ha CB3K ahh 3H, cnaBaH paAl
Caora 6 nhe nopa3 Bpary,
a HajjaHH cbhm 3  rpaA-
Hen Ha Hamoj 6jmcra  rpaHH
6 paTCKe CAore 3 A 3 T 3 H nnoA!
Bonče, cnacH, Bonče, xpaHH
Hamer Kpajba h  Ham poa!

Hen Ha Hame BeApo neno
TBor He naAHe rHeBa rpoMl
BnarocnoBH Hame ceno,
nojbe, H>HBy, rpaA h aom!
KaA HacTyne 6op6e asuh,
k  no 6 eAH HaM boah xoa!
Bonče, cnacn, Bonče, xpaHH
Hamer Kpajba h Ham poa!

H3 MpanHora CHHy rpo6a
Hame KpyHe hobh cjaj.
HacTano je hobo Ao6a,

HOBy cpehy, Bonče, Aaj!

I.

Bože pravde, Ti što spase
od propasti dosad nas,
čuj i odsad naše glase
i odsad nam budi spas!
Močnom rukom vodi, brani
budučnosti naše brod,

Bože, spasi, Bože, hrani
našeg kralja i naš rod!

Složi našu braču dragu
na svak dičan, slavan rad!
Sloga biče poraz vragu,
a najjači svima grad.

Nek na našoj blista grani
bratske sloge zlatan plod!
Bože, spasi, Bože, hrani
našeg kralja i naš rod!

Nek na naše vedro čelo
tvog ne padne gneva gromi
Blagoslovi naše selo,
polje, njivu, grad i dom!
Kad nastupe borbe dani,
k pobedi nam vodi hod!
Bože, spasi, Bože, hrani
našeg kralja i naš rod!

Iz mračnoga sinu groba
naše krune novi sjaj.
Nastalo je novo doba,
novu sreču, Bože, daj!

4

KpajbeBHHy Hamy dpaHH,
rieTBeKOBHe 6op6e ruma;!
A/ieKcaH^pa, Bo*e, xpaHH,
mojih th ce caB Hani p o A.

Kraljevimi našu brani,
petvekovne borbe plod!
Aleksandra, Bože, hrani,
moli ti se sav naš rod.

Besedilo zložil Jovan Bordevic. Uglasbil Davorin Jenko.

II.

L’jepa naša domovino,
oj junačka zemljo mila,
stare slave djedovino,
da bi vazda časna bila!

Mila kano si nam slavna,
mila si nam ti j edina!

Mila, kuda si nam ravna,
mila, kuda si planina.

Vedro nebo, vedro čelo.
blaga prša, blage noči,
toplo ljeto, toplo djelo,
bistre vode, bistre oči,
vele gore, veli ljudi,
ruj na lica, ruj na vina,
silni gromi, silni udi:
to je naša domovina!

Teci, Savo, Dravo, teci,
nit’ ti, Dunav, šilu gubi!

Kud li šumiš, sv’jetu reci,
da svoj narod Slovan ljubi:
dok mu njive sunce grije,
dok mu hrašče bura vije,
dok mu mrtve grobak krije,
dok mu živo srce bije.

Lepa naša domovina,
oj junaška zemlja mila,
stare slave dedovina,
da bi vedno častna bila!

Mila kakor si nam slavna
mila si nam ti edina,
mila, koder si nam ravna,
mila, koder si planina.

Vedro nebo, vedro čelo,
blage prsi, blage noči,
teplo leto, toplo delo,
bistre vode, bistre oči,
vele gore, veli ljudi,
rujna lica, rujna vina,
silni gromi, silni udi:
to je naša domovina!

Teci, Sava, Drava, teci,
Dunav, sile ti ne gubi!

Koder tečeš, svetu reci,
da Slovan svoj narod ljubi:
dokler njive solnce greje,
dokler hraste burja vije,
dokler mrtve grob mu krije,
dokler živo srce bije.

Blagoslov se naj razliva
v tvojih poljih in lesovih,
Bog ljubezni naj prebiva
v tvojih selih in domovih!

5

V božjem dihu, v božjem varstvu

tvoja ladja mirno plava,

mir s teboj po vsem vladarstvu!

Tvojim sinom večna slava!

A. Mihanovic in Silvin Sardenko.

III.

Naprej, zastava Slave,
na boj, junaška kri!

Za blagor očetnjave
naj puška govori!

Z orožjem in z desnico
nesimo vragu grom,
zapisat v kri pravico,
ki terja jo naš dom.

Draga mati je prosila,
roke okrog vrata vila,
plakala je moja mila:

»Tu ostani, ljubi moj!«

Zbogom, mati, ljub'ca, zdrava!
Mati mi je očetnjava,
ljub’ca moja čast in slava,
hajd’mo, hajd’mo zanjo v boj!

Simon Jenko







■









■

.






I. Zabavi in pouku

1. Domovini.

Oj mati moja domovina,
ljubezen moja ti edina,
ti moja skrb in bolečina,

Bog čuvaj dobrotljivi te,

Bog živi te, Bog živi te!

Simon Gregorčič.

2. Domovina.

Zimska noč je legla v dolino. Svečke brle po vsej vasi.
Snežec pada, rad bi odel vsako golo stebelce z belo haljo.

Kraj vasi stoji stara hiša. Videti je kakor zapuščen grob.
A da vidiš, kako cesto vara oko, poglej skozi okence! Sredi
mize dogoreva sveča, zraven nje so sklede, krožniki in druga
posoda. Mati peva hčerki v zibelki: »Lepa naša domovina...«
A sinko drži na očetovem kolenu knjigo, polno slik in bajk,
in verno posluša milo pesem, ki jo poje mati njegovi sestrici.
In deček zašepeče:

»Reci mi, oče, kaj je domovina?«

Oče pogladi otroka pa mu odgovarja:

»Dokler si bil majhen kot sestrica, so ti bili domovina
mehka, topla zibelka, mati, jaz in ta bela izbica. Zibelka te
je zibala v spanje, mati te je hranila, a jaz sem po mučnem
dnevnem delu zvečer igral s teboj tebi priljubljene igre.
Malo zatem se je razširila tvoja domovina preko dvorišča,

8

vrta, naše njive do tja, kjer stoje sive vrbe in kjer šumi
potok. V svoji domovini si gledal tudi hlev in kravico, ki
nas hrani z mlekom, kokoške, ki nam neso jajca, zvestega
Kodra, ki nam čuva hišo.

Ko pa začneš hoditi v šolo, se razširi domovina po’ dolini.
Obsegala bo vso vas, v njej dobre in delavne ljudi. Še več:
oni hribi in gozdi, kjer zore poleti jagode, one bele steze,
ravne ceste, kamor te bo oče vodil ob nedeljah — vse ti bo
domovina. Toda tvoja duša dobro sluti, da se ta pota razpro«
stirajo še dalje. Drže preko polja, rek, gora, celo do morja.
Povsod so vasi, 'beli gradovi, povsod vlada bistri um in žive
dobri ljudje, ki jim isti jezik sladi življenje, isto srce greje
prsi.«

Iz hrvaščine A. Fuxova.

3. Kako so zavedni Srbčiči.

Kdo je to Srbčič? Deček šolar v snežnobeli, zdravi
narodni noši, s ponosno, visoko šobam na glavi, jasnega
čela, zdravih lic in veselega srca.

Ko so Nemci in Madžari pogazili 1. 1915. Srbijo, so
poučevali srbsko mladino sirovi vojaki. Učenci so dobili
mnogo batin, toda vse batine jim niso pregnale ljubezni do
kralja in domovine.

Srbiji je zapovedoval takrat nemški baron. Njegova
slika je visela v vsakem razredu. Nekoč je prišel v šolo
častnik, da vidi in čuje, kako se uči mladina. Tam pri 1  vratih
je sedel bistri Srbčič Dušan. Častnik ga je vprašal: »Tušane,
tko tam kore?« Hotel je reči: »Dušane, kdo tam gori?«
Dušan pogleda mrko na guvernerjevo sliko in reče: »Ovo
je gospodin guverner, ko ji nas gnjavi, dok ne dodje naš
kralj Petar!« Potem pa urno šine skozi vr'ata in odnese tako
srečno pete vsem batinam, ki bi jih bil gotovo dobil za svoj
pošteni odgovor.

Čez dve leti pa se je uresničila Dušanova želja. Pri
Solunu je udaril Kraljevič Marko s svojo vojsko na sovraži
nika, ga premagal in nam vsem prinesel toliko zaželeno
svobodo.

Božo Račič.

9

4. Napitnica.

Iz ljubezni in trpljenja
nam svoboda je rojena
in s krvjo je poškropljena
in še z grobom se ne jenja.

Svete so nje bolečine
kakor Jezusove rane,
v čase sijejo neznane
k zvezdnim gajem iz temine.

Ker velika zora vstaja
in je njiva plodovita
in je kupa zanj nalita,
ki zdaj Vidov dan obhaja.

S trnjem venčana, edina!

Sveto se ji poklonimo,
s čistim srcem ji napijmo:

Bodi slavna, domovina!

Cvetko Golar.

5. Poldrugi Martin.

Na to roko, na ono stran leži vas. Tam je živela žena,
ki je imela edinega sina, Martina po imenu. In je bila slepa
od same ljubezni in je mislila in govorila: »Moj sinek ta
ima glavo na pravem toporišču, ta je pameten skoraj za
dva, za poldrugega pa gotovo.« Pa so mu ljudje obesili ime
»Poldrugi Martin« in se ga je ime prijelo.

Poldrugi Martin je dorastel pod vrh, pa je bila nedelja
in je šla mati v cerkev. In preden je šla, je pristavila zelje
in naročila sinu: »Sinek Martinek, jaz grem k sveti maši,
ti pa lepo čuvaj hišo, in ko bo čas, zabeli zelje, da ga bova
jedla, ko pridem domov!«

Mati k maši, Poldrugi Martin pa pod streho, tam je
v dimu visela slanina. Ročno jo je snel in je hitel in rezal,
da je vso slanino zrezal na drobne kosce. Zrezano je dal

10

v pehar in jo nesel na zelnik in jo preudarno in pravično
razdelil po zelnatih glavah, na vsako glavo en kos.

Mati pride domov in vpraša: »Sinek Martinek, ali si
zabelil zelje?«

Poldrugi Martin: »Sem ga.«

Mati vzame zelje iz peči in ga strese v skledo, pa vidi,
da ni zabeljeno. Začudi se in vpraša: »Sinek Martinek, kje
si zabelil in kako?«

Ta ji je tekel kazat na zelnik, kje je zabela, pa je bilo
že prepozno, ker je baš odletela zadnja kavka z zadnjim
kosom v kljunu. Kaj sta hotela — južinala sta nezabeljeno
zelje.

Drugo nedeljo je mati pristavila juho in preden je šla
v cerkev, je naročila sinu: »Sinek Martinek, jaz grem v
cerkev, ti pa pazi, da juha ne skipi! Če bi kipela, pridi kar
meni pravit, da ti ne bo izpodletelo kakor zadnjič!«

Mati v cerkev, Poldrugi Martin pa je doma stražil juho.
Prične juha kipeti in Poldrugi Martin v dir in po mater. Pa
je butnil v cerkvene duri z nosom in z roko bkratu i'n se
s praga zadrl proti oltarju: »Mati, slišite, juha kipi!«

Mater je bilo sram, pa ko je domov prišla, ga je lepo
poučila: »Sinek Martinek, ti bi bil moral na lahno priti k
meni in mi tiho povedati na uho! Ni treba, da koj vsa fara
zve, kaj je pri nas v loncu.«

Tretjo nedeljo je pristavila krompir in je rekla: »Sinek
Martinek, zdaj grem v cerkev; če bo kipelo, nič ne de. Ni
treba hoditi pome, le da mi paziš na ogenj!«

Mati v cerkev, Poldrugi Martin pa je varoval dom.
Sedel je v kuhinji in gledal v živi plamen, pa je zmajal
z glavo in rekel: »Kako’ naj pazim na ogenj, ko mi spak
šviga v dimnik. Najbolj bo varno, v posteljo ga dam in ga
dobro odenem. Tam mi ne bo uhajal.«

Storil je tako in lepo čedno znosil goreča polena v
posteljo. Pa še preden jih je odel, se je vnela slama in vsa
hiša je bila v ognju.

»Na!« je rekel, »hiša gori, pa bodo še copate zgorele
materi, če jih takoj ne spravijo v kraj.«

Hitro je stopil v cerkev, tiho se je preril skozi ljudi in
do matere in ji zašepetal na uho: »Mati, copate vam bodo
zgorele.«

11

Mati ga ni razumela, pa so že  drugi ljudje kričali: »Gori,
gori!« in ko je prihitela domov, je našla le še pogorišče.

Zdaj sta bila brez strehe in mati je rekla: »Sinek Mar=
tinek, idi okoli dobrih ljudi! Vse, kar ti dado, nama pride
prav!« Spekla mu je pogačo in šel je prosit.

V prvi vasi se je zglasil pri šiviljah in se je ženskam
čuda smilil, kar razjokale so se od samega smehu in mu dale
in podarile celo iglo.

»Dobra bo,« je rekel Poldrugi Martin. »Takoj jo pone=
sem materi.«

Pred njim je s parom konj sosed peljal slamo, pa si je
mislil Poldrugi Martin: »Kaj bi pešal pod iglo, konja ji
bosta laže 'kos nego jaz!« — pa jo je vteknil v slamo.

Pride do doma, rad bi vzel iglo iz slame, pa je ni več
našel. Privekal je k materi. Mati ga je potolažila in ga
poučila: »Drugič, če kaj takega dobiš, deni za klobuk!«

Spet se je spravil na pot, pa dobi pri kmetu plužno
železo. Poldrugi Martin, bistra glava, ni pozabil materinih
besed. Vtikal si je težki dar za klobuk, pa mu je plužno
železo padlo iz rok in na nogo in mu skoraj odsekalo peto.
S krvavimi stopinjami je čotal domov.

Mati mu je rekla: »Joj, moj sinek Martinek, moj
ubožec, moj siromak, za sabo bi bil vlekel železo, za sabo!«

Spet je šel prosit, priprosil je kos mesa. Navezal ga je
na trak in ga vlekel za sabo, kakor mu je velela mati, vlekel
ga je skozi pesek in prah.

Mati je rekla: »Bog te je dal! V žep bi ga bil spravil!«

Poldrugi Martin je odgovoril: »Bog vas je dal! Poprej
bi bili povedali!« In ko so mu drugi pot v krčmi porinili polič
vina, si ga je vlil v žep.

Vesel je prišel domov. »Mati, polič vina sem prinesel!«

»Kje ga imaš?«

»V žepu.« — In je imel hlačnico mokro in v škornju
lužo.

»O sinek Martinek,« je rekla mati, »v steklenici bi ga
bil prinesel!«

Spet je šel in je vbogajme dobil dva vatla domačega
platna. Pa ga je razrezal na drobne kosce in jih zmašil v
steklenico.

12

»Nak,« je rekla mati, »zame si premoder. Naj katera
druga poizkusi s tabo: oženi se!«

Poldrugi Martin je zmeraj rad slušal, tudi to pot se
ni branil, le vprašal je, kako bi naredil, da se oženi.

»E,« je rekla mati, »v cerkev pojdi in priporoči se svet?
nikom za pravo pamet!«

Pa je bil Poldrugi Martin preneroden in je izpodbil
lesenega svetnika, da je padel nanj,

Privekal je k materi in ji pokazal buško: »Nikarte mati,
ne bom se ženil, preveč boli!«

In Poldrugi Martin je ostal do današnjega dne kar tako.

Po Franu Milčinskem.

6. Brat.

Ob času avstrijske ofenzive v Srbiji se je boril srbski
vojak četaš, ki je do zadnjega vztrajal proti prodirajočim
Nemcem. Umikal se je počasi z razbitimi srbskimi četami
proti jugu in je prišel do svoje vasi. Ustavil se je v svoji
hiši, kjer je našel svoje otroke. Med tem so se Avstrijci
že bližali. V zadnjem trenutku se je četaš rešil v bližnjo
goščavo. Tam je še sprožil nekaj strelov in kmalu nato- je
videl, kako' se bliža njegovi 1  hiši avstrijski narednik z neko?
liko vojaki. Malo trenutkov nato je zagledal grozen prizor:
ogenj je zaplapolal nad kočo, v kateri so bili njegovi otroci.
Vse je zgorelo. Četaš se je rešil v gore, preko gor v Albanijo,
od tam na Krf, s Krfa na solunsko fronto in pozneje je
prišel branit — severno mejo Jugoslavije ...

Nekega dne najde na koroški fronti onega narednika,
ki je zažgal njegovo kočo. Narednik je bil Slovenec in služi
zdaj v jugoslovenski vojski. Srb mu je povedal vse, in
narednik je priznal.

»Res je bilo tako,« je rekel. »Storil sem na višje povelje.
Ne morem za to. Tu sem. Stori z menoj, kar hočeš! Zločin
je bil — toda jaz nisem kriv.. .«

Srb se je nato^ vrnil k svojemu oddelku. Vrgel se je na
klop in je jokal kakor otrok. Čudno je bilo njegovim tova?
rišem, ko so gledali tega moža, trdega, junaškega, odločnega,
ki je vso vojno preživel v eni sami misli na maščevanje. Vse
vojne grozote in težave je prebil, samo da bi mogel poplačati

13

sovražniku enako z enakim. Saj je bil četaš in četaš ne
pozna usmiljenja, kadar maščuje krivico... Zdaj pa je ležal
tu in je plakai kakor dete. Vprašali so ga in povedal jim
je vse.

»A zakaj ga nisi prebodel? ... Ali je vreden česa dr m
gega?« sO' vprašali. On pa je ihtel od bolesti in muk. Na*
zadnje se mu je iztrgalo iz prsi: »Saj mi je brat...«

Obmolknili so vsi. Niso imeli besede, s katero bi bili
povedali, kaj se godi z njimi. Čutili so samo, da se je pri p e;
tilo nekaj čudnega, nerazumljivega, nekaj velikega, čemur
ne vedo izraza.

Iz »Sokoliča«.

7. Lakomnik in siromak.

K bogatemu lakomniku je prišel nekoč ubožen deček in
ga poprosil miloščine.

Lakomnik mu da košček trdega kruha in ga vpraša:
»Ali znaš čitati?«

»Ne znam,« odgovori deček.

»Ali znaš moliti?« vpraša zopet lakomnik.

»Tudi ne znam,« odvrne deček.

»Počakaj torej! Naučim te moliti očenaš!« reče bogatin.

»Ali je gospod Bog vaš oče?« ga vpraša deček.

»Gospod Bog je tvoj in moj oče,« odgovori lakomnik.

»Torej sva si brata?« vpraša deček.

»Kajpada!« odgovori oni.

Deček mu pokaže kos trdega kruha in pravi: »Jako se
čudim, kako morete dati svojemu bratu tak košček trdega
kruha!«

Lakomnika je bilo sram in je bogato obdaroval dečka.

Solo ve j.

8. Domači tat.

Imel je oče devet sinov in toliko snah. Vsi so bili dobri,
samo en sin je skrivoma kradel v hiši in razsipaval. Oče je
to opazil, pa ga ni hotel osramotiti javno, ampak se je dogo*
voril z vsemi sinovi, da posejejo proso.

14

Ko dozori prvo proso, ga speljejo domov, zmečejo na
pod, napravijo kopo in ga jame j o meti. Oče je stal ob njih
ter je z lopato razmetaval na vse strani, kar so sinovi in
snahe nameli in očistili. Pa so morali nanovo in zopet na*
novo vse očistiti in spraviti z lopato na kup, ali očetovemu
razsipavanju niso bili kos, ker je sam razsul več, nego so vsi
spravili skupaj.

Ko je bilo družini tega čudnega očetovega ravnanja
dovolj, ga vprašajo': »Oče, kaj vam je? Ne delajte tega,
zakaj tako ne dokončamo nikdar.«

Oče preneha z delom in pravi: »Poslušajte me, otroci!
Mi vsi delamo in pridobivamo, ali v hiši je nekdo, ki raz*
sipava tako, da pridobivanje nas vseh ni kos takemu razsi*
pavanju, in če bo oni tako delal dalje, nas spravi na beraško
palico. Poznam ga, ki tako dela, ali pred vsemi ga ne maram
osramotiti, povem mu to na samem. A sedaj delajmo dalje!«

9. Varčevanje.

Iz mesta, kjer je požar uničil mnogo hiš, je šlo nekaj
ljudi v bližnja sela prosit za pogorelce pomoči in miloščine.
Spotoma pridejo na dvorišče imovitega kmeta, ki je pravkar
grajal hlapca, ker je preko noči na dežju pustil vrv, na
kateri se je sušilo perilo.

»No, ta človek je strog in od sile skop,« reče eden na*
biralcev. »Ta gotovo ne da ničesar.«

»Vendar poizkusimo!« pravi drugi. Gredo h kmetu, ki
jih sprejme nad vse ljubeznivo, odvede v hišo in posluša
njih prošnjo. Kako so se začudili, ko jim da kmet takoj;
denarno podporo in povrhu obljubi, da pripelje pogorelcem
tudi še drv in živeža.

Niso se mu mogli dovolj zahvaliti za ljubeznivost. Od*
krito pa so tudi priznali, da se niso nadejali takega sprejema,
in daru. Ko so namreč slišali, kako je za malenkost ostro
grajal hlapca, so mislili, da jih odpravi praznih rok.

»Res, moji dragi,« jim odgovori kmet. »Prav zato, ker
pazim na vsako malenkost, me je Bog blagoslovil in sem
srečen, da morem pomagati nesrečnim.«

15 .

10. Marljivost in vztrajnost.

Naš nedosežni’ prirodoslovec Fran Erjavec je kaj rad
opazoval živali ob njih delu. Nekoč je gledal mravljo —
njegov krasni spis o mravlji ste nekateri morda že čitali —
ki se je silno trudila, da odnese treščico na svoje mravljišče.
Treščica je bila večja od mravlje, pa ji je neprestano uhajala
iz čeljusti, a živalca je vedno in vedno iznova pograbila
težko breme.

Dvajsetindevetkrat je prišla s treščico prav do vrha
svoje zgradbe, a prav tolikokrat se je skotalila z bremenom
vred zopet doli. Erjavec je že mislil, da utrujena mravlja
preneha s tem brezuspešnim delom. Kaj še! Tridesetič je
zgrabila svoje breme in ga srečno prinesla na vrh mravljišča.

11. Ples kralja Matjaža.

Enkrat naprej, enkrat nazaj —
kralj Matjaž si izbira raj.

Gori in doli, tretjič okoli
kralj Matjaž si Alenko izvoli.

Trikrat po sredi, četrtič na kraj:

»Kralj Matjaž, Alenko nazaj!«

Roke navzkrižem — križa kraža —

Turki, lovite kralja Matjaža!

Bijmo s petami — tok, tok, tok!

Konjič Matjažev — skok na skok.

Oton Župančič.

12. Princesinja in zmaj.

V naši gori je živel zmaj. Strašno je bil hud in spomladi
je začel vsako leto razsajati in rjuti. Tako jako je tulil, da
se je svet tresel in da se je gora majala in grozila, da se
pogrezne na vas in jo podsuje. Kmetje so se bali in so prosili
sveto devico Nežo pomoči; matere so jokale in so klicale
na pomoč svetega Krištofa, ki je bil tako močan, da je ruval
smreke, naj vendar pride in jih reši zmaja. Dekleta pa so
imela največ zaupanja v božjega viteza, svetega Jurija, in

16

so pričakovala, da prijezdi na bistrem belcu in s sulico raz*
kolje žrelo krutemu zmaju. Vse dni in vse noči se je razs
legal prežalostni jok po devetih vaseh na okoli, zakaj' zmaj
je zahteval vsako leto najlepšo deklico; in čimdalje so
odlašali očetje in matere, ker se niso mogli ločiti od pre*
ljubih hčera, tem huje je divjal zmaj v gori. Z repom je
lomil skale in butal ob kamenite stene, da se je vrh vzdb
goval in so velikanske pečine grmele v dolino ter razbijale
kmetom hiše. Tako dolgo ni utihnil zmaj, dokler ni dobil
deklice; potem je miroval leto dni, a drugo pomlad je hotel
imeti novo žrtev.

Dolgo niso bile uslišane prošnje i'n molitve kmetov;
veliko prezalih deklet so že žrtvovali starši požrešnemu
zmaju. Nekdaj pa je bila prav, prav zgodaj pomlad, in tisto
leto je šel princ, sin našega kralja, po nevesto. Moral je
prehoditi devet dežel, prevoziti devet morij in nazadnje je
našel prežlahtno gospodično, hčerko samega španskega
kralja.

Neznansko je bila lepa, belih lic kakor lilija, na sredi
čela ji je sijala srebrna zvezda in na zlatih laseh je žarela
njena krona kakor solnce.

In princ se je napotil s svojo nevesto iz zamorske
dežele v cesarsko mesto, da je tam praznoval poroko.
Strašno veliko je bilo svatov z njima in balo so peljali na
desetih vozovih. Ne vem že, koliko skrinj je bilo žita, pre*
diva, platna, rjuh, blazin in drugega. Toliko vem, da so
imeli na zadnjem vozu zlat kolovrat in srebrne statve, tako
da ni bilo pogrešati prav ničesar, česar je treba v dobri hiši.

Šli SO' skoz našo vas in se ustavili doli ob cesti, da malo
počijejo. Princesinja pa se je ločila od družbe — menda je
že princ premalo pazil nanjo — in je šla gledat proti gori.
Nesreča je hotela, da se je izgubila proti breznu, kjer je
bil zmaj. Jako je bila radovedna; zato se je nagnila čez rob
in pogledala v neizmerno globočino'. Zmaj se je bil tisto
leto že zdramil. Mel si je zaspane oči in pogledal iz jame.
Kar ti uzre lepo princesdnjo; pograbi jo s kremplji in jo
potegne k sebi v strašno brezno. Potem se je jel grohotati
tako grozno, da se je gora razklala ter sta nastala dva vrha.

Princ vpraša po nevesti in je ne najde. Takoj razvidi, da
jo je ugrabil zmaj. Opaše se s silnim mečem, skoči v

17

brezno ter gre na zmaja. Tri dni in tri noči sta se kosala;
tako sta se bojevala in tolkla, da je kar grmelo in bučalo
v gori, kakor bi treskale strele in pokale skale.

Ko pa je vstalo četrto jutro, je princ premagal' zmaja
in rešil nevesto. Skočil je z njo iz brezna. Kar zasvetilo se
je po deželi, tako so blestele in cvetle lilije njenih lic, tako
je sijala srebrna zvezda in žarela krona na zlatih laseh.
Princ pa je zgrabil veliko pečino, jo treščil v brezno in ga
popolnoma zadelal. In kjer je bila poprej jama, je začel
izvirati studenec, ki teče še dandanes doli pod našo vasjo.

Cvetko Golar.

13. Stric iz Amerike.

Živela je na Dobravi vdova Lenka, ki je imela edinca
Markca, ljubeznivega, živahnega dečka. Bivala sta v prh
jazni hišici sredi vasi. Okrog hišice se je razprostiral vrt,
dehtečemu šopku enak, ki ga je skrbno gojila gospodinja
Lenka. V hišici pa je bilo na eni strani stanovanje, na drugi
strani pa je bila majhna prodajalnica, kjer so kupovali
vaščani svoje najnujnejše potrebščine, da jim ni' bilo treba
za vsako malenkost hiteti v bližnje mesto. Otroci, zreli za
šolo, so hodili sicer vsak dan tja, ker na Dobravi niso še
imeli šole; toda vsega, česar so potrebovali starši, mladina
tudi ni mogla znositi domov. Vihravim otrokom je bilo
težko zaupati mnogo denarja, ker bi ga lahko izgubili;
s pozabljivci je pa po vsem svetu tako, da jim lahko eno
in isto reč stokrat naročiš, a jo natanko tudi stokrat po<=
zabijo.

Zato so bili Dobravci veseli, da so imeli Lenko, ki jim
je vedno postregla z dobrim in cenim blagom, kolikor so
ga nujno potrebovali: sol, kis, olje, poper, igle, šivanke,
trakovi — vsega tega in drugega blaga je bilo pri Lenki na
izbiro. Veseli pa so bili Dobravci tudi zato, ker ni bilo
treba otrokom begati po mestu od trgovca do trgovca,
ampak so jo lahko takoj po končanem pouku mahnili proti
domu. Vkljub temu pa je bilo vendarle vsak dan nekoliko
zamudnikov, ki so pozno prihajali domov. Spotoma jih je
že zmotila ta ali ona reč, da so otroci stregli svoji ra dovede

2

18

nosti in pozabili na ponovna naročila staršev. Ti pa so
imeli vsak dan iste skrbi, da se ne bi dečku ali deklici
pripetila kaka nezgoda ob postopanju po cestah in ob
zapoznelem povratku. Ni bilo' skoro dneva na Dobravi, da
se ni tu in tam oglasila želja: »O, ko bi imeli šolo doma, da
bi ne bilo teh večnih skrbi!«

Lenki se je prav dobro godilo, kakor pravim. Prodajah
niča ji je prinašala toliko dohodkov, da je krila svoje
izdatke in skrbela za red in snago v hišici in okoli nje.
Markec ni še hodil v šolo, zato je lahko vedno nanj pazilo
ljubeče materino oko. Večkrat pa je došlo Lenki tudi ljubo
pisemce od brata Antona iz daljne Amerike, kamor je
odšel že pred kakimi petnajstimi leti, ko Markca ni še bilo
na svetu. S pisemci pa je dohajal tudi denar, ki ga je Anton
pošiljal Lenki, da bi ne trpela pomanjkanja. In čimdalje
glasneje je govoril Anton v pismih, da ga vleče srce domov,
ker je sit življenja v tujini in si' želi na stare dni počitka
v domačem kraju. Naj ima Lenka zanj pripravljeno sobo
na podstrešju. In ko je Lenka dobila Markca, ni stric Anton
nikoli pozabil v pismu pristaviti pozdravov njemu. Ko pa
je Lenki umrl mož, da je ostala z Markcem sama, je pisal
stric iz Amerike, naj se preveč ne žalosti, ker bo' že on
skrbel za ljubega svojega nečaka. Ubožec je sicer, ker nima
več očeta, zato pa ima strica, ki nikoli ne pozabi nanj.

Lenka je lepo priredila sobico' na podstrešju. Bila je
tako prijazna in vabljiva, da bi bilo bivanje v njej všeč še
tako razvajenemu človeku. Imela je mično poslikane stene
z rožastim pasom ob vrhu, ki se je vil ob stropu kakor
vonjiv venec. V kotu je stala belo pregrnjena postelja, dalje
je bilo ob stenah razpostavljeno drugo pohištvo, ob dveh
oknih so pa viseli beli zastori. Izpred njih so se spuščale
na zunanji zid goste zelene brade nagljev, posute z rdečimi
cvetovi. Skozi ti dve okni je plaval pogled v svetlo daljavo,
ki je mrgolela v jasni solnčni luči, vsa pogrnjena z njivami
in s travniki, ob sinjih gorah na obzorju omejena s temno*
zelenimi, šumečimi, pretajne pesmi pojočimi gozdovi.

Tu bodi pokojno bivališče stricu Antonu, ko se vrne
iz viharne tujine pod ljubljeno domačo streho!

Neštetokrat je stopila Lenka v to izbo, da je pobrisala
prah s pohištva, jo prezračila in pregledala, je li stoji vsaka

19

stvar na svojem mestu, vsak trenutek pripravljena, da
sprejme in pozdravi novega stanovalca. Vedno je bil
Markec z materjo, saj je hotel tudi on imeti svoj delež ob
tem, kako ljubeče roke pripravljajo 1  mirno 1  sobico, belo
izbico njemu, ki se vrne — stricu iz Amerike!

Zdolaj v sobi, kjer sta bivala z materjo, je visela na
steni njegova podoba. Ni bilo dneva, da bi se je ne dotek=
nile Markčeve oči. Gledale so 1  .prijazno lice znanega ne=
znanca — ljubo lice, tako' slično licu drage, edine matere!
Markčeva dobra roka je utrgala na polju cvet, na vrtu rožo
in ju prinesla stricu v dar, v neizgovorjeno pozdravilo. In
ko je ob pozlačenem okviru cvetje u venilo in se žalostno
pobesilo, pa ga je nečak nadomestil z drugim. A Markcu ni
bilo dovolj tega nemega strica. Želel si je pravega, živega,
govorečega! Vedno je priganjal mater, naj mu piše, da je
že davno vse zanj pripravljeno, naj torej kar nič več ne
odlaša s povratkom, ampak pogumno naj stopi na čoln ali
na ladjo, da ga potegne preko silnega morja! Če bi morje
kaj sitnarilo — nič strahu! Markčeva prošnja ga ukroti, da
mu ne pogoltne strica. In s kako pravico bi mu ga vzelo?
Do strica Antona nima nihče drug pravice nego on, Markec!

Tako je dečku lepetala presrčna beseda, izvirajoča iz
domišljije, ki mu jo je budilo materino pripovedovanje.
Markec je vedel, da ni morje vaška mlaka, a vedel je tudi,
da ni njegov stric strahopeten zajec, ki bi se zbal morskih
valov. In kakor je prišel v Ameriko, tako pride tudi na
Dobravo. Saj je vendar mož!

In končno se je raznesel po vsej Dobravi glas: »Stric
iz Amerike se vrača!«

Markec je bil tisti, ki ga je gnala do naj višje radosti
razigrana dobra volja po vasi razglašat veselo novico: »Stric
iz Amerike prihaja! Pisal je mami, da je že na poti! Vsak
dan lahko pride! Morda je že doma pri mami! Najdebe*
lejšo kokoš mu mama zakolje in speče, kadar pride! Ju-
hu-hu...«

Tako je govoril in vriskal Markec, ko je dirjal po vasi.
Kmalu se mu je pridružila vaška mladina, ki se je radovala
z njim. Markec ni samo dirjal po vasi, ampak tudi skakal
je od veselja, plesal in se vrtel kakor na svatbi. »Ju-hu-hu!

*>'

20

Hopsasa-tralala!« je odmevalo po vsej Dobravi, »stric iz
Amerike, stric i'z Amerike!«

Markec se je zasukal in zakrilil z rokami, kakor da se
zdajci požene v poletu od zemeljskih tal. Otroci so se brž
sklenili z rokami v širok krog in so veselo zarajali na pro*
storni tratim kraj vasi. Vsi so se radovali z Markcem, vsi
so željno pričakovali prihoda strica Antona. Od poskočne
razigranosti so jim žarela lepa, zdrava lica; vsi so blagrovali
Markca. Ko so se začele bližati večerne sence, je mladina
odšla domov. In v vsaki hiši so govorili zvečer o Antonovem
prihodu in o srečnem Markcu, ki ga je tako težko pričakoval
in ga končno tudi pričakal.

In ko je naposled res prišel stric iz Amerike, ni bilo
Markca nikjer več videti samega, a tudi strica Antona ne.
Vedno sta bila skupaj. Lepo za roke sta se držala in sta
hodila od soseda do soseda. Anton je pozdravljal svoje
znance in prijatelje izza mladosti in se je seznanjal z onimi,
ki so v dobi njegove odsotnosti dorasli in zagospodarili na
domačijah svojih očetov. Ponosno je stopal Markec poleg
strica. Dvigal je proti njemu vesele poglede in poslušal
njegovo pripovedovanje.

Večinoma pa sta bila Anton in Markec doma.

Gospodinja Lenka je stregla bratu Antonu, kolikor je
največ mogla. Posebno jo je veselilo., da mu je lepa sobica
toliko prijala. Bratu je pripovedovala do podrobnosti na*
tanko, kako se ji je godilo, ko ga ni bilo doma, a tudi Anton
je imel dovolj pripovedovanja. Markec ga je verno poslušal.
Tako je lahko spoznal iz stričevih besed, kako se mu je
godilo v Ameriki.

V začetku je moral trdo delati po rudnikih in tvornicah.
Ker pa ni razmetaval zaslužka, si je prihranil toliko denarja,
da je mogel od znanega trgovca prevzeti trgovino, ko se je
prvi lastnik preselil v domovino'. Sreča mu je bila mila.
Ljudje so mu zaupali. Z delom in s poštenostjo si je pri*
dobil dobro ime. Posla je imel vedno dovolj. Njegovo
imetje se je lepo množilo.. In vedno glasneje se je v njem
zbujala želja, da bi se vrnil v domači kraj, kjer hoče pre*
živeti stara leta in skrbeti za Markca. Prodal je trgovino
in — glej, sedaj je doma!

21

Stric Anton je prinesel lepe denarce s seboj! To se je
brž razvedelo po vasi. A nihče mu ni bil tega zavidljiv, ker
je bil resni mož z vsakim prijazen. Kdor se je zatekel
k njemu, je vsakemu pomagal' z nasvetom in z dejanjem.
S seboj je prinesel tudi mnogo izkušenj in dobre, rado*
darne roke.

Lenki je preuredil in popolni! trgovino, da je bila lično
in bogato založena. Sam ji je tudi pomagal v prodajalnici,
da se je laže posvetila gospodinjstvu. Prikupil je toliko
posestva, da bo za domačo rabo vedno dovolj poljskih
pridelkov, če bo letina količkaj ugodna. Plašil in sramoval
se ni nobenega dela niti doma niti na polju. »Delo ni sra*
mota, lenoba je sramota!« tako se je glasilo načelo strica iz
Amerike. Njegov zgled je blagodejno vplival na vso okolico.
»Ako ni Antona sram delati, tudi nas ne sme biti!« so
govorili možje in žene, pa so veselo in uspešno hiteli za
svojimi posli. Tudi Markec je bil zvest posnemalec svojega
strica. Nikoli ni malomarno posedal in zdehal od dolgega
časa, ampak vedno je dobil doma in zunaj hiše kaj opravila,
ki so ga zmogle njegove šibke moči. Z zadovoljnimi pogledi
se je oziral nanj stric, ki je imel svojega nečaka res srčno
rad.

Kakega pol leta potem, ko* se je Anton vrnil domov, je
poklical sestro Lenko* v svojo* izbo in ji je dejal: »Preračunal
in preudaril sem vse tako*, da bo prav zate, za Markca in
zame. Pa tudi za vso Dobravo!«

Potem ji je povedal, koliko denarja ima prihranjenega.
Tega naj ostane toliko in toliko za dom in za Markca, a del
njegovega imetja bodi darovan javnim koristim.

Markca, ki je nepovabljen prikoracal za materjo, je
stric dvignil k sebi na kolena, mu gladil mehko lice in
govoril: »Pred vsem bova z materjo skrbela zate, Markec!
Kar te bo veselilo, to pa boš. Če boš hotel biti doma v
trgovini, pa boš. Ampak učiti se boš moral in priden boš
moral biti!«

Markcu je tako dobro del prijazni glas strica Antona.
Takrat bi mu bil obljubil, karkoli bi bil hotel stric. V navalu
srčne ginjenosti pa ni Markec dobil prave besede. Z rokami
se je spel do stričevega vratu, ga objel in tesno pritisnil

22

svoje ličece na njegovo lice. Materi je bilo tako mehko v
duši, da se ji je utrnila solza radosti.

»Na Dobravi sezidamo' šolo, svojo šolo!« je nadaljeval
stric. »Da se ne boste poniglavci grdi potepali po cestah in
da ne bodo vaši starši venomer v skrbeh!«

Markec je široko odprl oči in vprašal s čudečim se
glasom: »Šolo — šolo dobimo?«

»Šolo, pravo pravcato šolo!« je potrdil stric. »Jaz bom
prispeval z denarjem, sosedje pa naj pomagajo’ z delom,
z lesom, s kamenjem, z vožnjo'. Kar kdo ima in more, to
naj da! Pa se kmalu dvigne na Dobravi nova, velika hiša
— hram znanja in omike! Danes še ne umeš tega, dragi moj
Markec, a ko dorasteš, ti pride spoznanje, da nisi nič brez
znanja in omike!«

Stric Anton je hodil od soseda do soseda, prigovarjal
vsakemu in vnemal vsakega toliko časa, da je vsa vas odo*
brila njegovo namero in mu obljubila naj izdatnejšo pomoč.
Dogovoril se je s stavbenikom v mestu, ki mu je napravil
načrt in stroškovnik. Obljubil mu je stric iz svojega štiri«
deset tisoč dinarjev, s čimer je bilo delo plačano, a vse
drugo nanosijo, navozijo in podare Dobravci. Oblast mu je
odobrila načrt ter dala stavbno dovoljenje.

In na Dobravi sč je začelo življenje, kakršnega prej in
poslej ni bilo tam. Eni so kopali temeljne jarke, drugi so
dovažali kamenje, pesek, opeko, apno, tretji so pripravljali
les. Vsa vas se je gibala v veselem delu. Zidarji so marljivo
gradili, da so zidovi kar vidoma rasli iz tal. Bilo je že treba
postaviti ob njih odre. Stric Anton je pomagal, kjer je bilo
treba. Razkladal je z voz, podajal opeko, primerjal zidanje
z načrtom, in ko je bila stavba dozidana, je pomagal dvigati
tramove za ostrešje, ki so ga spretno sestavljali vešči tesarji.

Markec je stal ob cesti in je — z rokami, sklenjenimi
na hrbtu — zavzeto gledal visokopritlično hišo pred seboj.
Na desno stran je 'bilo pripravljeno učiteljevo stanovanje,
na levo pa je stala prostorna učna soba z visokimi okni.
Prostor okrog šole je bil sicer založen z raznim gradbenim
blagom, a tamkaj se pozneje razprostre pisan in dehteč
vrt — enak vrtu ob domači hiši. O vsem tem ga je poučil
stric, zato je pa Markec vse to vedel in zato je Markec vse
to razlagal vsakemu, ki ga je hotel poslušati.

23

»Bog ve, koga dobimo za učitelja? Ali bo hud ali ne
bo hud?« vpraša Markec samega sebe.

Tedaj pa se pojavi zgoraj ob strešju stric Anton in v
desnici' drži veliko zastavo — našo trobojnico'. Spenja se
po strehi, oprijemajoč se z levico latev. In ko pripleza do
slemena, ga zajaše, se pomakne do roba na pročelje ter
tjakaj pribije in pričvrsti zastavo. In troje plamenečih
jezikov, združenih v nerazvezno celoto, v modro-belo-rdečih
pogonih radostno in ponosno zaplameni v solnčnem veli*
kem opoldnevu, ki se je bil razlil veličastno in dobrotno
nad novo šolo in nad vso Dobravo!

»Kaj delaš, stric?« jekne vprašanje s ceste.

»Ali jo vidiš, Markec? Vidiš li našo zastavo?« odg o*
vori stric.

»Vidim jo, vidim!« pritrdi deček in poskoči in zaploska
od prevelike radosti.

»Zastava je naša, šola je naša, vse je naše, kar obje;
majo sedaj moji pogledi!« govori z mogočnim glasom stric
Anton.

»Naše — naše!« odmeva od vseh strani. e.  Gangl.

14. Pogumna dekla.

Imeli so sosedovi deklo Katro. Bila je za pol komolca
večja od drugih žensk, pa močna in pogumna je bila kot
malokateri moški.

Ko so se nekoč menile deklice na preji, da jih je tako
strah, da ne bi' šle za noben denar zdajle na pokopališče
v Rupe, ustavi Katra vreteno in pravi: »Mene pa ni nič
strah, deklice! Ako bi mi kdo dal šmarni tolar, bi šla
precej.«

To zaslišijo fantje za vrati. »To je pa težko, da bi bilo
res, ženska je ženska; marsikoga, ki noisi hlače, bi bilo
zdajle strah iti do Rup,« menijo' mladeniči in naglo> zlože
za šmarni tolar. Eden ga dene na mizo, rekoč: »Katra,
tukajle pred može sem položil denar. Ti pojdi do Rup in
tvoj bo. Mi pa ne bomo drugače verjeli, da si bila tamkaj,
kakor da boš v sneg zasadila kolček, ki ti ga bomo dali.«
Pastir prinese kol s tnala in ga.poreže v hiši, da bi se rajši
zasadil v zmrzli sneg.

24

Katra vzame kolček ter odide. Vsi strahoma pričaku*
jejo njenega povratka,

»Tone,« pravi naposled ded gospodarju, ko je minulo
že poldrugo uro, »Tone, ako imaš katero brezovo baklo
suho na izbi, le naj gre eden ponjo, prižgite jo in pojdite
gledat, kaj da dekliča ni. Bojim se — ako pa nimaš bakle,
vzemi butarico trsak ali pol škopnika. Sam bi šel rad
z vami, ali moje noge so preslabe, težko bi vas dohajal.
Le pojdite, Tone, pa če imate kaj vode, na sv. Treh kraljev
dan blagoslovljene, poškropite se z njo in poiščite deklico!
Ve ženske bi pa molile.«

Šli so z lučjo dekle iskat, a so jo prinesli šele zjutraj
mrtvo domov.

Ker je bil sneg zmrzel, da je držal vsakega človeka, so
sledili sosedje, iščoč Katre, njene stopinje le tako dolgo,
dokler so se zamazani črevlji poznali po snegu. Ko so se
bili črevlji odrgnili, tudi sledu niso več puščali, snežena
skorja pa se ni vdirala. Ko pridejo do Rup, ne najdejo
Katre nikjer. Iščejo dve uri, pri Rupah, po poti sem in tja,
ali nikjer je ne najdejo. Šli so domov, mraz jih je moril in
so menili, da se jim je skrila doma.

Šele drugo jutro jo najdejo dober streljaj daleč od Rup.
Čepela je na tleh napol, pred njo je bil kolček zasajen skozi
močni njen predpasnik globoko v trdi sneg. Oči so ji bile
izbuhle, lice bledo kakor sneg pred njo in v telesu ni bilo
več duše.

Praznoverni kmetiški ljudje so dejali: »Strahovi so jo
umorili. To je res, za denar, Bog obvaruj, ponoči kam
hoditi!« Umnejši možje pa, duhovni pastir, zdravnik in
drugi, o katerih pravijo, da znajo več kot hruške peči, so
razkladali to reč takole: Hotela se je izkazati' in je šla mimo
Rup še malo dalje. Zasajala je kolček in ga po nerodnosti
zasadila skozi svoj predpasnik. Ko potem pripeta ni mogla
vstati, je mislila, da jo vrag drži nazaj. Ker se je prav dobro
sledila lisica iz Rup in zopet na Rupe, morda je baš v tem
strahu videla še lisjaka, lezočega iz jame proti njej, je to
prazne vere polno dušo toliko prestrašilo, da je omedlela.
Potem je zmrznila. Tako je potrdil zdravnik, ki jo je
preiskal. Zdravnik je tudi trdil, da bi jo bili morda še oteli
smrti, ako bi jo bili našli ponoči. j os i p  Jurčič.

75. Ponočna potnica.

Po nebu ščip plava,
šumi, šumi Drava...

» Prepelji, brodnik, me takoj!
Oh, meni mudi se,
in preden zdani se,
mi daleč je priti nocoj.«

Po nebu ščip plava,
šumi, šumi Drava ...

Čez reko čoln črn leti.

A potnica pozna,
velika in grozna
z brodnikom v njem tiho sedi.

»Telo kot kost suho
zavijaš v rjuho,
mrtvašk iz ust diše ti puh!

Pod čelom prikrita
dva ogla gorita  —

'Ziv človek si, ali si duh?«

»»Kaj znoj si otiraš?

Kaj v me se oziraš?

Naprej, naprej tiraj svoj čoln!«
In žena vzravna se,
glej, veča se, rase  —

Ves čoln že je skoro je poln.

Po nebu ščip plava,
šumi, šumi Drava...

Pri bregu! Čoln butne na kraj.
»Kdo, tujka, si grozna?

O potnica pozna,
brodnino odštej mi sedaj!«

»»Za mano smrt bleda,
puščoba in beda,
strah, stok in drget pred menoj!
Kdo tvoja sem druga?

Ime mi je  — Kuga!

Nocoj grem na desni breg tvoj!

26

V vsak dom se odpravim,
ljudi vse podavim . . .

A tebi naj milost storim!

Ne boš čul vpijočih
in gledal ne mročih  —

Zdaj prvega tebe vmorim!««

Anton Aškerc.

16. Vile.

Na Gorjancih so prebivale v starih časih vile. Vile so
bile prelepe, mlade deklice, ki niso poznale ne matere ne
očeta. Možiti se niso smele. Oblačile so .se v belo tenčico,
ki jim je pokrivala vse truplo do gležnjev. Las si niso sple=
tale, usipali so se jim v gostih, zlatorumenih kodrih prosto
do kolen. Vendar so se pa jako marljivo česale, in to vselej
o zarji. Takrat jih je človek videl najlaže, ker so bile tako
zamaknjene v to opravilo, da niso zapazile, ali so same
ali ne. Človeške družbe so se bale in ogibale, dasi ljudi
niso sovražile, ampak so jim še dobro svetovale in jim
o priliki rade storile tudi kaj dobrega. Peti so znale tako
lepo, da se jih človek nikoli ni naveličal poslušati, toda
ni jim bilo povšeči, da jih kdo čuje. Tudi ples so ljubile,
ali gorje tistemu, ki je prišel iz zvedavosti gledat njih
kolo! Živele so ob sadju, grozdju in gorskih zeleh. Po
navadi so samo večerjale, podnevi pa niso drugače uživale
ničesar, samo če jih je povabil 'kak junak in poštenjak,
ki ni vedel, kdo so. Kdor jih je videl na plesu ali pri jedi
in jih poznal, tega so kaznovale brez milosti. Ustrelile so
ga v roko ali nogo, včasih tudi v obe roki in nogi, če so se
prav hudo ujezile, tudi v srce, da je kar precej umrl. Pod
zemljo so imele spravljene silne zaklade zlata, srebra in
biserov in so jih varovale tako skrbno, da jih ni mogel
nihče izslediti in dvigniti. Če jih je našel kdo po naključju,
mu niso prinesli sreče, ampak kvar in pogubo. Pravico, da
se z njimi okoristi, je imela samo nedolžna mladež. Sploh
človeka ni ubranila vilinske jeze nobena druga reč nego
neoskrunjena nedolžnost. Večkrat so vile vzele svoje dra;
gotine iz podzemeljskih kleti in jazbin in so- jih sušile na
kakem prisojnem kraju. Če se je nameril nanje nedolžen

27

otrok, je smel ugrabiti brez kazni, kolikor je hotel, grešnika
so pa gotovo umorile. Kmetje so se vil po eni plati močno
bali, po drugi pa tudi veselili. Kadar so se oglasile: Sejte!
sejte!, so šli sejat, in seme jim je takrat vselej dobro obro*
dilo. Kadar so svetovale: Režite! k oljite! vežite! kopljite!
berite!, so se napotili še tisto uro v vinograde in so pridelali
vina, da jim je zmanjkalo posode. Najrajši: so imele junake,
ki so se borili s Turki in prelivali svojo- kri za krščansko
vero. Dokler so hodili Uskoki v boj samo- na Turke, so se
prikazovale med njimi prav pogostoma. Velevale so jim, kaj
jim je delati, česa se ogibati. Pomagale so jim v vsaki sili,
posebno skrbno so pa ozdravljale rane junakov, ki -so se

vrnili iz vojne. Dajale so jim piti vodo- planinskih zeli! ali

pa so jim obvezovale rane z dolgo, neznano travo, in ubogi
bolnik je najkasneje v treh dneh gotovo okreval. Ko so se
pa Uskoki jeli vojskovati tudi s kristjani, so pobegnile
srdite vile za vselej z Gorjancev, in zapuščeni vojaki so
umirali od teh dob tudi za neznatnimi ranami. Samo ena
vila je ostala na gori, da pazi na zaklade, ali niti ona ni

hotela ljudem nič več svetovati, kdaj in kako- naj prično

kak posel; tudi bolniki so jo klicali zaman na pomoč.

Sanjal je nocoj naš Tonček, Srka, srka, sladko mlekce

Janez Trdina.

17. Tončkove sanje.

da je žolta ribica,
lepo pikčasta in gladka
in tenka ko šibica

in lepo posname ga,
in na dnu je bela gora
iz sladkorja samega .. .

pa da plava v beli vodi, Ah, to je pač grizel Tonček,

pa to bela voda ni, grizel, lizal in cmakljal

in to je le sladko mlekce, in z jezikom sladkosnednim

ki se krog njega cedi. ustnici oblizoval.

Toda bela rosa pride,
škrljiček zagostoli,

Tonček se zbudi, ležeč še
v svoji mehki postelji.

Dragotin Kette.

28

18. Domačija.

Pavle je bil sin Martinovca, kajžarja s hriba. Dvajset
štiri leta mu je bilo, ko je prodal svojo hišo in se odpravil
v Ameriko.

Komaj je imel v roki denar in komaj je vedel, da bajta
ni več njegova, jo je pogledal s strmečimi očmi in je spo*
znal nenadoma, da jo ima od srca rad. Vsa drugačna je bila
bajta, ves drugačen svet okoli nje. Vsako veselje njegovo in
vsaka njegova bridkost, vse je bilo napisano na tej bajti
z razločnimi črkami, ki bi jih nobena roka ne izbrisala in
nobena voda ne izprala. Bajta je imela spredaj samo dvoje
majhnih in nizkih oken. Ko se je Pavle poslavljal, se mu
je zdelo, da gledata okni za njim kakor dvoje žalostnih,
očitajočih oči; in da ga kličeta, se mu je zdelo, in da pravita:

»Ne očeta nimaš in ne matere, nikogar ni, da bi te v
bridkosti tolažil in da bi se veselil s teboj. Kakor ti je dom
siroten in ubog, zdaj ti je oče in mati, sestra in brat. Po?
slušaj njegovo besedo, kakor da bi mater poslušal!«

In res se je Pavletu zdelo, da sliši njegovo besedo.

»Če ti je popotniku sreča milostna, Bog ti jo blagoslovi!
Ali kadar boš jokal, za kom boš jokal? Kadar bodo zaradi
vsega hudega splašene tvoje misli, kam bodo begale? Še
enkrat se ozri in nikoli ne boš pozabil ne mojih besed ne
mojih oči.«

Pavletu pa je bilo, kakor da se poslavlja od matere —
tam stoji na pragu, za njim gleda, za sinom popotnikom in
njene oči so vse solzne.

Takrat je obšla Pavleta grenka misel:

»Kaj ne bi rajši ostal? Uboštvo in žalost sta tukaj, ali
oboje vidim pred seboj kakor svojo dlan, nič mi ni skrb
tega; vidim, kako bom živel in kako bom nekoč umrl. Trda
bo zemlja, ki jo bom obdeloval, ali moja bo; trd bo kruh,
ki ga bom jedel, ali moj bo. Kaj je tam za morjem? Devet
jih je obogatelo, devetkrat devetdeset pa jih je poginilo od
gladu in od vsega hudega. Ali potegnem rdečo karto, ali po*
tegnem črno? Kdor je vesel in prešeren, kdor vriska brez
skrbi, potegne rdečo; ali črno potegne tisti, ki trepeče in
omahuje. Meni pa je srce malodušno kakor otroku, ki kliče
po materi!«

29

Že ob tisti grenki uri slovesa je Pavle občutil, da ni
hrepenenja tako globokega, nego je hrepenenje po grudi;
nobeno drugo ne živi v srcu do poslednje kaplje, ne gloje
v glavi do poslednje misli. Kdor je bil tako blagoslovljen,
da je mogel reči: »Ta kos zemlje, pa če je še tako majhen,
da bi ga z dlanjo pokril, je moj; moje roke so ga napravile
rodovitnega, pot od mojega čela ga je gnojil!« — kdor je
tako rekel, ne pozabi na tisto ped zemlje nikdar več. Uko*
reninil se je vanjo z vsem srcem in z vso mislijo, koprnenje
po njej ga spremlja po vseh daljnih potih, čez dežele in čez
morje; še ob poslednji uri jo pozdravljajo umirajoče oči.
Vsem tistim, ki so šli grenkega kruha služit na Vestfalsko
in v Ameriko — kam jim hlepe oči v samotnih urah? Čez
gore in doline in preko morja, tja na osameli dom, na
kamenito grudo, na sirotno bajto ipod klancem, na mo*
čvirno loko ob potoku. Srce zajoka od bolnega koprnenja
in roka se zgane, da bi pobožala tisto kamenito grudo kakor
mati spečega otroka, kakor sin mrtvo mater.

Take misli so prešinile Pavletovo srce. Povesil je glavo
in do solz mu je bilo, ko se je poslovil brez besed. Hitro
je šel po klancu navzdol in se ni več ozrl.

Ivan Cankar.

19. Pastir Tetrev.

Klančarjevi so dobili novega pastirja, starega Tetreva.
Otrokom se je priljubil takoj prvi dan, ker je znal tako
smešno pomigniti z lasmi nad čelom in govoriti, kot bi
rožice sadil.

»No, otročički,« jim je rekel Tetrev prvi večer, »ali
pridete na pašo? Pridite, pastirčki! Videli boste, kako bo
kratek čas. Skakali boste kakor kozlički, ali pa vam jaz
povem kako lepo zgodbico.«

Otroci, ki so jim bili doma dovolili, da smejo iti s Te*
trevom na pašo, so se prepričali, da je mož govoril resnico.
Velika, mehka tratina je bila kakor ustvarjena za letanje
in skakanje. Segala je po eni strani do potoka, po drugi do
gozda, v sredi je stal šop košatih jelš, ob potoku sive vrbe.
Tetrev je skrbel, da so mu izkazovali otroci hvaležnost ne
v besedah, ampak v dejanju. Zdaj je poklical Janeza, zdaj

30

Gašperja: »Janezek, glej, sivka hoče iti v škodo. Vzemi
šibo in teci in obrni jo! Škode tudi živina ne sme delati! —
Gašperček, ali ne vidiš, kako se tamle junca bodeta? Raz?
ženi ju! Ti si moj žandar!« Tako je prihranil Tetrev sebi
veliko potrebnega, otrokom veliko nepotrebnega pota in
marsikako urico je preležal in predremal na paši.

»Danes naredimo pa nekaj drugega,« je dejal ta nad*
pastir nekega hladnega popoldneva. »Gašperček naj ostane
tukaj, da bo vračal, vi drugi pa vsi v gozd in prinesite seh*
Ijadi. Naredimo si ogenj in se bomo greli.«

Kmalu so nanosili precejšnji kup dračja, tako da jih je
Tetrev pohvalil. »No, Gašperček,« je zdaj dejal, »ti pa
povej, čigava je ona njiva ob robu!«

»Naša je, naša,« je dejal Gašper.

»Tako je, Gašperček, zato je tudi tvoja in Jeričina.
Lepa njivica in na njivici raste krompirček. Malo pokoplješ
pod stebelcem, pa ga dobiš. In kako je dober pečen krom*
pirček! Oh, kako je dober! Ali bi ga vi radi jedli?«

»Radi, radi,« so zažvrgoleli vsi.

»Torej pojdite in nakopljite deset krompirjev, toliko,
kolikor ima Jerica prstov na obeh rokah. Bom videl, če
znate šteti.«

Vse prstene roke so imeli otroci, ko so kopali krompir.
Dva so bili preveč izkopali, a so ju zopet zagrebli, da ne
bi mislil Tetrev, da ne znajo šteti. Tetrev je bil med tem
napravil lepo žerjavico, zakopal vanjo' krompir in ga spekel
tako lepo rumeno, da so otroci skakali od veselja in — ker
jih je pekel vroči krompir v roke. Tetrevčka so zdaj imeli
še rajši.

Tetrev pa se je krompirja hitro naveličal; zahotelo se
mu je priboljška. Otroke, ki so si želeli pečenega krompirja,
je pomiril z lepo pripovedko o povodnem možu.

»Poglejte na ono stran vode Temenice!« je dejal in
pokazal s prstom mogočni hrast, ki je stal tik nad potokom.
»Tam pod hrastom je globok tolmun in krnica, ki je ne
more nihče preplavati. Če bi sto vrvi vkup zvezali in na
konec navezali mlinski kamen, pa ne pride do dna. Notri
stanuje povodni mož v velikem gradu, ki je iz samega stekla.
Mize, omare, stoli in postelje v tem gradu pa se lesketajo

31

ocl zlata in srebra in dragih kamenov, tako da človeku
jemlje oči.«

»Ali je že bil kdo notri?« je vprašal Gašper. Drugi so
zamaknjeni tiho dihali, da ne bi preslišali nobene besede.

»Seveda,« je dejal Tetrev. »Neki priden fantiček je bil
notri in povodni mož mu je vse razkazal in mu tudi rekel,
naj si vzame dragotin, kolikor hoče. Fant si je napolnil vse
žepe, ampak to se mu je potem utepalo. Zakaj preveč
človek ne sme vzeti, samo — kar je prav. Tako so se lakom*
nemu fantičku, prav tedaj, ko je zopet priplaval na vrh vode,
raztrgali žepi in dragotine je požrla voda. Prav lepa, zlata
ura mu je pa vendar še ostala.«

»Kakšen je pa povodni mož?« je vprašala tiho Rozalka.

»Tak, kakršen kak drug človek, samo višji in širši je čez
pleča in čez pas. Dolge lase ima in lepo brado, po telesu
pa je ves zelen kakor žaba ali kuščar.«

»Ali je hud?« je vprašala Jerica.

»Kakor je; včasih je hud, včasih dober. Pridne otroke
ima zelo rad, hudobnih pa ne mara. Zdaj ga že dolgo ni
nihče videl; ampak jaz mislim, da je še zmeraj v tolmunu. V
prejšnjih časih je dobil marsikak otrok srebrno ali tudi zlato
uro, dekleta tudi prstan ali uhane. O, kdor se povodnemu
možu prikupi, ta je srečen! Ali bi se mu vi tudi radi pri*
kupili?«

»Pa še kako' radi!« je dejal za vse Gašper, ki se je sicer
bal povodnega moža, še bolj pa je hrepenel, da bi ga videl.

»Povodni mož,« je razlagal Tetrev, »ima sam vsega
dosti, rad pa izkuša ljudi, ali so dobrega srca ali ne. Hudo
se mu prikupi, kdor mu prinese o pravem času kaj dobrega,
kako klobaso ali pleče ali kaj slanine.«

»Teta ima v kuhinji na drogu veliko suhih klobas,« je
dejal Gašper.

»Suhe klobase ima povodni mož posebno rad,« je dejal
Tetrev.

»Jaz mu jih prinesem,« je dejal Gašper in požrl sline.

»Oh, kako te bo rad imel!«

»Jaz bi tudi rad zlato ali vsaj srebrno uro.«

»Jaz pa uhane,« je tiho pristavila Jerica.

»Pri nas,« je dejala Bričeva Rozalka, »imamo veliko
suhih hrušek in krhljev.«

32

»Suhih hrušek in krhljev ne mara povodni mož,« je
povedal Tetrev; »rajši ima posušene češplje in orehe.«

»Kam pa naj prinesem povodnemu možu?« je vprašal
Gašper, ki je že vedel, kaj bo storil.

»Kar meni prinesi, Gašperček!« je dejal Tetrev. »Jaz
že poskrbim, da pride povodnemu možu v roke.«

Tetrev jih je še lepo poučil, kako morajo biti previdni
in nikomur nič povedati, sicer bi se povodni mož razsrdil
in vse za pete v vodo potegnil.

Zamišljeni in razburjeni so prišli otroci zvečer domov.
Jerici so se svetile oči in žarela lica. Ne sedeti ne stati ni
mogla mirno. Gašper se je hrabro premagoval. Mahoma
se je sklonila Jerica k teti Mani in pošepetala: »Jaz pa nekaj
vem, teta.«

»Tiho bodi vendar!« jo je zavrnil brat.

»Kaj pa veš, Jerica?« je vprašala Mana.

»O povodnem možu,« je dejala Jerica skrivnostno.

»Kako si otročja!« se je hudoval brat. »Drugič te ne
vzamemo več s seboj.«

»Ali vam je Tetrev kake zgodbe pravil?« je vprašal oče.

»In kako lepe!« je vzdihnila Jerica. »Gašper bo dobil
najbrž zlato uro, jaz pa zlate uhane.«

»Kaj pa klepetaš, ti grdoba!« se je jezil Gašper.

Očeta je zaskrbelo, da pripoveduje novi pastir otrokom
neumnosti o strahovih in duhovih. Mirno tiste noči tudi
otroci niso prespali. Jerica je bila še drugega dne vsa raz*
burjena. Stopicala je za teto, poskušala, ali je hram odprt,
in vzdihovala, bi li mogla dobiti kaj masla ali slanine.

»Čemu pa ti bo, neumni otrok?« jo je zavračala teta.

»Ah, jaz že vem,« je vzdihnila Jerica in pomislila, ali
ni že rekla morda preveč. Prav žalostna je bila, ko se je
bližal čas, da odide z bratom na pašo, in ona ni še imela ne
masla ne slanine.

»Kaj pa ti tukaj počenjaš?« se je zavzela Mana, ko je
zagledala v kuhinji Gašperja, ki je stal na stolu in snemal
z burklami suhe klobase s sajastega droga.

»Za povodnega moža,« je dejal fant v zadregi in ves
zasopen.

Med tem pa je pritekel sosed Bric. »Ta nemarni Te*
trev,« je vpil, »ta slepar, vse otroke mi je izbebil!«

33

Bric je pripovedoval napol jezen, napol v smehu, kako
so mu hoteli otroci vse predale izprazniti, kjer je imel shra*
njene suhe češplje in orehe. »Zdaj jokajo doma vsi skupaj,
ker je mati vse po vrsti pretepla. Jaz bi pa Tetreva, če ne
bi bil dedec tako star.«

Gospodarja sta sklenila, da Tetreva takoj izplačata in
zapodita. Prihodnji dan je že prevzela pašo teta Mana.
Otroci pa so morali obljubiti, da ne bodo poizkušali več
krasti.

Zdaj ni bilo več tako prijetno na pašniku, pa tudi strah
in skrbi so minule, ker niso več poizkušali prepovedanih
dejanj. Tudi teta je vedela mnogo lepih pripovedek. Najrajši
pa so z njo še peli, ker je znala mnogo lepih pesmic.

Tako so se naučili od nje radi ali neradi mnogo dobrega.

Po dr. Fr. Deteli.

20. Srna in orel.

Na visoki skali je stala skočna srna. Ko jo je ugledal
požrešni orel, prileti k njej in ji reče: »Pač je res, da si
skočna, oj srna, vendar ne bi hotel zamenjati svojih peruti
za tvoje noge.«

»Jaz pa svojih nog ne za tvoje peruti,« se mu odreže
srna ponosno.

»Hm,« de nato orel zaničljivo-, »pa skoči čez tale prepad,
ko se tako hvališ s svojimi nogami! Bomo videli, kdo bo
prej čezenj, ti ali jaz.«

Srno ujeze te besede. Hitro se požene in zaleti čez
prepad. Toda prepad je preširok, in srna trešči vanj tako
nesrečno, da pri tej priči obleži mrtva. Orel pa se veselo
spusti navzdol in si odnese plen brez truda v gnezdo.

»Da, da,« pravi še, ogledujoč mrtvo žival, »kaj bi sam
ugonabljal, ko vas pogubljata častihlepnost in jeza!«

Dragotin Kette.

21. Kralj Matjaž.

Sredi noči, opolnoči
iz sanj se kralj Matjaž zbudi.

Zbudi Alenka kraljica se,
kot zarja bleščijo ji lica se.

3

34

ln dvigne se glav bradatih sto,
molče vprašujejo: »Kaj je to?«

Pred kraljem pa mlad junak stoji,
kakor hrast stoji, stoji, govori:

»Hej, kralj zaspanec, pokaži svoj meč!

Prišel sem ga iz nožnic vleč!«

»»Na steno poglej!««  — ln vzame ga,
z levico krepko objame ga,

z desnico ga prime za ročaj  —
že sinil je, glej, ostrine sijaj!

Čuj prhanje konj, čuj orožja žvenket,
med trumami gre pridušen šepet.

Glej ostrine pol!  — Kak narašča hrup!
Matjažu v očeh vzplamteva up!

Že šum je in hrup med trumami vstal  —
kdo zrl je vihar že z gorskih skal?

Vse v stremenih stoji, vse v sedlu sedi —
a junak se prestraši in zbeži.

Mrmraje razjahajo čete se,
spet padejo v sen, zaklete  vse.

Matjaž ob mizo udari srdit:

»Čemu si prišel me ti še budit!«

Alenčica vzdihne in skloni glavd,
in spet je pod Krimom kot prej mrtvo.

Oton Župančič.

22. Kraljevič Marko.

Koder govore srbsko-hrvatski jezik, prepevajo pesmi o
junaku Kraljeviču Marku, ki se jim ponajveč glasi začetek:
»Pije vino Kraljeviču Marko.«

Pojo in pripovedujejo, da je bil Marko ogromno velik
in čudovito močan. Imel pa je tudi jako dobro srce in nad
vse je ljubil pravico. Noben drug konj ga ni mogel nositi

35

nego samo njegov šarac, ki ga ni nikoli ostavil. Mnogo konj
je poizkusil, preden je dobil Šarca; niti eden mu ni bil
po volji. Šarca je videl že žrebe. Bilo je veliko, ali vse go*
bavo, kljub temu mu je šarac takoj ugajal. Prijel ga je za
rep ter hotel z njim otepati, kakor je to delal z drugimi konji.
A Šarca ni premaknil niti z mesta. Kupil ga je, odvedel do*
mov, ozdravil gob ter ga naučil piti vino. Potem pa je z njim
učinil vsa čudesa, ki o njih pripovedujejo narodne pesmi.

Marko je bil res izreden človek, drugače bi ga ne ope*
valo toliko pesmi niti bi si narod ne pripovedoval toliko o
njem. Mnogi Srbi so še dandanes uverjeni, da ni umrl, ampak
da živi v neki pečini s svojim konjem, da pa pride zopet
na dan.

O Markovi smrti pripovedujejo različno. Nekateri
pravijo, da ga je ubil v vasi Rovini vlaški vojvoda Mirčeta,
ko so se bojevali Vlahi in Turki. Drugi so mnenja, da se
mu je pogreznil šarac v močvirju pri Dunavu tedaj, ko so se
spoprijeli Turki z Vlahi blizu Negotina pod izvirom Ca*
ričine. Res je tam prostrano močvirje. Vidi se tudi zidovje
stare cerkve, ki so jo  — po pripovedki  — sezidali na Mar*
kovem grobu. Drugi pa mislijo, da je bila nekoč tako grozna
bitka, da so ljudje in konji plavali po krvi. Tedaj je Marko
dvignil roke proti nebu in rekel: »Bože, što ču ja sad!« Bog
se ga je usmilil ter ga na čudesen način premestil v ono
pečino, kjer živi še sedaj. Vuk Stefanovič Karadžič.

23. Jezero pri Preserju.

Ko ni še bilo jezera pri Preserju, so živeli ljudje tam
mirno, zadovoljno in pobožno. S hriba sem od Sv. Ane se
je oglašala gozdna vila spomladi: »Sej, sej! Orji, orji!«
A jeseni je donel klic njene tovarišice izpod Sv. Tomaža na
Planinici: »Žanji, žanji! Mlati, mlati!« Poleti je prihajal glas
gozdne vile od Sv. Lovrenca na Ljubljanico: »Brusi, brusi!
Kleplji, kleplji! Kosi, kosi!«, ponoči pa tudi: »Lovi, lovi!
Vrzi, vrzi!« Sedanjih Jezerčanov pradedje so namreč po
Ljubljanici lovili ribe in rake. Za vse so jim bile svetovalke
gozdne vile. Zato se jim je pa tudi godilo dobro kakor v
deželi sreče, kjer so plotovi povezani s klobasami — ne s
trtami. —

3 »

36

Jezerčani so bili svojim svetovalkam tudi jako hvaležni.
Niso jih namreč vznemirjali, ko so imele ob jasnih poletnih
nočeh svoj ples sredi dolinice pod vasjo.

Toda zgodilo se je Jezerčanom kakor marsikomu, ki se
preobje belega kruha. Začeli so zahtevati, naj gozdne vile
prorokujejo godni čas vsakemu posebe in vsakemu po nje*
govi potrebi, torej za malo dolinico najmanj deset vremen
na dan, deset vremen ob istem času. To je res nekoliko
preveč. Tudi vile so se izgovarjale, da bi Jezerčanom nihče
ne mogel ustreči.

Nič ni pomagalo. Nasprotstvo je raslo, ljubezen in za*
upanje sta se ohladila. Ob slabem času pride navadno tudi
slab človek, ki prinese nepravičen nasvet. Rekel je tak
nepridiprav: »Nočejo nam pomagati. Če so res to, kar pra¬
vimo, da so, nam morajo ustreči, kakor hočemo. Ako niso,
je njih moč opešala in so se izpremenile, kakor se vse dobro
preminja na slabo, v čarovnice.«

Ta nasvet, zloben in iz trte izvit, je širil hudobni človek
bliskoma po vasi. Najslabše je bilo to, da so mu vsi verjeli.

Ko je zopet šumelo in vršalo ob jasnih poletnih nočeh
v dolinici, kjer so rasle smreke, debele kakor stoletni hrasti,
so rekli lahkoverni vaščani: »Pojdimo in poglejmo! Kdor
spozna, katera je čarovnica, naj jo pokaže.«

Tako so govorili, a prvi večer se vendar nihče ni drznil
blizu. Tudi drugi večer, ko so bili že oboroženi s cepci,
kosami, kiji in sekirami, so gledali samo od daleč. Bili so
zares prepričani, da tako lepo plesati znajo samo — čarov*
niče. Nekateri so celo trdili, da poznajo nekaj dražestnih
plesalk. Pa ni bilo res.

Tretji večer je stala že o mraku pripravljena vsa oboro*
žena vojska ter pravočasno zasedla dolinico. Pozno so nocoj
prihajale vile iz svojih skrivališč. Začele so kakor navadno
svoj ples. Kar zavpije neki mladenič na gornjem koncu
dolinice: »Tole poznam! Tale je Dolinarjeva Katra! Poznam
jo po zobeh, ki jih ima.« Zaletel se je, udaril s sekiro — ob
trdo skalo, da se je zaiskrila kakor blisk ob nevihti. Vile
so izginile kar mahoma, iz skale je pa začela teči voda, ki
je tako hitro napolnila vso dolinico, da ji je komaj ušla
oborožena vojska.

37

Odtlej stoji tu voda in tvori jezerce. Vile se ne oglašajo
več, ljudje pa žive v nemiru in nezadovoljnosti, ker so zaradi
objesti pregnali svoje dobrotnice. Ivo Trošt.

24. Zlata

Zlato ptičko so ujeli
trije fantje mladi.

Kdo imel bo zlato ptičko?
Vsi bi ptičko radi.

Zlata ptička govorila:

„Če me izpustite,
prvo željo vam izpolnim
vsakemu. — Želite!"

Prvi fantič je govoril:

„Daj mi tako čašo —
vedno pijem, ne popijem!"
„„Želel si, imaš jo!““

Drugi fantič je govoril:

„Daj mi tako mošnjo —
vedno štejem, ne preštejem!"
Vslišala je prošnjo.

ptička.

Tretji fantič je govoril:

„Daj mi srce tako —
hudi časi, vedro čelo,
jasno uro vsako!"

Kar želeli, so imeli.

Pa so šli po svetu,
vsak po svoje so živeli
na tem božjem svetu.

Prvi fant samo popival,
po jarkeh polegal,
drugi fant je kvartopiril,
se s sleparji kregal.

Tretji fant o zori vstajal,
hodil je na delo,
v mraku je domov se vračal
pa zapel veselo.

Oton Župančič.

25. Butalci.

1. Jernač brez glave.

Bolj na ono stran leži vas, ki se ji pravi Butale. Butalci
so gadje. Tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se
Butalci sprli s pametjo, pa so zmagali Butalci in ne pamet.
Takšni so.

Butalci so imeli masten gnoj. Ni čuda, da jim je koruza
rasla in plenjala kakor drugod nikjer nikoli. Pa se zgodi, da
se jim medved privadi v koruzo in je spak noč za nočjo
prihajal in se valjal po njej. Škoda gromozanska! Zdaj je
župan hitro vzdignil ogled, in svetovalci so videli in spoznali,
da to ni po pravici. In so zbrali može, da gredo na medveda.
Štirje so bili, pa je vsak štel za poldrugega.

38

Gredo, pridejo do brloga, Imeli so s seboj vrv. Navežejo
Figarjevega Jernača, nočnega čuvaja, in ga spuste v brlog,
je li medved v njem. Res, medved je bil v brlogu. Pa se
je reč tako zasukala, da je medved prej zagledal Jernača
nego Jernač medveda, in medved mrcina tol po Jernaču,
da je Jernaču odletela glava.

Možje zunaj so čutili, da je sunila vrv. Potegnejo jo ven,
in glej vrabca: Jernač brez glave! Prično se pričkati, ali jo
je imel ali ne, ko so ga spustili v brlog. Ta je rekel tako, ta
drugače, nazadnje niso vedeli, kaj je res. Pa je eden skočil
k Jernačevi ženi.

»Neža, čuj! Tvoj človek — ali je imel glavo ali ne, ko je
davi šel z nami?«

»»Moj? Če je imel glavo? Imel, imel! Saj je sinoči še
ure pel skozi njo!««

2. Policaj in Cefizelj.

V Butalah so imeli občinskega hlapca. Ob delavnikih je
pasel goved in lenobo, ob nedeljah in praznikih pa si je na
glavo poveznil kapo, ki je bila rdeče obšita. V roko je vzel
potem helebardo ali sulico in je bil policaj in strah vseh
tolovajev.

O tem policaju je slišal tudi grozanski razbojnik Cefb
želj, ki so pravili, da je zadušil že sedem ljudi in tri ženske.
Pa je zasrbelo Cefizlja, da si gre ogledat policaja. Bilo je
tisto nedeljo, ko praznujejo v Butalah vsakoletno proščenje
in poboj, pa je šel v Butale in se postavil policaju tik
pod nos.

Policaj je rekel: »Hop, Cefizelj! Te že imam! Marš v
luknjo! Imamo krojača, pravi se mu rabelj. Vzame ti mero
okrog vratu!«

Cefizelj ni rekel ne bev ne mev in je šel s policajem.
Pa prideta mimo peka.

»Oh,« je vzdihnil Cefizelj, »dokler še lahko požiram,
en sam edin koruzni hlebček bi rad snedel! Tako dobrih,
pravijo, ne peko nikjer in nikoder kakor v Butalah.«

»Nu!« je pritrdil policaj. »Pri nas imamo masten gnoj.
Naša moka iz naše koruze je kakor zabeljena.«

39

In ker je bil pek za občinskega moža, mu policaj ni
maral od jesti dobička in je pustil Cefizlja v pekarijo in se
je s helebardo ali s sulico postavil pred vrata, da ga počaka.
Čaka in čaka, pa ga ni bilo Cefizlja — šent je bil odšel pri
zadnjih vratih in se niti ni poslovil. Policaj hud — krščen
MatičekI — tako je bil hud, da je kar pljunil. Ali Cefizlja ni
bilo in ga ni bilo in ni vse nič pomagalo.

Poteče teden, potečeta dva, pride tretja nedelja, pa je
Cefizlja zopet zasrbelo, da gre v Butale. In je šel in se nas
stavil policaju pod nos.

»Hop,« je rekel policaj, »ali te imam! Zdaj mi več ne
uideš!« in ga je prijel za rokav.

Cefizelj je prosil zamere. »Tujec sem,« je rekel, »pa sem
zadnjič pot zgrešil od peka, da vas nisem našel. Ali mi je
bilo malo hudo?« — in je šel s policajem kakor jagnje za
materjo.

Pa prideta mimo peka in Cefizelj se je spomnil, da je
lačen, in je lepo prosil, in policaj ga je spustil v pekarijo.
Mislil si je: »Ti si zvit, jaz pa še bolj, to pot mi ne uideš!«
in se je postavil na zadnja vrata. In je čakal in čakal, pa ni
dočakal, ker je Cefizelj to pot šel zbogom pri srednjih
durih. In je bil policaj silno hud. Malo je manjkalo, da ni
zaklel.

Potečejo trije tedni, pa Cefizelj zopet v Butale in polh
čaju pod nos.

»Hop,« je rekel policaj, »ali te imam! Jaz ti pokažem,
kaj je butalski policaj, da mu boš uhajal!« in ga je prijel
za rokav.

Cefizelj je prosil zamere. »Ni vas bilo pred vrati,« je
rekel, »pa sem vas iskal, kje ste. Do današnjega dne sem
va9 iskal in do tele ure.« In šel je s policajem in se ni nič
branil.

Prideta mimo peka in Cefizelj si je zopet zmislil, da bi
šel noter in si kupil koruzni hlebček, in je milo prosil, da
nikoli tega. Pa je rekel policaj: »Ptiček, ti bi mi zopet rad
ušel — pri tistih durih — ne? — kjer mene ne bo. Ne boš,
Jaka! Daj sem groš, grem sam kupit koruzni hlebček, pa me
ti čakaj tukajle!«

In je policaj šel in kupil in prišel nazaj, in ko je hotel
Cefizlju dati hlebček, ni bilo več Cefizlja. In je bil policaj

40

tako jezen, da je jezik pokazal za Cefizljem, in je še dobro,
da Cefizelj tega ni videl; zakaj Cefizelj je bil grozanski raz«
bojnik, ki so pravili, da je zadušil že sedem ljudi in pa tri

Ženske ' Fran Milčinski.

26. Iz moje mladosti.

Ko sem dovršil drugo šolsko leto, so me napravili za
ministranta. Še zdaj se mi zdi, kakor da mi je prepojil srce
in dušo tisti omamni vonj po žlahtnem kadilu. Nikoli poprej
in nikoli pozneje nisem bil tako miren in srečen kakor v
tistem blagoslovljenem letu.

Ob novi maši, ki jo je stregel mlad in lep gospod, sem
služil za malega ministranta. Prenašal sem debelo in težko
evangeljsko knjigo. Pot mi je lil curkoma po vročih licih.
Truden nisem bil toliko, toda lačen. Takrat smo živeli ob
koruznem močniku.

Po maši se je okrenil mladi gospod in se je sklonil k
meni, ker sem bil majhen.

»Na, še ti!«

In dal mi je svetel groš, čisto nov.

Do tiste ure nisem še nikoli imel groša v roki. Groš je
bil takrat bogastvo.

Prva misel v presilnem zavzetju je bila: »Teci k ma*
teri... mati se bo sama razjokala ob tolikem čudesu!«

Stopil sem iz zakristije na solnčno cesto. Tam, vse okrog
cerkve in še globoko pod klanec so se vrstile stojnice druga
za drugo. Bahavo obloženi so bili z vsemi sladkostmi tega
sveta, bele platnene strehe so veselo pofrfotavale v toplem
vetru. Kaj vse je bilo tam! Človek, poželi si, vzemi! Poma=
ranče, rumene in sočne kakor o Veliki noči; piškoti, bonboni
vseh vrst, beli, rumeni, rdeči — kam bi posegla ta uboga
roka? V veliki škatli so bili datelji, svetili so se rosni, vabili
so, temnobakreni, zapeljivi, pregrešni. Kakšni so pač da*
tel ji v ustih?

»Saj imaš groš! Saj je tvoj ta groš, ki ga v pesti tiščiš!«

Sklonil sem se kakor pod udarcem teh misli. Srce mi je
bilo težko in žalostno kakor nikoli in solnce samo ni več
sijalo in ljudje so bili pusti in stojnice prazne.

41

Pod klancem sem se zaobrnil sunkoma. Tam je stalo
drobno dekletce v kratkem pisanem krilu. Gledalo je modro
predse, z obema tankima rokama je držalo datelj, en sam
datelj; meso je bilo rumeno in sočno kakor med, kazalo
se je dolgo, belo, navzdolž precepljeno jedro.

»Dajte mi dateljev!« sem ukazal pred stojnico in sem
trepetal v omotici.

»Za koliko?« je vprašala debela ženska in posegla v
škatlo.

»Za groš ... za čisto nov groš!«

Ko sem tako odgovoril, se mi je zdelo, da je govoril za
mojim hrbtom nekdo drug s čisto tujim, globokim in grdim
glasom.

Datelji so bili mastni, takoj so se prijeli potne dlani.
Pokusil sem prvega. Sočno cukreno meso se je prijelo tudi
usten in zob. Izpljunil sem vse, gladko lupino, cukreno meso
in precepljeno jedro. Nato sem tekel po klancu in tiščal v
pesti vso tisto nagnusno, mastno kepo, dokler je nisem
zalučil v potok ter si umil obedve roki.

Nato sem legel v travo in sem molil, da bi umrl.

Mati je koruzni močnik od dne do dne, od tedna do
tedna; morda že več ne ve, da je bel kruh kje na svetu. In
jaz jem datelje! Za groš dateljev, tistih rumenih, cukrenih!
Na srcu mi je ležal kamen; težak je bil in strašen; in še solz
je bilo sram, da bi mi segle v oči.

Prišel sem domov že dolgo po kosilu. Mati mi je prh
nesla ješprenja, ki sem ga jedel rad. Komaj sem pokusil, že
sem položil na mizo leseno žlico, mrzel pot me je oblil cur=
koma po vsem životu.

»Kaj ti je?« je vzkliknila mati vsa plaha. Nisem si je
upal pogledati, ker sem vedel, da bi takoj umrl, če bi videl
tiste oči, ki so tako zvesto izpraševale, da se je človek izpo*
vedal do kraja, ko sam ni vedel kako. Ali nagnila se je k
meni, vzdignila mi je obraz z obema rokama in videl sem
jo, vso belo, kakor od milosti božje obžarjeno.

»Mati, joj, mati!«

Udaril sem s čelom ob mizo in nisem vedel ničesar več.
Ko sem se vzdramil, je bil materin obraz resen in bolan.

»Povej!« je ukazala.

42

In izpovedal sem se kakor pred izpovednikom in Bo«
gom samim.

»Dali so mi groš, čisto nov, svetel groš. Pa vam ga nisem
prinesel, še povedati vam nisem mislil. Zapravil sem ga po
hudobnem, dateljev sem si kupil! Nič ne bodite jezni, saj
bom umrl!«

Takrat se je zgodilo nekaj jako čudnega. Mati me je
prijela na rahlo za obedve roki, šla je z menoj preko izbe
v kot pod razpelo, tam me je pokrižala trikrat po vrsti.

»Ti moj fant!« je rekla. Nato je na glas zajokala, sam
ne vem zakaj Po Ivanu Cankarju .

27. Dobro delo.

Delavec je stopal po cesti v Parizu. V roki je nesel tajin«
stveno zavit ovoj. Majhna, dvanajstletna deklica ga je sprem«
ljala. Videlo se je obema, da sta bila jako žalostna, posebno
otrok je komaj zadrževal solze. Naposled začne ihteti in
oče reče deklici: »Dobro! Če boš jokala, se obrneva domov!«
— »Ne, oče!« odgovori. »Ne bom več jokala, ker je to za
mamo.«

Gresta zopet dalje. Oče pogleduje zdaj pa zdaj malo
ubožico, ki šiloma skriva solze.

Žalostni prizor je zapazil mimo idoč človek, ki je že
nekaj časa stopal za delavcem in njegovo hčerko. Naposled
postojita oba pred prodajalnico starinarja v predmestju.
Vstopita. Trgovec odveže ruto, ki je bil v njej zavit drago«
cen ovoj. V njem so bile lepo vezane knjige z zlato obrezo
in z grbom mesta Pariza.

V prodajalnico pa stopi tudi človek, ki je šel za njima.
Z enim pogledom je razumel vse. Ubogi mož je imel na«
prodaj vse te lepe knjige, ki jih je dobila deklica v šoli za
darilo zaradi poslušnosti, delavnosti in marljivosti. Mati pa
je bila bolna. Denarja ni bilo več v hiši, vse je bih> zastav«
ljeno, vse prodano, vse — razen darila ubogega otroka —
svet spomin, za katerega so se odločili v skrajni sili, da ga
prodado. Žrtev je bila huda za mater, za očeta in za otroka.

Neznanec, ki ni bil mož brez srca, je čutil vse to in
je sklenil, da hoče storiti dobro delo. Kupi darilo, ki od njega

43

deklica ni mogla oči obrniti, da kupnino očetu, prime knjige,
jih vrne otroku in ga objame, rekoč: »Vzemi te knjige nazaj,
draga mala, zakaj zaslužila si jih dvakrat. Bodi tudi v bo=
doče dobra in poslušna ter vedi, da krepost ne ostane nikoli
brez plačila.«

In plemeniti človek odide, ne da bi bil poslušal genljivo
zahvalo ubogega očeta in dragega otroka.

Iz francoščine Fr. Jordan.

28. Pametnice.

Po slabi družbi rada glava boli.

Resnica oči kolje.

Kdor dolgo teži, kosilo od njega beži.

Kakor si boš postlal, tako boš spal.

Kar človek mlade dni zamudi,
ne popravi vse žive dni.

Kako te, šola, rad imam,
kako me veseliš!

Karkoli vem, karkoli znam,
ti vsega me učiš.

Kjer srce k srcu govori,
tam ni prevare, ni laži.

29. Družina.

Udje ene in iste družine imajo na umu korist vseh, ker
se ljubijo in ker so vsi deležni skupnega imetja. Nikogar
ni v družini, ki ne bi delal zanjo po svojih močeh, po’ svoji
razumnosti, po svojih posebnih zmožnostih. Ta dela to, oni
kaj drugega; toda delo vsakega koristi vsem in delo vseh
koristi vsakemu. Če je družina ubožna ali bogata, vse si
delijo po bratovsko; ni razlike pri domačem ognjišču. Čaša,
ki jo Bog polni s svojimi darovi, gre iz roke v roko. Starček
in dete, ta, ki se ne more več ali ne more še truditi, in oni,

44

ki se vrača s polja ves v znoju, pomoči tu ustnice. Njih
veselje, njih trpljenje je skupno. Če kdo oslabi, če zboli, če
postane s starostjo nesposoben za delo, ga drugi žive in mu
strežejo in ni nikoli zapuščen.

Oče, mati, otroci, brat, sestra, kaj je svetejšega, slaj«
šega od teh imen!

Kar je družina v malem, to je država v velikem. Ker
so država posamezne družine, podpira državo, kdor dela za
družino. Kakor pomagajo udje ene družine drug drugemu,
tako podpirajo udje ene države drug drugega.

Vdanost, zvestoba, ljubezen, ki vladajo v družini, mo«
rajo vladati tudi v državi. Iz franC oščme Fr. Jordan.

30. Oče in mati.

Ljubi oče, ljuba mati
čuvata me dan in noč.

Kaj se treba meni bati,
saj sta vselej mi v pomoč.

Vse mi dasta, česar prosim:
sadje, kruh in med in sok;
suknja topla, ki jo nosim,
dar je tudi njiju rok.

S čim naj neki ju zahvalim,
da bo prav obema všeč?

Če ju slušam in ne žalim,
to je menda prva reč.

Anton Funtek.

31. Očetova slika.

Bogat trgovec je umrl na tujem, pa tudi njegov sin je
živel daleč od rojstnega kraja. Kmalu po trgovčevi smrti
pridejo trije mladeniči na pokojnikov dom. Vsak je trdil, da
je sin njegov in torej edini dedič.

Ti mladeniči so si bili jako podobni, in ker je bil trgov«
čev sin že več let z doma, ga nihče ni mogel ločiti od
sleparjev. Tedaj ukaže sodnik, ki je opravljal dediščino, naj

45

prineso očetovo sliko, ki je bila temu jako podobna, in reče:
»Tisti izmed vas, ki zadene s psico znamenje, narejeno na
tej sliki, postane dedič vsega imetja.«

Prvi prime lok in psico in zadene blizu cilja. Drugi
izstreli psico in zadene še bliže. Tretji hoče izstreliti, pa
se pomišlja nekaj sekund, potem vrže proč lok in pšico in
reče s solznimi očmi: »Ne, ne morem se odločiti, da bi
streljal proti sliki svojega očeta; rajši se odpovem dediščini.«

Sodnik se vzdigne s sedeža in reče z genljivim glasom:
»Plemeniti mladenič, ti sam si sin in zakoniti dedič rajnega
očeta. Pravi otrok ni zmožen, da bi predrl srce svojega očeta,
čeprav samo na sliki.« Iz francoščine Fr . Jordan.

32. Materina ljubezen.

Gora h gori se zaganja,
hrepenenje silno sanja.

V vzgonu silnem raste reka,
sama pot si v daljo seka.

Grom na grom podnebje stresa,
trže se neba zavesa.

Nista gori hrepeneči,
reka ne, ne grom bučeči:

matere je bolečina,
ki v ljubezni išče sina.

Gre čez gore — pa jih zgane,
v tok bučeče reke plane.

Zastore nebeške trže,
pred Boga se s prošnjo vrže:

zase ne, za sina moli
ob nebeškem tam prestoli...

Fran Žgur.

33. Resnice.

Kdor sam sebe povišuje,
prazno glavo oznanjuje.

Hudoben je vsak, ki druge umiva,
sam svoje grdobe pa sebi prikriva.

Sreča iz takega kraja beži,

ki v njem poštenja potrebnega ni.

Kdor košček kruha zametuje,
drobtine večkrat paberkuje.

A. M. Slomšek

34. Otroku.

Ti čutiš pač, otrok,
da mnoge želje v srcu nosiš,
da vse ti da, karkoli prosiš,
tvoja mati.

Ti slutiš že naprej,
da glasno plakal bi v nesreči,
ko morala bi v jamo leči
tvoja mati.

In dobro znaš, otrok,
da s tabo srečna in vesela
za tebe le živi in dela
tvoja mati.

Le tega ti ne veš,
kako te čuva skrbno, verno,
kako te ljubi neizmerno
tvoja mati.

Anton Medved

47

35. Mati.

Dokaj let je že tega. Tih večer je bil, pravzaprav že
noč, ko sem se prebudil. V sobi je bilo jasno — skoro kakor
ob dnevu. Bila* je polna luna in skozi visoka, nezastrta okna
je lila v sobo mesečina v mirnih, a velikih valovih. Zazdelo
se mi je v prvem trenutku, da greje izbo z mlačno toploto.
Od okna pri mizi je padal lunin soj prav čez gornji del
postelje. Ob zglavju je sedel nekdo in je naslanjal glavo ob
blazino malone tik moje glave.

Tiho in oprezno sem se dvignil malce ter zagledal obraz
žene, ki jo je premagala utrujenost, da je sede zadremala
za trenutek.

Moja mati je bila. Obraz se ji je jako izpremenil že od
začetka moje bolezni. Lica so ji bila bleda in izmučena,
brada suha, in v mesečini sem videl jasno, da ji prerezujejo
čelo gube. Poprej jih nisem opazil nikdar.

Sloneč na roki, sem zrl dolgo v mamičin shujšani obraz.
Niti dihati si nisem upal prav, boječ se, da je ne predramim
in prestrašim. V duši pa mi je vstajala polagoma težka in
bolestna misel: »Tvoja bolezen je materinemu čelu včrtala te
gube. V skrbi in v strahu, da te izgubi, ji je ostarelo lice.«

Šele zdaj sem se zavedal docela, da sem bil bolan. Trudil
sem se, da se domislim vse te bolezni, da preračunam, kako
dolgo je trajala, koliko noči je prebedela mamica ob moji
postelji. A spominjal sem se le, kako sem legel nekega po=
poldne. V prihodnji noči mi je bilo zelo vroče in v glavi sem
čutil pekoče bolečine. Dozdeva se mi, da sem prosil mamico,
naj me nese odtod — kam sem hotel, ne pomnim več. Potem
pa je legla neprodirna noč na moje misli...

In zdaj ob tihem mesečnem večeru sem se zopet pre=
budil. V glavi sem čutil še nekaj težkega, v ušesih mi je
šumelo, oči so bile trudne in vse telo me je bolelo, kakor
bi bil padel iz visočine na trdo zemljo.

Spoznal sem jasno, da sem bil že na pragu med življem
njem in med večnostjo. A ta večer sem se zbudil v novo
življenje, nov dan mi je zasijal ob tihem večeru.

In prvi obraz, ki ga gledam pred seboj po tem prebu=
jenju, po tej vrnitvi v življenje, je najdražji obraz. In glej,
govori mi jasno o večerih in nočeh, ki jih je prečula ubožica

48

v boli in v obupu ob moji postelji. Koliko vzdihov se ji je
izvilo iz srca vse te dolge noči, koliko molitev je poslala
njena duša k Bogu v spravni dar in v dragoceno odkupnino
zame! Koliko solza so potočile njene oči! Od teh solza in
od mnogih prečutih noči oslabele in izmučene, so se sklenile
zdaj — ob tihem večeru, ko sem odprl jaz svoje.

Tiho sem sklonil glavo nad njeno roko, počivajočo na
odeji. Poljubil sem jo žarko, iz očesa mi je privrela solza
ljubezni in hvaležnosti in je kanila na koščeno roko.

»Mamica...«

Planila je pokonci, kriknila je — a takoj se je zopet
zrušila na stol. Njene roke so se oklenile mojega vratu,
pritisnila je obledelo lice k mojemu in je zaihtela na glas.
Plakala sva skupno — solze veselja, hvaležnosti in ljubezni
so bile to.

Okolo naju in tam zunaj v prirodi božji je sanjal tihi
in mirni večer... Težko je pozabiti takih večerov in često<
krat se oživljajo iznova. Ksaver Meško>

36. Trije popotniki.

Gredo mi popotniki mladi trije,
po cesti čez ravno gredo polje.

Obiskala vila je Vesna naš svet,
pri cvetu zasajala pisan je cvet.

»Dežela prekrasna!« jo prvi slavi,

»kje tebi enaka na svetu leži?«

De drugi: »Preljub mi domači si kraj,
ti dom naš slovanski, naš zemeljski raj!

Še dražji ko zemlja pa tvoj mi je rod,
moj narod, moj narod, ki biva tod!«

In tretji — molči. A zakaj se solzi?

Bol ali veselje te solze rodi? —

Anton Aškerc.

49

37. Mornar.

Oj plava po morju mi barčica
kot ptica po nebu vesela,
in njeni boki so pisani
in njena jadra so bela.

A mlad mornar otožno zre
na zeleno obrežje;
odmika se bolj in bolj barčica,
srce mu je težje in težje.

Glej, tamkaj stoje in zro za njim
z otožnimi srci in lici:
njegova siva mamica
in bratec pri sestrici.

Sestrica in bratec mu zadnjič roke
v pozdrav otožna vihtita,
a majka stoji, nepremično stoji,
kot bila bi kamenita.

Krog barčice pa šume, šume
ti zelenomodri vali:

»O mari bi bil doma ostal
pri majki na rodni obali!

Jaz hranim premnogo biserov,
a jih ne hranim zate  —
bogate so daljne tuje zemlje,
a niso bogate zate.

In tam te nihče tolažil ne bo,
ko plakal boš v boli pekoči —
oh mari bi bil doma ostal
tam v borni rodni koči!...«

In mladi mornar otožno zre
na zeleno obrežje;
odmika se bolj in bolj barčica,
srce mu je težje in težje.

Oton Župančič.

4

50

38. Trgovec.

Misli si, mamica, da bi morala ostati doma in jaz da bi
moral na pot v tujo deželo.

Misli si, da bi bil moj čoln pripravljen v pristanišču, do
vrha natovorjen.

Zdaj pa dobro premisli, mamica, preden porečeš, kaj
ti naj prinesem, ko se povrnem s potovanja.

Mamica, hočeš kupe in kupe zlata? Tam ob obrežjih
zlatih rek so polja, polna zlate žetve.

In v senci gozdne steze kapljajo zlati čampovi cveti
na tla.

Nabrati jih hočem vse zate v mnogo sto košev.

Mamica, ali bi hotela biserov, velikih kakor deževne
kaplje jeseni?

Popeljem se k obrežju bisernega otoka.

Tam trepetajo biseri v ranem jutranjem svitu na tratnih
cveticah, biseri kapljajo v travo in bisere prše na pesek v
penah divji morski valovi.

Moj brat dobi par krilatih konj, da bo letal z oblaki.

Očetu prinesem čarobno pero, ki bo brez njegove ved*
nosti samo pisalo.

Zate, mamica, pa moram imeti skrinjico in dragotine,
ki jih je plačalo sedem kraljev s svojimi kraljestvi.

Rabindranath Tagore — Al. Gradnik.

39. Kako se je godilo Milanu po svetu.

Milan je bil v mladosti zelo zapuščen deček. Oče in mati
sta imela polno drugih opravil, zato sta ga prepustila popob
noma varstvu stare kuharice Jere. Bila je za fantkov želodček
pač dovolj skrbna, vendar mu je dajala preveč prostosti.
Tako je zašel Milan v družbo izprijenih mestnih dečkov, ki
so ga spravili na kriva pota.

Nekoč so si izmislili ti navihanci imeniten načrt: skl e*
nili so, da pojdejo v Ameriko, v deželo, ki se ji pravi Kali*
fomija, iskat zlata, prav kakor so čitali v povestih o divjih
Indijancih.

51

Rečeno — storjeno. Eden med temi dečki — črevljarjev
Tonček — naj bi po nasvetu najstarejšega potepuščka,
Stanka, vzel očetu denar za pot.

Dogovorjenega dne, neki torek sredi julija meseca, ko
so dobili otroci šolska naznanila, so jo res popihali. Tonček
je v resnici izmaknil svojemu očetu denar, Stanko in Milan
pa sta vzela s seboj kruha. Tudi z zemljevidom, ki jim je
kazal pot prav do Trsta, so se oborožili.

Sešli so se zjutraj v gozdu za mestom. Okoli ene po=
poldne so že sedeli v bukovem gozdiču tri ure od domačega
kraja in natepavali kruh in klobase. Med junaki na tleh pa
je ležal razgrnjen papir in na papirju so se šopirile najrazs
ličnejše dobrote in čakale, da pridejo na vrsto: piškoti,
smokve, sladkorčki, čokolada, mandlji. Vse to so nakupili
za ukradeni denar.

Toda njih veselje ni trajalo' dolgo. Najprej so se sprli
zaradi jedi in ukradenega denarja. Potem pa je prišla še
druga nadloga v podobi orožnika, prihajajočega po cesti.
Tudi v tem nevarnem položaju si niso bili edini. Eden se
je začel v strahu cmeriti, drugi se je delal pogumnega, tretji
pa je sklenil, da se bo počasi plazil po grmovju ob cesti
kakor lisica.

Tako se je družba mladih zapeljancev že prvi dan kla=
vrno razšla. Milan je nadaljeval svojo pot proti Trstu in
medpotoma doživel marsikaj hudega. Celo nekemu beraču
se je moral pridružiti, da sta si z združenimi močmi priprav
vila svoj vsakdanji kruhek.

V jutro tretjega dne je prišel v Trst. Bilje razočaran —
preveč je bilo hiš! Milan je imel bolj čudne nazore o Trstu,
takšne pač, kakršne si je bil pridobil iz indijanskih povesti.
Kadar si je predočeval to mesto, je gledal v duhu prostrano
obalo z visokimi palmami, ob palmah so privezane ladje,
morje pljuska čez obalo. In videl je v duhu kapitana! Ka*
pitan ima visoke škornje in se ne boji valov, pogumno gre
na ladjo, na bregu mu stoji žena in si briše v predpasnik
solze, otroci vihte očetu v slovo bele robce. Kapitan pa,
naslonjen na jambor, odpluje tja na ono stran, kjer je ob
lepem vremenu videti Afriko z levi in z zamorci.

Zdaj pa je stal na zidanem obrežju, strmel v brode
velikane in gledal vrvečo množico ljudi.

4 *

52

»E—e!« je nekaj zakričalo. Ozrl se je — toliko da ga
ni podrl konj. Skočil je v kraj, pa se je zaletel v moža, ki
je nesel tovor. Mož dregne s pestjo tako močno dečka, da
je glasno zastokal.

»Ali mi ne poj deš s pota, seme zanikamo!« je zdajci
zakričal nanj možak, ki je porival predse široko samokob
nico, Obloženo z zaboji. Milan pa je bil že tako zbegan v tej
množici ljudi, da se ni ganil.

»Čakaj me no!« zakriči mož in pograbi dečka za ovrak
nik suknje, grozeč mu z roko.

»Nikarte, nikarte,« jekne Milan in gleda proseče moža.

Mož se ga usmili in ga vpraša: »Čemu pa postavaš tod
že ves dopoldan?«

»Morje gledam,« odgovori Milan.

»Ali ga nisi še videl?«

»Ne.«

»Ali imaš kaj svojih ljudi tukaj?«

Milan odkima, da ne.

Možak dvigne ročaja in porine samokolnico naprej.
»Lahko greš z menoj,« je povabil dečka.

Šla sta v skladišče. Ko je mož odložil zaboje, sta sedla
na klop. Delavec je privlekel iz žepa v papir zavit kos kruha
in slanine, odprl je nož in zdajci ni bilo za lačnega Milana
na vesoljnem svetu nič lepšega in važnejšega, nego kar je
mož držal v žuljavih rokah.

»Na, jej!« je rekel mož in Milan je hvaležno sprejel
kruha in slanine. Zdelo se mu je, da so usta premajhna za
njegovo lakoto:

Mož si je ogledal dečka. Rekel je: »Fant, ti si ušel
z doma, kajne?«

Milan si ni upal oporekati.

Mož je z njim delil še zadnji kos kruha in slanine in
velel: »Vidiš, jaz sem te takoj spoznal in tudi stražnik te
bo. Ne boš dolgo todle okrog hodil, pa te primejo in ukle*
nejo. Ne bo se ti dobro godilo. Po kaj si pa pravzaprav
prišel semkaj?«

»Čez morje bi se rad peljal, v Kalifornijo, zlato kopat.«

»Koliko stotakov pa imaš s seboj, prismoda otročja? Ali
misliš, da te bodo zastonj prevažali po morju? Kje imaš pa
potni list in dovoljenje, da greš lahko čez morje? — O ti

53

buča otročja, kaj se ti sanja o svetu? Zlato pojdeš kopat,
ti vrabček ti goli? Prav tebe čakajo, kajne? Ali imaš oči,
kako se jaz trudim za svoj suhi kruhek in kako se jih trudi
še na tisoče in tisoče drugih? Meniš, da bi se milijoni de?
lavcev tukaj in drugod mučili za pičlo dnino, če bi jih res
čakalo onkraj morja zlato in vabilo? O ti tepček mokro?
nosi, ki misliš, da si bolj pameten, negO' so milijoni drugih!
Kdo pa ti je take neumnosti vtepel v glavo?«

»Čital sem,« je klavrno povedal Milan.

»Vidiš,« ga je poučil delavec, »ni vse res, kar je tiskano.
Oblečen si in govoriš tako, kakor da si od boljših ljudi. Uči
se in bodi poslušen, to je najvarnejša pot k sreči. Ne za?
pravljaj mladih let! Glej mene, jaz bi se bil rad učil, da bi
postal kaj boljšega, pa sem moral deset let star že v delo,
da sem pomagal doma z zaslužkom. Potem pa je bilo pre?
pozno.«

Ura je bila eno. Mož je moral na delo. Priporočil je še
Milanu, naj se le hitro odpravi domov, in mu pokimal v
slovo.

Deček je krenil zopet na pomol. Velik brod je plaval
tedaj proti obali. Tega si je hotel še ogledati, potem pa
odtod in domov!

Iz strmečega gledanja ga zmoti roka, ki jo je začutil na
rami. Ozrl se je. Kako se je prestrašil, ko je zagledal straž?
nika, ki ga je prijel za roko in rahlo potegnil iz gneče.

Milan je vedel: zdajle se mu izpolni usoda, ki mu jo je
prorokoval pred pol ure dobri možak. Oj! zakaj ga ni po?
slušal, zakaj se je še pomudil v tem nevarnem mestu!

Ko ga je stražnik za trenutek izpustil, je stekel deček,
kakor da bi mu šlo za življenje. Toda bežal ni dolgo. Prijel
ga je drugi stražnik in vse njegovo obupno zvijanje ga ni
rešilo.

Stražnik ga je povedel v neko pisarno, kjer so ga izpra?
šali in popisali. Potem so ga pa zaprli v mračno celico, kjer
je prečul najbridkejšo noč v svojem življenju. Molil je tako
skesano kakor še nikdar prej.

Drugega dne je prišla nenadna rešitev. Milana so po?
klicali v pisarno. Tam ga je že čakala stara kuharica Jera,
ki se je takoj odpravila na pot, ko je zvedela o njegovem
begu.

54

Službujoči uradnik je dečka strogo opomnil zaradi nje«
govih neumnosti in ga izročil Jeri.

Dve uri nato je že sedel Milan s svojo čuvarico v vlaku.
Vso pot je delal trdne sklepe, da se bo poboljšal.

Tega se je tudi držal in postal je srečen človek.

Po Fr. Milčinskem.

40. Zakaj se cigani potepajo po svetu.

Ko so prišli Jožef, Marija in Jezušček v Egipet, so bili
silno žejni, zakaj več dni ni bilo najti studenca. Pri prvem
vodnjaku so prosili ljudi, da bi smeli piti. Ti ljudje pa so
bili neusmiljenega srca in jim niso dovolili, da bi si ugasili
žejo. Vprašajo jih zaničljivo, ali so pozabili pot do doma,
da se tako potepajo po svetu. Pitali in žalili so jih z naj«
gršimi pridevki in kletvinami. Rekli so jim celo, da so cigani,
to pa so imeli Egipčani za najhujšo sramoto.

Jokaje se je napotila sveta družina dalje. Bog pa je
kaznoval neusmiljene ljudi še tisto uro, da so res pozabili
pot do svojega doma in so se jeli potepati po širokem, ne«
znanem svetu. Kamorkoli so prišli, povsod jih je vsak človek
črtil in ošteval, jih podil od praga in jim še vode ni privoščil.
Nihče jim ni rekel drugače nego cigani. In tako pravimo njih
naslednikom še dandanes v svarilo in spomin, da zadene
vsaka "kletev njega samega, ki jo je namenil svojemu bliž«
njemu.

Janez Trdina.

41. Vrnitev v domačijo.

V tuji deželi živeč, spominjal sem vedno se doma,
kakor spominja se zvest matere svoje otrok.

Često domov sem oči obračal iz tujega kraja,
gledal sem, kaj se godi po domovini okrog.

Stritar.

Mlad mož koraka po stezi. Sneg je pobelil bvdo in
ravan, drevje in grmovje. Mrak se dela, nobene sape, nober
nega glasu ni okrog; le njegova počasna, trudna stopnja
drobi napol zmrzli sneg, da mu škriplje pod nogami. Mnogo
let je bil na tujem, mnogo let ni spal v domači hiši, kjer
se je rodil, kjer je zrastel, na postelji, ki jo je postiljala

55

skrbna mati, stara ženica. Videl je dokaj sveta, velikanska
mesta, izkušal in spoznal ljudi, ki po njih prebivajo. Ali
sreče, prave sreče ni bilo zanj nikjer, nikjer tiste zadovolj-
nosti, ki jo je čutil nekdaj v otročjih letih pod slamnato
streho rojstnega doma. In zdaj se vrača domov.

Dospe do vrha ter se ustavi. Pred njim leži dolina, bel
plašč je pogrnjen čeznjo. Sredi doline stoji hišica na
samem, njegov rojstni dom. Dobro mu je znan nizki zid,
znano mu je okence, ob katerem je poletne večere, gledaje
v zvezdnato nebo, molil večerno molitev; znana mu je stara
jablana in kamenita miza v njeni senci, kjer je nekdaj
pozimi zidal snežene cerkve; znan mu je klanček za sked's
njem, kjer se je s tovariši vozil na sančicah, hlev, kjer so
bile krave in voli, nekdanji njegovi tovariši na paši. O, tačas
mu je bila ta mala domačija svet in na tem vesoljnem svetu
vse lepo!

Dim se dviga iznad strehe, tanek curek sivega dima, ki
se kroži in vali kvišku, trga in zopet spri jemlje, naposled
pa razgublja med sive oblake.

In spomini iz otročjih let obhajajo potnika. Vidi staro
mater, za družino skrbečo pred ognjiščem, kako drži za¬
mišljeno roke pod pazduho križem, zre v ogenj in kuha.
In oče, star, moder mož, mož trde skorje, pa dobrega zrna,
menda baš poklada živini, števili, če bi kaj zmanjkalo
klaje za zimo, števili, kdaj bo živine za eno tele več, kdaj
bodo voliči za naprodaj. Sestrico pa si misli v hiši na klopi
pred kolovratom sedečo, kako pridno prede in marsikaj
ugiblje v mladi glavici. Tako si domišlja potnik. Neznano
hrepenenje se ga polasti, da bi brž videl svoje ljube iz oči
v oči, da bi od blizu videl in se nagledal znanih krajev prve
mladosti. In naglo se spusti navzdol. j 0S i P  Jurčič.

42. Rešitelj domovine.

Ko je srbska vojska leta 1914. jela omahovati pred
strahovito premočjo in ljutimi napadi Avstrijcev, je stopil
tedanji srbski kralj Peter med svoje vojake in jih je ogo¬
voril takole:

»Deca moja! V teku zadnjih dveh let ste se junaško
borili s Turki, Arnavti in Bolgari. Premagali ste sovražnike

56

in prinesli sebi in srbskemu orožju slavo. Sedaj se borite
že nad štiri mesece z novim in močnejšim sovražnikom,
čigar moč je dosti večja od naše. Trudni od nadčloveških
naporov v tej vojni, želite, da se zopet snidete s svojimi
ženami in otroki. Pa tudi oni žele to. Toda domovina
potrebuje naše obrambe. Prisegli ste domovini in sebi, da
se boste borili do zadnje kaplje krvi. Dobro vas razumem,
vaše in vaših družin želje priznavam za popolnoma opra=
vičene. Zato vas odvezujem prisege. Odpuščam vam vse,
deca moja, pa tudi Bog naj vam odpusti. Idite domov!
Zadajem vam pa častno besedo, da nihče od vas ne bo
trpel zaradi tega koraka. Toda jaz, vaš stari kralj, ostanem
s svojima sinovoma tu in mi umrjemo na teh postojankah,
tako da bo mogel sovražnik osvojiti Srbijo edino tedaj, ko
pojde čez trupla vašega kralja in njegovih sinov.«

Vtisk tega preprostega govora je bil velikanski. Podprl
je upadajoči pogum Srbom. Z vztrajnim navdušenjem so
odbili avstrijski napad. Z velikimi izgubami se je moral
vrniti sovražnik na svoje postojanke.

43. Drobtine.

1 .


Ne z besedami, z dejanji
uveljavljaj svoje misli!

Naroda korist le v čisli
v vsem naj tvojem bo ravnanji.

2 .

Kar te peče in boli,
tega drugemu ne stori!
In resnico le govori,
bodi mož do konca dni!

3.

Naj bo čista duša tvoja,
blesk ne mami je sveta.
Ako v srcu ni pokoja,
nihče tebi ga ne da!

57

4 .

Vsaka zmota se popravi,
ako te objame kes,
noga pota zla ostavi,
k Bogu se povrneš ves.

5 .

Hrepenenju se odpira
želja v daljni, tuji svet,
a od tam srce ozira
hrepeneč domov se spet.

E. Gangl.

44. Domoljubni reki.

Lastna gruda — zlata ruda!

Boljša je gruča domače zemlje,
nego na tujem so zlate gore.

Varujmo skrbno se prostosti brez modrosti!

Mladi Jugoslovan!

Bog ti daj krepko dlan,
Bog ti daj bister razum,
pravi ponos in pogum!

Mladi Jugoslovan!

Prišel svobode je dan,
čuvaj svoj dom in svoj rod,
trezen ju brani povsod!

Prost diham božji zrak,
prost vsak mi je korak;
prost južni je Slovan,
naš je vstajenja dan!

Marija Zopfova.

45. Vrednost človeškega življenja.

Japonski princ si je dal napraviti dvajset prekrasnih
posod iz porcelana. Živel je le za to, da jih je občudoval.
Nekega dne ubije služkinja po neprevidnosti eno teh posod.
Princ, ves razkačen, jo obsodi na smrt.

To zve neki prinčev podložnik. Stopi k njemu in reče:
»Imam dragocen recept, kako bi popravil ubito posodo, ne
da bi se poznala<jiiti najmanjša razpoka. Potrebno je samo,
da mi pokažeš vse cele posode.«

58

Princ ga odvede v sobo, kjer so bile shranjene obože*
vane posode za svilenim zastorom. Podložnik privzdigne
zaveso in z enim sunkom vrže vse posode na tla, da se
razlete na tisoč koscev. »Če bi ostale te posode cele,« reče
nato princu, »bi to lahko uničilo devetnajst človeških bitij.
Zato vzemi življenje meni, da ne bo drugih nepotrebnih
človeških žrtev!«

Princ je dobro razumel nauk, ki mu ga je dal ta mož.
Spoznal je, da ne bi odtehtale vse zlate in izrezljane posode
v njegovi palači niti enega človeškega življenja, pa je po*
milostil njega in služkinjo. I z  francoščine Fr. Jordan.

46. Uganke*

1 .

Kupa polna božje slave
se razliva čez višave.

2 .

Poznam rudarja —
gore ustvarja.

3 .

Srebrna gospa
po sinjem morju vesla
in ob njej miglja
deca poredna vsa.

Kdor gospo in deco pozna,
naj kar ime izda.

4 .

Bela golobica,
črn vran —
krog zemlje se lovita
noč in dan.

5 .

Na zapeček sede,
brez vretena prede,

59

prede venomer,
preje pa — nikjer.

6 .

Z glavo puha,
s srcem kuha,
z nogami melje,
v Ljubljano nas pelje.

7.

Pozimi vila Rogovila,
spomladi vila Metuljarka,
jeseni vila Radodarka.

8 .

Ta je v temnici podzemeljski bil.

Bil je rezan,
bil je vezan,

svojo sladko kri je prelil,
prišel na to slavje —
bratcem vsem na zdravje.

9.

Samorastovo drevo,
na drevesu dvanajst vej,
vsaka veja štiri gnezda,
v vsakem gnezdu sedem ptičic,
vsaka zna dvajsetštiri pesemce.

Oton Župančič.

60

47. Kako se vedi!

Na ulici:  1. Pozdravljaj odlične ljudi, ki jih srečavaš,
s lem, da se odkrivaš! 2. Umikaj se s pota starejšim od sebe!

3. Ako srečaš na stezi ali blizu brvi starejšega od sebe, stopi
v stran in počakaj, da gre on mimo!

Pri mizi:  1. Kadar sedaš za mizo, ne sedi prej, nego
so sedli starejši od tebe. 2. Ko si sedel, počakaj, da ti jed
in pijačo ponudijo. 3. Če si povabljen, ne prični jesti prej,
dokler ne začno starejši. 4. Ne brani se jedi, ki ti jo ponm
jajo! 5. Soli in popra ne jemlji s prsti! 6. Ne cmokaj z usti,
ne oblizuj prstov!  7 . Kadar kdo želi soli, kruha ali vode, mu
hitro in prijazno ponudi solnik, hleb ali čašo. 8. Ako daješ
drugu pri mizi nož, ga primi v sredi med držajem in rezilom
ter mu ponudi držaj! 9. Zob ne trebi z ostmi vilic niti z
nožem! 10. Nikdar se ne opiraj z laktom ob mizo! 11. Razen
bolnika in starca ne sedi za mizo nihče s pokrivalom na
glavi.

Pred vrati:  1. Nikdar ne stopi v sobo, ne da bi prej
potrkal ali pozvonil! Ne odpiraj vrat, dokler te ne pozove
kdo s klicem: naprej! ali kako drugače. 2. Preden vstopiš,
si osnaži obuvalo! Galoše pusti pred vrati! 3. Ako srečaš
pred vrati odlično osebo, naj vstopi pred teboj!

V sobi:  1. Preden stopiš v sobo, snemi klobuk ali
čepico! 2. Ko si vstopil, pozdravi in odgovarjaj spodobno
na vsa vprašanja! 3. Ako ne razumeš vprašanja, ne vprašuj:
Kaj? Kako? ampak: Prosim, kaj ste rekli? Kako menite?

4. Bodi vljuden napram vsem, ne samo proti domačim!

5. Pri zdehanju deni roko pred usta! 6. Ne vtikaj se niko¬
mur v besedo sredi govora! Počakaj, da skonča on in da
pride na tebe vrsta! 7. Ko odhajaš iz sobe, pazi, da brez
šuma zapreš vrata za seboj!

Človeško življenje v štirih
letnih časih.

A. Jesen.

48. Lastovice.

Na visokem križu cerkvenem
solnca trepeče jesenskega soj
in od blizu in daleč se zbira
lastovic plahih tožeči broj.

In spuste se v daljavo sivo,
megle zagrnejo tožno nebo,
pa je ptičicam tesno in težko —
saj so vzele od doma slovo.

E. Gangl.

49. Vse je veselo.

Večkrat je že šla mimo vas, vsa lepa, smehljajoča se,
dobrotna. Poznate jo dobro in okušali ste že cesto njeno
dobroto', pa si je morda niste natanko ogledali.

Dobrotna gospa je in ljubezniva. Polne košare sadja
nosi in polne brente sladkega grozdja. Polni nam z rado*
darno roko žitne hrame ter nas preskrbuje z vsemi potreb*
ščinami za življenje. Kako bi ne bili veseli! Vse hiti z njo
na polje, na travnik in v gozd. Ptice zbira v krdela, ki oble*
tavajo svoja priljubljena domovja in poslavljajoč se pojo
zadnje pesmi v pozdrav vsem znancem. Neprestano je
gospa na delu — zgled vztrajne marljivosti.

62

Ej, videli ste jo že večkrat, ko je šla mimo vas, vsa
lepa v jesenskem nakitu, smehljajoča se, dobrotna. Poslej
tudi natančno opazujte to veliko našo dobrotnico in jo po*
snemajte v marljivosti že v mladosti, da vam cvet mladosti
donese tudi sad, da bo vse veselo v starosti.

Andrej Rape.

50. Tri ptičke.

Na topoli sredi polja
tri so ptičke ščebetale.

Prva ptička je dejala:

»Jutri, sestri, odletimo!«

Druga ptička je dejala:

»Preko morja odletimo!«

Tretja ptička začebljala:

»Tu spomladi se dobimo!«

Drugi dan ob zori z veje
tri so ptičke odletele.

Prvo lovec je ustrelil,
druga v past se je ujela,
tretja v morju utonila ...

Karel Širok.

51. Po požaru.

»No Andrej, čemu tako zamišljen?« vpraša kmet Marko
soseda, sedečega ob pogorišču.

»Le pogum! Vse bo še boljše! Postavimo novo hišo,
nova gospodarska poslopja, seveda malo boljša, nego si
jih imel doslej. Ni dobro, če je človek le prestarokopiten.
Za sedaj pa le poglejva, kdo ti je provzročil to ogromno
škodo.«

»I kdo? Žena je zažgala na dvoru ječmenove rese in
pleve, ker jih nerad pokladam živini. Pepel je pa vendar
dobro gnojilo«, odgovori Andrej.

»Gnojilo? Pepel? Hm, da! Mari bi bil smeti zgnojil,
imel bi bil več koristi. Veter ti je poleg tega upepelil še
vse imetje. Saj sem te pogostoma opominjal, da ne kuri

63

tako blizu hiše! Res, da rese le tle, gore pa vendarle, čeprav
potuhnjeno.«

»Nisem ti verjel in nisem poslušal tvojih modrih na*
ukov. Izkušnja izuči človeka, moja preizkušnja pa je bila
trda,« zdihuje Andrej.

»No, nekaj se bo le še dalo popraviti. Zavarovalnino
si vendar zvišal času in draginji primerno, kakor sem ti
bil svetoval? Ti zmajuješ? Nisi? O kako si vendar nepre*
viden! Kaj boš sedaj s 3000 Din?« se zahudi previdni Marko.

»Oprosti, sosed, saj nisem vedel, da mi bo zgorelo!«
zamrmra Andrej.

»Dobro, da imaš v Brinovcih tako lepe smreke«, na*
daljuje Marko.

»Smreke sem prodal, ker mi jih je trgovec plačal trikrat
draže, nego so bile svoj čas vredne.«

»Nesrečnež! Kakšen gospodar si vendar? Na pogorišču
s praznimi gozdovi! In cena! Ta, ta šele! Da bi bila vsaj
tridesetkrat višja, vsaj malo času primerna, pa bi ti lahko
oprostil. Andrej, veš, to pa presega že vse meje. Zakaj
vendar ne povprašaš tega ali onega razumnejših ljudi? No,
naj bo! Popravljali ne bomo, kar se popraviti ne da. Stopil
bom do sovaščanov, naj ti podare vsak po eno drevo.
Posameznim se to ne bo poznalo, tebi pa mnogo. Živino
si vendar rešil?«

»Sem, a šlo je dokaj trdo. Sam sem reševal v hiši, kar
se je sploh dalo rešiti. Sosedje so hiteli v hlev, a živine
nikakor niso mogli spraviti iz ognja. Pritekel pa je siromašni
Tinček. Opremil je konja, kakor da gre na polje, in ga je
lepo izvedel iz hleva. Njegova sestra je pri nas služila za
pastirico. Njo je pozval h govedi, ki jo je spravila iz hleva,
kakor da bi jo gnala na pašo. Prav tako je bilo s prašiči.
Česar niso zmogli vsi drugi, to sta storila otroka.«

»Vidiš, Andrej, vse to je izvršil otrok, ki slovi za naj*
boljšega učenca. In ti, ki si najbolj zakrknjen sovražnik
šole, ker misliš, da je vsa šola končana že s strešico na »ž«,
ti tega ne bi bil opravil. Kako pa si nameravaš sedaj ure*
diti gospodarstvo?«

»I no, kako? Tako, kot je bilo sedaj! Eden konec hiše
bo za nas, drugi za živino. Prasci bodo v hlevu kakor
doslej.«

64

»Veš, Andrej, če nameravaš res vse tako kot doslej,
ni vredno, da ti sploh pomagamo. Če nikakor ne maraš rav*
nati času primerno, boš kmalu zopet sedel ob razvalinah
kakor danes. Kadar se izpametuješ, se pa oglasi pri nas
drugih; takrat ti bomo radi pomagali,« reče skoro užaljeni
Marko in odide proti domu.

52. Umno zgrajene stavbe.

1. Andrejev dom.

Pogorelec Andrej ni zidal svojega novega doma tako,
kot je nameraval. Nesreča ga je napravila dovzetnega za
pametne nasvete.

Najprej je prosil pomoči državo. Nekaj denarja mu je
posodila vaška hranilnica. Sosedje tudi niso bili trdosrčni,
ko so videli, da posluša pametne nasvete.

Tako si je postavil novo hišo in jo pokril z opeko, da
bi je ne ogrožal vsak veter, vsaka kapljica in da bi ji ne
pretila sleherna iskrica. Stavba je bila obrnjena proti za*
hodu. Na severni strani so bile shrambe in kleti, na južni pa
stanovanje. Da bi ne potratil toliko drv, si je zgradil
ognjišče, dim pa navrnil po cevi v dimnik, da bi mu ne ogro«
žal podstrešja in ne dušil ozračja. Okna v novi hiši so bila
vse večja, nego jih je imela pogorela hiša, zakaj Andrej je
spoznal, da mora zahvaliti Boga, da je ob požaru sploh še
mogel z družino skozi ena sama vrata iz hiše.

2. Hlev.

Hlev, kakršnega je imel prej, se je držal hiše. Sedaj ga
je postavil onkraj prostornega dvorišča samega zase, zato je
bil bolj suh in mu ni zamakal hiše. Obrnil ga je proti severu,
zakaj čul je, da bo zato hladnejši in da bo mrčes manj nadle«
goval živino. Prostoren je bil novi hlev. Živina v njem je
lahko stala in počivala. Za vsako glavo so bile potlakane
staje po 120 cm  široke in po 250 cm dolge. Visele so za
6—7 cm.  Dosti široke jasli je postavil %  metra od zidu,
zakaj čul je, da lestve v prejšnjem hlevu niso bile dobre in
ne primerne. Žival je ustvarjena tako, da se pripogiba, ne
pa da se vzpenja in krivi hrbet. Za donašanje klaje je

65

napravil pri steni hodnik, ki je prišel lahko vanj naravnost
iz shrambe za krmo.

Novi hlev je bil zračen, primerno topel, svetel, zakaj
le v takem more živina pravilno in mirno dihati, pretvar*
jati in uporabljati zaužito krmo.

Prej je napajal živino po trikrat na dan, sedaj pa je
preskrbel vsaki živini svoj napajalnik. V hlevu je bil dotok
vode. Na podlagi zakona o zračnem tlaku se je nateklo v
sleherni napajalnik vedno toliko vode, kolikor je je živina
odpila. Torej je vsaka žival lahko pila, kadar je bila po*
trebna, saj je tako tudi v prirodi.

Konje je Andrej napajal vedno posebe, ker bi se sicer
utegnili prehladiti, če bi pili preveč pregreti.

Okna v tem hlevu niso bila nikdar zasopljena. Naravno!
Nad vsako živino je dal napraviti gospodar odprtino, pre*
duh, ki je po njem živina vdihavala svež zrak in izdihavala
izrabljenega, pomešanega z ogljikovo kislino. Ti preduhi se
v Andrejevem hlevu vijejo po steni, da se zrak segreje,
preden pride do živine.

Kjer je le gospodar čital ali slišal kako dobro stvar, jo
je uvedel. Gnoj je vedno izvažal, saj živina tudi v prirodi
ne polega ne v luže in ne v lastno nesnago, čemu bi jo v
hlevu silili vanjo, si je dejal. Poleg tega se pa zaradi gnoja
pokvari zrak, da živina težko sope. Gnoj, ki ga je izvozil na
gnojišče, je skladal plast za plastjo, ga dobro stlačil in često
namočil z gnojno sesaljko iz gnojnične jame. Da bi se mu
gnoj ne izsušil na solncu, ga je pokrival z deskami.

Če si Andreja vprašal, čemu nastilja živini, ko ima vse
staje betonirane in snažne, ti je takoj vedel odgovor. »Tudi
živina se na mrzlem tlaku lahko prehladi. Zato nameravam
napraviti preko betoniranega še lesen tlak, ki bo vzdrževal
primerno toploto. Tako mi je svetoval naš učitelj.«

Tudi svetlobo v hlevu, ki nekaterim sosedom ni bila
všeč, je znal zagovarjati. »Slišal sem,« je dejal, »da so Fran*
cozi v nekdanji Iliriji naprtili davke na visoka okna. Naši
predniki so jih zato sebi v škodo vedno zmanjševali. Hlev
pa mora biti dovolj svetel, da živina laže sope in izločuje
več ogljikove kisline. Kakor vidiš,« je kazal dvomljivcu, »so
okna 250 cm od tal, da živini ne blešči v oči. Prepiha sem
se pa ognil, ker sem napravil oknice v sredi gibljive.«

66

3. Perutninski dvor.

Tudi za perutnino je poskrbel Andrej na novem domu.
Ob živinskem hlevu ji je postavil primeren hlev, ob njem
pa napravil visoko žično ogrado, ki je bila 10 m dolga.

Tudi za to kurje bivališče je skrbel, da je bilo svetlo,
primerno toplo, zračno, snažno in vedno suho, zakaj čul je,
da bi sicer perutnina postala mršava, bi ne legla jajec, se
ne redila in bi jo zajedalo- neštevilno pršic in uši.

Kurji dvor je bil popolnoma lesen in dvostenski. Pro*
štor med stenami — 8-10 cm  širok — je napolnil s steljo,
ker je je največ imel. Lahko pa bi ga bil napolnil tudi s
slamo, senom ali s pepelom. To dela hišico pozimi toplo,
poleti hladno. Tla je posul s peskom, da je perutnina lahko
brskala. Ob krajih je nastanil gnezda, po sredi pritlične
grede, ob steno pa napajalnik, narejen iz podrožnice in po*
veznjene steklenice. Voda v njem je bila vedno čista, ker
se je je vedno sproti toliko nateklo, kolikor je je perutnina
odpila. V tekališču je bilo vedno dosti vsega, česar potrebuje
perutnina, in sicer peska, ki iz njega tvori jajčevino, prsti,
da brska, pepela, da preganja pršice, pa tudi zelenjadi ji je
vedno -dosti pokladala gospodinja.

Da bi mu bile kokoši plodonosnejše, jim je zabranil
kokanje. Kupil je namreč valilnike, ki v njih petrolejeva
lučca opravlja delo mnogih kokoši. To je bilo dobro, zakaj
kokoš porabi tri tedne za valjenje, a še dalj časa vodi p h
ščance, med tem časom pa ne nese jajec.

4. Svinjak.

O gradnji svinjaka in čebelnjaka je ču-l Andrej prav na
zadnjih kmetijskih predavanjih v šoli. Po teh navodilih se
je ravnal. Tole si je zapomnil:

»Svinjak mora stati na suhem kraju ter naj ima dovolj
prostora za rejo in oskrbovanje ščetincev.

Hlev bodi obrnjen proti severu, da je hladnejši, svinjak
pa proti jugu, da je toplejši. V mrzlih prostorih porabljajo
prašiči vso hrano za vzdrževanje telesne toplote in se nič
kaj ne rede. V toplih prostorih se jako debele. Leseni svi*
njaki so najtoplejši; seveda jih je zgraditi na zidanem teme*
lju, da trdneje stoje in da les ne gnije.

67

Vsaka živa stvar potrebuje prostora, svetlobe, toplote in
zraka. Napravi torej v svinjaku staje, hodnike, visoka okna,
preduhe in odtok za tekočino! Tlak betoniraj, notranje pro*
store pa opredeli tako, da imajo svinje po 5 m 2 ,  pitanci po
2 m 2 ,  pujski pa po x /2  m 2  prostora. Stene predelov naj bodo
do IV 2  m  visoke. Tlak obloži z lesenimi hlodi, da se tekočina
lahko odteka po jarku v gnojnično jamo.

A kje naj bodo korita? Zunaj ni dobro krmiti, ker se
hlevi preveč zmrazijo. Prašiče smo razvadili, da zauživajo
najraje prekuhano hrano. Iz kuhinje torej napravi vhod na
hodnik za krmljenje, korita pa naj bodo na sprednji strani
predelov. Najboljša so železna korita, ki so v sredi gibljiva,
da jih je mogoče snažiti, zakaj snaga je prvi pogoj dobrih
svinjakov.

Kakor mladina rada poskoči, tako privošči tudi pujskom
veselje, da se prelete. Na vrtu ogradi v ta namen primerno
tekališče za mlado žival, ob kraju pa betoniraj prostor za
kopališče! Tudi na kup prsti ne pozabi, da bo prašič vsaj
vedel, čemu ima rilec. Poleti so svinjaki lahko odprti, da se
živali izprehajajo poljubno sem in tja; pozimi pa se zrak
tudi ne okužuje, ako ga odvajaš po preduhih in redno sprav*
Ijaš odpadke na gnojišče.«

5. Čebelnjak.

»Umnemu čebelarju danes ne zadostuje več stari ulj n jak
s kranjiči in njim sorodnimi dunajčani, gerstungovci i. dr.,
nego si gradi vzorne uljnjake in uvaja umno čebelarstvo,
ki se razvija pod pravim vodstvom in po volji čebelarskega
strokovnjaka,« je predaval čebelar.

»Uljnjak bodi s pročeljem obrnjen proti enajsti uri.
Noge naj mu stoje v cementnem koritu, napolnjenem z
vodo, streha bodi pokrita s primerno pločevino, hišica sama
bodi lesena, panji pa visoki z dvema izletiščema, brez slik.

V vzornem čebelnjaku opaziš lep, širok hodnik, v steni
dve okni, spredaj vrsto visokih, istovrstnih panjev, priprtih
z durcami. V ozadju bodi še poseben predelek, ločen z vrati,
ki shranjuje v njem čebelar železno posodo, lesene deščice,
okvire, kozice, na policah pa raznovrstno orodje.

68

Prednosti novodobnega čebelarstva so največ v tem,
da v novem Žnidaršičevem panju čebelar sam vodi vse
življenje in delovanje čebel.

Ta panj ima gibljive satnice, ki jih lahko, kakor hočeš,
prestavljaš ter na njih nadziraš delovanje matice, ki zalega
v plodišču po celicah jajčeca, a zaradi velikosti ne more
skozi rešetko v zgornje prostore, kjer je le medišče.

Stare in slabe matice lahko vsak čas zamenjamo z mlaj*
Šimi in boljšimi, ki jih gojimo v posebnih matičnjakih.

Največje dohodke nam donašajo močne družine, ki
štejejo do 50.000 čebelic. Rojenje lahko preprečimo, ako izre*
žemo podolgaste matičnjake, ki se v njih ležejo mlade matice
in maja meseca prestavimo satnike z zalego v medišče. Temu
opravilu pravimo prestavljanje ali prevešanje. V plodišču,
kjer so čebele prezimovale, pustimo navadno le po 1 sat
z matico, ostalih 8 pa zamenimo s praznimi satnicami. Ker
mora matica žaleči toliko novih celic, ne misli na pomladitev
roja, dočim delavke neumorno pitajo s cvetnim prahom
ličinke v medišču, prazne celice pa polnijo z medom.

Kadar je medišče napolnjeno, (t. j. navadno junija in
konec julija meseca), preženemo čebele začasno skozi begal*
nico v plodišče, iz satov s trčalnico iztočimo med, prazne
satove pa zopet vstavimo na prejšnji prostor. Panj daje na
leto po 30—50 kg  medu.

V Žnidaršičevih panjih vešče ne morejo pokončati lenih
rojev, ako se jim je izgubila matica.

Skozi žično mrežico za vratci opazujemo življenje čebel.
Čim postanejo nemirne, pregledamo satovje in po potrebi
vstavimo kletko z novo' matico. Če jo' naslednji dan čebelice
obsedejo, to kaže, da jo lahko izpustimo v delavnico, in tako
rešimo ves rod.

Takih panjev tudi ne nadlegujejo mravlje, ker ne morejo
gori, saj jim brani voda ob uljnjakovih nogah. Ako zaidejo
v uljnjak miši, jih kmalu preženemo z zastrupljeno pšenico.

Umen čebelar ima v uljnjaku tudi svojo delavnico, kjer
izdeluje umetne satnice in matičnjake ter čisti in shranjuje
med.«

Josip Lapajne.

69

53. Umna živinoreja.

Posestnik Andrej si je zgradil v nekaj letih prvovrstne
stavbe, a gospodarstvo mu kar ni hotelo donašati pravih
dohodkov.

Živina je bila mršava, konju je prešteval rebra, perutnina
ni zadostovala niti za domače potrebe, prašiče je pa poklal
kar na skrivaj, da bi se nekateri sosedi ne norčevali iz praz*
nih dež.

Težko mu je bilo, pa je stopil v šolo po nasvet.

Ko sta z učiteljem stopila v Andrejev hlev, se je učitelj
kar začudil. Hlev, poln živine, je bil ves marogast. Tam je
stala rdeča 'krava polg sive, bela poleg rjave, rdeče in
črnopisane poleg rumenih in dolgorogatih. Pa je dejal:
»Ni umna živinoreja, da imate dolinska plemena v naših pla*
ninskih pokrajinah in še ta vsakovrstnih pasem. Izenačiti
morate vse živinske pasme!«

»Kaj pa je vendar slabega na njih?« je pozvedoval
Andrej.

»Vse, prav vse,« mu odvrne učitelj. »Dolinske pasme
imajo vse ude bolj na dolgo iztegnjene, ker SO' vajene paše
po obsežnih ravninah. Dobiček pa dajejo le v podnebjih, ki
jim prijajo. Črne holandke in tršaste ogrske pasme ne kaže
gojiti v naših planinskih pokrajinah.«

»Druge so pa vendar dobre, ne li?« vprašuje Andrej.

»Boljša je samo ena in to preizkušena pasma,« poučuje
učitelj. »Pri nas so se udomačile temnordeče in bel opisane
pincgavke, ki so jako krotke, ter imajo mastno mleko. Do=
lenjcem pa menda bolje prija posimensko pleme, ki prav
hitro raste in je dobro za meso. Tudi mleka ima menda še
dokaj.

V mariborski oblasti so se kmetovalci oprijeli muriškega
in Marijinodolskega plemena. Pa še nekaj! Dobiti morate
tudi pravega človeka, ki bo živino opravljal in jo ljubil.
Pravkar sem govoril s sosedovim Tinčkom. Brez službe je.
Šolo je dovršil že lansko leto. Umen je, pošten in priden.
Vzemite ga v službo, ne bo vam žal.«

Andreja so ta navodila jako zanimala. Kmalu je bila s
Tinčkom podpisana službena pogodba, kaj hitro pa je uve=
del v svoje hleve tudi le po eno pleme.

70

54. Krmljenje.

Tinček ni bil nič kaj zadovoljen z Andrejevim krmlje?
njem.

»Če bomo pokladali živini samo slamo in vašo pusto
mrvo, vam bo kaj hitro opešala,« je nagovoril nekoč svojega
gospodarja.

»Kar pomnim, smo krmili enako s slamo in s senom,«
ga je zavrnil Andrej.

»Zato vam je pa pešala vsa živina. Saj vendar veste, da
v slami ni dovolj fosforne kisline, v senu pa tudi ne veliko
več, ker ste travnik kosili, ko so rastline že razvijale plo?
dove.«

»Slame zaradi tega vendar ne bom nastiljal,« se je jezil
Andrej.

»Ni treba,« mu je odvrnil Tinček, »pač pa moramo klaji
primešavati fosfornega ali klajnega apna, sicer bo živina
hirala, lizala gnojnico in objedala lesovino.

V zeleni klaji je mnogo tolšče in beljakovin, ki jih v
suhi klaji primanjkuje. Nadomeščamo jih z žitom in z moč*
nimi krmili, z lanenimi in sezamovimi tropinami, ki jih
pokladamo po 1 kg  na dan vsaki glavi.

Da živina laže in bolje prebavlja, ji zobanje pozimi
solimo.

Konjem krma nič kaj ne diši, zato jim odslej potresam
med zobanje brinovega praška in kalmusovih koreninic.

Perutnini prijajo zmlete kosti in zdrobljena jajčevina.

Tudi svinje se bodo popravile, če jim na ta način izbolj?
šamo tek in pokladamo, kar prija njih organizmu.«

Tako so poslej krmili Andrejevo živino in v nekaj me?
secih je bila njegova živinoreja na višku in najzglednejša,

Josip Lapajne.

55. Veseli pastir.

Zakrivljeno palico v roki,
za trakom pa šopek cvetic,
ko kralj po planini visoki
pohajam za tropom ovčic

71

Saj tukaj na solnčni višavi
le sam sem, le sam gospodar;
živim tu po pameti zdravi,
za muhe mi ljudske ni mar.

Nikomur tu nisem napoti,
napoti ni meni nikdo:
kdo čisto veselje mi moti,
kdo moti življenje mirno?

Nikdar ne zmrači se mi čelo,
nikdar ne stemne; se oči;
in pojem in ukam veselo,
da z gore v goro se glasi.

Naj drugi okoli po sveti
si iščejo slave, blaga,
jaz hočem na gori živeti,
tu sreča, tu mir je doma.

Za čredico krotko popeval
bom pesmice svoje sladke,
dolincem glasno, razodeval,
kar polni mi srečno srce.

Simon Gregorčič.

56. Pašniki.

Šibke in slabo zarasle travnike puščamo za pašnike. Na
ravnem je manj pašnikov nego bolj v planinskih krajih.
Pašniki ne smejo biti premokri, ako so, jih moramo osušen
vati. Oslabelemu pašniku pa pomagamo tudi z gnojenjem.
Če je presuh, napeljemo nanj vodo. Prav je in pametno, da
pašnike razdelimo in zagradimo z živimi mejami. Nato
gonimo živino sedaj na ta, drugič na oni kos pašnika. Tako
si zdaj ta, zdaj oni del opomore in obraste. Ob hudi vročini
živina rada hodi v senco, zato je prav, da so tu in tam pri
meji visoka, košata drevesa. V planinskih krajih, kjer živina
tudi ponoči ostaja na pašnikih, je napraviti vsaj za silo tudi
staje, kjer ima živina ob deževnem ali viharnem vremenu

72

svoje zavetišče. Na pašniku ne bodi ničesar, kar bi oviralo
uspešno rast. Iztrebimo grmovje, trnje in drugo nepotrebno
rastlinje, poravnajmo pa tudi krtine. Vse plevelne rastline
po pašnikih zatirajmo! To lahko brez truda opravljajo' pa=
stirji na paši.

Če hočeš imeti dobre pašnike, jih včasih tudi obse j. Pred
zimo zemljo dobro prekoplji, da jo prešine zimski mraz,
zgodaj spomladi pa posej po pašniku semena raznih trav in
detelj.

Po dobroti odbiramo pašnike za krave, za ovce, za
svinje. Svinjam prijajo navadno bolj mokri pašniki, za ovce
uporabljamo slabe, suhe, za krave pa dobro obrasle. Zgodaj
spomladi po pašnikih ne pasi! Tudi ne goni več živine nanje,
nego jo morejo napasti.

57. Mleko.

Najboljša in najtečnejša hrana je mleko, ker ima v sebi
vse redilne snovi, ki jih potrebuje človeško telo. Je pa tudi
lahko prebavno, ker je tekoče.

Najbolj čislamo kravje, kozje in ovčje mleko.

Dobro mleko nam dajejo zdrave krave, ki ne delajo in
uživajo suho krmo. Mleko delavnih krav in tistih, ki jim
pokladajo zeleno krmo, je vodeno. Dobro mleko je čisto in
belo. Ako stiskaš kaplje takega mleka med prsti, čutiš
maščobo. Pristno mleko je težje od vode, zato padajo mlečne
kaplje v vodi proti dnu. Na stekleni plošči ali na porcelanu
ostanejo okrogle; ako jih pomešamo z vodo, se razlezejo'.

Mleko moramo imeti v čistem, zračnem in hladnem
prostoru. Zatohli in nesnažni prostori niso pripravni za
mleko, ker se v takih prostorih navzame slabega duha.

Mleko uživajmo samo prekuhano! Surovo mleko je dostb
krat škodljivo. Učenjaki so našli v mleku jetičnih krav
glivice, ki provzročajo jetiko. Huda vročina, ob kateri mleko
zavre, zamori vse škodljive glivice.

V 100 delih, recimo v 100/ mleka je 87 delov vode, 314
dela tolšče ali maščobe, pičle 4 dele beljakovine ali sirnine
in skoraj 5 delov mlečnega sladu. Ostanek so razne soli.

Ako stoji mleko nekaj časa na zraku, se začne kisati.
To izpremembo, ki jo opazujemo zlasti v poletju, provzro*

73

čaj o drobne, prostemu očesu nevidne glivice. Te glivice se
množe silo hitro. V eni minuti se lahko ena sama glivica
razmnoži na 16 milijonov enakih bitij.

Pri tem razmnoževanju izpreminjajo glivice mlečni slad
v mlečno kislino. Tolšča, ki je v mleku v podobi drobnih
kroglic, se ob tem dviga na površje. To je smetana.

Smetano metemo v pinji. Ob trajnem premikanju beta
se kroglice v to-lšči združujejo, slednjič se sprimejo v kepo.
Ostala snov je pinjenec.

Kepe ožmemo in stisnemo v štruce čistega presnega
masla, ki je lahko prebavna maščoba. Na ognju raztopljeno
presno maslo imenujemo kuhano maslo ali kratko maslo, ki
je lepe rumene barve. Na dnu posode ostala gošča so tro*
pine. Kuhano maslo je dobra zabela, posebno za močnate
jedi.

Po vplivu toplote in glivic se beljakovine zgoste ali
zasirijo. V mlekarnah stiskajo v posebnih stiskalnicah
sirnino v hlebe. To je sir. Ti hlebi, ki so različno veliki,
dozorevajo v posebnih kleteh več mesecev. Sirar jih pridno
obrača, snaži in soli. Sir je redilna, a težko prebavna hrana.
V Sloveniji napravljajo precej sira v Bohinju. Najboljši sir
prihaja iz Švice. Andrej  skrij.

58. Sadni vrt.

Andrej je sedaj imel dom. Toda kadar je pogledal na
poleg ležeči šolski in na svoj sadni vrt, je zmajal z glavo.

Nekega jutra je stal na vrtu in opazoval drevje. Mimo
pride sosed. Andrej ga pokliče:

»Hej, Marko, razloži mi, ki si moder, kako je to, da je
na šolskem vrtu vsako leto dovolj sadja, meni pa obrodi
jedva na štiri leta?«

»Veš, Andrej, najboljše bi bilo, da vprašaš kar v šoli.
Tudi za zidavo novega doma si iz šole dobil najboljše
nasvete. Če pa nerad nadleguješ, pa vsaj malo opazuj razliko
med svojim in šolskim vrtom!« svetuje Marko.

»Gledal sem že in gledal, pa ne najdem ničesar. Deblo
je podobno deblu, veja veji,« odvrne Andrej.

74

«Res je. Toda poglejva malo pobliže tvoja drevesa,
potem pa stopi na šolski vrt in gotovo najdeš kako razliko.
Glej svoja debla! Vsa so hrapava, lub je ves resast, poln
mahu, ki drevju odjeda sokove. In veje! Stopi sem k deblu
in ozri se proti solncu! Ali vidiš solnce? Čemu te suhe veje?
In one tam, ki se drgnejo, da so že vse rakaste!

Stopiva zdaj tako mimogrede na šolski vrt! Vidiš debla,
kako so lepo gladka? Mrčes, ki objeda cvetje in sadje,
nima na takem drevesu nikakega zimskega zavetja, zato
se preseli v druge sadovnjake, v take, kakršen je tvoj. Ozri
se po solncu! Ne moreš, kajne? Solnčni žarki obsvetljujejo
sleherno vejico in razgrevajo ves vrh, da zazori vse sadje
hkratu. Idi in stori tudi ti tako!«

Neuki Andrej se res loti dela. Reže in čisti debla in
veje, pregosta drevesa izseka, nato pa zaprosi učitelja, naj
pogleda njegovo delo.

Zadovoljno se mu nasmehne gospod, ga potreplje po
rami in pravi: »Nekoliko ste že napredovali, Andrej. Kdo
vam je vendar nasvetoval to?«

»Marka sem povprašal, pa sem se kar lotil dela,« odvrne
Andrej. »Kajne, da sem dobro naredil?«

»Dobro in ne,« odgovori učitelj. »Vidite, tehle kolen
bi ne bili smeli pustiti. Veje morate odrezati tik debla,
drugače vam bo ta ostanek gnil in trohnel, v njem pa se
naseli različen mrčes, ki vam pokonča vse sadne pridelke.
One štore izruj te, zakaj v njih bi se zaredil pravi brlog
golazni, ki bi ne ogrožala le vašega sadovnjaka, ampak tudi
druge, najbolj pa mojega, ki je najbližji.«

»Vidim, da res več veste nego jaz. Moj oče in tudi
stari ded mi nista nikdar ničesar vedela povedati o drevju.
Bavili smo se le s poljedelstvom,« pripomni Andrej.

»Res je, za sadjarstvo se vaši predniki niso prav nič
zanimali in to zato, ker je bilo na nizki stopnji in tudi sadna
kupčija zaradi tega ni bila nič kaj razvita. To je danes
drugače. Drevje vam z majhnim trudom lahko več donese
nego njiva krompirja, ki zahteva toliko dela in stroškov,«
poučuje učitelj.

»Gospod, lotim se z vso marljivostjo sadjarstva, ker
sem lani res veliko dobil za sadne pridelke. Kaj pa naj še
storim, da mi bo drevje večkrat rodilo?« prosi Andrej.

75

»Gnojite drevju in pomladite ga! Prestaro šaro izkop*
ljite in zasadite mlajši zarod, a vse to le pravilno, ne tako,
kot ste bili vajeni dosihdob,« razlaga učitelj.

»Prosim, povejte mi to natančneje,« se oglasi Andrej.
»Veselje imam, a ne urnem še vsega.«

»Pojdiva na moj sadni vrt! Vidite tale jarek okoli dre*
vesne krone, ki sem ga pravkar izkopal. Tu sem zagrebem
s prstjo nekoliko preležanega gnoja, da dobe nekaj redilnih
snovi nežne koreninice sesalke, ki se razprostirajo le na
koncu drevesne krone. Pšenica, ki je tako drobna rastlina,
ne more roditi brez gnoja, kaj naj vam da takle velikan,
če mu ne daste ničesar! Lahko seveda izkopljete okoli krone
jamice in jih napolnite z razredčeno gnojnico, ki ima v sebi
mnogo redilnega dušika. Če gnojimo z umetnimi gnojili,
potrosimo drevju po 1 kg  kalijeve soli in Tomasove žlindre.
Ako nimamo na razpolago gnojnice, moramo dodati še
čilskega solitra.«

»Gospod, storil bom prav vse, kar ste mi svetovali,«
obeta Andrej.

»Dobro! Na pomlad pa precepiva drevje, da boste imeli
kolikor mogoče eno samo vrsto sadja, ki bo hkratu dozo*
relo, napolnilo težke vozove in seveda tudi vašo listnico.«

Ni zavrgel stari Andrej dobrih nasvetov, zato pa tudi
ponosno stoji njegov novi dom sredi lepega sadnega vrta.

Josip Lapajne.

59. Kresna noč v sadovnjaku.

Topel kresni večer je bil. Truden od dela sem se zleknil
v kopico dišečega sena sredi vrta. Brezštevilne zvezde na
nebu so svetile, se lesketale in pomežikovale, izza daljnih
gora pa je tiho priplavala luna, sipajoč srebrno svetlobo.
Čudovite sence so rasle pod dremajočimi drevesi. Čirički
so cvrčali, kobilice godle.

Zaspal sem.

Luna je bila že visoko na nebu, ko se prebudim. Ali kaj
je to? Velika jablana pred menoj žari, kakor bi bila posuta
z električnimi iskrami. Neštevilo kresnic sedi po vejah, ve*
jicah in listih, lazi po deblu in po tleh v travi, kakor bi iskale
še kak nerazsvetljen skrit kotiček. In prečudni glasovi pri*
hajajo od tega kakor dan svetlega prostora.

76

Kresna noč! Živali se pogovarjajo!

Gledam, gledam in poslušam.

Ob deblu sedi s privihanim repkom dolgouhi zajček.
Zadovoljno si popravljajoč s prednjima šapicama ščetinaste
brčice, čepi mirno tik svoje luknje in mežika s črnimi očmi
tolsti voluhar,  njegov bratranec, mali voluhar,  pa
nemirno traplja okoli njiju in jima pripoveduje nekaj važ*
nega. Po bližnjih cvetkah se zibljejo črnožilasti glogov
belin,  komaj iz bube izlezli prsteni  e ar,  rjavi j a *
bolčni zavijač  z bratcema, češpljevim in h r u s
š e v i m zavijačem.

Na jabolčnih listih so čepeli rilčkarji: marogasti
cvetoder, rjavi zavijač,  višnjevi mladikar  in
rdeči jabolčni lubadar.  V njih družbo so lezli po deblu
in vej ah zakasneli koščičar, bakrenasti slivar
in drugi rjavi, zeleni, višnjevi in črni hroščki, ki jim še
imena ne vem.

Po tenkih nitkah so se spuščale črvičkom podobne
ličinke in gosenice. Vse je mrgolelo, šepetalo kakor pred
velikim zborovanjem.

V tem udari urni zajček z nožico ob tla in glasno
momlja: »Tiho, mene bole že ušesa! Tako ne pridemo do
zborovanja, polnoči je že minulo! Poklicali ste me, in prišel
sem v ta nevarni kraj, da se domenimo, kaj nam je storiti
v teh hudih časih, ko nas neusmiljeni človek preganja na
vseh koncih in krajih. Izvolite predsednika!«

»Zajček, zajček naj bo! On je naj večji med nami,«
odmeva od vseh strani.

»Res, največji je,« govori zavistni voluharček, »a je
tudi največji strahopetec, kar jih pozna svet. Predlagam ne*
koga drugega. Poslušajte! Včeraj sem se tik pritlične jablane
ob hišnem zidu sešel s svojo sestrično, hišno miško. Ona mi
je pripovedovala čudovite stvari iz človeškega življenja. Vam
vsem bi bilo v prid, ako bi to slišali. Zato sem jo povabil na
naš nocojšnji shod. Obljubila je, da pride. Glejte, že prihaja
po stezici. Svetujem vam, da jo spoštljivo sprejmete in iz*
volite za predsednico!«

Nato priskaklja siva dolgorepka. Voluharček jo po*
zdravi in prijazno sprejme ter jo povede v sredo zb or o*
valcev in posadi na vrh krtine, odkoder je imela lep razgled.

k

77

»Pozdravljena, modra miška! Živela naša predsednica!«
ji done od vseh strani navdušeni pozdravi. »Prosimo te, vodi
naše zborovanje in svetuj nam, kako se ubranimo nevar«
nosti, ki nam preti od vseh strani!«

Ko se miška oddahne, se zadovoljno ozre z bistrimi
očmi po radovedni množici in izpregovori: »Častiti zbor-o«
valci! Zahvaljujem se vam za prijazni sprejem in za čast, ki
ste mi jo izkazali. Rada ustrežem vaši želji. Povem vam vse,
kar vem. Žal, da vam prinašam le žalostne novice. A v ko«
rist vam bo, če si jih zapomnite in po tem ravnate. Poslu«
šajte torej!

Gospodar hiše, v kateri bivam, je tudi posestnik tega
sadnega vrta. Zvečer se rad pogovarja z ženo in z deco. Ker
sem si v to družinsko sobo izglodala luknjico pod omaro,
večkrat poslušam njih pogovor in zvem vse, kar delajo- in
nameravajo. Imajo tudi čudno knjigo, iz katere čitajo otroci.
Vsi, kar vas je zbranih, ste naslikani v tej knjigi, pa tudi
vaše življenje in delovanje. Po stenah pa vise table in tudi
na njih ste naslikani vi, vaša jajčka, ličinke, gosenice in
bube. Po drugih tablah pa so naši in vaši najhujši sovražniki.
Na eni: podlasic a, jež, krt, rovka in netopir,
na drugi hrošči brzci.  Tudi vsi najezdniki, kakor ž ob
tonogi goseničar  in b u b i č a r, so vmes. Ali vsem tem
krvolokom ne bo gospodar storil nič žalega. Pravi, da so nje«
govi prijatelji. Posebno rad ima ptičke, ki so vaša smrt, in
da jih bo še več na vrtu, jim napravlja ugodne valilnice.«

Vsi trdi od strahu gledajo preplašeni modro miško, ki
nadaljuje: »Pa to ni še vse. Kar vas ne podavijo prej ime«
novani sovražniki, vas uniči prebrisani človek. Jeseni namaže
drevesa z apnom, da pogine vse, kar se skrije za skorjo. Pa
še petroleja, žolča in karbolineja bo prilil, da ne bo dišala
lubad niti zajčjemu zobu.«

»Joj, še trde skorjice mi ne privošči v mrzli zimi!« plaho
vikne zajček.

Ne meneč se zanj, govori -miška dalje: »Pa vso staro
skorjo, lišaje in mahovje bo odrgnil s strgačem, da ne boste
imeli skrivališč. Le zapomni si to, jabolčni zavijač,
ki se zabubiš v belkastem zapredku med razpokano skorjo!
Vsi oni pa, ki prezimujete v zemlji, poginete, ko bo gospodar
spomladi in jeseni prekopal zemljo okoli dreves. Pobral in

78

sežgal bo pa tudi gosenične zapredke, ki vise pozimi na
drevesih.

Okoli debel bo privezal papirnate klejaste pasove, in
vse, kar leze ino grede po deblu, bo tu obtičalo in poginilo
žalostne smrti. Če pa kdo uide, pridejo še njegovi urni in
pridni otroci, pogrnejo plahto okoli debla, potresajo drevo
in veje, da počepate doli na prestiralo. Pa vas poneso in
vržejo v ogenj. Mendral pa bo tudi vas, krvne ušice,
in potapljal v strupeno tobakovo vodo ali z njo škropil
zelene vršičke, na katerih se držite!«

»Gorje, gorje!« kliče prestrašena družba. Vmes pa go<=
drnja debeloglavi voluhar, da mu to nič ni mar.

Zato se obrne miška proti njemu in mu pravi: »Motiš
se, debeluhar! Tebe ima gospodar še posebno na piki. Ti
uničiš na mah vse drevo, ko mu obgloješ korenine. Tvoji
predniki so jo odnesli, ker so zvalili vso krivdo na krta,
a poslej bo drugače. Človek je spoznal tvoje podzemeljske
zvijače. Ker ne prideš pod milo nebo, ti nastavi pred rov
samostrelnico s sladkim korenčkom. Ti sladkosnedi butec
boš seveda zagrabil slaščico, pa zagrmelo bo in konec te bo.

Tudi ti, zaspana gosenica vrbovega zavrtača,  ki
nas brezbrižno opazuješ iz svojega rova v jablanovem deblu,
misliš, da ti nihče ne more do živega. Pride gospodar, zagleda
luknjo v deblu in zgrizke na tleh, pa te z žico poišče v rovu
in te prebode ter zrnasti z njo.«

»Grozno, strašno! Kaj nam je storiti? Svetuj nam,
modra miška!« tarnajo in prosijo prestrašeni zborovalci.

»Rada bi vam pomagala, a vam ni rešitve na tem vrtu.
Povem vam še to: Moj gospodar se večkrat pritožuje zoper
soseda in mu pravi nemarnež, ker ne preganja s svojega
sadnega drevja škodljivih mrčesov. Tja pojdite! Morda tam
najdete zavetja. Odtod pa zbežite, izselite se!«

Pesek zaškriplje na vrtnem potu.

»Čujte! Gospodar gre!« vikne prestrašeni zajček in
kakor veter ga neso noge z vrta.

Kresnice pogase svoje lučke. Hipoma se stemni in vse
utihne pod jablano. Zdramim se, vstanem in stopam proti
domu, premišljajoč ta čudoviti dogodek bajne kresne noči.

A. Lunaček.

79

60. Kosti.

»Imate kaj kosti? Dobro jih plačam,« se oglasi na pragu
imovite hiše deček z vrečo preko rame.

»Kosti? Čemu ti bodo? Mečem jih na dvor, da jih glo«
dajo psi in mačke,« zamrmra neprijazna kmetica.

»Ni pametno, mati, da mečete kosti na dvor. Kosti dajo
zopet kosti, vzrejajo naše rastline, našo živino in tudi člo*
veka,« razlaga mali kupec. »V šoli nam je pravil gospod
učitelj, da so kosti najvažnejše hranivo pšenici in drugim
rastlinam.«

»Beži, beži! Po več let sem že videla kosti, ki so se
valjale po njivi, pa pšenica zato ni bila nič boljša,« ugovarja
kmetica.

»Vem, mati,« nadaljuje neugnani deček. »Vem pa še
več! Kosti v tvornicah osmode v oglje, da z njim čistijo
sladkor. Iz preostalega oglja znajo učeni možje dobiti neko
snov tako, kakor znate vi iz krompirja spraviti škrob. Ta
snov se imenuje fosfor, ki se prav rad vname in ga zato
uporabljajo za vžigalice. Kaj bi vi brez vžigalic, mati!«

»No, no! Vsi ljudje vse vedo!« dostavlja mirneje gospo*
dinja. »Pa vendar vžigalic tudi še nikdar nismo dajali
pšenici.«

»Ne vžigalic, pač pa uporabljajo umni kmetovalci za
umetno gnojilo fosfor, ki se s kisikom spaja v fosforovo
kislino,« pojasnjuje umni deček. »Veste, mati, kostno oglje
zdrobe v moko in jo prodajajo za superfosfat, ki prija vsem
žitom, zlasti pa še ajdi.«

»Kaj še! Saj še tako prebohotno rasto žita, ker imamo
dovolj gnoja,« zavrača kmetica. »Vse nam polega in gnije.«

»Res je, ker gnojite s svežim, a ne s preležanim gnojem.
Fosforova kislina ne vpliva na rast, marveč se zbira največ
v semenih, kjer dela beljakovine,« poučuje kupec.

»In kako naj bi prišel fosfor v rastline?« vpraša gospo«
dinja, ki jo je vse to jelo zanimati.

»Prav preprosto,« odgovarja deček. »Fosfor se s po«
močjo ogljikove kisline v zemlji raztopi, rastline ga s kore«
ninicami použijejo, nato pa ga po stanicah krožeči sok
zanese v semena, kjer čaka, da ga použijemo. V telesu se
nabira v mesu, krvi, največ pa v kosteh.«

80

»Ce je tako, bom pa odslej skrbneje pazila na kosti,«

obljubi gospodinja odhajajočemu dečku.

»Kaj vse dandanes ti otroci znajo! Od njih se nam bo

že treba učiti,« mrmra sama v se. . T „ .

Josip Lapajne.

61. Uporabljajmo s pridom sadje.

Vanda in Nada sta bili begunki. Lakomni laški tujec je
zasedel njuno ljubljeno domovino -— solnčno Goriško. To je
bilo še v prvih časih vojne. Bežati sta morali z ljubljeno
mamico daleč, daleč, dokler nista slednjič našli zavetja v
tuji hiši.

Potrkljajev Matevž se je izselil v Ameriko in zapustil
malo domačijo v oskrbo tujim ljudem. Kakor nalašč je
dobro služila našim begunkam. Na solnčnem , griču stoji
hišica in poleg nje majhen hlev, vse skupaj obdano z raznim
sadnim drevjem. Tega sta se veselili zlasti ubogi begunčici.
Pa ne mislite, da sta bili morda žejni kislega jabolčnika!
Kaj še! Mislili sta na dobra jabolka in okusne krhlje, ki sta
jih uživali doma, preden je prihrumel divji Lah v njiju
domačo vas.

Pomlad je prišla v deželo in razstlala po travnikih piša*
nega cvetja. Vanda in Nada sta hodili v šolo v bližnjem
trgu. Dan za dnem sta prinašali s seboj vsaka svoje jabolko
ali pa okusnih, mehkih krhljev. Druge součenke že zdavnaj
niso imele tega.

Nekoč pa vpraša součenka Vida brhko Vando: »Čuj,
Vanda, kako je to, da imaš ti še vedno sadje, mi pa ga že
mesece nismo niti videle, še manj pa okusile?«

Vanda pripoveduje: »Priskrbele smo si ga že jeseni,
kakor nas je učila naša dobra majka še doma.

Lepa jabolka in lepe hruške sva obrali z Nado na doma«
čem drevju in pazili pri tem, da nisva ranili nobenega sadu.
Stric nama je naredil obiralnik in delo je šlo' hitreje od rok.
Nato sva zložili jabolka na polico v kleti. Vsak teden sva
pregledali sadje, in če sva opazili, da ga kaj gnije, sva
gnilad brž odstranili. Ko bi bili pustili gnilo sadje med
zdravim, bi bila začela gniti tudi zdrava jabolka. Klet je bila
sicer mrzla, vendar ne toliko, da bi v njej zmrzovalo. Sadje
ne sme zmrzniti, sicer hitro zgnije.

81

Manj lepo sadje in tudi črvivo sva pa olupili in zrezali
na krhlje. Te sva polagali na leso, ali kakor pri vas pravite,
na mrežo. Lese je položila majka v pečico pri ognjišču ali
pa v krušno peč, kadar je bil že kruh pečen, in sadje se je
posušilo v nekoliko dneh. Tako smo napravile z majhnim
trudom kmalu precej krhljev. Vsak dan po šoli sva pobirali
z Nado trebež in ga lupili za sušenje. Olupke in zelo drobne
sadke je pa majka razrezala v veliko steklenico in nalila
nanje tople vode. Postavila jo je v kuhinjo na toplo' in kmalu
smo imele iz tega dober kis ali ocet. Jabolčne peške sva pa
zbirali v škatlico in pozimi sva jih potresali ščinkavcem in
kalinom, ki sva jih privabili na okno.« —

Vidite, ljubi otroci, kako je naučila mati begunka svoji
ljubljeni hčerki koristnega dela! Poizkusite na enak način
tudi vi, in prepričan sem, da bo prijalo tudi vašim želodčkom
do spomladi shranjeno jabolko.

Pazite pa pri tem zlasti na to:

1. da ohranite pozne vrste sadja;

2. da ne bo sadje črvivo ali obtolčeno;

3. da ne hranite sadja v sobah, ampak v suhih kleteh;

4. da večkrat pregledate zalogo in odberete takoj vse
nagnile sadove;

5. da v kleti ne zmrzuje, ker sicer morate pokriti sadje
s slamo.

Pomnite tudi to:

1. Olupljeni krhlji so boljši od neolupljenih.

2. Kuhani zaležejo več nego surovi.

3. Spravljajte posušeno sadje na suhem prostoru!

4. Ako česa ne veste, vprašajte starše ali učitelja!

Božo Račič.

62. Uganka.

Nima fantek kapice,
kapica ima fantička.

Prišumele sapice,
niso vzele kapice,
vzele so fantička.

Oton Župančič.

6

82

63. Vrednost kmetijstva.

V prirodi nas najbolj očaruje cvetje. Lepih rož se člo*
vek nikdar ne more dosti nagledati. Prav tako nas veseli
lepo sadje, radoste vinske gorice. Toda dobro vemo, da niti
najdivnejše cvetje, niti najlepši sadovi ne nastanejo sami od
sebe, nego od onega soka, ki ga dovaja vsaki bilki njena
korenina. Korenina preživlja torej najmanjšo travico in naj*
večje drevo.

Kar je vsaki bilki korenina, to je vsakemu narodu nje*
govo kmetijstvo.

Kmetijstvo je samo ob sebi prva in glavna podlaga vsaki
državi, brez kmetijstva si drugih stanov niti misliti ne mo*
remo, kamoli, da bi napredovali.

Vsako človeško delo je vredno spoštovanja, a najlepši,
najbolj spoštovan je kmetski stan. Naši marljivi in pošteni
gospodarji, ki se umivajo z roso in brišejo s sebičnimi žarki,
ki žive v svobodi, svobodo tudi najbolje razumejo in je
potrebujejo. Ti gospodarji so korenine in sok našega narod*
nega in državnega življenja. Iz tega našega kmetskega go«
spodarstva nam je izšla svoboda, ki nas bo doma resnično
osrečila, po vsem svetu pa širila naš ugled.

Wodrow Wilson.

64. „Pojdite“ — »Pojdimo!“

Bogat posestnik je imel veliko zemljišče, ki so mu ga
obdelovali njegovi hlapci in najemniki, Ali neprestano se
mu je krčilo imetje. Namesto dobička je imel izgubo in celo
zadolžiti se je moral. Prodal je torej polovico posestva, da
je plačal dolgove. Ko je izprevidel, da od svojega ob delov a*
nja ne more živeti, je oddal drugo polovico posestva v najem
za deset let.

Po preteku desetih let pa pride zakupnik k lastniku zem*
ljišča in ga zaprosi, naj mu ga proda. Posestnik ga je čudoma
vprašal: »Povej mi, kako si mogel pridobiti toliko denarja,
da bi odkupil to zemljišče? Imel sem vendar še enkrat toliko
posestvo kot ti sedaj, pa nikomur nisem plačeval najemnine,
vendar pa nisem mogel napredovati, nasprotno, lezel sem v
dolgove! Ti si plačal toliko najemnine, pa vendar zdaj hočeš
to zemljišče še kupiti! Kako si delal? Za Boga, povej mi!«

83

»Prav preprosto,« mu je odvrnil najemnik. »Razlika v
tvojem in mojem delu je le v besedah: »Pojdite!« in »Poj=
dimo!«. Ti si veleval svojim hlapcem in delavcem: »Pojdite
na delo!« sam pa si ostajal doma, jaz pa sem pravil svojim
ljudem: »Pojdimo na delo!« in sem sam z njimi delal
\ CS dan. p 0  g ctrt ; čajkovčevi čitanki.

65. Mati zemlja.

Dospel sem na hrib. Krasen pomladni dan je. Vse je
zopet v vonjivem cvetju. V grmu poje slavec, visoko k nebu
pa se poganja s svojo pesmijo škrjanec. Zlato solnce sije in
opojno diši sveži zrak. Včeraj je pohlevno deževalo. Vse
Živi v novem, bohotnem življenju. Kako sem srečen, da
živim!

Vrh hriba nekaj votlo udarja, dasi je nedelja. Poslušam.
To ni sekira in ne puška. Trije mladeniči sede na klopici.
Eden od njih raztepava z močnim kolčem zemljo. Ker je
zemlja mehka, se kolec vdira vanjo na globoko in široko.
Tri take vdrtine so že napravili. Drug za- drugim bijejo
zemljo vsak pred seboj. Mimo njih korakam dalje. Pa se
vrnem in ustavim pred njimi. Prijazno jih ogovorim:

»Ali vas smem, junaki, nekaj vprašati?«

»Izvolite, gospod,« mi odgovori eden.

»Ali veste, kaj delate?«

»Tolčemo, gospod.«

»Ne, ne, deca! Vi tepete svojo mater. Pa ne samo svojo,
nego mater vseh ljudi. Mati zemlja rodi vse, tudi to travo,
ki ste jo vi zabili vanjo. Oglejte si te divne kraje, kakršnih
je malo na svetu! Mati se je zdaj okrasila s cvetjem in zeles
njem, na jesen pa in še prej nam bo dala svoje bogate da=
rove ... Povejte mi le, ali naj vam še nekaj povem!«

»Povejte, gospod!«

»Ta zemlja nas je rodila, nas hrani. Ta zemlja nas sprejo
me nekoč v svoje krilo in nam da večni pokoj, a vi jo
tepete! Vse prihaja iz zemlje in se vrača vanjo: kmetijstvo,
obrt, industrija, trgovina, hiše, palače, obleka, knjige, umet=
nine. Vse korenini v zemlji. Vse, kar nas hrani, gasi žejo, kar
nas oblači, kar nas razveseljuje, vse to- nam daje naša velika
mati, a vi jo tepete!«

6 *

84

Mladenič je vrgel kolec daleč od sebe. Vsi trije so mob
čali, a jaz sem odšel.

Ozrem se. In glej, z nogami so izravnali vdrtine, ki
so jih bili napravili s kolčem.

Milo se mi je storilo, pa sem jim še zaklical: »Kadar
zapušča naš človek svojo domovino, navadno vzame s seboj
kamenček ali malo prsti svoje matere, matere domovine in
jo poljublja v tujini. Mnog pa, ki se vrača v svojo domovino,
poklekne, ko stopi na domačo zemljo, in jo srečen poljubi.«

Po Davorinu Trstenjaku.

66. Orač.

Pomlad že trka,
hajd na noge!
Nam bo ogrela
moško srce.

Plug izpod strehe,
brano na dan,
jarem na vole,
kdor ni zaspan!

Zemlja je tala.
Svet Valentin
vabi na delo,
dela sem sin!
Zjutraj naprežem,
plug že držim;
v desno in levo
brazde drobim.

Seme posejem
v razor spet nov.

Kadar povlečem,
idem domov,
sprežem voliče,
s plugom pa v kraj.

Jesen pokliče
spet ga nazaj.

M. Vilhar.

67. Setev.

Blagor mu, ki trudi se obilol
Dan bo prišel, krasni dan plačila,
kar je roka brazdi izročila,
klilo bode, cvet in sad rodilo.

F. Cegnar.

Koliko je treba kmetu truda, preden se mu semensko
zrnce izpremeni v tečen kruh! Raznovrstna so njegova dela,
a njegovo prizadevanje je uspešno le tedaj, ako pametno
obdeluje svoje polje in ako Bog blagoslovi delo njegovih rok.

85

Najprej mora kmetovalec izvršiti vse priprave za setev.
To so gnojenje, oranje in brananje. Ko je kmet spravil na
njivo gnoj v posamezne kupe, ga enakomerno raztrosi ter
čimprej podorje. Pri oranju se obrača zgornja prst navzdol,
spodnja pa na površje, da tu na zraku razpade ter postane z
gnojem pomešana plodna. Kolikokrat je treba njivo orati, to
je odvisno od kakovosti zemlje, od kolobarjenja in od žita,
ki ga mislimo posejati. Za jaro žito odmenjeno njivo pri«
pravimo za setev že jeseni, spomladi pa jo še enkrat pre«
orjemo. Kadar podoravamo strnišče ali pa gnoj, naj ne bodo
brazde pregloboke. Ob drugih prilikah pa je globoko oranje
jako koristno, ker tako dobivajo rastline več redilnih tvarin
ter laže razprostirajo korenine. Ne orjirno ob preveliki vlagi
ali celo v mokrem! To pomnimo posebno za ilovnato zemljo!

Oranje na ozke ogone je prava potrata. Vsako oralo bodi
urejeno tako, da moremo z njim orati globoko in plitvo.
Dobro oralo popolnoma obrača gladko odrezane brazde ter
drobi in rahlja zemljo; biti mora močno, a vendar lahko,
da ni treba preveč vprežne sile.

Po oranju povlecimo zemljo z brano, ako zemlja ni
premokra in pretrda. Brana drobi grudnato prst, rahlja po«
vršje ter uničuje plevel. Valjar tudi drobi kepe ter tlači in
stiska rahlo zemljo, da dalje časa drži potrebno vlago.

Ozimino sejemo septembra in oktobra meseca, j arino
pa spomladi, ko je zemlja pripravljena. Sejemo z roko ali s
strojem, s tem pa ali na široko ali po vrstah. Seme bodi čisto
in brez snetja, kakor ljuljke, kokolja in drugega plevela!

Čistilniki dobro čistijo seme ter ločijo slabejše zrnje od
lepšega. Seme bodi popolnoma zrelo, čvrsto in kalivo! Da
je zrnje kalivo, se lahko prepričamo, ako ga namočimo in
zavijemo v kako volnato krpo ter postavimo na topel kraj.
Če je seme zdravo, kmalu požene kal vsako zrnce. Na lahki
zemlji seme podoravamo, na težki pa ga spravljamo z brano
pod površje.

Ko pohleven dež zemljo namoči in solnce prijazno po«
sije, pretrgajo zrnca luščinasto suknjico ter se razdele na
dvoje, v peresce s kalnim vršičkom in v koreninico. S peres«
cem se obračajo kvišku, s koreninico pa se prijemljejo
zemlje.

86

68. Sejalec.

Svetel znoj sejalcu kmetu
v izorane brazde pada.

V zemlji se rodi, zaklije
zlato klasje, zlata nada.

Znoj na čelu — sveta rosa!
Kamor na zemljico kane,
ko bi Bog jo blagoslovil,
tam življenje novo vstane.

Cvetko Golar.

69. Pšenica in rž.

»Lepo število nas je bilo v žitni shrambi,« pripoveduje
pšenično zrno drobni rži, ki počiva v sosednjem predalu.
»Dobro se spominjam,« nadaljuje, »da sem že ležalo v temle
predalu, a kakor v sanjah slutim, da sem preživelo dolgo
leto življenja v raznih oblikah.«

»Meni se tudi tako zdi,« šepeče suhljata soseda, »a sama
ne vem pravzaprav kaj.«

»Pomisliva malo!« pravi prva. Tiho je bilo nekaj časa
v shrambi, nato pa je pričela pšenica:

»Bil je jesenski kvatrni teden, ki je navadno deževen.
Vrata v shrambo so zaškripala in nehote me je obšla težka
slutnja. In prav sem čutila. Suhljat mož je stal pred mojim
predalom. Kar se potopi robata njegova roka med nas in
nas pograbi v leseno posodo, iz katere nas strese v nekak
železen lijak. Zdajci nastane med nami hud prepih. Hotela
sem pogledati, kaj ropoče nad menoj, pa me v istem tre*
nutku zgrabi močan vrtinec, spihne raz mene ves prah in
me pogrezne nekam v globočino. Oh, to je bilo hudo! Valile
smo se in krožile po nekem železnem ražnju, da se mi je vse
vrtelo v glavi. Nekatere moje slabotnejše sestrice so padale
skozi neko mrežo nazaj v ono leseno posodo, me druge pa
smo se valile dalje in dalje, dokler nismo na notranji strani
ob koncu onega valjarja popadale nezavestne v drugo
leseno posodo. Zdramila sem se šele tedaj, ko mi je mrzla
tekočina pretresla ves život. Vrgli so nas v vodo in še vse
mokre stresli v vreče. Slišala sem kmete, ki so se pogovarjali
o nas, češ, da nas čistijo. In res! Odstranili so od nas nad*
ležni plevel, ki nas je vedno mučil. Med čiščenjem v stroju
je odpadel od nas.

Kmalu smo bile na vlažni zemlji, kamor nas je zmetal
oni kmet. Izprva me je zazeblo, ko pa me je brana zagrebla

87

s prstjo, mi jc postalo nekako sladko ob srcu. Kot v omotici
sem ležala nekaj dni in čutila, da se preoblikujem.

Vlaga je tiščala vame in me neznansko- odebelila m
napela. Kisik in ogljik sta se v meni sprijaznila in izpuhtela
v obliki ogljiko-ve kisline. V kratkem sem postala sladka;
ves škrob se mi je namreč pretvoril v sladkor. Srajčka mi je
postala pretesna in se je razpočila. Kal, ki sem jo skrivala
pod gornjim odelo-m, se je pretvorila v noge in roke, srce
pa mi je polnila nekaka sladka slutnja. Taka, polna pričako¬
vanja, se oprem ob one nožiče, z rokami se oprimem prsti in
se prerinem do vrha zemlje. Oh, kako veselje! Pred menoj
se razgrinja pravi raj. Prijazno solnce mi pozeleneva ličeca,
lahni veter pa -ohlaja hudo razburjenje.

Solnce se je nagibalo k zatonu. Postajalo mi je nekako
hladno. Za solncem sem hotela, -opirala sem se ob zemljo,
a zaman: noge so mi bile priklenjene. Taka je usoda
rastlin . ..

Prihajale so hladne noči, za njimi hladni dnevi. Slednjič
pa nas je popolnoma zagrnila snežena plast. Nadležni plevel,
ki se pase v zemlji po več let, mi je pripovedoval, kakšna
dobrota je rastlinam snežena plast. Sneg je rastlinam topla
odeja, a gorje tistim, ki jih sneg ne pokrije. Boriti se morajo
z mrazom, vetrom in slano, ki nosijo s seboj kal smrti. To
me je potolažilo.

Hrane sem imela dovolj. Rasti tako ali tako nisem
mogla, zato mi je zadostovalo malo dušika in kalija, ki
sem ju našla v hlevskem gnoju.

Dolgo je ležal sneg nad nami in kar dušilo nas je že.
Snežena skorja je oledenela. Še nekaj dni in pomrle bi bile
Toda ne! Nad seboj smo zaslišale konjska kopita in ob
vsaki stopnji se je prerival do nas prijetni dih nadzemskega
zraka. Kako smo se oddahnile!

Pomlad z vsemi sladkostmi se je bližala. Solnčni žarki
so trgali sneženo odejo in nas dvigali k sebi više in više.
Pričelo se je pravo pomladno življenje.

Po lističih sem zbirala nočno roso. Ker so na zgornji
strani gladki, se je vodica pretakala po meni h koreninicam,
da so se ob njih raztapljale doslej neužitne rudninske sn-ovi.
S hrapavo stranjo lističev sem srebala iz zraka ogljikovo
kislino, ki mi je dajala moč rasti in življenja.

88

S koreninicami sem tipal: koli in okoli, da bi se bolje

preživila. Največ redilnih sn,.i sem dobivala seveda v hlev«
skem gnoju. Ta je imel zame v zalogi dovolj dušika, kalija
in fosforove kisline, brez katerih bi ne bila mogla rasti in
se povoljno razvijati. Ali kaj, ko so bile te snovi v taki
obliki, da bi bila morala imeti zobe, ako naj bi jih hotela
uživati. Čakati sem morala blagodejnega dežja, ki je vse te
snovi raztapljal in jih dovajal mojim koreninicam, ki so jih
srkale in jih delile mojemu životu.

Tako sem veselo napredovala, naslajajoč se ob solnčni
svetlobi in toploti, žlahtni rosi in mehki deževnici.

Ko sem odgnala klasje, me je priroda okitila s cvetjem,
blagodejen veter pa ga je stresal in sipal cvetni prah na
vse strani, da se je zarodil plod.

Prišel je mesec julij. Moje steblo je ostarelo, klasje po«
rumenelo in zrnje je dozorelo. Klonila mi je glava, polna
plemenitega plodu. Prišle so neusmiljene žene in so meni in
sestram porezale noge ter nas zvezale v snopje. Kmet nas
je naložil na voz in odpeljal v kozolec, kjer sem izgubila
vso kri.

Strašno je ropotalo po vasi, ko nas je kmet zopet na«
ložil na voz in nas odpeljal na pod. Tam so nas polagali v
nasade in zbijali s cepci po nas, da so marsikako sestrico
zdrobili v moko. Potisnili so nas nato v kot, in ko je bilo vse
zmlačeno, so nas retali, čistili, ravnali in potem zanesli
semkaj.«

Pšenično zrno je utihnilo. Nekaj časa je bilo v žitnici
vse tiho. Nato pa se zgane rž in zašepeče: »Vse sem ob
tvojem pripovedovanju vnovič preživela. In kaj sedaj,
sestrica?«

»Hm, dvoje je mogoče,« odgovori pšenica. »Ali nasto«
piva iznova isto pot kakor doslej ali pa naju zmeša gospo«
dinja v soržico in nama v mlinu potro vse kosti ter naju
z drugimi vred zmeljejo v moko. Moko zmešajo v testo in
nama v peči pokončajo zadnjp sled življenja. Vendar pa
bova živeli še dolgo, dolgo na rdečih licih pridne mladine,
ki je ljubi kruhek tako' rada.«

V predalu je nekaj zaškrtalo. »Slišiš miš?« sta zašepetali
obe hkratu in utihnili. j os . Lapajne.

89

70. Ajda.

(Belokranjska.)

M a j d i š a :

»Ajda zori, čebele brenče
na pasico sladko dehtečo —
nabrale mi bodo za Božič potic,
za svetega Štefana svečo.«

K a z i n :

»Ej, čakaj, Majdiša, ne boš, ne boš,
moja ajda je meni narasla!

To bila bi lepa, da čreda tvoja
po moji se njivi bi pasla!«

Majdiša ubog je, bogat je Kazin,
srce pa ima nevoščljivo —
pa vole vpreže pred val, pa hajd!

Kam žene? Naravnost na njivo.

Ej, čakaj, Kazin, ti zavidni bedak,
čebele si hotel potreti:
lahko je čebelam — zletijo drugam,
a tebi ne bode kaj žeti!

Oton Zupančič.

71. Kruh.

Na mizi leži hleb kruha. Kruh je pečen. Kdo ga je
spekel? Pek peče kruh. Kdo pa peče kruh doma? Ali si že
gledal mater, ko je pekla kruh? Za peko je treba moke,
vode  in nekoliko s o 1 i. Iz moke in vode zamesi  mati
testo.  Da testo vzhaja, pridene nekoliko droži  (kvas).
Pri vzhajanju se napravijo v testu luknjice, ki jih vidiš,
kadar odrežeš kruh. Naraslo testo postavi mati v močno
razgreto peč. Čez dobro uro je kruh pečen. Zunaj je rjava,
trda skorja,  znotraj pa mehka sredica.  Če je skorja
nekoliko ožgana, pravimo da je kruh zapečen.  Svež kruh
lepo diši. Ne jej gorkega kruha, da ne zboliš!

90

O Božiču in Veliki noči peče mati okusne potice in
kolače.

Kruh je iz različne moke. Bel kruh,  potice in kolače
pečejo iz bele pšenične moke. Črn kruh  je iz slabše pše=
nične moke ali pa iz mešanice (soržica, soržičen kruh). Iz
ržene moke dobimo tečen ržen kruh.  Ali si že jedel
koruzen kruh?  Iz kakšne moke je? Tudi iz ajdove
moke pečejo dober kruh. Ajdov kruh  je jako črn.

Moko kupimo v trgovini. Trgovec jo- dobi iz mlina.
Mlinar zmelje žito, ki ga prinesejo ali pripeljejo kmetje.
Žito je raslo na polju. Ko je dozorelo, so ga kmetje poželi
in omlatili v skednju. Žito ni raslo samo od sebe. Treba je
bilo prej orati in sejati. Iz semena so priklile žitne bilke.
Bog je dal sobica in dežja, in bilke so odgnale in napravile
klasje.  V klasju so dozorela žitna zrna.

Pšenica, rž, ajda, pa tudi ječmen, koruza, proso, oves
in riž so krušne rastline.  Ječmenov kruh je sicer
hrapav, a tečen in zdrav.

Iz Mazijeve »Čitanke«.

72. Kakšni so obrti.

Po pogojih, ki so predpisani za nastop obrta, razločm
jemo svobodne, rokodelske in dopuščene, koncesijonirane
obrte.

Obrti, pri katerih je treba ročnosti, kakršno si prisvoji
samo-, kdor se v obrtu izobrazi, so rokodelski obrti.

Obrti, pri katerih je iz javnih ozirov potrebno, da je
njih izvrševanje odvisno od posebnega dovoljenja, so d o*
puščeni, koncesij onirani obrti.

Obrti, ki niso našteti niti med dopuščenimi niti med
rokodelskimi niti niso izvzeti po obrtnem redu, so, ako se
ne vrše kot domači obrti, svobodni obrti.

Obrti so dalje izdelovalni, trgovinski, poslužni in pre*
vozni.

Izdelovalni obrti  podelujejo ali obdelujejo suro*
vine in poluizdelke obrtoma; taki obrti so čevljarstvo, stro=
jarstvo, pleskarstvo i. dr.

91

Izdelovalni obrti se vrše po obsežnosti obrata tvorniško
ali rokodelsko.

Tvorniško izvrševani obrti izdelujejo obrtne predmete
v zaprtih delavnicah z najmanj 20 delavci in navadno s
stroji. Podjetnik sam ne dela kakor pri navadnih obrtih,
ampak samo vodi podjetje. Tvorniško izvrševani obrti so
večinoma tudi više obdačeni in njih firme morajo biti proto«
kolirane.

Trgovinski obrti  skrbe samo za blagovni promet.
Pri takih obrtih se vršita kup in prodaja blaga brez ob delo«
vanja ali podelovanja (n. pr. trgovina z mešanim blagom);
včasih tudi samo posredujejo pri prodaji blaga (agen«
ture i. t. d.).

P o s 1 u ž n i obrti  vrše gotova opravila proti odškod«
nini, n. pr. dimnikarski obrt.

Prevozni obrti  pa se pečajo z odpravo, s špedicijo,
z vozništvom itd.

Iz Podkrajškove »Čitanke«.

73. Fužina v Tržiču.

Ob Bistrici blizu jeza stoji stavba, nekaj zidana, nekaj
lesena, vsa okajena, sajasta, črna. Na leseni strehi, kjer raste
mah, vidiš odprtine, odkoder prihaja svetloba v fužino.
V rakah vrti voda več velikih, lopatastih koles prav kakor
pri mlinu.

Stopimo v fužino! Ob zidanih stebrih gori na ognjiščih
bukovo oglje. Kovači v coklah, z usnjenimi predpasniki in
z zavihanimi rokavi popravljajo ogenj, iz katerega mole
jeklene palice. Nagloma nas odrine širokopleč kovač, ki
drži v dolgih kleščah kos razbeljenega jekla. Vajenec po«
tegne za drog, voda zabobni močneje v rakah, in težko,
veliko kladivo — norec — se dvigne in pade s silnim udar«
cem na podtaknjeno žareče jeklo. To je ropot! In kako tudi
ne, saj- je norec nasajen kar na debelo hrastovo bruno! Vsa
stavba ječi in škriplje, ilovnata tla se tresejo, iskre prše na
vse strani — norec pa zbija, kakor bi hotel zdrobiti celo
kameniti podstavek, na katerem stoji nakovalo.

92

Zamišljen čepi kovač pri svojem delu. Prav nič se ne
meni ne za nas in ne za iskre, ki mu nagajivo skačejo v obraz
in po golih, žilavih laktih. Previdno in premišljeno obrača
pod norcem jeklo, ki se širi, tanjša in daljša. Iz oblike skle«
parno, da bo kosa ali srp, sekira, motika, lopata, rovnica,
lemež ali črtalo. Kar pač zahtevajo naročniki, to izdeluje
fužinar.

Govorili bi radi, pa ne moremo, ker zaradi silnega trušča
nihče ne čuje našega glasu. Sploh pa sliši skoraj vsak kovač
slabo; čim starejši je, tem bolj mu pojema sluh. Vajencem
ukazuje molče — z znaki: prikimava mu, ako hoče, da udarja
norec hitreje, in odkimava, če tolče prehitro. Kadar pa mu
pogleda resno v obraz, takrat mora spustiti vajenec drog —
voda ne pada več na kolo — in mahoma počiva norec. Le
mehovi, ki jih tudi dviga in stiska vodno kolo, stokajo, smrče
in hropejo, kakor bi jih trla huda naduha.

Radovednost nas žene dalje. Nizka vrata vodijo v so«
sednji prostor. Tu se vrti velikanski brus. Voda teče nanj
in blatne kaplje škrope na nasprotno steno. Na visokem
sedežu sedi pomočnik, zamazan od sivega blata, oškropljen
in moker do kože. Z vso silo tišči na brus pravkar skovano
sekiro, izpod katere skače v podobi majhnih repatic na
stotine isker, čeprav teče nepretrgoma obilo vode na brus
in na sekiro. Za prvo sekiro zbrusi drugo, deseto, dvajseto...
Težko je njegovo delo od zore do mraka, toda njegova volja
je vztrajna.

Dolgo ne moremo proč. Vse, kar se godi v teh sajastih
prostorih, nas zanima. Pod nami se tresejo tla, zunaj šumi in
bobni padajoča voda, iskre skačejo vse vprek, plamen šviga
iznad ognjišč.

V predilnici zatuli parna piščal delopust. Naj starejši
kovač potegne z obema rokama za drog, ki visi ob steni —
voda zagrmi iz rak v strugo, kolesa pešajo, ogenj pojema —
pomočniki zapuščajo fužino. Pridne roke se hočejo odpočiti
od napora.

Tudi v skladišču bodo skoraj opravili za nocoj. Sleherni
kosi, vsakemu srpu in vsaki sekiri vsekajo s posebnim stro«

93

jem začetni črki fužinarjevega imena, jih preštejejo, vlože
v zaboje in dobro uro poznejo razvaža tovorni vlak izdelke
pridnih rok in vztrajne marljivosti po širnem svetu.

M. Repovš.

74. Dobra in slaba stran.

Srečko je slišal, da v mestih plačujejo delavce mnogo
bolje nego na kmetih. Zato je sklenil, da si pojde tja iskat
dela, češ, da je tam vsakdo srečen.

»No dobro,« mu reče učitelj. »Pravkar prihaja Matevž,
ki je bil tudi več let v mestu. Njega povprašaj, kako je tam!«

»Res,« je dejal Matevž, »v mestu je zaslužek večji nego
na kmetih. Pomisliti pa moramo, da je v mestu prav težko
dobiti dela in da je življenje ondi mnogo dražje nego pri
nas. Če si nekoliko več prislužiš, pa tudi več potrošiš.

Srečko: »Jaz bom pa skrbno gospodaril in bom, kar si
prihranim, vedno sproti dajal v hranilnico.«

Matevž: »Kdo ve? Morebiti pa boš moral zopet vse iz=
dati, kadar ne bo dela.«

Srečkom »O to se mi bo pač težko kdaj pripetilo! Na?
dalje pa je v mestu življenje mnogo prijetnejše; same velike
in lepe hiše, visoki zvoniki...«

Matevž: »Da, lepe in velike hiše, a ti boš moral stanovati
v teh lepih hišah v kaki zatohli in temni podstrešni sobici
pa še drago plačevati to stanovanje.«

Srečko: »No, pa lepa izprehajališča so tam.«

Matevž: »Tja ne boš utegnil hoditi.«

Srečko: »Pa gledališče!«

Matevž: »A kaj poreče pri tem tvoje skrbno gospos
darstvo? Tako torej? Želiš si zabav in zato si pojdeš v mesto
iskat dela? No, sedaj si pa že izgubljen!«

Sedaj je povzel besedo učitelj in je rekel: »Sploh je pri
vsaki stvari primerjati dobro in slabo stran. Blago na prh
mer, ki ga kupiš po nizki ceni, navadno ni trajno. Poljedeb
stvo ima mnogo križev in težav, a kmet je vendarle zdrav
in čvrst.«

Srečko: »Bogastvo pa vendar nima slabe strani!«

94

Učitelj: »Hm, mnogokrat je teže prigospodarjeno imetje
ohraniti nego si kaj prigospodariti. Denar je okrogel...
Treba ga je pošteno in koristno rabiti in vedno delati.«

Vekoslav Kukovec.

75. Dr. France Prešeren — prijatelj otrok.

Modrijani starega veka so najrajši zbirali okrog sebe
dovzetno mladino in jo učili vsega lepega in dobrega.

Tudi o našem najslavnejšem pesniku doktorju Francetu
Prešernu čitamo, da je prisrčno ljubil otroke. Preživel je
svoja poslednja leta kot advokat v Kranju. Poznala je do*
brega gospoda vsa mestna otročad. Kadarkoli se je pokazal
na ulici, se je že usul drobiž za njim in klical: »Doktor, fig!
Doktor, fig!« — Prešeren je bil na to pripravljen; zato je
nosil po žepih vedm> suhe fige. Posezal je ponje, se smehljal
in jih delil med otroke.

Poleg mnogih drugih pesmi je zložil tudi grobni napis
dvema otročičkoma, ki ga lahko čitate v nastopnem berilu.

Fr. Ločniškar.

76. Grobni napis dvema dečkoma.

ki sta hitro zapored v nežnih letih umrla.

Jasni so in srečni bdi
nju življenja kratki dni.

Glas zasliš’ta: »Prid’te k meni,
majhni vi, nezadolženi!«

Duši njuni sta veseli
perutničici razpeli. —•

Oča, matere očesa
mokre gledajo v nebesa.

Dr. France Prešeren.

95

77. Sirota — kraljica.

Živela je deklica, sama živela,
umrl že očka je njen,
v nebeškem se raju je majka blestela
na hčerko ko jasen sen.

In v zlatem je jutru ubožica vstala,
odpravila se je v svet,
da očko in majčico bi poiskala,
odpravila se je v svet.

A znala ni steze, a znala ni pota
in v gozd je zašla teman;
in gorko jokala je mala sirota,
ko zbežal je beli dan.

In ko je drhtela tam v vzdihljajih glasnih,
so prišli k njej škratelji
in dali zlata so in biserov jasnih
ji dragi prijatelji.

Za svojo kraljičico so jo izbrali —
pozabljen je ves njen jad —
in demantno krono na glavo ji dali,
peljali jo v čarni grad.

Cvetko Golar.

78. Sirota.

Tople ljubezni
žejno srce
žene siroto  —
v gore.

»Kaj pa ti iščeš,
mladi deklič?«
»»Kje je ljubezni
gradič.««

V gori jo sreča
truden gozdar,
truden od samih

»K materi pojdi!«
»»V grobu mi spi.««
»Tamkaj gradič njen
stoji.«


prevar.

Silvin Sardenko.

79. Pozabljenim.

Vseh mrtvih dan!

Na tisto tiho domovanje,
kjer mnogi spe nevzdramno spanje,
kjer kmalu, kmalu dom bo moj
in — tvoj,

nocoj se vsul je roj močan,
saj jutri bo vseh mrtvih dan.

Vseh mrtvih dan!

Bledo trepeče nad grobovi
tisoč svetil

in križe, kamne vrh gomil
jesenski venčajo cvetovi —

Vseh mrtvih dan!

Kjer dragi spe jim po pokopi,
kleče, solze živečih tropi.

Oh, dušo tre jim žal in bol,
pod zemljo pol, na nebu pol
nocoj jim je srce.

Na grob lij6 grenke solze,
v nebo gorke prošnje.

O, le klečite, le molite,
po nepozabnih vam solzite,
saj jutri bo vseh mrtvih dan.

Vseh mrtvih dan!

Solzite,
molite!...

In jaz?

Ko misli vsakedo 1  na svoje,
koga, koga pa srce moje
spominja se tačas?

Vas, zabij eni gr obovi,
kjer križ ne, kamen ne stoji,
ki niste venčani s cvetovi,
kjer luč nobena ne brli.

O, če nikdo

nocoj se vas ne spomni,

pozabil ni vas pevec skromni

in pa — nebo! Simon  Gregorci

B. Zima.

80. Zimski dan.

97

Solnce se od daleč skriva,
vrana leta okrog hiše,
tanek veter zunaj piše,
tla pa debel sneg pokriva.

Tam na klancu je vse živo,
vkup so iz vasi otroci,
vsak sani v premrli roči
vozi in drži se krivo.

Starec zre iz gorke hiše
in spomin se mu posili.

Dni premišlja, ki so bili,
in na tihem solze briše.

Simon Jenko.

81. Zimska vožnja.

Hej, tja čez polje prostrano,
mimo neznanih strmin
gladko sani mi drčijo,
zvončki zvenijo: cin, cin.

Semtertja tiho sneg vsiplje
z golih, dremotnih se vej,
bistro bežijo konjički
dalje in dalje naprej.

Vse se pred nami umika,
vse kakor veter beži,
daleč za nami je mesto;
v sivi se megli gubi...

Radivoj Peterlin-Petruška.

7

98

82. Moč vode.

Na obrežju sinje Adrije je žarel na skalnatem otočku
ogenj, ki so ga pustili ribiči, ko 1  so se vrnili v čolne. Kakor
zvezdica na nebu je svetil nad temno morsko gladino. Dvig=
nili so se morski valčki ter so se šepetaj e bližali svetlemu
plamenčku na skalnatem otočku. Dva večna sovražnika —
ogenj in voda  — sta bila v neposredni bližini.

Tedaj izpregovori ogenj: »Neprijateljica, miruj nekaj
časa! Pomeniva se o svojih močeh! Ti veš, da sem hud in
se ne vdam . izlepa. Daši poznam tvojo moč nad seboj,
vendar bi rad čul iz tvojih ust skrivnosti tvoje sile.«

»Mirno je v zraku,« se odzove voda, »in tihota naju
obdaja. Bodi torej nekaj časa med nama mir in poslušaj
povest o moji silni moči!«

I.

»Voda  mi pravijo, če sem tekoča. Kadar pa pritisne
mraz, se strdim in mi pravijo led.  Če padam izpod neba
v kapljicah, mi pravijo dež;  če kapljice v zraku zmrznejo,
me nazivajo točo.  Pozimi padam izpod neba v obliki lepih
zvezdic, vsa nežna sem in bela. Tedaj me kličejo sneg.
V jasnih poletnih nočeh sedam v obliki majhnih kapljic po
vsej prirodi, pravijo mi rosa.  Če me tedaj zaloti mraz, se
strdim v žalost ljudem in v veliko škodo rastlinam v s 1 a n o.
Naštete moje izpremembe so vidne očem, postanem pa lahko
tudi nevidna kakor zrak. V silno majhnih mehurčkih se
dvigam neprestano v zrak, plavam po njegovih plasteh in se
zgoščujem pri tleh v meglo,  v višavah v oblake.  Tem
malim mehurčkom pravijo hlapi.  Človek je izumil posebne
priprave — kotle — kjer me s tvojo pomočjo kuhajo, evro
in pečejo do neznanske vročine. Takrat nastane iz mene
para.  Kakor vidiš, sem mnogolična. Vsaka oblika pa mi
daje posebne moči in sile, ki jih uporablja razumni človek.

Tekoča ali kapljiva zalivam tri četrtine naše zemlje —
pravijo mi morje.  V svojih globočinah redim številne
živali in rastline, na hrbtu pa nosim najtežja bremena vsem
plemenom človeških otrok. Na kopnem sem v kotanjah, to
so j e z e r a. Po strugah tečem kot studenec, potok,
reka, veletok.  Nikjer in nikdar nisem brez dela. Na*

99

makam travnike in livade ter pospešujem rast, lezem pod
zemljo ter dajem žejnemu stvarstvu krepčila. Do neke meje
me lahko zajezijo. Takrat gonim s svojo težo oh večjem ali
manjšem padcu kolesa. Mline, žage, tvornice, fužine —■ vse
to goni moja sila. Prihajajo novi časi, novi izumi. So že tu!
Učeni možje vprezajo silo rek, ki ustvarja električno silo.
Ta bo gonila v bodoče vse obrate, nadomeščala bo moči
človeških rok in izvrševala delo živalskih moči. Vozila bo
železnice, razsvetljevala temo, kuhala, grela — in Bog zna,
kaj še!

II.

Vse fe moje sile pa so majhne proti drugi moči, ki mi
jo je podaril Stvarnik. Imam namreč čudno lastnost, da sem
najgostejša pri 4 0  C. Če se preko 4° ogrevam ali ohlajam,
se raztezam. Zaradi te čudne lastnosti sem izpremenila
zemeljsko površje v raj. Zemlja je bila prvotno pusta, po*
krita s trdo skalnato skorjo. Doline sem zalivala jaz, gore
— gole skaline in pečine — pa so' se dvigale v neznane
višine. Gorko solnce in topla zemlja sta vplivala, da sem
se neprestano dvigala v hlapih v sinje zračne višave, se
tam ohlajala in padala v obliki dežja na golo skalovje.
Glodala in rušila sem kamenje, raztapljala snovi, hitela v
doline ter odnašala s seboj vse, kar sem mogla. Na vrhovih
gora sem zašla v razpoke, kjer sem pogostokrat zmrznila.
Kadar pa zmrznem, tedaj potrebujem več prostora. Kje
naj ga dobim v ozki razpoki? S svojo lastno silo sem si
ga napravila. Odrinila sem stene ter jih strmoglavila v
dolino, da so se razdrobile v neštete kose in kosce. Tako
sem razdirala in še razdiram gorovja in skale. Ob hudih
nevihtah sem znosila in še znašam zdrobljeno gorsko ka*
menje v doline. Ko sem zasula doline, so se prikazale
ravnine, ki je na njih vzklilo življenje. Razruševalna moč
je moja največja sila in nikoli je ne preneham uporabljati.
Tisočletja drobim mrtvo prirodo in rahljam prst. Jaz sem
dala zemlji obliko in podlago življenju. V svoji vztrajnosti
sem razjedla gorovja in gorske grebene in vrezala struge,
navrnila jezera, izravnala globeli in prepade, poravnala
z nasipinami širne planjave in nanosila nanje rodovitno plast,
kjer se je naselilo bujno življenje rastlin, živali in ljudi.

7 *

100

Moj dom je na zemlji in v zraku. Vsakemu živemu
bitju sem glavna sestavina. Brez mene ni življenja. Vetrovi
me nosijo po vsej zemlji, in kadar se mi zljubi, se spuščam
na tla, da oživim in okrepčam prirodo.

Neprecenljiva je moja moč, ki jo imam v pari. Ta
zmaguje najhujše napore ter opravlja najtežja in najpotrebs
nejša dela. Železnice, parobrodi, tvornice vseh vrst so
naprave, ki bi bile brez moje moči. nemogoče. Pa bodi
pravici in resnici zadoščeno! Zato poudarjam, da imaš tudi
ti, ljubi neprijatelj ogenj, pri tem svoj delež. Daši se sovra«
živa, vendar delava tukaj vzajemno.

III.

Ne zadremlji še, poslušaj še nekaj! Vsi mi pravite
voda. Ali pa veš, iz česa sem? — No vedela sem, da boš
odkimal. Vedi torej, da sem sestavljena iz dveh plinov: iz
vodika in iz kisika.  Oba sta podobna zraku, prozorna
sta, brez barve, vonja in okusa. Vodika je dva dela, kisika
en del. Vodik je štirinajstkrat lažji od zraka, zato polnijo
z njim balone, da se v njih človek lahko dviga v zrak.«

»Kisik — o tega poznam,« pravi ogenj.

»Seveda ga poznaš, saj je plin, ki je za gorenje vsekakor
potreben. Sedaj pa pazi! Vodik je plin, ki rad gori, kisik
pa je pri gorenju neogibno potreben. Če združimo vodik in
kisik v obliki gorenja, dobimo najjačjo toploto. Če vodik
in kisik zgorita, nastane voda.  Dobljena mno
žina vode tehta prav toliko, kolikor tehta skupna množina
obeh plinov. Zakaj ti to tako na drobno razlagam? Ne
zaspi še — poslušaj! Kadar se porodi učenjak, ki bo znal
iz vode ceno pridobivati vodik in kisik, tedaj nastane na
zemlji nova doba. Gozdov ne bodo sekali za drva, premoga
ne kopali. Življenje zadobi povsem drugo lice. In Bog zna,
če ne bom jaz voda izvedla s pomočjo elektrike proroko*
vanega preobrata! Takrat pa ugasneš ti, moj sajasti, dimasti
sovražnik, za veke tako, kakor ti sedaj upihnem življenje
jaz — voda.« —

In val pljuskne na skalnati otoček ter pogasi tleče oglje.

Fran Škulj.

101

83. Notranji glas.

Nepokojni vi ljudje!

V daljno strmo visoeino,
v brezen temnili globočino
vam uhajajo želje!

Eno je potrebno le:

Skrbi zase, ljubi brata,
dvigni ga, odpri mu vrata
in sodnik naj bo srce!

Fr. Levstik.

84. Človeško telo.

Kosti so telesu opora in mu dajo obliko. Ob kosteh so
kite, ki provzročujejo gibanje telesa. S telovadbo, s plava«
njem in s hojo po gorah krepimo kite in jačimo moč telesa.

Po životu so razpreženi živci, ki se združujejo v votli
hrbtenici in v možganih. Živci vodijo čutje in delajo, da se
človek zaveda. Živcem je treba dela in počitka. Spričo
prevelikega duševnega napora človek lahko zblazni ali celo
umrje. Kakor kite tako je treba tudi živce krepiti s ko«
panjem, s hojo v breg in v gozd ter s spanjem.

Čuti: vid, sluh, okus, voh in tip imajo vsi določena
opravila.

Telo je pokrito z luknjičavo kožo, ki ima več plasti.
Luknjice v koži imenujemo potnice ali znojnice, 'ker se
skozi nje potimo. Primerna obleka nas čuva prehlada.

Telo potrebuje hrane in toplote. Toploto mu dajemo
z živežem. Požiralnik požira zdrobljeno hrano, želodec in
čreva jo pa prebavljajo. Najboljša je mešana hrana. V jedi
in pijači bodimo zmerni!

Kri dovaja toploto po žilah vsem udom. Srce in pljuča
urejujejo tok krvi. S pljuči dihamo in s tem čistimo kri.

Prevetrujmo stanovanja v vsakem letnem času! S snago
in z razkuževanjem se čuvamo nalezljivih bolezni in si
vzdržujemo zdravje.

102

85. Pomni!

1 .

Življenje nas uči,
nalog težavnih daje mnogo,
a red pod vsako nam nalogo
zapiše glas vesti.

Anton Medved.

2 .

Dve imaš roki v dajanje,
dve imaš roki v jemanje.

Fr. Levstik.

86. Splošna pravila za zdravje in dolgo življenje.

Svež zrak podnevi in ponoči!

Hrani se, kakor priroda zahteva!

Po delu mir, po miru zopet delo!

Živi trezno! Boj se alkohola,

ki ti je največji sovražnik!

Sprijazni se s čisto, mrzlo vodo!

Bori se proti vsaki strasti!

87. Nasveti mladini.

Zunaj šole.

Ne obešaj se na vozove!

Ne tekaj po blatni cesti mimo ljudi, da jim ne oškropiš
obleke s cestnim blatom!

Ne dvigaj namenoma cestnega prahu!

Ne postajaj po cestnih hodnikih in prelazih, ker tako
oviraš promet!

Ne meči kep in kamenja na obljudenih krajih!

Ne hodi po tratah in njivah, da ne uničiš posestniku
brez potrebe veliko pridelkov!

103

Ne jemlji v roke orodja, s katerim ne znaš ravnati!
Puščaj orožje, smodnik in naboje pri miru!

Nikdar se ne igraj z ognjem!

Pri kopanju.

Izberi si kraj, kjer se nameravaš kopati, po svoji zmož>
nosti za plavanje! Ne bodi predrzen, pa tudi ne preboječ!
Pridružuj se poštenim tovarišem! Slušaj izkušenega tov a;
risa, ki ti hoče dobro!

Ako te mrazi in se ne čutiš dobrega, rajši ne hodi v
vodo! Tudi se ne koplji, ako si presit!

Natakni si plavalne hlačke in počakaj, da se ohladiš!
Preden skočiš v vodo, se prepričaj, ali ni na dnu črepinj,
žrebljev, vejevja in enakih stvari, ki bi te ranile!

Ako preti tovarišu nevarnost, poizkusi mu pomagati iz
vode! Pomoli mu predmet, ki ga lahko doseže: palico, drog,
desko, vejo, vrvco, pas, kako oblačilo!

Če ga nisi mogel spraviti na varno, poišči pomoči pri
najbližjih ljudeh! Delaj hitro in preudarno! Samo tarnanje
ti ne reši tovariša.

Ako pa hoče nesreča, da potegneš iz vode že nezavest;
nega tovariša, ne obupuj! Poizkusi spraviti vodo iz njega!
Položi ga na hrbet! Pod hrbet mu zatakni obleko ali kaj
sličnega, da ima glavo niže nego život. Odpri in osnaži mu
usta!

Potolci mu večkrat zapored s pestjo blizu srca po prsih,
ščegetaj ga z bilkami pod nosom in po ustih! Pritiskaj ga od
strani z rokami na prsi in drgni ga po rokah, prsih in nogah,
dokler ne začne enakomerno dihati.

Če si ga spravil do zavesti, mu pomagaj, da se obleče!
Pusti mu, da se malo odpočije! Med tem se obleci sam in
ga spremi domov!

V gozdu.

Ne plezaj po drevju in po skalovju, ker se lahko poško;
duješ!

Cvetice, ki jih želiš vzeti s seboj, utrgaj! Nikdar jih ne
ruj s korenino, da ne izginejo iz naših gozdov!

104

Ne hodi bos po krajih, za katere veš, da se v njih rada
skriva strupena golazen!

Ako zagledaš strupeno kačo, ne izgubi glave! Če-le
moreš, jo uniči z dolgo, gladko leskovo šibo! Ako pa ne
moreš ali si ne upaš, prepusti ta posel drugim!

Kadar koga piči strupena kača, gad ali modras, ravnaj
po temle navodilu:

Razširi rano! (Nož, škarje, igla, steklena črepinja, prU
pravno trnje.)

Iztisni strup s krvjo vred iz nje!

Izsesaj jo, ako si prepričan, da nimaš prav nobene rane
v ustih!

Izpiraj jo s kako jedko tekočino! (Lug, apno, kis, slana
voda.)

Preveži nad njo pičeni ud, da zabraniš strupu pot do
srca! (Nit iz nogavice, trak, obrobek od perila, močna trava.)

Pij močne opojne pijače v pogostih, pa majhnih pot
žirkih!

Zateci se takoj  k zdravniku!

M. Repovš.

88. Mož beseda.

Slavni švedski kralj Karel XII. je bil v mladosti precej
razposajen. Pogostoma je popival v družbi mladih dvorni*
kov in uganjal z njimi raznovrstne burke in nerodnosti.
Nekega dne, ko je bil zopet pijan, je surovo razžalil mater,
ker ga je bila rahlo posvarila zaradi njegovega početja. v

Ko se je bil drugi dan zopet iztreznil, mu je bilo silno
žal zaradi tega, zakaj mater je drugače ljubil prav iskreno.
Sklene trdno, da ji da zadoščenje, kakršnega pač ni priča*
kovala. Ukaže si prinesti najlepšo in najdragocenejšo kupo
iz brušenega kristala in si jo do roba nalije z vinom. S kupo
v roki odide pred mater in jo nagovori takole: »Mati! Za*
vedam se, da sem vas včeraj hudo razžalil, in srce me boli
zaradi tega. Ali storil sem to le, ker me je zavedlo vino. Da
mi pa ne bo več mogoče žaliti vas v pijanosti, vam dajem
sedaj v tem trenutku svojo kraljevo besedo, da je ta kupa,
ki jo držim v roki, zadnja, ki jo izpijem v svojem življenju.

105

A to izpijem na vaše zdravje, presvetla moja mati, s proš*
njo, da mi odpustite.«

Po teh besedah izpije in zažene kupo skozi okno, da se
je razbila na dvorišču. Kralj je izpolnjeval dano besedo —
do smrti. Mnogo sveta je prehodil in v marsikateri bitki se
je slavno meril s sovražniki, toda vina ni pokusil nikdar več.

Mihael Levstik.

89. Smrt in njeni služabniki.

Smrt, grozna kraljica iz carstva senc, si je hotela izbrati
svojega prvega ministra. Izmed njenih služabnikov naj bi
bil to oni, ki si je pridobil zanjo največ zaslug. Sklicala je
torej vse svoje nameščence, ki naj bi ji našteli zasluge,
storjene zanjo, da bi tako mogla izbrati najbolj zaslužnega.

Množica uslužbencev se je zbrala okoli kraljice Smrti.
Vsi so se smatrali za sposobne, da prevzamejo ministrsko
službo.

Smrt je sedela na prestolu, okrašenem s kostmi in z
lobanjami, služabniki njeni pa so stopali drug za drugim
prednjo in so ji pripovedovali o svojih zaslugah.

Prva se je javila Udnica.  Ta se je hvalila, koliko
ljudi je spravila v kraljestvo Smrti in koliko hiš je postalo
praznih zaradi nje. Srčna  kap  je poudarjala številne
žrtve, ki so še polne moči nenadoma odšle iz zemeljskega
življenja v kraljestvo Smrti. Kostna jetika  je hvalila
svojo spretnost, ki je z njo skrajševala življenja. Jetika,
pokašljujoča, suha, mršava žena, tako slaba, da niti ust ni
mogla odpreti, je nemo kazala na tisoče bolnikov, ponajveč
mladih, katerih niti eden ne ozdravi več. »Ne iščem svojih
žrtev med starimi, nego med mladino.« Le to je mogla izpre=
govoriti v svojo pohvalo. Starost  je zagotavljala, da je
ona edina, ki sicer ubija polagoma, toda uspešno, in da
nikomur ne prizanaša.

Kolera  in V o j n a sta poudarjali gorje, ki ga na=
rejata v vrstah ljudi s svojim uničevanjem. Glad  se pojavi
in vzklika: »Človeški rod nima strašnejšega sovražnika od
mene. V največjih mukah umirajo ljudje zaradi mene!«

Prestolu Smrti se je približala tudi Nesloga.  »Med
ljudmi širim sovraštvo in zlobo,« je dejala. »V njih srca

106

usajam zavidnost in vsakojake želje, da se med seboj
koljejo in pobijajo. Mislim, da gre meni služba prvega
ministra,« je dostavila.

In zdaj so se služabniki Smrti jeli prepirati. Vsak je
pobijal zasluge svojega tovariša in povišaval svoje zasluge.
Nenadoma pa jim udarijo na sluh ropot, petje in razgra=
janje. Vsi so umolknili in pogledali proti vratom. Tu se je
pojavila bogato opravljena in nališpana žena z razpuščenimi
lasmi in z rumenimi lici. Množica mladih in starih mož jo je
spremljala. Zamahnila je z roko proti svojim tovarišicam
in je vzkliknila:

»Odidite, pritlikavci, ki se tu hvalite! Ali ne veste, da
sem jaz tista, ki vam dajem delo, ali ne veste, da sem jaz
vaša mati in da ste to, kar ste, postali le zaradi mene? Ali
nisem jaz tista, ki vam pošilja človeška življenja? — Kdo
je sposobnejši od mene, da bi prevzel tako važni posel v
kraljestvu naše gospodarice? Poglejte moje spremstvo!
Mlado in staro, delavec in gospod, bogataš in siromak! Vsi
mi služijo s svojim pijančevanjem. Sebe in svoje potomstvo
zastrupljajo. V pijanosti ubijajo sebe, svoje prijatelje in
sovražnike. V pijanosti zadobe vse vaše bolesti in vi pripb
sujete vse to sebi na rovaš! Vnovič vam pravim, da bi vas
že davno ne bilo, ako bi jaz ne delala uslug naši kraljici,
saj bi ne imeli nikakega posla. Jaz vam pošiljam žrtve, jaz
Nezmernost — sem vredna ministrskega sedeža!«

In vsi so si v srcu priznali, da ima Nezmernost
največ zaslug za kraljico Smrt, temna kraljica na prestolu
— Smrt — pa ji je z zlobnim smehom pokazala svojo milost,
rekoč: »Stopi na mojo desnico! Tebi oddajam vsa opravila
svojega prvega ministra, ker si po svojih delih tega vredna!«

In Nezmernost je postala prvi minister kraljice Smrti

Po Čajkovčevi čitanki.

90. Začetek zla.

Star, pobožen menih v nekem samostanu je stavil z
vragom, da ga ne spusti v svojo celico, če pa ga spusti, da
hoče izvršiti to, kar mu hudobec naroči.

107

Vrag se je prevrgel v ranjenega krokarja s strto krvavo
perutjo. Žalosten je priskakal na vrata menihove celice.
Menihu se krokar zasmili, pa ga vzame v celico.

In ko je vrag prišel vanjo, je dal menihu na izbiro troje
dejanj: ubojstvo, prepir, ali pa da se opije.

Menih je mislil: ako se opijem, ne napravim nikomur
drugemu škode nego sebi samemu. Izbral je torej to, da se
opijani.

Ko pa se je opijanil, je izgubil razum, šel je v vas in
se tamkaj sprl. V obrambi proti nasprotniku, ki je nanj
navalil —■ je zagrešil tudi uboj!

Menih je mislil, da bo od treh zel, ki mu jih je vrag
naložil, napravil najmanjše, ali storil je vsa tri zla, ker je
pijanost začetek mnogega zla. T N Tnktni

91. Jetika.

Že sama beseda jetika je strašna! Žalostno je v hiši,
kjer je kdo bolan za jetiko. Za to boleznijo jih pomrje
vsako leto na tisoče in tisoče in to ponajveč mladih ljudi.
Koliko je to žalosti, joka in tarnanja!

Jetika se širi z drobnimi nevidnimi klicami, ki jih ime=
nujemo bacile. Teh klic je brez broja v izmečkih oseb, ki
so jetične. Njih pljuča gnijo in s pljuvanjem izmetavajo
obolele dele pljuč. Ako izmeček pade na tla ali na zemljo
ter se posuši, lete klice po zraku in vdihavajo jih vsi, ki
tam žive ali tam mimo hodijo.

Kdor je zdrav in zdrave krvi, temu te klice ne morejo
škodovati, nego poginejo. Toda kdor je slaboten in posebno
kdor je slabokrven, temu se vseli klica v slabih pljučih in
jih otruje. Tak človek dobi vročino, prične kašljati in je
huje in huje bolan, dokler ga smrt ne oprosti hudih muk.

Nihče naj nikjer in nikoli ne pljuje na tla ali na zemljo!
To ni samo nevarno zdravju, tudi lepo ni!

Za pljuvanje naj bodo povsod nastavljeni pljuvalniki,
ki je v njih lug, da pokončuje bolezenske klice.

Po Ljubomiru Lotiču.

108

92. Kako je ravnati z bolniki.

Razen zdravniške pomoči potrebuje bolnik tudi skrbne
postrežbe.

Strežnik naj bo potrpežljiv, prijazen in naj ne vzne*
mirja bolnika s preglasnim govorjenjem, s trdo hojo in
s trdim zapiranjem vrat.

Bolniška soba mora biti bolj v kraju, da ne hodijo drugi
sostanovalci vedno skozi njo. Dobro naj jo zračimo in
pozimi tudi dobro kurimo!

Postelja bodi zlasti snažna in dovolj velika. Bolnikovo
posteljno in životno perilo treba posebe prati, tako tudi
posebe umivati posodo, ki jo rabi. Jedil, ki so ostala bob
niku, ne zauživaj!

Bolnika je treba vsak dan umiti, počesati in, če treba,
preobleči. Natančno ob določeni uri naj uživa zdravila.
Ako jih je več, mora strežnik paziti, da jih ne zamenja. Ob
določenem času naj mu deva strežnik predpisane obkladke
ali naj ga drgne s predpisanim mazilom. Ako mu je' treba
meriti telesno toplino, je treba to storiti ob zahtevani uri.

Strežnik naj pazi, da točno izpolnjuje vse predpise, ki
jih je podal zdravnik.

Po dolgi bolezni treba sobo razkužiti, takisto tudi vse
predmete, ki so bili z bolnikom v dotiki.

93. Opreznost pri nalezljivih boleznih.

Nalezljive bolezni prehajajo od človeka do človeka po
dotiki z bolnikom ali z rečmi, ki so njemu služile. — Te
bolezni, kakor n. pr. koze, Škrlatica, legar, griža, nekatere
mrzlice, kolera, kuga itd. se često jako širijo med ljudstvom.
Krivi pa sta neprevidnost ljudi in nesnaga.

V prvo naj bodo naše telo, naše odelo in naše stano*
vanje, osobito stranišče vedno snažna. Bodimo zmerni v
jedi in pijači! Pazimo posebno na čistost pitne vode in ne
uživajmo nekuhanih jedil (sadja)! Ogibajmo se stanovanj,
kjer biva bolnik z nalezljivo boleznijo ali leži mrlič, ki je
zanjo umrl! Ako smo prisiljeni prijemati za stvari, ki jih
je rabil tak bolnik, umijmo si vselej roke z razkuževalnimi
sredstvi, katerih ie več.

109

Mnogo bolezni prenašajo na človeka tudi živali. Ne
božaj in ne poljubljaj torej živali, izogibaj se posebno tujih
psov!

Ako oboliš, pokliči vedno zdravnika in čuvaj se ma«
začevl Si doni j a Kvapševa.

94. Kako razkužujemo stanovanja.

Človek preživi skoro polovico življenja v stanovanju.
Čim bolj narod napreduje, tem lepši in udobnejši je njegov
dom. Napredek vsakega naroda spoznamo po njegovih
stanovanjih.

Suhe stene in suha tla so glavni pogoji zdravega stano¬
vanja. V vlažnem stanovanju je gnezdo najmanjših bitij,
ki jih imenujemo glivice ali bakterije. Te provzročajo
gnitje, okužujejo zrak in so posledica mnogih nalezljivih
bolezni.

Ako je vzrok vlagi talna voda, skrbimo za njen odtok.
Primerna kurjava in pridno zračenje sta najcenejši in naj*
izdatnejši sredstvi proti vlagi.

Čist zrak je v pravem pomenu besede kruh našim plju*
čem. Skrbimo torej za čist zrak v stanovanju! Marsikdo
hoče v sobi izboljšati zrak z dišečimi kadili. To je seveda
nezmisel. Odpri rajši okna, da pride v sobo svež zrak po
naravnem potu! Tudi pozimi ne zapiraj oken svežemu zraku,
čeprav je zunaj mrzlo!

»Kamor ne prisije solnce, pride zdravnik,« pravi pre*
govor. Resnica je: kjer ni solnca, ni zdravja. Solnčna svet*
loba slabi in mori glivice ter razkraja ogljikovo kislino. Ne
zapiraj torej oken solnčnim žarkom! Svetloba in solnčni
žarki naj razlivajo po naših stanovanjih svojo razkuževalno
moč!

Kljub vsej pazljivosti se pogostokrat pritepe ta ali ona
nalezljiva bolezen. Bolnik okuži tudi stanovanje. Ko ozdravi
ali umrje, razkužimo stanovanje, da se obvarujemo nadalje
njih bolezni!

Razkužila so mnogotera. Navedemo le taka, ki so po*
ceni, vsem pri roki in lahko uporabna,

Z apnenim mlekom, ki smo ga napravili iz enega dela
neugašenega apna in iz štirih delov vode, pobelimo stene,

110

tla pa izmijemo z vročo vodo, ki ji pridenemo lizola ali
sode. Z apnenim mlekom izplakujemo tudi stranišča, grez=
niče in polivamo odpadke. V ta namen uporabljamo tudi
3 °/o  lizolovo raztopino. Z lizolom pa moramo previdno
ravnati, ker je strupen.

Posteljno slamo in vse malovredne predmete sežgemo,
žimo in volno pa razkužimo s 3 % lizolovo raztopino. S to
raztopino omajemo tudi pohištvo. Perilo, posodo in jedilno
orodje prekuhamo. Obleko razkužimo s soparo. V ta namen
vzamemo primerno kad. Njej na dno in na stene obesimo
predmete in jo poveznemo na kotel, kakršne imajo povsod
na kmetih za kuhanje perila in prašičje klaje. Razkuževanje
obleke traja nekaj ur, voda pa mora v kotlu neprestano
vreti.

Razkužujemo tudi z vročim in suhim zrakom. Najpre*
prostejše sredstvo je krušna peč. To zakurimo kakor za
peko. Po dnu položimo deske, na katere polagamo za raz*
kuževanje določene predmete. S suho vročino uničujemo
ponajveč mrčes, kakor uši, stenice i. dr. Andrej Škulj

95. Prva pomoč oh nezgodah.

Če se je kdo zastrupil, naj pije veliko mlačne vode,
zmešane z oljem, z maslom ali s soljo, da začne bruhati.
Deva j mu na glavo mrzle obkladke in gorčičen obliž na
želodec in na meča. Kdor se je zastrupil z mišnico (z arzez
nikom), naj pije mleko ali jajčni beljak.

Če je komu kaj obtičalo v grlu,  da se hoče z a d u>
š it i, ga udari nekolikokrat s pestjo po hrbtu in ga ščegetaj
po grlu, da začne bljuvati. Če se je kdo zadušil v plinu
ali v dimu,  ga nesi na piano ali v dobro prezračeno sobo!
Če se je kdo obesil,  prereži vrv in ga previdno snemi!
Pripravi mu umetno dihanje!

Če je kdo spričo padca izgubil zavest,  ga
položi ravno na klop, mu sleci obleko ter škropi čelo in
prsi z mrzlo vodo! Treba ga je umetno pripraviti k dihanju.

Če je koga zadela kap,  ga položi na posteljo ali na
klop, glavi pa je treba visoko postlali. Na glavo mu devaj
mrzle obkladke! Tesno obleko je treba odpeti.

111

Če kdo iz rane hudo krvavi, ker se je urezal ali
padel, zapri rano in jo stisni, da ne pride zrak vanjo!
Umij jo z vodo in obveži s čistim platnom ali s karbolno
vato! Dobro je dotični ud nad rano trdno obvezati.

Če kdo hudo krvavi iz nosa,  naj noslja mrzlo
vodo. Daj mu tudi mrzle vode na tilnik, če mogoče, vlij mu
je tudi na hrbet. Najbolj pa zamašiš krvavečo nosnico s
svaljčkom, ki ga narediš iz bele vate in prej namočiš v mrzli
vodi. Seveda je treba vatasti svaljček nekoliko ožeti, preden
ga vtakneš v nos.

Če dobiš z mrzlega  človeka in meniš, da je-  še živ=
Ijenje v njem, ga nesi skrbno v mrzlo  sobo in drgni s
snegom in z mrzlimi prti, dokler se koža ne otaja. Ko se je
koža že ogrela, smeš sobo polagoma segreti. Drži mu pod
nos salmijak ali eter! Nikdar pa ne smeš zmrzlega človeka
takoj prenesti  v toplo sobo.

Če je kdo omedlel,  ga položi na klop. Glavo mu
deni nizko, pri vratu in na prsih mu odpni obleko, v obraz
in na prsi mu škropi mrzlo vodo, pod nos pa mu drži
salmijak ali ocet! Ko se zave, mu daj vina ali dobrega žganja!

Če si je kdo zlomil  ud  (roko, nogo), ga položi v
naravno lego in pazi, da ostane mjren. Obloži mu ud z
deščicami in jih priveži!

Če si je kdo zmečkal ud, pusti zmečkano mesto pri
miru in devaj nanje le mrzle obkladke!

Če se je kdo opekel, mu deni na rano obkladke iz cunj,
ki so namočene z oljem, z vazelinom ali z glicerinom!

96. Ptičja pogača.

Jurček in njegov dedek sta bila velika prijatelja. Raz*
drla sta marsikako šaljivo, ugenila marsikatero možato.
Cesto je rekel dedek svoji hčeri, Jurčkovi materi: »Boš
videla, iz Jurčka bo še kaj! Presneto je pameten in razumen
za svoja leta. Ta ti bo delal veselje!«

Seveda je ob takih besedah od veselja zažarelo oko
skrbni materi in takoj je mislila: v šolo ga damo, v mestno
šolo.

112

Jurček je res mislil na vse. Za Božič so pobili vola, ker
se je bil na nogi hudo poškodoval. Takrat je Jurček prosil
deda, naj mu da nekaj loja.

»Kaj boš z lojem, Jurček?« je vprašal ded.

»Napravim pogačo,« se je odrezal Jurček.

»Kakšno pogačo vendar? Iz loja ne boš delal pogače?«

»Ne samo iz loja, dedek! Mamico sem že prosil maka,
konopelj, ovsa, pa tudi nekaj pesek od solnenic imam sprav*
ljenih. Iz tega in še nekoliko drugih stvari naredim pogačo.«

Dedku se je posvetilo v glavi. »Mhm,« si je mislil, »že
razumem.« Pa je dejal: »Kaj ne, Jurček, tiste pogače, ki jo
spečeš ti, ne boš jedel sam, pa jaz tudi ne, pa drug človek
tudi ne! Sploh sem pa od sile radoveden, kako spečeš to
pogačo.«

»Prav lahko, dedek. Povedal nam je v šoli gospod
učitelj, kako naj naredim to, in sedaj znam.«

»Kako pa, pouči, jajčece, še mene staro puto!«

»Takole, dedek: Zgoraj naštete vrste semenja, dalje
kruh, kose mesa, posušene bezgove jagode zmešam z dvema
deloma raztopljenega loja, ki si mi ga že obljubil.«

»Kaj, da sem ti že obljubil? Pa naj torej bo!«

»To vročo zmes,« je nadaljeval Jurček, »potem ohladim
v loncu, ki je prevlečen z loščem. Nato zvrnem zmes iz
lonca in jo postavim na desko pred hlev, kamor ne moreta
dež in sneg, kamor pa lahko neovirano prihajajo ptički, in
kjer je v bližini grmovje.«

»Torej ptički bodo jedli to pogačo! Zdelo se mi je že
kaj takega. Ampak povej mi, Jurček, čemu vsa ta zmes?
Zakaj bi kar tako ne potresal raznega semenja na desko
pred hlevom?«

»Dedek, veste, saj tudi jaz nisem prej tega vedel.
Gospod učitelj nam je povedal v šoli, da take krme dež in
sneg in mraz ne morejo pokvariti, tolšča pa greje in je zato
ptičkom posebno pozimi nad vse ugodna hrana. Do zadnje
drobtinice pojedo to pogačo. Zrnja, ki ga navadno posip*
ljemo po oknih in kar po tleh, se veliko porazgubi in pokvari.

Posebna prednost tega ptičjega kolača je tudi to, da
služi vsem različnim ptičkom, tistim, ki jedo žuželke, in
onim, ki se hranijo z mesom in z zrnjem, vsem je torej po*

113

grnjena miza. Saj bi jo lahko zmešal tudi s cestnim blatom,
a ne z lojem, pa saj veš, da tolšča tako dobro de ptičkom
pozimi. Tudi mi bomo jedli o praznikih potice.«

»Čemu pa je treba pri krmišču grmovja?« je zopet
vprašal ded in podražil Jurčka.

»O dedek! Ptički naj bodo vendar varni zalezovalcev,
zato morajo imeti priliko, da pred mačko ali 1  ujedo lahko
zbeže na vejico, kamor ne more sovražnik za njimi. Poleg
tega pa si ptički svoje krmišče tudi radi ogledajo s kake
višine v bližini.«

»Lej, lej, Jurček! Vse si si pa tudi zapomnil. Prav, prav!«
ga je pohvalil dedek.

Ko je Jurček z dedovo pomočjo pogrnil na ta način mizo
svojim ljubčkom, ni še vsega opravil. Brskal je po stari šari
med Čepin jami in orodjem v vrtni shrambi.

»Kaj pa bi še rad?« je povprašala mamica, ki je bila
prišla iz kuhinje.

»Ptičkom sva z dedom napravila pojedino, mamica, ali
pri pojedini je treba tudi pijače. Gospod učitelj je pravil,
da trpe ptički v času, ko je vse zamrzlo, še bolj od žeje
nego od lakote. Rekel je: kdor ljubi naše pevce, pripravi
pozimi posode za vodo in jo v njih večkrat menja.«

»In kaj bi rad?« vpraša mati ljubeznivo.

»Daj mi, mamica, podstavek izpod rožmarina, ki je lani
usahnil, in en lonec!«

»Kaj boš z njima?«

»Vidiš, voda pozimi zmrzne. Zato naredim tako, da ne
bo mogla zmrzniti. V lonec denem na pesek žarečega oglja,
a na lonec podstavek z vodo, in ptički bodo imeli ves dan
ob pojedini pijačo, ki ne bo mogla zmrzniti.«

»Le kar vzemi podstavek, Jurček, po lonec pa pojdi z
menoj v kuhinjo! Prav je, da čuvaš sedaj gladne in žejne
ptičke. Poplačajo ti dobroto spomladi s petjem in s pokom
čevanjem škodljivih mrčesov,« je rekla vesela mati.

»Boš videla! Ta ti bo le v veselje ta naš Jurček!« je
zadovoljno zašepetal dedek materi v uho. Zvečer pa je pri
peči pravil Jurčku o Branku, prijatelju ptičic.

Andrej Rape.

a

114

97. Branko prijatelj ptičic.

»Činčarara, to se je pa prileglo našim praznim želod*
čkom! Sedaj se pa le stisnite vsaka v varno zavetje pod
smrekovo vejico ali kamor si bodi, da vam bo topleje!« —
Tako je govorila stara sinica mladičem, ki so skakljali okrog
deščice, na kateri je bilo natreseno razno semenje.

»Čakaj, mamica, da še tole peško izluščim pa pozobljem.
Zdi se mi, da je še dovolj prostora zanjo v mojem želod*
čku!« se oglasi mlada siničela.

»No, le privošči si jo! Saj sama veš, koliko ti je treba,
da ne boš več lačna,« pravi starka.

»Mamica, mamica, jaz sem pa že^tako sita, da me kar
trebušček boli. Pa počila menda ne bom, kaj praviš,
mamica?« zakliče siničelka.

»Ne bo menda tako hudo. Kmalu ti odleže,« jo potolaži
starka.

»Cicifuj — cicifuj, jaz bi pa tudi rad imel kaj pečenke,«
se oglasi prešerni siničelček. »Veste kaj, sestrice, tjale v
sadovnjak poletimo! Tamkaj gotovo dobimo kaj mrčesa
za posladek!«

»Saj res, saj res, — činčara, cicifuj, cicifuj,« zakličejo
vesele, in ne meneč se za burjo in sneg, je odletelo živahno
krdelce na bližnje hruške in jablane, črešnje in češplje, kjer
so preiskale sinice sleherni list in listič, prebrskale s kljunčki
vsako skorjico lubadi — pa vlačile na dan premrle gosenice
in drug mrčes. Kar je bilo le živega, vse je moralo v
želodčke...

Tako življenje je na Brankovem vrtu vsak dan. Zjutraj
natrese Branko pred hišo na deščice bučnih pešek, zrnja od
solnčnic in drugega semenja, ki ga rade luščijo sinice, zato
pa so dan na dan na bližnjem sadnem vrtu, kjer trebijo
drevje raznih škodljivcev.

Ko pa se v topli pomladi drevje prebudi in ga posuje
Stvarnik s snežnobelim cvetjem, ne bo gosenic, ki bi ga uni*
čevale, drevje pa bo rodilo obilo okusnega sadja, ki ga
Branko tako rad je!

Otroci, ali bi vi ravnali drugače? Prav tako, kajne?
Dajajte pridno hrane koristnim pticam kakor Jurček in
Branko, saj vam obilo poplačajo ta trud. F c  •

115

98. Deček in sinica.

Deček.

Ti lepe barve siničica,
ti moja ljuba ptičica,
kaj po kletki plašna prhutaš,
kaj jezna svilek rahljaš?

Oh, in v kletki imaš korito,
v koritu konoplje so, peške in žito
in z vodo napolnjeni dve posodi,
da lahko piješ in se koplješ v vodi.

In soba je toplo*zakurjena

in sneg te ne more močiti pršeč,

a ti si tako razburjena,

vse kote pretikaš, da ven bi ušla.

Sinica, kaj hočeš od mene več?

Hvaležna mi bodi, da imaš dom!

Zapoj mi, pa bolj te še ljubil bom,
zapoj mi, pa bolj bom še skrbel zate,
saj ljubi ptičice moje srce!

Sinica.

O ti mali deček moj,

gorak, ne tajim, je zapeček tvoj,

tvoji roki sta res darežljivi

in tvoji pogledi pač ljubeznivi —

a jaz le ljubim zlato prostost,

naj tudi jo bičata mraz in post.

Oh, vsako zrnce tožna pozobljem

v spominu nanjo, v spominu najglobljem...

Peruti so meni ustvarjene,

nebeško solnce me vabi, dviga,

moj dom so gore ožarjene,

priroda božja — življenja mi knjiga ...

Ko vzel si prostost mi, vzel si mi vse.

O deček, kratek življenja je sen!

Čuj, precej zapojem, če pridem ven.

Moj dobri otrok, usmili se me,

izpusti me, izpusti me le! Anton Medved _

8 *

• 116

99. Ob oknu pozimi.

Blagor nam, ko v hrbet peč
ljubo nam toploto diha!

Naj, če hoče, burja piha,
nas varuje soba tiha,
glad nam je neznana reč.

Rajša mamica ne je,
nego da bi mi stradali.

Radi vsem bi pomagali,
ko bi mogli, ko bi znali
prazne polniti roke.

Enih pa ne pozabimo!

Vedno kje se kaj dobi,
da se ptičkom ugodi,
ko jih glad in mraz mori  —
le brž okence odprimo!

Priletite in zobljite!

E j, ob oknu je veselo!

Ko bo zopet solnce grelo,
vse bo pelo in cvetelo  —
ptički nas ne pozabite!

E. Gangl.

100. Kako je babica kurila peč.

Moja babica je bila kaj razborita ženica. Sedaj jo
razumem. Pred leti pa, ko sem bil še deček petih let, se
spominjam, da sva se večkrat prerekala pozimi zaradi peči.
Jaz sem trdil, da bo soba prej gorka, če je nič prej ne
prezrači in kar zakuri, ona pa je trdila narobe. Nisem mogel
verjeti tega, pa je bila le čisto prava njena misel.

Ko sem videl, da moj ugovor nič ne pomaga, sem uganil
drugo. Zmislil sem si bil razlog, ki gotovo izpreobrne babico,
pa je ni. Dejal sem: »Če prej prezračite sobo, pride vanjo
polno mraza. Soba se zato dalje časa ne razgreje, pa če vi
pravite, da se prej, pa naj velja, ampak veliko več drv
pokurite, ker je soba bolj mrzla.«

117

Zmagovito sem jo gledal po teh tehtnih besedah. Če
nič, to bo pa veljalo, sem si mislil. Pa ni. Babica je že zopet
čisto nasprotno mislila nego jaz.

»Glej,« je dejala, »pokvarjeni zrak teže sprejemlje top*
loto nego čisti. To sem ti že dokazala, ko sva zakurila eno
prezračeno in eno neprezračeno sobo. Čutil in videl si na
toplomeru in na uri, da je bila prezračena soba prej gorka.
Če je bilo treba manj časa kuriti, da je bila soba gorka, je
gotovo tudi manj pogorelo, kajne?«

Na to nisem bil pomislil in zopet me je premagala.

Od takrat pa nisem več razkladal svoje petletne mo*
drosti ljubi babici, ker sem vedel, da je zaman in da je ne
pripravim, da bi tako mislila kakor jaz.

Pa vam naj sedaj povem, kako je dalje ravnala pozimi
s pečjo.

Vsako jesen je sama zamazala peč. Trdila je namreč,
seveda zopet pravilno, da uhajajo skozi razpoke slabi, celo
strupeni plini v sobo. To sem laže verjel, dasi se mi je zdela
peč lepša, če sem skozi raze zvečer videl lepo žareče oglje.

Večkrat bi bil rad vzel pepela iz peči, pa mi ni pustila.
Rekla je, da napravljam preveč prahu. Tudi prah po peči in
ceveh je vsak dan zbrisala, zakaj trdila je, da ta prah pri
kurjavi razvija tudi škodljive pline. Tega sicer nisem raz*
umel, ampak rad sem ji verjel že vse, to pa še posebno
zato, ker je bila zbrisana peč lepša nego prašna.

V sobi je rada gojila rastline in prinašala vodo vanjo,
češ, da je sobi treba dosti vlage.

Nikdar ni kurila nad 18° C, češ, za otroke je bolje še
manj. »Za starejše ljudi ne pravim, če bi bilo do 20° C, pri
nas pa še nimamo tako starih ljudi. Mojih 72 let ni še sta*
rost. Kogar pri 20° C zebe, naj se krepko giblje, pije čaj
ali se bolje obleče. Preveč kuriti sobe pa ni zdravo in ne
gospodarsko.«

Če sem hotel kdaj naložiti premoga v peč, me je takoj
nagnala: »Ti tega ne umeš. Naložil bi premoga kar na žer*
javico. A to bi bilo napačno, nastal bi namreč grd, sivozelen
dim, ki se useda kot debela skorja po peči in režah.«

Zelo sem se čudil babičini učenosti. Danes vem, da jo
je dolgoletna izkušnja res naučila marsikaj. Kar mi je po*

118

vedala bolj učenega, to pa je dobila od starega profesorja,
svojega strica, ki mu je dolga leta stregla.

»Kako pa je nalagati vnovič v peč?« sem jo vprašal.
»Takole!« se je odrezala in porinila žerjavico z lopatico
navzad in prednjo položila premoga. »Vidiš, tako gre dim
čez žerjavico in deloma zgori ter tako poveča toploto.«

Mislim, da je bila tudi ta učenost zrasla v glavi starega
profesorja, čeprav jo je dobra babica tako strokovnjaško
povedala. Andrej Rape.

101. Ah ti sveti Nikolaj!

Ah ti sveti Nikolaj,
kar te prosim, daj mi, daj:
konjca brzih nog,
svetlih par ostrog,
tudi ne pozabi biča,
da poženem z njim konjiča,
da poženem ga — hi, hop! —
daleč pod nebeški strop.

Tam se zvezde seta jo,
venec božji spletajo.

Zvezde zlate gledal
in na nje bi sedal:
zase in za mamo
dve bi vzel na ramo!

Franc Žgur.

102. Prišel čas je krog Božiča.

Prišel čas je krog Božiča,
bele na okrog gore,
k dvorom bliža se lisica,
v snegu zajčje so i  steze.

Mrzla polja so, gozdovi,
mraz in mrak v deželo gre,
snega polni so vrhovi,
zvečer poti so težke.

119

Mlin ne gre več zaporedom,
voda čezenj manj šumi,
potok skriva se pod ledom,
curek skozenj čist blešči.

To so zimski, zimski časi,
sever poti je zamel,
skozi okno zrem po vasi,
skoro' bi kosminke štel.

Josip Murn-Aleksandrov.

103. Sveti Božič.

Prišel je sveti Božič,
prišel v belem kožuščku.

Šel je čez poljane speče,
šel ob gozdih molčečih,
hrib je pregazil in dol
v lesketajočem snegu.

V selu ob koči ubožni
je otresel ivje blesteče,
vstopil, svetal je in lep,
sedel na zapeček.

Videli so ga otroci malčki
v zlatih nedolžnih dušicah,
videli so ga z velikimi očmi,
gledali ga z zavzetimi očmi,
tresla so se jim srčeca
nežne razburjenosti.

Nista ga videla oče in mati,
nista videla svetega Božiča.
Tiho sta molila za malčke,
tiho molila, sklepala roke,
da bi prišel dobri, sveti Božič
njih uboščke, sladke mačice
blagoslovit.

120

Nista g a videla oče in mati
v vroči, tihi molitvi.

Videli pa so ga malčki
in čutili, ko jih je gladil Božič
mehko po zlatih, svilnih kodrih
in jim gledal s smejočim očesom
v dušice majčkene.

Rudolf Maister.

104. Veseli koledniki.

Čase pregledujemo,

zase koledujemo

in za lepo leto mlado

preobračamo navado:

nič od vas ne prosimo,

mi darove nosimo,

meh za smeh in vrečo sreče

Ciciban za nami vleče,

ne za hišo zidano,

le za voljo zidano!

Oton Župančič.

105. Trije kralji.

Bil je čas najdaljših noči. Solnce se je podne tiščalo
obzorja ter zahajalo sredi popoldanskih ur. Dnevi so bili
lepi in hladni, le včasih se je vzdignil suh veter sem od
puščave, ki je ogreval zrak ter prinašal s seboj cele oblake
rdečkastega prahu. Ko je zarja ugasnila, se je nebo pokrilo
z zvezdami tako na gosto, da so se komaj ločile druga od
druge na temnomodrem ozadju.

Kraljeva palača je stala na visoki polici, pod njo in
okoli nje so se vrstile nizke hiše dvorjanov in dalje od njih
napol razpadli stanovi sužnjega ljudstva. Kralj Gašper je
pravkar vstal od večerje. Gladil si je dolgo, sivo brado in
hodil zamišljen po sobi, ki je bila nizka in široka ter raz*

121

svetljena od temnordeče luči. Na zlatem pladnju so gorele
dišave in po stenah temnorjave granatne barve, ki so bile
obložene s cedrovim lesom, je visela vrsta slonovih zob.
Na dveh mizicah sredi sobane so stale dragocene vaze iz
brušenega kristala in med njimi dva zlata keliha. V kotu je
stala široka postelja od ebenovine, pokrita s težko^ preprogo,
in s tigrovimi kožami so bila zastrta tla.

»Proroki so govorili, da se bo rodil nov kralj, ko bo
zmagoval dan nad nočjo, in bo od zahoda prihajala oblast.
Čakam ga že tako dolgo, da se mi je brada posrebrila. —
Ali slišiš?«, je poklical svojo ženo, ki je legla na mehko
ležišče in se zavila v težke tkanine. »Ali slišiš? Zdi se mi,
da se bliža čas mladega kralja. Stopiva na zgornjo teraso,
mogoče se že kažejo znamenja na nebul«

Kralj Gašper je odgrnil težke zastore in se ozrl na
vzhodno obzorje.

»Vstani, draga moja, in poglej! Slabe so moje oči in
ne morem dobro ločiti. Zdi se mi, da vidim čudno luč, ki
ne prihaja od solnca, zakaj noč je.«

Kraljica je pogledala in vzkliknila:

»Čudna luč je to! Ni od solnca in ni od meseca. Poča*
kajva, da vzide popolnoma!«

Vstala sta in čakala. Naposled reče kralj:

»Prorokovano je tudi, da bo novemu kralju zasvetila
velika zvezda, ki bo oznanjala njegov prihod. In bilo bi
čudno, ako to ni tista zvezda, ki so jo napovedovali pro*
roki. Le glej, kako se žari in kako veličastno grmado pušča
za seboj! Vse na okoli se razliva velika svetloba in bliska*
joča se plamenica gre sijajno svojo pot. Umikajo se zvezde
pred njenim zlatim viharjem in kakor v vrtincu se mešajo
nebeški svetovi. Da, resnica je, kar so> govorili proroki:
»Roditi se ima nov kralj in velika zvezda z bliskajočim se
pramenom za seboj kaže pot, kamor nam je iti.«

Sklical je kralj svoje hlapce, da so mu osedlali velbloda,
oblekel se je v kraljeva oblačila in se nemudoma odpravil
na pot. Pred odhodom je dejal kraljici:

»Spodobi se, da mlademu kralju prinesem dar, a sam ne
vem, kaj naj mu poklonim. Svetuj mi!«

122

»Slonove kosti ne, zlata ne,« je svetovala kraljica. »Naj--
primernejše bo, ako poneseš mlademu kralju lepo dišeče
mire za darilo.«

In tako je bilo. Odpravil se je na pot z velblodom in s
tremi hlapci ter šel v smeri, kamor je kazala zvezda. Zgo=
daj zjutraj, ko so že vele hladne sape, oznanjevalke belega
dne, ga je pripeljala pot mimo njegovega soseda, ki je bil
kralj Melhijor.

Potrkal je s težko, železno palico ob vrata njegovega
gradu in zaklical:

»Vstani, kralj Melhijor! Nov kralj nebes in zemlje, ki
so ga napovedali preroki in ga oznanjuje zvezda na nebu,
se ima roditi. Vstani, da se mu pokloniva in prineseva svoje
darove!«

In kralj Melhijor je vstal in se odpravil na pot. Oblečen
v težek purpurni plašč z zlato krono na kodrasti glavi je
vzel tudi meh kadila za mladega kralja.

Po dolgem in težavnem potovanju skozi puščavo mimo
zelenih oaz in nepreglednih peščenih poljan sta dospela
proti večeru v sosednje kraljestvo, ki je bilo last kralja
Boltežarja. Ta kralj je bil pogan in ni veroval v proroke
in ni upal v Mesijo.

Kralja, Gašper in Melhijor, sta stopila z velblodov in se
napotila v kraljeve sobane.

»Poslušaj naju, Boltežar! Nov, mogočen kralj, ki bo
vladal nebo in zemljo, se ima roditi. Pojdi z nama, da se
mu poklonimo in ga obdarujemo! Svetla zvezda nam bo
kazala pot, kakor so povedali proroki,« sta ga nagovorila.

»Še nikoli nisem slišal o novem kralju in tudi o zvezdi
ne in ne o prorokih —« je odvrnil Boltežar.

»Le pojdi, Boltežar! Ko se zmrači, zagledaš veliko in
žarko zvezdo,« sta mu prigovarjala. »Sedem rogljev ima ta
zvezda in za njo se vleče ogromen snop kakor reka biserov
in bliskov.«

Presenečen se je vzdignil kralj Boltežar in svetilo se je
njegovo črno telo. Krepke, široke prsi in trda, mišičasta
stegna so mu žehtela od zdravja in mladosti.

»Poslušajta, da vama povem svoje sanje!« je rekel nato
Boltežar. »Sanjalo se mi je, da sem potoval upehan in žejen

123

skozi pekočo puščavo in nikjer ni bilo oaze, ne studenca
ne palm, sam razbeljen pesek in neusmiljeno solnce. Ugre=
zala se mi je noga in z mesta nisem mogel. Kar mi pride
naproti majhno, majhno dete, vse blesteče z zlatimi lasmi
in s čudovito sladkim smehljajem na rožnih ustnicah in z
milimi očmi, ki so mi v srce segale. »Ali si žejen, kralj
Boltežar?« je dahnilo dete. Osupel sem ga pogledal in neka
tiha, sladka groza me je navdala pred otrokom. »Na, pij!«
in dete mi je ponudilo svojo dlan, in ko sem nagnil usta na
nežno ročico, me je izpreletelo nepopisno čuvstvo, po meni
se je razlila hladna vonjava in vsa žeja je nenadoma izgk
nila. In nevede kdaj in nehote sem vzel krono z glave in jo
položil detetu na zlate kodre. In še slaje se je nasmehnilo
in izginilo.«

»To so bile proroške sanje,« je dejal Gašper, »in so
gotovo pomenile mladega kralja, ki pride in pogasi žejo
naših src.«

»Ali kdaj pride in kje je njegova zvezda?«

»Pridi in poglej!«

Kralj Boltežar je stopil k oknu in pogledal na nebo.
In glej, vprav nad palačo se je vlekla po nebu orjaška
zvezda. Z bleščečimi strelami si je sekala pot, z žarko metlo
je pometala.

Boltežar si je nemudoma ogrnil kraljeva oblačila in se
pripravil na potovanje. S seboj je vzel srebrno posodo z
darovi za novega kralja. Nasul je vanjo zrn čistega zlata,
navezal je snope žarečih, drobnih paličic in nabral zlatih
novcev, kovanih v Rimu. In trije kralji so zasedli velblode
ter šli v tisto stran, kamor je kazala zvezda.

In glej, v tretji noči pridejo na pastirske poljane in
tam nad borno stajo se je ustavila zvezda. Bila je velika
svetloba vsenaokoli in pele so pastirske piščali. Stopili so
v hlev, in tam med volom in voličkom je ležalo v jaslih
novorojeno dete. Zlata mavrica se je spletla okoli njega, in
presladek smehljaj je pozdravljal kralje. Gašper in Melhijor
sta se nizko priklanjala in zažigala miro in kadilo, Boltežar
pa je trosil zlato mlademu kralju.

A zunaj so cvetle zvezde in ovce in jagnjeta so kle*

čala na paši. Po Cvetku Golarju.

124

106. Sveti trije kralji.

Trije kralji, sveti kralji:

Gašper s konjem v zlati halji,

Miha s slonom v halji beli,

Boltežar pa na kameli
v Betlehem so jezdili
in pred hlev prijezdili.

Prvi se je ves zamaknil,
drugi k jaslim se pomaknil,
tretji pa je zadaj čakal,
da bi Jezus ne zaplakal,
ko bi videl tretjega,

Boltežarja črnega.

Sveti Jožef mu veleva:

»Kralj le stopi v sredo hleva!

Saj ne bo se zasolzilo
Dete naše, Dete milo:

Ne boji se črnih lic,

črnih se boji dušic!« Silvin Sardenko.

C. Pomlad.

107. Zeleni Jurij.

Jurij Zeleni se z mavrico paše,
srečno, veselo selo bo naše.

Že za vodo, čez travnike jaše.

Z glavo namigne — trava se vzdigne,
obraz okrene — veje odene,
z okom obrne — cvetje se strne.

Jurij Zeleni, ne hodi drugam,
vinca in pesmi je poln naš hram,
drago bo tebi, milo bo nam.

125

Dobri ljudje vi, jasno vam lice!

Rad bi popeval z vami zdravice,
ali gole so Slovenske gorice.

Jasno vam lice, misel najbolja!

Z vami ostati bilo bi me volja,
a na Koroškem še pusta so polja.

Pusta so polja, slana in mraz,
treba hiteti, kliče me čas,
ali ob letu spet bom pri vas.

Konja vzpodbode, v daljo izginja,
cvetje, zelenje za njim se razgrinja,
da nas Zelenega Jurja spominja.

Oton Zupančič.

108. Kralj Solnce in kraljica Pomlad.

Nekoč sta kraljevala kralj Solnce in kraljica Pomlad.
On je nosil zlato krono, ona pa svetle bisere, in oba. sta
bila dobra.

Takrat se je godilo cveticam na zemlji najbolje. Pomlad
jim je dajala najlepših oblek, belih, rdečih, višnjevih, rume?
nih in pisanih. Solnce se je igralo z njimi, ptičice pevke pa so
jim pele. Metuljčki so hodili k njim v vas, one pa so se
j.im gosposko priklanjale ter jim stregle z medom. Včasih
so prišli k njim godci iz tujih dežel in so zasvirali. Bas je
godel zum, zum, zum, gosli pa drugače. Nihče ni takrat
mislil na smrt.

Smrt pa je prišla. V starih knjigah sem brala tole:
Tistega dne je prišla čudna pošast, velikanski kosmatinec,
rjavodlakež na štirih nogah, z rogovilasto glavo. Debelo je
gledala ta pošast s strašnimi očmi. Cvetice bi bile rade ušle,
pa niso mogle. Pošast je grozovito tulila: »Mu, mu, mu!«
Kmalu je pokazala hude zobe, iztegnila iz žrela dolgi jezik,
povohala tu pa tam in začela trgati cvetico za cvetico. To
je bila Smrt, ki je vzela srečnim cveticam življenje. Pomlad
je umrla in kralj je bil žalosten.

Vida Jerajeva.

126

109.

Kakor živi cveti
letajo metuljčki
po livadi, po zeleni,
pod rumenim solnčecem.

Na poljani.

Kot da prišli bratci
bratcev so obiskat,
sedli so metuljčki
na zelene vejice.

Kot bi počivali
na grmeli metuljčki,
cveti se belijo
na zelenih vejicah.

Gostoljubno bratci
bratcem so postregli
pili so medico
iz srebrnih kupičic.

Ko so se napili,
so se poslovili
in se pošalili:

»Kdaj pa vi k nam pridete?«

Oton Župančič.

110. V Zali.

Sneg, ki je še pred malo dnevi pokrival strme rebri,
se topi ob vročih poljubih burnega juga, ki buči malone
vsako jutro okrog gorskih vrhov.

Otajalo se je tudi lice zbujeni zemlji, in že sili po solnč*
nih mestih na dan ponižni prvi cvet, prav kakor bi ne
mogel učakati prihajajoče vesne. Ožive se z novo močjo
vrelci in po vseh melinah curlja iz ruše, prav kakor da umi*
rajoča zima joče zadnjo solzo, ki se nekaj trenutkov pred
smrtjo utrne tudi človeškim očem. Potok v dolu naraste
in se zamolklo zveneč trga med skalovjem, da bobni in šumi
tesna dolina.

Tudi naša starodavna gora Zala se je že zbudila iz dol*
gega zimskega spanja. Brstje se ji odpira po bukovih šumah,
tako da so vsako jutro nje vrhovi bolj in bolj zaviti v
svetlo prvopomladno zelenje. In vsako jutro se prebudi v
tem zelenju brezštevilna tolpa krilatih pevcev, ki so v Zali
trpeli lakoto in mraz v dolgi, dolgi zimi ali pa se pravkar
povrnili s toplim jugom v kraj, kjer so nekdaj spomladi
znašali svoja gnezda. Izmed vseh se prva zbudi drobna ta*
ščica in kakor srebrn zvonček gostoli nje močna pesem

127

visoko z vitke jelke v pozdrav mlademu jutru, ki že kaže
zorni svoj obraz izza mračnega hribovja. Takoj se oživi
ves roj, oživi se veja za vejo, povsod vse prepeva, vse žvrs
goli in kliče zlato solnce z nebeške postelje, kjer leži le
predolgo.

In končno — na suhi veji, s katere se odpira pogled
v globoki dol, se zbudi gozdne perutnine vladar — divji
petelin. Po svoje zapoje večno pesem o življenju in pomladi,
toda če je nisi že prej čul te pesmi, ne zaslišiš je v tihem
logu, nego samo meniš, da padajo kje na trd kamen kaplje
z mokrega vejevja, In takrat je resnično krasno v stari Zalit
Navzlic hladnemu jutru se ogreje lovcu kri 1  v žilah. Po
temni loži stopa, komaj kroti srce in skoraj dihati si ne
upa, samo da bi zalezel pevajočo ptico, ki vabi grahasto
družico na svatbo v prvi pomladi!

Krasen je lov na divjega petelina bodisi v Zali, bodisi
kjerkoli drugje, kjer ima orjaški pevec svoja shajališča!
Najlepši del lova pa je vendarle — spanje! Kadar je vse
čedno dognano, ko si se s težko pridobljenim plenom vrnil
iz temnega loga, tedaj ti prav skoraj opešajo moči, da mo?
raš leči bodisi na posteljo, bodisi na zeleno mahovje. Ka=
morkoli pa ležeš, vedno zaspiš mirno in sladko, in zdajci si
zaziban v prijetne sanje, ki v njih iznova poslušaš čarobno
petje petelina — orjaka.

Po Iv. Tavčarju.

111. Pomladanske.

Sveti Gregor je ptičke poženil,
Jurij bo kmalu rožam odklenil.
Kamor pogledaš, usta na smeh —
kisel obraz je zdaj smrten greh.

•fi

Sveti Jurij meč opaše,
konja bistrega zajaše.

Sveti Jurij k nam prijahaj,
po glavah pozimskih mahaj!

128

V loki za reko je taka pomlad:
deklica šla je cvetja brat,
komaj do veje dvigne roko,
že se ji prsti vsi razcveto.

Oton Župančič.

112. Ptičja prošnja.

Ptice pevke v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev,
zbrane to leto na svojem prvem zborovanju, so sklenile, da
pošljejo srbski, hrvatski in slovenski deci tole prošnjo:

Vrnile smo se iz daljnih tujih krajev v našo staro in
drago domovino ter se vselile v svoja stara domovja po
gozdih in gajih, mestih in vaseh. Nameravamo zopet zgra;
diti tu svoj dom, da v njem živimo mirno in veselo. Sebe
in svoje potomstvo izročamo' močni zaščiti naših dobrih
prijateljev, dobre dece, in upamo, da bo tudi ona vsekdar
in povsod čuvala naše življenje, da nam ne napravi škode
in da nam ne bo jemala naše zlate prostosti, to naše naj*
dražje. Izrecno najvljudneje prosimo, da nam nikdar ne
razderete gnezd, ki smo si jih sestavile s težkim trudom, da
ne jemljete naših jajčec, da puščate v miru naše mladiče,
da jih negujemo me same in skrbimo zanje in da z nami
vedno ravnate kot naši dobri prijatelji.

V oddolžitev za to vam obetamo, da vam hočemo delati
veselje s skakanjem in s petjem, da bomo marljivo lovile
in uničevale vse škodljive gosenice, po drevju, po polju in
drugod, da bo na korist vsem in da bo pridelek jeseni bogat.
Tako bomo me in vi skupno slavili Boga, stvarnika vas in
nas in vsega, kar je.

Napisano v Zelenlogu V imenu ptičje skupščine

o Veliki noči t. 1. zastopniki:

Slavec, Kos, Škrjanec,
Lastovka, Škorec.

Po tej prošnji smo čuli, da se je zedinila vsa deca v
kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, da ustanovi društvo,
ki bo pomagalo pticam ob gradbi 1  gnezd, jih varovalo surove
dece, ki razdira gnezda in lovi ptice, in še krmilo jih pozimi,
ko nimajo hrane. In res smo opazili, da so v mnogih krajih

129

po drevju obešena lepa ptičja gnezda, videli smo' ptičja
krmišča, kamor nosijo dobra deca pticam drobtinice in
drugo hrano. Zato se tam razlega veselo ptičje petje in ni
škodljivih gosenic in bub. Koliko dobrega je storila ta deca!

Po Čajkovčevi čitanki.

113. Rožica.

Rožica pod zemljo spava,
pa ji ličeca blede,
ah, ta zima, dolga zima!
Kdaj li bo je konec že?

V domek solnčni žarek pride
in poljubi rožico,
pa tako je nepopisno
strah bilo ubožico.

»Nič ne boj se, ljuba moja,
jaz sem te prišel iskat,
solnce me je sem poslalo—
zunaj hodi že pomlad.«

In zardela v lica nežna
in ga zahvalila je —

— pa čez noč v obleki pražnji
v lepi svet priklila je.

Milan Pugelj.

7 14. Kmetovanje v zgodnji pomladi.

Dragi Tone!

Obljubil sem ti, ko sem odhajal k stricu, da ti bom
kmalu pisal. Danes je nedelja, naj ti torej sporočim, kako
kmetujemo tukaj v zgodnji pomladi.

Komaj je z rebri izginil sneg, že rumene po bregovih
trobentice, ob mejah pa kimajo zvončki dremavčki. Trobijo
in zvone ter vabijo na delo. Kaj radi čujemo vabljivi glas
drobnih cvetic.

9

130

Po travnikih smo kar po snegu posuli umetnega gnoja.
Snežnica ponese redilne snovi do koreninic, ko toplo solnce
zbudi prirodo v novo življenje.

Hlapec Jernej je naložil na voz gnoja, s stricem pa sva
nametala na kola butare kol ja. Počasi lezejo voliči proti
vinski gorici. Za njimi stopa stric z rezači. Vsa gorica je
oživela. Z vseh rebri odmevajo veseli glasovi. V prvih po *
mladnih solnčnih žarkih se ogrevajo vinorodne rebri. Rezači
obrezujejo trto, glasno jim škrtajo škarje. Križem leže odre j
zane mladike. Otroci strgamo s trtja staro lubje in lišaj ter
pobiramo rezine v butarice. Kopači jo zagrebejo k trtam.
Rezina rahlja in gnoji zemljo.

Zadnji solnčni žarki so poljubljali gorico, ko smo po
storjenem delu veselo pojoč hiteli domov v dolino.

Okrog vrta pred hišo smo popravili ograjo. Jernej je
gredice močno pognojil in jih globoko prekopal. Teta je v
vrste nasadila semenske repe, zelnih storžev, semenske pese
in semenskega korenja. Na gredice ob hiši so posejali zelno
seme ter pokrili setev s smrekovimi vejami.

Stric, Jožek in jaz smo šli na sadni vrt. Nama je dal
stric trtne škarje in žičnate strgalke, on pa je vzel žago in
zadel na ramo lestvo. Odžagali smo od snega polomljene in
križem rastoče veje. S škarjami sva postrigla z Joškom
roparje, s strgalkami sva oddrgnila stari lub in lišaj. Jožek
je tudi pridno kuril z odrezki in spekel za južino krompirja.

Kakor prerojen je sedaj vrt. Lepe drevesne krone imajo
dovolj zraka in svetlobe. Upam, da se bodo jeseni pripo*
gibale k tlom, polne obilega sadu.

Na vrtu imamo čebelnjak. Solnčnega dne je stric od *
stranil slamnato pažo od panjev. To je bilo življenja! Škoda,
da nisi videl, kako so vrele čebelice iz panjev. Vrtele so se
nekaj časa okrog čebelnjaka, nato so letele  — Bog ve kam.
Pa kmalu so se vračale. Marsikatera je prinesla na nogah
rumene koške, obnožino.

V nekaj dneh so se osušili travniki. Delavci so vzeli
grablje, stric motiko, jaz pa voziček. Stric je z motiko pridno
razkopaval krtine in se jezil na krta. To mi ni bilo všeč.
Povem stricu, da smo se v šoli učili, da je krt koristen, ker
uničuje miši, črve in ogrce. Stric mi je pritrdil, vendar se je
jezil, ker krtine ovirajo kosce. Med tem so drugi grabili

131

ostanke jeseni raztrošenega gnoja in odpadlega listja. Vesel
sem vozil to šaro na kup. Proti večeru je bil travnik osnažen.
Zapeljal sem voziček proti domu in v njem malo Slavko.

Prihodnje dni pojdemo kopat vinograd. Po končani
kopi začnemo orati in saditi krompir.

O tem ti sporočim več v prihodnjem pismu. Do tedaj
te pozdravlja

tvoj

Ivan.

Andrej Škulj.

115. Kmetiška pesem.

Pomlad z motiko na rami,
pomlad z žuljavo roko
tam iz presrečne dežele
prišla k nam spet je na loko.

Očke so si pomencali:

»Kaj ste že tukaj, o tetka?

Ah, kako sladko smo' spali!

Tudi vi spali ste, tetka?« —

Prišla na njive je speče,
prišla na brazde spočite:

»Murenčki črni — zaspančki,
zrnca drobna, vstanite!«

Škrljec iz grudic rjavih
vzdignil se pa je zapel:

»Mi smo zbudili se, kmetič!

Kaj še ne bodeš prispel?«

Brana in plug se zbudila,
vranca sta zarezgetala:

»Sveti križ božji! Bog srečo daj!«
in sta na polje zdirjala.

Cvetko Gorjančev.

9 '

132

116. Črešnja.

»Na borovnice, na borovnice!« je kričala četica učencev,
ko se je vračala iz šole domov.

»Kaj bi s tistim drobižem? Fantje, na črešnje!« kriči
Bavdkov Jože.

»Kam?« se oglasi več glasov obenem.

»Na Vlakar j evo, tam ob križpotih,« de Jože in jo ubere
proti črešnji.

Na mah se dvignejo vsi, tudi oni, ki so se razkropili po
borovju. Vsi krenejo na označeni kraj. Mlinarjev Franček
je bil zadnji. Čemernega obraza je racal med grmovjem in
visoko praprotjo. Bog ve, kaj je mislil! Vlakarja se je bal
od zadnjič, ko je podil učence, ki so rezali vrhove mladih
brez.

Dospeli so do črešnje, polne kakor brin. »Nanjo, nanjo,
v vrh, na veje po češulje!« vpijejo vsi vprek. Zatreslo se je
deblo, zašibile so se veje. Govor je utihnil. Čulo se je le
hrustanje, kakor da bi bile kobilice padle na sočno travo.

Tudi Franček je splezal na črešnjo; pomagal mu je Koc«
janov France. Že je iztegnil roko po polni vejici, pripognil
je češuljo, da bi jo obiral — kar zavpije Klavsov Jože tam
gori na vrhu: »Vlakar gre!«

Hresk, resk, bunk, cop, tek, tek ... kakor bi trenil, so
bili vsi na tleh in na begu.

Franček, ubogi Franček pa je ostal na črešnji. Trepetal
je, ko je zagledal Vlakarja golorokega z vilami v rokah.

Jz Vlakarjevih velikih ust so grmele strašne besede,
kakor bi se bližal sodnji dan. Franček je splezal s črešnje,
kako, ni vedel. Stekel je, hotel iznad meje preskočiti pot,
pa — oj oj! Zabliskalo se mu je pred očmi, da je zagledal
devet solne. Potem se mu je stemnilo. Zavedel se je šele,
ko so mu tovariši izmivali v smreškem studencu razbita
kolena.

Mati se je jako prestrašila, ko so prinesli Francka
domov. Moral je v posteljo. Potrpežljivo je trpel hude bole«
čine, želeč le eno, da bi starši ne zvedeli, kako se je dogo«
dila nesreča.

Drugi dan je Franček v postelji še enkrat v duhu pre«
mislil ves dogodek. Vlakar — ob tem imenu se mu ustavijo

133

misli. — Kar se odpro vrata in v sobo stopi Vlakar. Ko
ga Franček zagleda, sd potegne odejo čez glavo.

Vlakar stopi k materi, ji poda košek črešenj ter reče:
»Botra, tole sem prinesel otrokom. Pa kakor vidim, imate
bolnika.« Mati pove Vlakarju o Franckovi nesreči.

»Sirotek, ubogi sirotek,« reče Vlakar, se obrne k mli=
narskemu pomočniku, ki je sedel na klopi, ter reče: »Vrečo
pšenice sem prinesel, le lepo zmeljite! Mudi se mi, moram
iti!« — Iz sobe grede potegne s pestjo po licu — otrl si je
solzo.

Mati stopi k Frančku ter mu ponudi črešenj. Franček
seže po njih ter reče: »Vlakar je dober.« Očešci se mu za*
lijeta s solzami. Fran Škulj.

117. Gozdno svetišče.

Rahlo po svetišču gozdnem
mlado jutro je hodilo,
na glavici zlatolasi
krono zlato je nosilo:

»Vstani, vstani, gozd zeleni,
in odpri mi čuda lepa!

Prihod moj svetišče tvoje
solnčnim žarkom naj odklepa!«

Glej, in hipno v čudih svojih
zdaj svetišče se razgrne,
hipno vžgo se po drevesih
luči zlate in srebrne.

Droben spev v prečistih glasih
dvigne se po senčnem sveti,
vmes šumi vejevje tajno
in dehte pogozdni cveti.

Dan Gospodov! V senčnem gozdu
duša moja ga praznuje,
v gozda tajnem šepetanju
ona dih Gospodov čuje.

Anton Funtek.

134

118. Gozd.

Veličasten je gozd v svečani molčečnosti, veličasten v
rahlem šepetu.

Velik dobrotnik je gozd tudi človeštvu. Ne daje samo
dobička, kadar je posekan, ne, potreben in preimeniten je
tudi, dokler še stoji. Te potrebe in imenitnosti sicer ne čuti
toliko posameznik, a čutijo ju celi okraji, da, cele dežele.
Koder so imeli gozde nekdaj, pa so jih uničili z lahkomiseln
nim gospodarstvom, zdaj bridko zdihujejo po njih.

S čim pa koristijo gozdi celim okrajem in deželam?

Gozdi ustavljajo in razbijajo vetrove. Vsakdo ve, da v
gozdu nima vihar take moči kakor na planoti. Koder so po
gorah izsekali gozde, tam kmalu začutijo, da po dolinah
vetrovi dobivajo večjo' moč. Doline postajajo hladne in
manj rodovitne, posebno sadno drevje trpi mnogo in rado
pozebe spomladi. Dežuje bolj neredno. Pogostoma nastopajo
suše, dež prihaja rad z nalivom, nevihte z viharji se množe
in toča tod rada ropoče.

Gozd hladi poleti zrak in ublažuje vročino. Iz vsakega
drevesa, iz slehernega peresa hlapi vodna para, vzdiguje se
pa tudi iz kolikor toliko vlažnih gozdnih tal. Da se vodna
kaplja izpremeni v paro, potrebuje toplote, in to mora dati
zrak. Zato je v gozdu zrak hladnejši nego na planoti ne
glede na to, da se pod košato streho zelenih vej nikoli ne
more toliko ogreti od solnca kakor zunaj na planoti. Po
prirodnem zakonu si pa želi hladnejši gozdni zrak izenačiti
toploto z zunanjim gorkejšim zrakom, in zato veje zjutraj
hladen vetrič od gozda. Podnevi se zemlja na solncu ogreje,
ponoči pa zopet ohladi. Gozdna tla se zaradi zelene strehe
nad seboj ne morejo toliko ogreti, ponoči se pa tudi ne
toliko ohladiti. Gozdni zrak je torej zvečer toplejši od
zunanjega; zato piha na večer hladen vetrič proti gozdu.
Tako ublažuje gozd veliko vročino in brani, da se toplina
prehitro ne menjava; to je posebno imenitno spomladi in
jeseni, ko mnogim sadežem pretita mraz in slana.

Gozd nam dalje čisti zrak. Po velikih mestih, kjer se
hiša drži hiše in je vmes le malo drevja in zelenja, je zrak
onečiščen od človeškega in živalskega dihanja in od vsako*

135

vrstnega smradnega izparjanja. Ta okuženi zrak diha drevje
vase, ga izpreminja ter nam ga vrača zopet čistega. Zato
nas toli ugodno oživlja zrak na planoti, zlasti v solnčnem
gozdu, zato silijo meščani poleti na kmete, zato pošiljajo
zdravniki bolnike v toplice in kopališča, ne toliko zaradi
vode, kolikor zaradi čistega zraka, ki ga uživajo ondi.

Suh zrak človeku ne prija, ker draži dihala, in posebno
neprijeten in škodljiv je ljudem, ki bolehajo na pljučih. V
gozdih in blizu njih pa je zrak kolikor toliko vedno vlažen,
ker iz drevja neprestano hlapi sopara. Zato po gozdnatih
krajih tudi pogostoma dežuje in poletni dež prijetno ubla*
žuje hudo vročino; po brezdrevesnih ravninah in golih p m
ščavah pa je dež redka prikazen. Na otoku Malti so posekali
goizde in od tedaj močno pogrešajo dežja; po tri leta ga
včasih ne pade niti kaplje. Ali tudi nasledki dežja so v
gozdu vse drugačni nego po goličavah. Lij še tolika ploha,
vodeni curki se razbijajo na vejah in na listju ter padajo v
kapljah na tla. Zeleni mah, suho listje in zemlja se napijo
te vode, vsa tla se je nasrkajo dosita; odteka je naposled
samo toliko, kolikor je zemlja ni mogla popiti, in še ta se
odceja le počasi. V dolino prišumi šele tedaj, ko se je ondi
že utekla ploha. Na porobju takih gozdov pa zato tudi
povsod vro izpod zelenega plašča vrelci in potoki, ki imajo
navadno vse leto vede in tudi ob dolgotrajni suši ne usahnejo
popolnoma.

Sedaj pa poglejmo, kako udelavajo nalivi po gorah, kjer
so posekali gozde! Za lesom gre hitro tudi mehka mahova
odeja, ki se je prej razprostirala v gozdnem hladu. Plohe
odnašajo zemljo; za nekaj let se pokažejo kamenita, gola
rebra. Ako zdaj naliva dež, ga ne zadržuje nič. V silnih
hudournikih dere voda navzdol in nosi s seboj kamenje in
pesek. S strašno silo vrši v dolino, trga jezove in branove,
zaliva hiše, vasi in mesta. Tukaj odnaša rodovito zemljo,
zasiplje njive in travnike s kamenjem in s peskom, tam doli
pretvarja zelene loge in cvetoče polje v pusto in nezdravo
močvirje. Daleč po dolinah in ravninah čuti in trpi polje*
delec škodo, ako v gorah ne znajo gospodariti z gozdom.

Prevelike koristi so po goratih krajih gozdi tudi zato,
ker branijo človeška selišča snežnih plazov in usadov.

136

Od leta do leta se množe tožbe na pomladne povodnji.
Te tožbe prihajajo tudi iz krajev, kjer v prejšnjih časih
niso bile navadne. Povodnji nastopijo vselej takrat, ko se
začne topiti sneg po gorah, pa so tudi nasledek slabega go*
spodarstva z gozdi. Nekdaj, ko je bila gora še zarasla z
lesom, se je tajal na pomlad sneg po gozdu le počasi in tudi
snežnica se je odtekala polagoma. Sedaj pa se na golih
rebrih sneg hitro topi, vode naglo naraščajo in po dolinah
stopajo čez bregove.

Človek je gozdom prvi in najsilovitejši kvarljivec.

Fr. Erjavec.

119. Zadružno življenje v gozdu.

a)  Drevje.

V medsebojno obrambo in k vzajemnemu delu se zbi*
rajo ljudje v družbe. Občine in države, pa tudi rastline žive
pogostoma zadružno. V takih družbah napredujejo bolje
nego posamezno. Z združenimi močmi se uspešno branijo
neviht in palečih solnčnih žarkov.

Gozdovi so največje in najimenitnejše rastlinske za*
druge. Ponekod rasto same smreke, drugod le hrasti ali
bukve, mnogokrat pa vidimo več drevesnih vrst zbranih v
eno družino, dasi se listovci ne bratijo radi s storžnjaki.

Storžnjaki imajo tudi pozimi zelene igle ter ne poga*
njajo mladik iz debla. Seme jim je shranjeno v posebnih
češarkih ali storžih. Sem spadajo jelka, smreka, bor in
macesen.

Gozdni listovci navadno niso tako enolični kakor storž*
n jaki. Kaj raznovrstno drevje se zbira tu v veselo družbo.
Tu se dviguje veličastna lipa, tam mogočen hrast. Tu za*
pazimo poleg šibke jelše ravni javor in trdni brest, ki
žaluje na samem. Na lepem hribčku se bleste brezova debla,
blizu njih razpenja stebrasta bukev lepo listnato streho,
sosednjemu gabru pa silijo veje kvišku. Ob potokih nam
kaže vrba svoje razpokano lubje, topol pa svoj nebotični
vrh. Jesen ima ravno, sivo deblo in pernate liste kakor
jerebika in akacija.

137

b)  Kaj si šepečejo v gozdu drevesa.

Gori v gozdu, v temnem zatišju pod veliko skalo, tam
vam je krasno! Krog in krog stoji mnogo starih dreves,
hrastov in smrek, nekoliko košatih jelk, in skalo je zasedla
debela, okorna bukev. Tam je bil včasih čuden pogovor,
posebno na večer, kadar je hladen piš potegnil skozi veje.
Poslušat sem hodil tja in se smejal robatim dovtipom stark
kavega, razpokanega hrasta, ki je s kosmato, z mahom
obraslo vejo božal vitko jelko poleg sebe. Upogibala se je
sem in tja, in če se je na lahno presukala na drugo stran,
je zahreščalo gori po napol suhi hrastovi veji. Začulo se je,
kakor bi bil hromi starec zaječal od bolečine, in po drugi
družbi okoli je šlo šumenje, zlobnemu smehu podobno.

»Nate se zvrnem, in čeprav poginem, ti svetohlinka,«
je sikala bukev, grozeč se jelki. »O le čakaj! Če skočim
s skale, ti opraskam gladko kožo in nekoliko las ti tudi
porujem, ti ošabnica prilizljiva!«

In stala je res nekako grozeče na skali. To bo' polom,
kadar se zvali doli, in srečna bo jelka, ako bo dala samo
malo kože in nekoliko vej.

Pa bukev stoji trdno prirasla na skali, jelki se ni brigati
za njeno jezo. Zato se je tudi mirno otresla. Le kvišku,
kvišku je hrepenela.

Blizu nje iz skaline pa je pognal leskov grm. Skoro po
tleh se je plazil, pa nekaj tankih šib je vendarle poganjal
kvišku. Ena med njimi je bila posebno' krepka in je visoko
pognala, tako da so tudi sosedje postali kmalu pozorni.

»To bo kaj posebnega,« je dejal rdečepisani lusnec,
ki je rastel na bukovi koreniki. »Zakaj pač mi ne moremo
tako kvišku?« In jezno se je še bolj prijel in zajedel v
materino koreniko.

»Bo, bo!« je prikimal bližnji pritlikavi borovec. Siromak
je bil skrivljen in pohabljen; lezel je že skoro v zemljo.
»Ta bo kaj posebnega,« je pritrdil ter hotel proTokovati,
kakor to radi delajo stari ljudje.

»Kaj bo neki?« se oglasi od druge strani z zaničljivim
posmehom stari dren. »Marsikoga sem že videl rasti in
rasti in hrepeneti kvišku, pa s tal vendar ni mogel. Tedaj

138

šele, ko so ga posekali! In pa še ta ubogi pritlikavec — kaj
bi to ječavo revše? Otroke bodo strašili z njim.«

»Imeniten bo postal!« je oporekal borovec ter se poiz«
kusil oblastno gugati. Toda preokoren je bil.

Stari dren pa se je zaničljivo smejal.

Prišla je druga pomlad in z njo Velika noč. Vaški pastir
je delal otrokom butare, da jih poneso na cvetno nedeljo
v cerkev. Lazil je po gozdu in iskal in rezal drobne šibe.

Tudi tja pod skalo je prišel. Radovedno, celo strahoma
so ga gledala drevesa. Dren se je v svesti si svojega trdnega
života malo zlobno namuzal, a borovec se je skoro pre*
strašil. Pastir je nosil oster nož v roki.

Celo velika, košata jelka je za trenutek postala pozorna.
In glej, pastir si je izbral ono lepo, vitko leskovo šibo ter
jo odrezal. Borovec je natihem zaječal, dren se je še vedno
smejal, jelki pa je šlo po gostih, temnih vejah nekaj kakor
globok, tih vzdih, pa le za trenutek, potem je kraljica dreves
zopet ponosno majala svoj vrh nad nizkimi sosedi.

Janko Kersnik.

c)  Grmovje.

Grmi poganjajo iz korenin po več vrhov in se košatijo.
Tu nas zbode s svojimi ostrimi iglami, ki stoje vedno po tri
skupaj, zeleni brin,  tam nas vabi k sebi m a lin jak.  Iz
brinovih jagod žgo brinovec, malinjak pa rodi kaj dišeč
plod, ki ga radi uživamo, pa izdelujemo iz njega tudi kis in
malinovec.

Kosmulja  je bodičast grm z jajčastimi jagodami, ki
so užitne kakor robidnice.

Preden začenja poganjati listje, zacvete dren  z
osladnokislimi, užitnimi drenuljami. Dren daje strugarjem
kaj čvrsto drenovino.

Leska  je navaden grm v naših gozdih. Njeni užitni
plodovi so sploh znani.

Radostno nam gleda oko grm, ki je v cvetu, kakor bi
ga bil opadel sneg. To je t r n 61 j i c a ali črni trn.  Rodi
pa skominaste jagode, ki so šele užitne, kadar jih dobro
opari slana.

139

Glog,  imenujejo ga tudi beli trn,  cenijo kmetom
valci zato, k.er napravljajo z njim žive meje, trdo glogovino
pa porabljajo za marsikaj.

Č e š m i n daje lepo rumeno češminovino za strugarske
izdelke, korenino za barvanje, kisle jagode za jed in kis.
Na vlažnih krajih raste krhljika,  ki od nje dobivamo
izvrstno oglje za strelni prah. Na šipek  cepijo vrtnice.
Škrlatnordeče jagode so hrana pticam, so pa tudi za kuho.
Borovnice ali črnice  so sveže in posušene dobra jed,
brusnice  pa jemo vkuhane.

Vres  j e pokriva mnogokrat na dolgo in široko ner¬
odovitna, peščena tla. Navadni srobot  pa, ki se mu
vrvem, podobna stebla spenjajo v vrhove najvišjih dreves,
je strupen. Vedno zeleni bršljan  se oprijemlje z mno=
goštevilnimi zračnimi koreninami drevja, skalovja in zidovja.

Nekateri grmi, kakor dren, črni bezeg, ki iz njegovega
cvetja kuhajo čaj, iz jagod pa dobivajo t eri jak,  ki je
posebno zoper prehlad dobro zdravilo, dalje češmin, krhljika,
zrastejo včasih v prava drevesa.

č) V gozdu.

Cvetoči maj
prinesel je
na zemljo raj,
in ptičke nam
zapele so
in cvetke nam
vzcvetele so.
Lehak šepet
gre skozi gozd,
v srce zaveje
nam prostost.

Aj, zbogom hram
in pusta peč —
na polje zdaj
in v les šumeč!

»Na nas in jej!«
In če mudi
se ti naprej,
zgrabijo

ti plašč: »No daj,
pokusi vsaj
le eno, dve,
kako okusne
smo, sladke!«

In veverica
s smreke tam
se norca dela:
«Kumek, kam?

Če moreš, pa
ujemi me
in v torbi s sabo
vzemi me!«

A če potekel

Maline črne
vabijo:

140

I.

Stopiva, prijatelj, v gozd, pod morje listov in igel, ki
branijo zvedavim solnčnim žarkom prost pogled v svoje
svetišče. Svečanostna tišina naju objame. Pa ne dajva se
motiti! Ni tako tiho, ne tako samotno, kakor si misliva na
prvi pogled. Mirno, prijatelj! Poglej na onole loko nasproti!
Srna z mladičem stoji prav ob robu. Kako lepa je, kako
ljubezniva! Dvignila je glavo. Čuti naju. Kot blisk — in že
ju ni več. Izginila sta. Po hribu navzgor drevi dolgopeti
zajec, kakor bi mu kuril za petami. Sramuj se, strahopetec!
Nisva lovca, čemu se naju bojiš? Pojdiva dalje! Zopet
nov prizor! Ali jo vidiš tatico? Kako hiti s plenom! Že je
izginila. Gotovo že deli v rovu mladim lisičkam kosilo in
jim daje potrebne nauke.

141

Nad nama je nekaj zacvrčalo, da sva se zdrznila. Pred
naju je priletel češarek, preko vej pa hiti brzonoga, košato*
repa veverica. Zmotila sva jo menda pri njenem kosilu.
Vrgla je na naju ostanke: »To pa vama,« je zacvrčala in se
poslovila. Toda ne! Nisva je zmotila midva! Poglej! Za njo
hiti druga živalca, njena naj večja sovražnica — kuna zlatica.
Ali jo ujame? Le glej, prav tako hitro, če še ne bolj zna
plezati in skakati. Privoščiva veverici, da ji uide, a midva
uživajva dalje lepoto gozda!

Med listjem je nekaj zašumelo, se zazibalo. Glej, glej,
iz jazbine naju radovedno gleda jazbec! Že se je previdno
umaknil nazaj na varno. Tam poleg njega pa prevrača
listje in rije z rilcem kot prašiček — bodeči jež. Kaj si že,
ti ponočnjak, na delu? Da, da! Zvečerilo se je in treba je,
da ubereva pot domov.

II.

Kuku! kuku! Seveda! Novo povabilo v gozd. Le hitiva,
da vidiva brezsrčno mater — kukavico! Toda ne! Videla jo
bova težko, zakaj predobro se skriva ta plaha ptica. Pa se
nama zato brez strahu kaže kakor na deblo pribita in nanje
trkajoča žolna. Glej, kako teše s kljunom! Kar iverje leti
okoli nje. Ima pač dolg, močan, robat, klinast in proti koncu
oster kljun. Glej no! Pravkar je šinila s svojim kakor igla
nabrušenim in na straneh s kaveljci oboroženim jezikom
pod lub! Zaman bežite, žuželke! Temu lovcu ne uidete.

Kako je živo danes v gozdu! »Čudno, čudno«, se oglaša
rumenokljuni kos, ki se je prišel kopat v hladno vodico in
si gasit žejo. Tu se zabava in posluša svoje pernate tovariše:
detle, sinice, čižke, taščice, drozde, ščinkavce, divje golobe,
jastrebe, vdebe, krokarje, srake, krivokljune, sokole. Vsak
se oglaša po svoje, toda on ve, da mu v opevanju večera
razen slavca nihče ni kos. V svesti si svojega prelepega glasu
je zletel na najvišjo smreko, da se glasi njegova pesem
preko vsega prostranega loga večeru v pozdrav. Toda ko
že utihne kosova večerna, se še vedno glasi v tihi mrak
sladki slavčji spev, kakor da hoče vse življenje uspavati v
krepilen sen, da bo po njem okrepčano zakipelo jutri tem
lepše, tem veseleje.

142

III.

»Hopsa!« In zvrnil se je po gozdnih tleh kakor je dolg
in širok.

»Kaj je, prijatelj?« sem se zasmejal.

Pa mi ni utegnil odgovoriti, zakaj nežno je zašepetalo
poleg naju, da sva strme poslušala.

V vlažni travi se je oglasil stari goban: »Oh, kakšne
čase smo doživeli! Sedaj je po meni.«

»Dedek, dedek, kaj vam je?« je vprašal mladi jurček in
si popravil rjavi klobuček.

»Seveda, ljubček, ti ne veš, kako je bilo tod nekoč. Lepo
v miru smo živeli mi preprosti gobani ali jurčki v svoji
beli obleki z rjavim klobukom. Radi so nas iskali ljudje.
Varovali so nas. Pa poglej, kakšna gospoda se ščeperi zdaj
tod okoli nas!«

»Ali misliš te prevzetne gospe z živordečimi klobuki in
z belimi pikami, dedek? Pa so res lepe!«

»Lepe?« se je oglasil dedek in težko dihal. »Sama pre*
šernost jih je in sam strup. Mušnice so, vse lepo pisane,
a vse strupene. Rad bi bil še živel, dasi sem star, poln
črvičkov in ves gnil, da bi videl razpad tudi teh prevzetnic,
ali nekdo me je pohodil. Končano je.« In je izdihnil.

Prijatelj se je pobral s tal. Molče in zamišljena sva se
izprehajala dalje. Na potu sva zapazila razne gobe: medvedje
parkeljce, smrčke ali preslice, gomoljike in druge. Pazila pa
sva skrbno, da kdo kake gobe ne pohodi, zakaj tudi gobe
se znajo maščevati.

IV.

»Danes meni, jutri tebi!« se je zasmejal prijatelj. Prav
pred menoj je šinil kvišku velikanski modras. Odskočil sem,
kakor bi me bil kdo izstrelil, modras na eno, jaz na drugo
stran. Pa sem imel v taki naglici smolo. Ob korenini sem
nerodno izpoddrsnil, se zaletel. Z desnico sem se srečno
ujel na kup. Nenadoma je bila roka vsa polna živalc. Jezne
so begale mravlje po meni. Otepal sem jih z rokava in z
roke. Globoko sem bil nehote posegel v njih stan, pa so
bile živalce užaljene. Kaj bi ne bile! Tako skrbno so si se*
stavile svoj dom, pa jim ga razdira malopridna roka. Ma*

143

homa sem čutil skeleče bolečine po roki. Celo na obraz so
mi že prilezle. Pa sem se stresal in posegel z desno roko
pod nos. Malo je manjkalo, da mi ni zaprlo sape. Mrav=
ljinčja kislina mi je udarila v nos, da sem postal kar solzan.
»Ampak za pljuča je tako vdihavanje imenitno,« se je
smejal tovariš. »Že vidim,« je nadaljeval, »da se mravlje
maščujejo za slabo dejanje z dobroto.« Žal mi je bilo, da
sem jim razdrl nehote udobni dom, saj bodo imele mnogo
dela, da ga popravijo. Ob tej misli sem se spomnil Simona
Jenka pesmi, ki pravi:

Zida drobna mravlja
varno si mravljišče;
dan na dan ukvarja
se in hrane išče.

Dolgo pot nastopi,
sto pedi od doma;
z blagom obložena
spet domov priroma.

V.

In zajezdi v gosto drevje lesa...

Fr. Levstik.

Tudi midva s prijateljem sva zašla v goščavo, da skoro
nisva mogla ne naprej in ne nazaj. V mehak mah sva se
zleknila drug poleg drugega, zakaj solnce je stalo še visoko
na nebu in trudna sva bila. Prijeten je bil ta počitek. Okoli
naju prijetna vonjava gozdnih cvetic, nad nama skoro ne«
prodiren obok košatih dreves, okoli naju polno življenja:
črvi in hrošči, čebele in metulji, muhe in mešice, pajki in
polži, vse veselo brni, pleše in prede okoli naju in si išče
hrane.

»Ah, kako lahko dihaš v tem gozdnem vzduhu!« je
zašepetal .tovariš in zatisnil oči.

»V pravem pragozdu sva,« sem odvrnil.

In jel je sanjariti:

»V oni dobi, ko še ni bilo človeka, se je nagrmadila
v takemle gozdu velika množina drevja in drugih rastlin.
Pa je prišla povodenj in voda je odnašala drevje v vodne
struge ali celo v morje. Z drevjem vred je znosila tudi pesek
in blato ter z njim pokrila odneseni les.«

»Tako se godi še dandanes pri velikih rekah,« sem
dostavil.

144

»Les je ostal pokopan v zemlji,« je nadaljeval prijatelj.
»Tu ni mogel strohneti ne zgniti. Vendar pa so proniknile
skozi zemljo in vodo razne sestavine, tako da je ostal na
mestu večinoma le ogljik. Les je izoglenel. V starejših skla=
dih je še bolj izoglenel, v mlajših pa ogleni še zdaj. Nastal
je premog. Mlajši premog je še ves podoben lesu, pri sta*
rejšem pa navadno ni sledu o rastlinah.«

»Vendar se pa tudi v starem premogu poznajo tu in
tam popolnoma ohranjena drevesna debla. Na teh je mo=
goče šteti celo letnice,« sem prekinil njegove sanje.

»Po več metrov debeli so posamezni skladi te rudnine
in se menjavajo z debelejšimi in tanjšimi kamenenimi
plastmi,« je sanjal dalje.

»In tako je nastal črni premog, rjavi premog ali šota,«
sem dostavil.

»Da, da,« je dejal, »to je bilo seveda po tem, kako je
les bolj ali manj izoglenel.

»Črni premog« ...

»Veš kaj?« sem mu dejal. »Dalje bo pa že učitelj v
šoli sam popisal. Naju ne zanima več, zakaj midva le
sanjava.«

»Pa sanjajva!« je odvrnil. »Vidiš li onole skalo?« je
vprašal.

»Vidim!«

»Glej, mahoma se bo odprla. Iz nje pa se pride na solnce
gret silna kača. Vidiš jo! Že je tu! Krono ima na glavi —
zakleta kraljična.«

»In iz enega samega velikega demanta je narejena,«
sem dostavil.

»Tako je,« je pritrdil. »Demant je blizu, ko sva govo*
rila o premogu, saj je sestavljen prav tako iz ogljika.

VI.

Silno lomastenje, velik trušč, stokanje in pokanje vej,
krik, še nekaj udarcev s sekiro in mogočno drevo se je
zvalilo po tleh. Pri drvarjih sva. Kako vse giblje in dela!
Drevje leži križema, da nimaš kam stopiti. Veje in debla,
vse je navzkriž, a tam, kjer je stalo prej krasno gozdno
svetišče, tam zija sedaj proti nebu plašna praznina.

145

Kdaj vse to  pospravijo? Bodo li prostor potem na novo
pogozdili? Nespametni bi bili, ako bi ga ne.

Pa glej, prijatelj! Tudi na to je mislil gozdar. Ta praz*
nina vendar ni tako plašna, kakor se nama je zdela na
prvi pogled. Glej na neko razdaljo še stoje drevesa, sicer
sedaj osamela, vendar povsod v določenih presledkih. Pu*
stili so jih, da zasejejo seme. Gozdar je gotovo mislil na
pogozdovanje.

Poglejva k drvarjem! Pravkar so- naravnali obsekano
deblo v jarek. Po njem ga spravijo niže doli, kjer imajo
ogromno pripravo za spuščanje debel v dolino do ceste ali
reke, in po tej ga spravijo na žage.

Tu drvarji odsekavajo veje, lupijo debla, tam jih obte*
savajo tesarji kar v gozdu v bruna. Malo oddaljene od
drvarjev delajo žene butare, vozniki pa nalagajo lubje, da
ga odpeljejo na primeren kraj, kjer se posuši in bo potem
služilo stroj ar jem. Vse polno je dela. Vidiš, onole ubožno
ženo, ki si je nabrala pretežko butaro trsak? Zmaguje jo
in vsa se upogiblje pod težo. Dajva, pristopiva ji v pomoč!
Delo ni sramota. Nesiva ubožici težko breme v dolino, kjer
je čaka priročen voziček, da popelje v njem podarjeno ji
kurivo domov! Stara je in ubožna.

VII.

Ob bistrem potoku sva se ustavila. Prileten mož je baš
napravljal kopo. Oglje bo 'kuhal. V ta namen je imel na
kupu naložene cele skladanice bukovih okleščkov.

»Koliko kop ste že skuhali, oče oglar?« ga je ogovoril
tovariš.

»Ej, precejšnje je že njih število! Toliko, kot sem jih
že, jih ne bom več,« je prijazno odgovoril črni očka. »Samo
ne ustrašita se me! Črn sem kot muren, toda to je pač tak
posel.«

»In kako naredite kopo?«

»Pravkar začenjam. Ako vaju zanima, si lahko vse ogle*
data,« naju je povabil ljubeznivo.

Pa je začel zlagati drva v kopo. Pokonci je postavljal
okleščke tesno drugega k drugemu.

m

146

»To znava tudi midva,« se je vmešal prijatelj in jel
pristavljati oklešček k okleščku. Ljubeznivo se je muzal
očka oglar in kopa se je ob delu treh hitro večala.

10—12 m 3  lesa smo tako vstavili v kopo in oddahnila
sva se s prijateljem.

»Sedaj pa pride na vrsto bolj umazano delo,« je dejal
očka, vzel kebel in stopil k studencu. Bila sva hitro poleg.
Nanosili smo vode ter jo polivali po kupu prsti, ki jo je
bil oglar že prej pripravil.

In pričelo se je zidanje. Obložili smo v kopo postavljeni
les z mokro prstjo ter ga tako povsem zazidali, le na vrhu
smo pustili večjo odprtino — preduh, ob straneh več
8—10 cm  širokih lukenj ter spodaj odprtino za podžig.

Oglar se je postavil pred kopo in jo ljubeznivo ogle*
doval od vrha do tal.

»Hitro si bila narejena,« je dejal zadovoljno. »Seveda
je delalo šest rok. Hvala vama za pomoč in sedaj Bog in
srečno kuho!« S temi besedami je vžgal suho, nalašč za to
pripravljeno kurivo v kopi.

Zagorelo je. A kmalu je jelo le še tleti, zakaj iz pre=
duha in lukenj ob strani je prihajalo do lesa le malo zraka.

»Koliko časa bo sedaj to tlelo?« ga je radovedno vpra*
šal tovariš.

»Počitka imam 8 do 12 dni. Seveda nimam opravka, ali
poleg moram biti, da se mi kopa ne vžge,« je odvrnil očka.

»In kaj bi, ako bi se kopa vžgala?«

»Voda je pri rokah. Polival bi jo z vodo, lahko pa tudi
zamašim preduhe in ogenj je pogašen,« je poučeval oglar.

»Pa po 12 dneh, ko bo oglje kuhano?«

»Prav tako kot pri gašenju. Zamašil bom preduhe ali
polil kopo z vodo in oglje bo skuhano. Nato odstranim
prsteno obleko in kopa je pripravljena za prodaj.«

»In kam potem z ogljem?«

»Največ ga izvažamo v Italijo. Toda tudi doma je dosti
kupcev. Kovači ga rabijo' in kleparji. Pa tudi kuharicam je
všeč, rabijo ga za likanje. Celo smodnik delajo iz oglja.
Toda tale kopa ne bo za smodnik. Skuhati bi bil moral
kostanjev les, ki je za to najboljši.«

147

Vesela sva bila s tovarišem, da sva ob poučnem izpre=
hodu po gozdu, ki nudi toliko zanimivosti, dala čast tudi
delu, saj sva sodelovala pri kuhanju oglja.

In zadovoljna sva se poslovila od prijaznega oglarja.

Andrej Rape.

120. Kdo uporablja toplomer.

V vsaki šolski sobi visi toplomer.  Z njim določamo
toplino, ki bodi  +20° C. Tolikšna toplota je potrebna, kjer
mirno sede delamo. Doma se bolj ali manj gibljemo, zato
zadostuje toplota 17 0  C. Pretopla spalnica je nezdrava, zato
ne bodi v njej nad 15° C!

Toplino zraka določamo na ta način, da obesimo toplo *
mer v senci zunaj kje vsaj dva metra od tal.

Pri mnogih toplomerih je lestvica načrtana na papirju
ali na porcelanasti deščici, ki tiči s toplomerovo cevjo vred
v širši stekleni cevi. Presledki od stopinje do stopinje so
široki in razdeljeni na desetinke. Na teh toplomerih je za *
četna stopinja navadno  + 35°, končna pa  + 42 0  C. S tem
toplomerom meri zdravnik toplino bolnikov, da spoznava
značaj in potek bolezni. Ako vtaknemo toplomer pod pa*
zduho zdravemu človeku, kaže navadno  -f- 37° C. Pri bolniku
je toplota pogostokrat višja; pri nekaterih boleznih doseže
40° C ali celo več.

Podoben toplomer uporablja živinozdravnik. Naravna
toplota zdravega konja znaša 37 5 — 33-  5° C, zdravega goveda
38 — 39-3° C, zdravih ovac, koz in prašičev celo 38 5 — 40 0  C.
Umen kmetovalec skrbi za primerno toplino v hlevu. Do -
loča jo najlaže s toplomerom. Naj bi ne bilo nobenega
hleva brez te važne priprave! Primerna toplina v hlevu je
14 — 16 0  C. To toplino dosežemo poleti z zračenjem, zlasti
ob jutrih in večerih, pozimi pa da zapiramo in zapažimo
okna in vrata. Velike hleve, posebno ako ni pozimi v njih
dovolj živine, natrpamo s slamo ali s steljo. S tem zmanj;
šamo prostor.

Našim kmetovalcem zmrznejo ob mrzlih zimah v kleteh
poljski pridelki, posebno krompir. V kleti obešeni toplomer

10 *

148

nas opozori na pretečo nevarnost. Če kaže toplomer le nekaj
stopinj topline, pokrijemo pridelke s slamo ali s cunjami,
zapazimo okna in vrata. V skrajni sili zavarujemo klet proti
prevelikemu mrazu z loncem žerjavice.

Vinogradnik je spravil sladki grozdni sok v sode in
skrbi, da mu mošt pravilno pokipi. Od pravilnega kipenja
ali vrenja zavise dobrota, stanovitnost in čistost vina.
Kipenje provzročajo kipelne glivice, za katere je treba do*
ločenih pogojev, da se pravilno razvijajo. Poglavitni pogoj
je stalna toplina 15 — 18 0  C. Klet mora torej biti primerno
topla, ako ni, moramo  v njej po potrebi zakuriti. Pri višji
toplini odhaja preburno ogljikova kislina in odnaša s seboj
alkohol in fini duh v škodo vina. Če se toplina zviša nad
25 — 30 0  C, se kipenje ustavi, to pa vinu jako škodi.

Na vse to opozarja umnega vinogradnika toplomer, ki
visi izpod stropa v zidanici.

Mlekarne zalagajo mesta z mlekom in z mlečnimi iz*
delki. Vsi vemo, da se mleko zlasti poleti kmatu zasiri ali
skisa. To provzročajo glivice cepljivke. Mlekarne zato mleko
pasterij  o, t. j. segrevajo ga  v posebnem kotlu na  + 70 0  C.
V taki vročini poginejo glivice, ki bi provzročile kisanje
mleka, poginejo pa tudi druge zdravju škodljive glivice.
Pasterjeno mleko je posebno zdravo za otroke in bolnike.
Pred oddajo ohlade mlekarne mleko na 2 —5° C. 5 tem povez
čajo njegovo stanovitnost. Tudi pri izdelavi presnega masla
in sira je sirarju edini zanesljivi svetovalec toplomer.

Kadar hočemo napraviti iz vina ali sadja kis, moramo
skrbeti, da ima tekočina 25 — 30 0  C topline, sicer se ne skisa.
Ob toplini nad 35° C preneha kisanje.

Cepljene trte se dobro zrastejo le tedaj, ako se tvori na
cepljenem mestu dovolj kalusa, za to pa je treba primerne
topline in vlage. Trte vlože v zaboje s šoto in te denejo v
silnik (rastlinjak), v katerem kaže toplomer 22 —23° C.

Kokošja jajca ter tudi jajca druge perutnine vale v
posebnih valilnicah z umetno toplino. V valilnici je toplomer
najvažnejša priprava. Ves valil ni čas (28—29 dni) mora
kazati 42° C. Nižja toplina le pokvari jajca, višja pa zamori
v njih življenje.

149

Važen je toplomer za določanje topline v kopeli. Kakšno
toplino naj ima voda za kopanje, se ravna po zdravju in
čvrstosti telesa.

Toplomer potrebujejo pivovar, barvat in mnogi drugi
obrtniki.

Andrej Škulj.

121. V prirodoslovni sobi.

Z gospodom učiteljem smo bili danes v prirodoslovni
sobi. Na njegovo povelje smo, zaprli in zagrnili vsa okna
tako, da je bilo popolnoma tema.

Sedaj je začel gospod učitelj takole govoriti: »Tema,
ki smo sedaj v njej, nam predstavlja noč, ki so je stari
narodi vsak večer pričakovali z nekako bojaznijo. Saj ste
se tudi vi bali teme, ko ste bili še majhni. Prav tako je bilo
s človeštvom pred več tisoč leti, ko je živelo tako rekoč
prvo mladost. Najstarejši ljudje niso poznali nobenega
sredstva, ki bi z njim razsvetljevali temo. Ogenj jim je bil
torej neznan. Najprvo so poznali divji ogenj. Tak ogenj so
dobili, če so drgnili les ob les tako dolgo, da se je vnel od
hude vročine. To je bil prvi izum glede razsvetljave.«

Po teh besedah je gospod učitelj odgrnil zagrinjalo, ki
je pokrivalo ognjišče, in zagledali smo trepetajoč ogenj,
ki je le slabo razsvetljeval sobo. Nato pa je nadaljeval:
»Tak ogenj so stari narodi imeli na ognjišču. Noč in dan
so morali skrbno paziti nanj, da ni ugasnil. Stari Rimljani
so imeli večen ogenj v svojih svetiščih. Zanj je skrbela
v to izbrana devica vestalka. Tak ogenj je bil središče vse
družine ali vsega sela in danes imenujemo domačo hišo
tudi z izrazom domače ognjišče.

Pozneje so ljudje preganjali temo z baklami, prevleč
čenimi s smolo. Še poznejo so iz smole izdelovali svetila,
ki so se pa zelo kadila in zoprno dišala. Ko je človeški um
bolj napredoval, so delali olje iz raznih rastlin in si z njim
svetili. Za Kristusovega življenja so imeli že lojene sveče;
to je bil že precejšnji napredek v razsvetljavi. V srednjem
veku so ljudje poznali samo bakle, olje in sveče iz loja.
Pozneje so začeli sveče ulivati tudi iz 'voska. Pa tudi vo*
ščenke so bile iz početka mnogo slabše, nego so dandanes.

150

Šele v drugi polovici 18. veka so v razsvetljavi bolj
napredovali. Argand, sin urarja iz Genove v Švici, je jako
izboljšal petrolejevo luč. Izumil je steklen cilinder, ki pro*
vzroča prepih v svetiljki. Pri vsaki tvornici vidimo visok
dimnik, ki se iz njega vali dim, da bolje in lepše gori v peči.
Kar je dimnik pri tvornici, to je cilinder pri svetiljki.«

Po tej razlagi je učitelj prižgal svetiljko brez stekla in
je potem nadaljeval: »Ta plamen, ki ga ne obdaja steklo,
je slab, dimast in nemiren, pa tudi smrdi. Sedaj pa natak*
nem steklo. Kaj vidite? Plamen je oživel, mnogo svetlejši
je, brez dima in vonja pa tudi mirno gori.

Toda zdaj dospemo do velikega preobrata v razsvet*
ljavi. Prižgem trščico na ognjišču, svečo in petrolejko. Ali
vse te tri luči oblede, ko prižgem novo' luč, ki je doslej
niste še videli.«

In res je bilo! Vse druge luči so obledele, ko je učitelj
prižgal čudno svetiljko, visečo s stropa. Bila je to zelena
cev, podobna palici, ki je po njej prihajal gorljivi plin.

»Glejte, otroci! To je nova luč! Izumitelj ji je Filip
Lebon, francoski inženir, ki je živel proti koncu 18. veka.
Ta mož je veliko premišljal in delal razne poizkuse. Končno
je našel gorljivi plin, ki ga je dal napeljati iz svoje delav*
niče po podzemeljskih ceveh v neko hišo. Ljudje so ob*
čudovali novi izum in izumitelja. Toda bilo je nekaj, kar
je provzročilo, da se je kmalu ohladilo navdušenje za ta
izum. To luč je namreč kazila ista napaka kakor vse prej*
šnje luči: dim in silno slabi duh. Zato so Francozi zavrgli
Lebonov izum. Filip Lebon je postal leta 1804. žrtev ne*
znane morilčeve roke.

Angleži so bili bolj preudarni nego Francozi. Niso za*
vrgli Lebonovega gorljivega plina, ampak potrudili so se,
da so ga izboljšali. Plinovo luč so potem uvedli povsod,
tudi v Franciji. V kratkem času je razsvetljevala poslopja,
ceste in ulice. Na ta način je bil po mestih omogočen pro*
met tudi ponoči.«

»Gotovo vas mika vedeti, iz česa in kako pripravljajo
gorljivi plin,« je nadaljeval učitelj. »Ako pridete v Ljub*
ljano, vidite blizu glavnega kolodvora tvornico z visokim

151

dimnikom. Na dvorišču leže vedno veliki kupi premoga.
Tam stoji tudi obsežna, okrogla stavba, podobna velikan*
skemu zvonu. To je plinarna. V peči gori noč in dan pre*
mog ter izločuje plin. S plinom se polnijo veliki prostori,
ki SO' v zvezi z železnimi cevmi. Cevi so napeljane pod
zemljo do vsakega poslopja, kjer imajo plinovo luč. Zgodi
se včasih, da pokvarjena cev izpušča v spalnici gorljivi plin,
ki omami ali celo zaduši speče ljudi.

Povedal sem vam, da je plinova luč tako svetla, da
pobledi v njej najboljša petrolejeva luč. Pa tudi plinova
luč ni najpopolnejša, kar jih je do danes izumil člo*
veški duh.

Glejte to svetiljko, ki ima pod steklom dva na koncu
zašiljena ogla, obrnjena drug proti drugemu! Oglena koščka
sta po žici v zvezi z neko pripravo, ki zbuja elektriko.
Ne bom vam natančneje govoril o elektriki, spomnim naj
vas le na hudo vreme, ko grmi in se bliska. Hudourni oblaki
so polni elektrike, in če električna iskra šine iz oblaka v
oblak ali na zemljo, pravimo, da se je zabliskalo. Enako
nastane v električni svetiljki najsvetlejši plamen, če elek*
trične iskre nepretrgoma švigajo iz ogla v ogel.«

Preden pa je gospod učitelj pokazal električno luč, je
prižgal prej vse luči, ki smo jih že videli dosedaj, namreč:
trščico, lojeno in voščeno svečo, petrolejko in gorljivi plin.
Nato pa je spustil električni tok skozi oglena koščka v
električni svetiljki in pred očmi se nam je zableščalo, da
nismo mogli gledati električnega plamena, svetlega kot
solnce. Vse prejšnje luči so obledele ob novi luči.

Nekako takole je končal gospod učitelj pouk: »Videli
ste razna sredstva, ki jih je človeštvo uporabljalo od stvar*
jenja sveta do današnjega dne, da je z njimi nadomeščalo
solnčno luč in preganjala pusto temo. Ta so: divji ogenj,
trščica, bakla, prevlečena s smolo, smolnata sveča, olje,
lojena, pozneje voščena sveča, svetiljka brez cilindra, sve*
tiljka s cilindrom, gorljivi plin in elektrika. Vsako teh sred«
štev je premagovalec teme in noči. Napredek v razsvetljavi
je obenem napredek človeškega duha. Kakor se razprši noč

152

pred lučjo, tako preide tema nevednosti z napredovanjem
človeške omike.«

Prirodoslovna soba se nam je omilila, ker v njej zvemo
toliko lepih stvari. Komaj čakamo, da nam učitelj zopet
pokaže in razloži nove zanimivosti in prirodne skrivnosti.

Fran Jordan.

Č. Poletje.

122. Poletna.

Tukaj zdaj je letni čas:
petpedika prepelica,
pesem poje z njo ženjica,
zagrnila jo čez pas
zlata je pšenica.

Kot da kri prelil je kdo,
poljski nageljčki cveto.

Smeh čez polje, vetrc tih,
glaskov polno radostnih.

Solnčne strele siplje dan,
težko diha polje, plan.

Trudne so sklonile glave
cvetke v krilo rosne trave.

Vgasne dan, tu je večer.

Tam pred luknjo odpre dver,
poje muren, črni stric,
polje se iskri kresnic.

Franc Žgur.

123. Jutro na polju.

Ščink, ščink, ščinka, ščink
ščinkavec zapoje,
vrh cvetoče črešnje
žvižga kos po svoje.

153

Tresorepka raja
po zorani njivi,
pa ji ponagaja
vrabček lahkoživi:

»Kdo je tista pika
med zemljo in nebom?

Tak učeno sika

gor pod solnčnim hlebom.«

»To je brat škrjanček,«
taščica pograja,

»kronani pijanček,
ki tam gor razsaja.«

»Kdo je tista cokla,
ki se bliže maje?

Tak grdo se dere,
črna kakor saje.«

»Vrabec, to je vrana.

Tebe bi požrla,
ko bi tu na polju
zdajle te uzrla.«

Vrabec se ustraši,
s polja jo popiha,
pri pohlevnih putkah
pride do oddiha.

Ljudmila Prunkova.

124. Na polju.

Sredi polja stoji ogromen, star hrast. Orjaške veje, krive
in grčave, štrle na okoli, se dvigajo na visoko in plavajo
široko. Odeva jih gosto listje, da pada temna senca in se
zgrinja daleč po zemlji. Kadar se zaleti vihar v njegovo
ogrodje, se orjak zaguga trdo in neokretno, v vrhovih pa
zapoka in završi, kot bi šlo po njih osorno mrmranje. Deblo
je pokrito z raskavim lubjem, od strel razorano in poraslo

154

s sivim mahom. Hrast je podoben starcu z belo brado in
z veličastno, zeleno krono.

Dva sežnja od tal je zabit v hrast z rjastimi žeblji pre=
perel križ in na njem visi Bog. Vse leto je ovenčano raz*
pelo s poljskimi rožami, ki rastejo po njivah in travnikih.
Dolgo cvetočo verigo iz belih kresnic, zlatih solnčnic, šmar*
nih križev in plavic so spletla vaška dekleta in jo ovila
križanemu okrog glave, da visi pisano cvetje navzdol ob
križu in se dotika zemlje. Med razpete roke so nateknile
bujnih košatih kit in noge so mu ovile s poljskimi klinčki.

Okrog hrasta se širi na vse strani prostrano polje. Spo*
mladi zacvete in zakipi v vsej mladi moči in lepoti. Trav*
niki plavajo in rastejo kot živo, veliko telo, zleknjeno od
gore do gore, od jutra do večera. Po njih sijejo bele in zlate
zvezde, sijejo in svetijo do noči, dokler jih ne zatemni noč
z nebeškimi zvezdami. Njive teko kakor zelene reke in se
opasujejo z zelenimi mejami okrog in iz zemlje poganja
temno žito. A poleti polje zori, cvetje se osipa, prepelica
beži iz zrelega žita. Sredi polja, na hrastu pa gleda Bog
kmete pri delu.

Mladenič orje na njivi. Pri volih hodi oče, previdno
vodi žival ter se ozira na mladega orača, ki mu je korak
še negotov. Skom bo izorana njiva, črne plasti zemlje se
svetijo na solncu, vročina puhti in znoj stoji na mladeni*
čevem čelu. Vrane letajo okoli njega, na desno in levo zori
rumena pšenica in poveša trdo, polno klasje.

Solnce zaide za gore in vse polje zakrijejo hladne
sence. Po njivah med zrelim žitom pojejo še bolj razločno
srpi, belijo se rute in predpasniki, včasih zazveni smeh, in
kakor bi odgovarjala, se oglaša prepelica: »Pet pedi, pet
pedi!« Sredi polja za mejo, vso zaraslo z leščevjem, šume
ženjice. Mladi glasovi pojo žalostno pesem o zelenem vencu
in mladi deklici, ki leži na mrtvaškem odru. A zopet se
zasmeje zveneč glas med žitom, zapetpedika v detelji, škr*
janec se začudi in drobeč in gostoleč se zaganja v nebo. Od*
daljeni jagnedi ob vodi se zagrinjajo v višnjev somrak in
hribi na obzorju se potapljajo v temo. Visoki snežniki pa
žare in plamene, nad glavo se jim zgrinja z rdečim žametom
pretkan plašč, ognjena reka se zliva preko njih v neizmerno
morje.

155

Mladenič stoji na drugem koncu njive ob travniku in
zamišljene oči mu plavajo za zarjo in po čudovitem stvar;
stvu božjem. —

Po Cvetku Golarju.

125. Polje in šola.

Kmetič gre na njivo, z zrnjem jo posuje:
dete hodi v šolo, glas resnice čuje.

Žito rodovitno v mehko zemljo pade,
a beseda božja v srca, v duše mlade.

Dež namaka njivo, solnce jo ogreva:
zlati nauk v dušah z žarom božjim seva.

Seme v rodovitni zemlji ne premine:
iz srca učenje dobro ne izgine.

Polje zeleneva, ko pomlad priklije:
sled naukov modrih iz besed že sije.

Polje z zlatim klasjem leto nam obleče:
dobra dela v duši so zakladi sreče.

Pošlji, o Gospod, nam dež in jasno vreme:
naj se v nas razvija le kreposti seme!

Iz ruske čitanke Fr. Ločniškar.

126. Košnja.

Kosimo navadno takrat, ko trava najlepše cvete. Na
travnikih, kjer raste navadni kumin, kose izkušeni kmeto=
valci takrat, ko kumin zori. Pa tudi na vreme moramo gle;
dati. Travnike poleg potokov kosimo prve, ker se lahko
zgodi, da jih poplavijo. Zgodnja košnja je izdatnejša, seno
redilnejše, pa pozneje tudi nakosimo več otave.

Košnjo na dobrih travnikih začenjamo navadno sredi
meseca junija ali pa tudi šele pred kresom. Otavo kosimo
proti koncu avgusta ali pa meseca septembra, dokler je
vreme lepo. Kdor bi kosil pozneje, bi jo po prislovici »sušil
za pečjo«.

Travo kosi tik zemlje, toda pazi, da rastlinam prehudo
ne posečeš osrčja! Vsak kosec torej ni dober kosec. Kdor
kosi po vrhu, nakosi manj, kriv je pa tudi, da otava ne raste
hitro ter da se travne korenine ne zgoste tako, kot bi se,

156

ako bi travo odkosili tikoma zemlje. Ako se pokošena trava
hitro posuši, dobi seno kaj prijeten duh in lepo rumeno*
zelenkasto barvo. Tako seno je tečna in redilna klaja. Su*
šenje je krona srečne košnje.

Deteljo kosimo za seno, kadar je v najlepšem cvetju,
ko je njiva vsa rdeča, otavo pa, kadar cvetne glavice venejo
in rjave. Seno in deteljo moramo vedno spravljati suha,
sicer zadahneta in plesnita. Ako sena ne moremo spraviti
popolnoma suhega, je dobro, da med bolj vlažne plasti
potrosimo nekoliko kuhinjske soli. Sol posrka preobilno
vlago in dela, da se blago ne vname in da postane tečnejše.

127. Kosec.

Sklepal, nabrusil sem te, o kosa,
zvoni zeleni travi k pogrebu,
dokler se bliska biserna rosa,
dokler ne peče solnce na nebul

Zrela za košnjo, zrela si, trava,
kaj bi se bala kose jeklene?

Kar je rodila mati narava,
v krilo globoko smrt ji zaklene.

Taka postava na svetu je dana,
taka usoda njena oklepa:
seme zabranja časovna brana,
časovna roka zrnje otepa.

Žena mogočna hodi po svetu,
nizko, visoko s koso podira,
maha po pleši, maha po cvetu,
večnosti, grobu vrata odpira.

V grobu telo razodeva trohnoba,
v večnost neskončno duša se dviga;
novo življenje klije iz groba,
novo življenje večnost prižiga.

157

Sklepal, nabrusil sem te, o kosa,
zvoni k pogrebu travi zeleni!

Ko bo oblila mrzla me rosa,
takrat zvonila boš tudi meni.

Fr. Cegnar.

128. Svatba na poljani.

Na poljani se v nedeljo svatba, pir piruje,
žarni rdeči mak se ženi, s purpalo svatuje.

Oj, to rajsko je veselje, svatovščina živa!

Slak na suhem ovsu jezdi, s kelihom napiva.

Sinja rž se ziblje, klanja, čmrlj je bas privlekel
in škrjanček svat zavriskal, v zrak se opotekel.

Na poljani se v nedeljo svatba, pir piruje,
žarni rdeči mak se ženi, s purpalo svatuje.

Cvetko Golar.

129. Škrjanček.

Ko je Zveličar bival na zemlji, je potoval nekoč s
svojimi učenci skozi gozd. Prijeten hlad jih je obveval in
drobni pevci so jih razveseljevali s krasnim petjem. Aposto=
lom je bilo tako voljno pri srcu; zdelo se jim je, da so v raju.

Potem pridejo na ravno polje. Na nebu ni bilo oblačka.
Pekoče solnce je sijalo na brazde. »Tukaj je prav tužno in
žalostno,« je dejal sv. Peter. »Lovca v gozdu, pastirja pri
potoku razveseljuje ptičev krasni zbor, na vrtu slišiš slavca
mili glas, samo marljivemu ratarju, ki s težkim plugom ob<
deluje polje, ne zveni nobene pesmi glas na uho.«

Molče gre Gospod dalje. Pridejo do orača, ki je bil
pravkar malo postal, da si obriše pot s čela. Znoj mu je
kapljal raz obraz na suho grudo in jo malo omočil. In
Kristus se pripogne, vzdigne pest rjave prsti, napojene s
kmetičevimi sragami, obrne oči proti nebu in tiho pošepeče
nekoliko besed. Nato razprostre smehljaje se svojo čudežno
pest. In glej! namesto prsti je bila nežna rjava ptičica v roki
Gospodovi. Vesela pevka razpne perutnice, se vzdigne v
zrak in drobi z višave pesmi mili glas. In više in više se

158

dviga v sinje nebo in daleč na okrog se razlega njeno milo
petje.

In srca vseh navzočnih so bila polna veselja, da zdaj
tudi orač lahko dobre volje opravlja svoje delo. Zamaknjeni
in molče so gledali učenci za milim pevcem, ki se je izgub=
Ijal v sinje nebo. Z njim pa se je izgubljala tudi pesem, da
so jo jedva slišali.

»Tako bodi,« je dejal Gospod, poln božje milosti,
»odslej ta ptičica ratarju tolažba! Navsezgodaj, ko pride
kmetič na polje, se dvigni njegov tovariš škrjanec izmed
brazd in mu prinesi izpod nebeških višav veselo vest, da se
tudi njega spominja nebeški oče, poln tiste ljubezni, ki
s sveto svojo roko objema ves svet! Dete brazde, ptičica
v revni poljski obleki, bodi med najboljšimi pevci! Najbliže
pri nebesih naj hvali in slavi delo, ki je Bogu milo in drago!«

Po Sv. Čehu.

130. Šentjanževo.

Na nebu zvezde se prižigajo,
kresnice iz lesov se dvigajo
v poletno noč.

Studenci tiho se pregibi je j o,
kot v sanjah praproti se zibljejo
v poletno noč.

Zdaj cvetov čas in čudnih je semen,
vse polno gleda vejic iz slemen
v poletno noč.

Vse polno gleda vejic mi iz koč,
obstal tam sveti Janez je, gredoč
v poletno noč.

Obstal tam sveti Janez je gredoč,
do rane zore še kresnikujoč
in vso to noč.

Murn-Aleksandrov.

159

131. Nevihta.

Blisk v polnočni šviga grozi,
noč gori v plamenih vsa.

Bog se v veličanstvu vozi,
meče strele iz neba.

V grozi groma, v žaru bliska
Bog svoj zakon govori.

Grešnik — bilka — plah se stiska,
a nedolžnik sladko spi.

Franc Žgur.

132. Žetev.

Zeleno žito se je izpremenilo v zlato. Čas je žetve. Kako
vesel čas je to, pravi praznik za ženjice prav tako kakor
za vinogradnika trgatev. In prav je, da imamo veselje s tem,
kar smo prejeli iz dobrotnih rok božjih.

Za žetev mora biti vse pripravljeno: srpi, kozolci in
tudi skednji. Žito ne sme biti premalo, pa tudi ne preveč
zrelo. Za seme mora biti bolj dozorelo, za mlin pa ne toliko.
Ako zrnje ni mlečno, ko ga pretrgamo-, je že za žetev
sposobno. Kolikor do zrelosti še primanjkuje, to dozori pri
sušenju v kozolcu. Prezrelo žito ne daje lepe moke, slama
je tudi jako suha in manj vredna za krmo. Prezrelo žito se
tudi zelo otresa in izpada. Že zaradi tega je potrebno, da
ga požanjemo, preden popolnoma dozori. Žeti treba ob
lepem vremenu. Bolje je zgodaj nego prepozno, zlasti v onih
krajih, koder rada pobija toča. Žanjemo s srpom pa tudi
s stroji. Ponekod kose tudi s posebno koso. Če je požeto
žito suho, ga takoj povežemo v snope. Mokro ali vlažno
se slabo suši in težko mlati. Povezujmo ga raje v manjše
nego v velike debele snope! Prevelike snope težko skladamo
v kozolc, pa jih tudi težko do čistega omlatimo. Tudi v
kozolcu pazimo na žito, da ne hodijo nanje miši in druge
živali.

Posušeno žito mlatimo s cepcem ali z mlatilnim strojem.
S strojem je delo hitreje in tudi ceneje opravljeno. Ornla*
čeno žito izvejamo in popolnoma očistimo na rešetu ali še

160

bolje s posebnim strojem. Žito hranimo v dobrih hramih.
Če je zrnje še nekoliko vlažno, ga ne smemo nasuti na
debelo po tleh. Večkrat ga je treba premešati. Pa tudi
suhega žita ne nametajmo več nego pol metra na debelo!
Žitni hram bodi suh in zračen! Preganjajmo v njem miši!
Prav je torej, da včasih dovolimo hišnemu mačku, da pre*
išče žitne hrame.

133. Pesem

Kot z zelene gore
cesta, ravno polje,
kot ves pisan svet
nam se dnevi vrste.

Glej izza teh brez
polje in polje,
tako daleč črez
vse nam v zrno gre.

To je naša last,
vse za naše dni.

Sebi v slavo in čast
todi klas nam zori.

o klasu.

Da obvaruje Bog
hudih ur ga, vetrov,
da povsodi okrog
zlije svoj blagoslov!

Na Medardovo jasnih dni,
mirne zdaj Margaretine,
da se svet veseli
dobre letine! —

Da, za kruh, da, za klas
Bog usliši nas,
čez razore zavej
sredi urnih maš!

Naj se dnevi vrste
kot svet pisan z gore!

Prepelica, hej, čez polje,
hitri veter, zavej čez gore!

Murn-Aleksandro v.

134. Kresnica.

To povej mi
bistrega očesa:
Kaj so pesmi?
Pekel? vice?
ali so nebesa?

List za listom
mi kresnica vsiplje,
v listu vsakem
del resnice vtriplje.

Ni ga v srcu
večjega čudesa:
Včasih pekel,
včasih vice,
včasih so nebesa.

Silvin Sardenko.

161

135. Kaj je življenje.

Lepo poletno noč se je sešlo več živali in sova je izpre=
govorila: »Kdo mi ve povedati, kaj je življenje?«

Slavec se takoj oglasi, rekoč: »Življenje je pesem!«

Oglasi se krt in pravi: »Jaz rijem pod zemljo in lovim
črve, in to imenujem življenje.«

Metulj, ki je ves dan letal s cvetke na cvetko in srkal
med iz njih, reče: »Življenje je srkanje sladke slasti.«

Oglasi se cvetka, rekoč: »Življenje je razvijanje.«

»Življenje je svoboda, moč in letanje pod oblaki!«
zakliče orel s pečine.

Mimo pride bogatinov sin, vračajoč se z veselice: »Vsi
skupaj ne veste nič! Veseliti se, uživati in neprenehoma
misliti na veselje in slast, to je življenje.«

A mravlja pravi: »Življenje je delo brez prestanka!«

In čebela pripomni: »Življenje je satje, ki ga polni delo.«

Mimo pride modrijan in reče: »Najbolje sta odgovorili
mravlja in čebela, zakaj življenje je res satje, ki ga pošteno
in vztrajno delo polni z medom. Nikdar se ne smemo
strašiti dela! Z delom razvijamo, jačimo in krepimo svoje
moči, pa kadar smo močni, lahko čvrsto hodimo, jahamo,
skačemo, dosezamo svoj smoter in kljubujemo nevarnostim.
Tako koristimo sebi in domovini.« j. Podgornik.

136. Oblačka.

Med ovčicami se belimi
Božja izprehaja Mati,
čredo sem in čredo tja
zvršča po nebeški trati.

Ovčice — oblački
se mirno pašo,
kot sladki kolački
pod nebom gredo.

Oblačka pa dva
od črede ušla,
in glej, nepokorna je sina
popila presinja modrina.

n

162

Jokala se zdaj
sta, kesala se zdaj.

Oko Pastirice ju vzrlo,
ljubeče se vanju uprlo:

»Ker odšla iz srede
nebeške sta črede,
obleko svetlo
vama slečem zato.«

Oblačila svetla
jima je odvzela
in begunca v plašča
temna je odela.

Znižala sta črna se oblaka,
proti zemlji žejni sta odplula,
zajokala in v potokih solze lila,
zemljico sta žejno napojila.

Njima je obleka zablestela,
plašča temna že sta svetla, bela:

Mati sinoma je odpustila,
spet med bratce ju je uvrstila.

In tja med ovčice, med bele,

Marija pogledat gre.

Spet črede oblačkov so cele,
v oblakih se jasnih bleste.

Andrej Rape.

137. Gospodarska knjižnica.

Kmetovanje ni mrtev obrt, nego res obsežna znanost.
O tem se je Andrej polagoma prepričal.

Česarkoli se je lotil, vselej ga je hlapec vprašal »zakaj«?
Seveda je Andrej redko uganil pravo.

S poljskimi stvarmi je kolobaril, kakor se je priučil od
svojega očeta. Ni pa najmanj poznal krmilnih sestavin

163

posameznih pridelkov, gnoja in zemlje, od katerih je zavisno
umno razvrščanje letnih sadežev.

Hlapec Tinček ga je uvedel v skrivnosti rastlinskega
življenja, ki je povsem odvisno od pretvarjanja zaužite
hrane.

Nikdar ni še slišal, da je v pepelu kalij, ki tvori rastlim
ski škrob, ni še čul, da dobivamo iz kosti fosforno kislino,
ki vzreja rastlinske plodove. Pomen umetnih gnojil mu je
bil tudi neznan.

Da bi izpopolnil svoje znanje in preizkušnje, sta s hlap=
cem jela marljivo čitati gospodarske in druge poučne knjige.
Da si vsega ne more zapomniti, se je kmalu prepričal; zato
si je ustanovil svojo gospodarsko knjižnico, da je sleherni
trenutek lahko pogledal vanjo in poiskal, česar je potreboval.

Poleg najnovejših spisov o umni živinoreji, svinjereji,
perutninarstvu, konjereji, čebelarstvu, sadjarstvu, travništvu,
poljedelstvu, vrtnarstvu in gozdarstvu, o gnoju in gnojenju,
o stelji, o prvinah in spojinah, o živalstvu in rastlinstvu se
je naročil na vse gospodarske mesečnike: na »Kmetovalca«,
»Sadjarja«, »Vrtnarja« in »Čebelarja« ter je marljivo pre*
izkušal nasvete drugih strokovnjakov.

Nikdar ni zamudil gospodarskih predavanj. Če kake
stvari ni umel, se je zglasil k razgovoru. S tem je izpodbudil
svoje tovariše na živahno delovanje.

Jos. Lapajne.

11*

Iz zemljepisja

138. Naša domovina.

Naši roditelji, bratje in sestre, bližnji in daljni sorod*
niki, prijatelji in znanci, ki žive z nami ali po drugih mestih,
trgih in vaseh, ki so nam blizu ali daleč, govore isti jezik.
Ta jezik je slovenski. Mi smo Slovenci.

Marsikateremu izmed nas je tekla zibelka v krasni
mestni hiši, drugemu zopet v borni vaški koči, a drugi bi
nerad menjal s prvim in nasprotno, zakaj vsak ljubi kraj,
kjer se je rodil. Kraj, kjer smo se rodili in preživeli morda
naj lepšo dobo svoje mladosti ali svojega življenja sploh,
imenujemo rojstni kraj.

Okoli našega rojstnega kraja pa so še mnogi drugi
kraji, v katerih govore isti jezik, pojo naše pesmi, slave
dela naših junakov, kjer so živeli in delovali naši pradedi.
Ti kraji so naša ožja domovina. Imenuje se »Dravska
banovina«.

Kakor hitro pridemo čez Savo, Dravo in Dunav, sto*
pimo na tla, kjer govore ljudje našemu jeziku podoben in
soroden jezik. Lahko se porazgovarjamo z njimi, ker jih
razumemo. To so naši bratje Srbi in Hrvati. Ti so združeni
z nami v veliko, neločljivo celoto v naši širši domovini,
v kraljevini Jugoslaviji.

V njej je mnogo gor, dolin, rek, potokov in jezer, mest,
trgov in vasi. Vsi ti kraji so združeni v občine in okraje,
sreze, ter so pokorni isti vladi, imajo iste zakone.

Kakor so vsi občani dolžni, da se brigajo za blaginjo
svoje občine in pomagajo drug drugemu, tako je treba, da
tudi vsi državljani, t. j. oni, ki žive v isti državi, skrbe za
njeno blaginjo in jo podpirajo v nesreči.

165

Naši jugoslovenski dedi so mnogo storili za domovino.
Mnogi so umrli zanjo, da so jo obranili sovražnikov. Tudi
od nas pričakuje domovina, da storimo vse, kar je potrebno
za njen napredek in njeno srečo.

Od otrok domovina ne zahteva drugega, nego da se
marljivo uče ter poslušajo starše in učitelje. Odraslim pa
je dolžnost, da zvesto vrše dolžnosti svojega stanu in tako
čim več koristijo domovini. Kadar pa jo je treba braniti
sovražnikov, tedaj morajo biti pripravljeni, da dado tudi
življenje zanjo.

V. Sadar.

7 39. Ne žabi!

Domovina, vedno mislim nate
in na neosvobojene brate!

E. Gangl.

140. Ljubljana.

Ob Ljubljanici je glavno mesto Dravske banovine
Ljubljana, ki ima 58.000 prebivalcev. Mesto se razprostira
okrog strmega, ’364 m visokega Grada med Golovcem in
Šišenskim hribom. Ljubljana leži 46° severne širine in 14°
vzhodne dolžine od Greenwicha. Ljubljana je torej malone
v sredi med polutnikom in severnim tečajem.

Z Grada imamo lep razgled po krasni okolici. Na zapadu
vidimo Polhovgrajske Dolomite, na severozapadu Julijske
Alpe in Karavanke, na severu in severovzhodu Kamniške
ali Savinjske planine, na vzhodu Dolenjsko gričevje, na jugu
in jugozapadu pa Kras. Z Grada tudi pregledamo Ljub«
Ijansko barje, ki se razprostira južno od Ljubljane in je
blizu 1'6 m 2  veliko.

Prvi prebivalci so stanovali na Ljubljanskem barju,
pozneje pa so bile manjše naselbine tudi na Šišenskem hribu,
Golovcu in Gradu. Za Rimljanov je stalo tu veliko mesto
Emona, ki ga je baje razrušil hunski kralj Atila leta 452.

Mesto ima več lepih cerkva in poslopij. Glasovit je
deželni muzej, ki hrani bogato zbirko prazgodovinskih in
rimskih predmetov ter drugih znamenitosti. Licealna knjiž*
niča je tudi jako bogata in ima mnogo redkih rokopisov.

166

»Slovenska Matica« izdaja knjige znanstvene in zabavne
vsebine. Za odgojo skrbe razne šole in učni zavodi. Razen
gimnazij, realke, učiteljišča, raznih strokovnih, meščanskih
in osnovnih šol smo dobili v novi državi tudi slovensko
vseučilišče za našo banovino, ki smo se borili zanje brez*
uspešno že izza francoskih časov.

Ljubljano krase razni spomeniki. Veličastni so: Vod*
nikov, Prešernov, Trubarjev, Valvasorjev spomenik in spo*
menik »Ilirije oživljene«. Izmed drugih spomenikov orne*
njamo marmornati obelisk ob mostu čez Gruberjev prekop.
Na pokopališču pri Sv. Krištofu je spomenik tehnika Reslja,
ki je izumil ladjo na vijak. Na tem pokopališču so tudi po*
kopani Valentin Vodnik, baron Žiga Zois, Linhart, Kopitar,
Čop, Jurčič, Bleiweis, Levstik, Aškerc in drugi znameniti
možje. Na pokopališču pri Sv. Križu pa počivajo Fr. Levec,
Ivan Cankar, Kette in Murn*Aleksandrov, le*ta v skupnem
grobu z lepim spomenikom, in J. E. Krek, ki ima tudi krasen
pomnik.

Ljubljana ima svojo posebno občinsko upravo. Občin*
ski zastop opravlja tudi posle okrajnega glavarstva ter ima
v ta namen posebne uradnike ali magistrat. Župana po*
trjuje kralj.

Izmed tvornic so najvažnejše: velika tvornica za tobak,
strojne livarne, tvornica za usnje in usnjene izdelke, zvo*
narna, elektrarna, pivovarna in druge. Za trgovino in promet
ima mesto jako ugodno lego. Ljubljana ima šest železniških
prog, električno železnico in električno razsvetljavo poleg
plinove ter znamenit vodovod z izvrstno pitno vodo.

Krasna so ljubljanska izprehajališča. zlasti v Tivolskih
parkih, po Rožniku, kjer je lepa Marijina cerkev s prekrasno
sliko Jurija Šubica v velikem oltarju, po Lattermannovem
drevoredu, po Večni poti in proti Posavju.

141. Ljubljansko barje.

»Si že bil na Barju?«

»Ne še.«

»Pa je vendar sramota za Ljubljančana, da Barja ne
pozna!«

167

»I, kaj pa čem na Barju? V tisti večni megli in ko
ti noga nikdar ni varna in se lahko pogrezneš v močvirje,
da ne veš, kako in kdaj!«

Tako ti odgovarja še dandanes marsikateri Ljubljančan,
ako ga vprašaš, ali pozna Barje.

Je li res tako?

Ne in ne! Barje je danes krasna ravnica z dobrimi,
ravnimi cestami, z lepimi travniki in njivami, polnimi pe*
strega življenja. In ko pokriva Ljubljano še gosta megla,
obseva barjansko ravnico solnce že davno in pozdravlja
pridnega kosca, ki poje in vriska, da odmeva na vse strani
po ravnini.

Ljubljansko barje se razprostira na jugu in jugozahodu
Ljubljane in meri Y6 um 2 ,  t. j. vse ozemlje, kar ga je zali*
vala voda pred osušenjem, ki se je pričelo proti koncu
osemnajstega in končalo v začetku devetnajstega stoletja.
Načrt za osušite v je napravil in izvršil menih Gruber, zato
se tudi imenuje prekop med Golovcem in Gradom Gruber*
jev prekop.

Ta prekop je odpomogel toliko, da je odtekla stalna
močvirska voda in je postala zemlja pripravna za naselitev
in za obdelovanje.

Leta 1825. so pričeli graditi prvo cesto, ki je zvezala
Ljubljano z Igom, potem pa kmalu še druge.

Tedaj se je začelo naseljevanje. Od vseh strani so vabili
naselnike in jim dajali po 5—50 orali zemlje proti temu, da
plačajo le stroške za pogodbo, in proti izjavi, da hočejo
zemljo res sami obdelovati.

Ko so naselniki spoznali, kako dragoceno zemljo imajo,
so se lotili obdelovanja z vso vnemo.

Vse Barje je pokrivala tedaj še po 1—5 m debela šotna
plast. Ta šota je nastala iz rastlin na blatnem dnu plitvega
jezera. Bičje, trstje, jelša, bor in resa — vse to se je borilo
na močvirnih tleh za obstanek in se sprijemalo v tako rekoč
v oglje izpremenjeno plast, ki jo imenujemo šoto.

Šoto so Barjani rezali, sušili in prodajali Ljubljančanom
za ceneno kurivo.

Izrezana tla pa so bila pokrita še vedno z manj vredno
šoto, s cunjarico. Ta tla so Barjani požigali in na ta način
zemljo zagnojili in jo izpremenili v rodoviten svet.

168

Žal, da so se zbog tega požiganja tla vedno bolj nižala
in so zato povodnji postajale pogostejše in usodnejše. Leto
za letom so jemale Barjanom ves pridelek. Treba je bilo
misliti na odpomoč — na globočji odtok skozi Ljubljano.

Poglobitev se je pričela pred svetovno vojno, a se je
pred njo končala samo v Gruberjevem kanalu, glavna
ljubljanična struga pa ni še iztrebljena in poglobljena.
Vendar pa že ta delna poglobitev zadostuje za silo. Povodnji
ne nastopajo več ali pa vsaj samo delno in malenkostno.

Zemljo je mogoče sedaj umno obdelovati in gojiti na
njej vse panoge kmetijstva in vrtnarstva.

Ker je zemlja skoraj sama črnica, je silno rodovitna.
Gotovo postane Ljubljansko barje prava zakladnica ne
samo za Ljubljano, temveč za vso Dravsko banovino.

Glavna voda Ljubljanskega barja je Ljubljanica, ki
ga deli od Vrhnike do Ljubljane na dve neenaki polovici.
Vanjo se izteka od obeh strani več potokov, ki so jim pota
umetno urezana. Vse Barje pa prepreza gosto omrežje ožjih
in širših jarkov, ki odvajajo ob deževju preobilo vodo v
Ljubljanico.

Pravega močvirja ni na Barju nikjer več. Povsod so
tla dovolj trdna za gojitev travnikov in večinoma dovolj
trdna za oranje.

V davnih davnih časih je bilo Ljubljansko barje globoko
jezero. Razprostiralo se je od Vrhnike do Ljubljane pa od
Brezovice do Krima in od Rudnika do Iga. Obdajale so ga
okrog in okrog visoke gore. Vremenski vplivi pa so razjedali
in drobili gore in nalivi odnašali kamenje, pesek, prst in
blato z vseh strani v jezero, ki se mu je dno vedno bolj
polnilo in postajalo vedno plitvejše. Jezero pa ni bilo pusto
in prazno. Množica rib in obilica povodnih ptic je vabila
ljudi, da so si iskali tod živeža. Zato so bili bregovi jezera
obljudeni.

Ker pa so bili takrat divji in nevarni časi, zato so si
postavili objezerski prebivalci svoje domove ob obrežju na
kole, zabite v blatno dno. Tu so bili varni sovražnih sosedov
in napadov divjih zveri.

Odtod so tudi hodili na lov v goste šume ali s čolni nad
ribe in vodne ptice. Redkokdaj je bila skleda prazna, ker
ni manjkalo mesa.

169

Take naselbine so se imenovale mostišča, prebivalci
pa mostiščarji. Razne spomine na življenje mostiščarjev
vidimo še dandanes v deželnem muzeju v Ljubljani.

Fran Črnagoj.

142. Sava.

Divni venci gorskih vrhov, ki se bratijo s pogledi tova«
rišev v solnčni Benečiji in v zelenem Korotanu, oklepajo
zibelko glavne reke v Dravski banovini — Save.  Sava je
prava jugoslovenska reka, ker nikjer ne teče po tujem
ozemlju. Na severu veličastnega Triglava, kralja naših gor,
v prekrasni Planicije Nadiža  izvir Save Dolinke,
ki ima do Jesenic  plitvo strugo. Hudournik Bistrica,
ki teče skozi dolino Vrata mimo čudovitega slapa P e r i č *
n i k a, in R a d o v i n a, ki prihaja iz doline Krme in se
preliva skozi divno lepi Vintgar  s krasnim Šumom,
ji polnita strugo. Južno znožje poljublja Triglavu njena
sestra Savica ali Sava Bohinjka,  ki priteka skozi
Bohinjsko jezero  in se združuje s Savo Dolinko pri
Žagi  blizu Radovljice v skupno Savo.

Krasen je svet po gorenjski »Dolini«. S ponosom ga je
opeval naš naj večji pesnik Prešeren, ki mu je tam pod
Karavankami  tekla zibelka. Kot velika miza se nam
zdi vsa ta »Dolina«, ki jo je Bog pokril z največjo lepoto.
Čudovite krasote je postavil nanjo: Blejsko jezero, Bohinj«
sko jezero in Klanški jezeri, ki se v njih ogledujejo naši
gorski velikani. Ponosno se ozirajo valčki Save po tem
svetu, ko hite dalje po Kranjski ravnini, odkoder jih po«
zdravljajo čedni domovi, bele cerkvice, lepa sela in delavno
ljudstvo.

Pri Kranju  prihaja v naročje Save bistra Kokra
iz prelepe soteske, v katero se pod Storžičem in Za«
plato  zožuje Kranjsko polje. Kokra nas vodi mimo mo«
gočne Kočne  ter ponosnega Grintavca  tja gori do
Obirja,  ki gleda preko Junskega polja  v Velikov«
ško hribovje.

Toda Sava se ne utegne muditi z nami, dasi bi še radi
pogledali tudi preko Jezerskega vrha  tja med naše

170

brate v Korotanu, zakaj tudi tam je naša zemlja. Potujmo
torej s Savo dalje!

Po rodovitnem Sorškem polju  ji gre pot. Malo
prej, preden se združi s S o r o pri Medvodah, so ji naprav
vili mogočen jez, čez katerega se jezna drevi, da te obsipa
ljejo njene pene, če stojiš na mostu nad njo. Tu je izrabil
človek njeno moč, da mu goni turbine v tamošnji papirnici.
Na svojem potu po Ljubljanskem polju si ogleda proti jugu
mični ljubljanski Grad in pod njim glavno mesto naše bano*
vine — Ljubljano.

Pri Zalogu pod Ljubljano ji prinaša pozdrave iz mesta
Postojne  in s čudovitega podzemeljskega sveta L j u b *
1 j a n i c a. Čudna voda je to, ki izvira v Javornikih
ob severnem in zapadnem pobočju Snežnika.  Na seve=
rozapadu od tega vrha teče Prezidski potok,  ki
kmalu ponikne in se zopet prikaže kot Obrh  na dan.

Po kratkem teku izgine Obrh pod zemljo in priteka ne
daleč od Laz kot Jezerski potok  na svetlo. Tu teče
skozi Cerkniško jezero, pa zopet ponikne in privira pri
Brlogu kot Rak.  Kmalu ga sprejme Malograjska
jama  v svoj vzhodni rokav. Pivka  pa hiti po njenem
zahodnem rokavu. Pivka ponicuje v Postojnsko jamo
in privira v Planinski kotlini kot Unica  na dan,
ki po 18 km dolgem teku vnovič ponikne ter se pri Vrhniki
prikaže kot Ljubljanica.

Na nasprotnem bregu Save blizu Zaloga pa se izliva
vanjo Kamniška Bistrica,  ki prinaša pozdrave izpod
Savinjskih planin.  Te planine obsegajo dva dela: za*
hodni s Storžičem in vzhodni, ki se pa sam zopet deli na
skupine Kočne, Grintovca in Ojstrice. Skupno jih zovemo
tudi Savinjske planine.

Tako ojačena krene Sava v vzhodni smeri do postaje
na Savi,  odkoder se ji pot do Zidanega mosta  bolj
in bolj zožuje. Pri Litiji  se zavije proti severovzhodu,
pri Trbovljah  pa prehaja v jugovzhodno smer. Pri
Zidanem mostu  se združuje z njo Savinja,  ob
kateri leže sloveče Laške in Rimske toplice, pri Radečah
S o p 6 t a, nasproti Sevnici pa Mirna.  V tem kotu je
najvišja gora v Dolenjskem gričevju Kum s prekrasnim
razgledom.

171

Save bistri valovi veselo gledajo prelepa posavska sela
in rodovitne krške vinograde.

Nasproti Brežicam sprejema Sava Krko,  ki vodi svoje
vode mimo Toplic, Novega mesta in Kostanje*
vice  po rodovitnem Krškem polju,  ki prehaja proti
severozahodu v Dolenjsko gričevje. Mnogo ve povedati
Krka, saj je prepotovala po Dolenjskem 88 km dolgo pot.
O lepih mestih, trgih in vaseh, o vinskih goricah in veselih
ljudeh nam pripoveduje.

Pri Ribnici  blizu izliva mejne Sotle  zapušča Sava
mejo Dravske banovine. Ob desnem bregu pa teče še 5 km
med Dravsko in Savsko banovino ter nas končno zapusti.
Že v Savski banovini se ji pridruži tudi mejna reka Kolpa
iz Gorjancev.

Andrej Rape.

143. Maribor.

Maribor je drugo največje mesto Dravske banovine.
Mesto leži ob obeh bregovih Drave, tam, kjer se nje dolina
širi proti Dravskemu polju. Od severne strani segajo pri*
jazne Slovenske gorice baš do mestne meje, na jugu pa
stoji mogočno Pohorje s svojimi temnimi gozdovi.

Maribor ima več lepih trgov. Naj večji je Glavni trg.
Tukaj prodajajo kmetje in kmetice iz okolice sadje, različne
poljske pridelke in kuretino. Jeseni in pozimi vidimo na
Glavnem trgu ob sobotah dolge vrste voz, natovorjenih
s svinjino in s slanino, ki so jo pripeljali naprodaj kmetje
s Ptujskega polja, tako zvani »Špeharji«.

Sredi trga stoji kamenita soha Device Marije, obdana
s kipi, v spomin na strašno kugo, ki je leta 1680. razsajala
po mestu in pomorila veliko sto ljudi. Na Stolnem trgu je
velika in lepa stolna cerkev. Nekdaj je bila preprosto sve*
tišče, prenovili in olepšali so jo pa leta 1858., preden je škof
Anton Martin Slomšek prestavil sedež lavantinske škofije
v Maribor. Poprej je imel lavantinski škof svoj sedež pri
Sv. Andražu v Lavantinski dolini; odtod ima škofija svoje
ime. Tudi v poznejših letih so še mnogokaj olepšali v cerkvi.
Postavili so pred velikim oltarjem na desni strani iz
kamena rezan Slomškov kip, ki ima poleg nemškega in

172

latinskega tudi tale slovenski napis: »Narodnemu buditelju,
pisatelju in pesniku hvaležni Slovenci.« Nasproti stolne
cerkve stoje škofova palača, hiša stolnih kanonikov in
mestno župnišče. Najlepša cerkev v Mariboru pa je novo
zidana frančiškanska ali slovenska cerkev v Graškem pred*
mestju. Razen omenjenih sta v Mariboru še samo dve
cerkvi: prav lepa, toda majhna cerkev sv. Alojzija in pa
stara cerkev v Magdalenskem predmestju.

Najlepš’a ulica je dolga Gosposka ulica, ki sega od
Glavnega trga proti severu do mestnega parka. V njej
vidimo prodajalnico pri prodajalnici z lepimi izložbami
različnega blaga.

Tudi jako lepih, večnadstropnih poslopij ima Maribor
obilo v različnih delih mesta. Ne sicer po lepoti in velikosti,
temveč po zgodovinskem pomenu je znamenita rojstna hiša
zmagovalca v bitki pri Visu, admirala Viljema Tegetthofa,
ki stoji na voglu med Grajsko in Gosposko ulico.

Poleg raznih drugih kulturnih n-aprav so ustanovili tudi
tu »Glasbeno Matico«, ki prelepo deluje in razširja čast
slovenske pesmi.

Maribor se v novi, svobodni državi jako lepo razvija.

H. Schreiner.

144. Junak Vojanov.

( 1918 .)

»Maribor, ti lepo naše mesto,
gnezdo naše severno sokolje,
hočeš, moreš li ostati zvesto,
da ti ne utone plodno polje
v dnu pohlepa tujega poplave?

V venec si zelenega Pohorja
vtkan dragulj slovenskega ponosa!
Nad teboj svišči sovražna kosa,
da nam kruto zoži krog obzorja,
smrtno rani žilo naše slave,
pahne nas ponižane v sramoto
in zakuje v robstva nas grozoto!«-

173

To junak Vojanov beseduje,
brke gladi, sabljo priostruje,
smele misli mu ljubav razvnemlje,
ki razgreva ga do rodne zemlje,
bistro mu oko v daljavo gleda,
iz srca do src hiti beseda...

»Ni gorje največje, če opleni
tuja roka te moči življenja;
tvoja smrt se dvigne v slave ceni,
če za dom ti v borbi žitje jenja.

A kaj, bratje, takrat naj storimo,
če prekletstvo nam na duše pade,
češ, da rok prekrižanih stojimo,
ko se nam sovrag v domovje krade?

V rod iz roda pojde govorica:

Glejte, vsak od njih je izdajica! —
Vse oči ta dan le v nas strmijo,
vprašujoč usoda se oglaša,
kakšna li bo končna sodba naša,
ki si roke same jo gradijo!

V dušo nam ne sme prokletstva želo,
žig izdajstva nam ne sme na čelo!«

Od besed ognjenih vsa razgreta
brž ob njem se zgrne borcev četa,
iz nožnice jekla strela švigne,
volja se junaška k borbi dvigne.
Razleti nadutost se kričava,
v begu išče splašena zavetja,
naša slavna vije se zastava,
glas jo vznaša radostnega petja.

A Vojanovu oko je rosno,
ko zmagalec k nebu dvigne glavo,
klic domovje preleti ponosno:

Glejte našo severno trdnjavo! —

E. Gangl.

174

145. Iz Maribora v Zgornji Dravograd.

1.

Če hočeš videti Koroško, sedi z menoj v Mariboru na
vlak, ki naju popelje po progi, odcepljeni od glavne želez*
niške proge, ob Dravi proti zahodu.

Takoj za Mariborom sva v ozki dolini, ki jo je napravila
Drava. Na severu se raztezata Radelj in Kozjak, na jugu pa
moli Pohorje svojo Veliko kapo proti nebu. Po tej dolini
se vije železnica. Pri Dravogradu prestopiva na koroška tla;
savinjski vlak nama prinese sem še pozdrave iz Celja. Zdaj
pa se svet odpira. Po Prevaljah prideva na osrednjo koroško
planoto. Postaja Velikovec * Sinča ves je že na odprti rav*
nini. Tu se odceplja v smeri proti jugu stranska proga v
Železno kaplo. Naju pa pelje vlak naprej po planoti, ki se
popolnoma razširi malo pred glavnim mestom Celovcem.

2 .

Na celovškem kolodvoru izstopiva, da si ogledava
mesto.

Celovec leži na desnem bregu reke Gline in ob pre*
kopu, ki veže mesto z Vrbskim jezerom. Naj večji in naj*
lepši prostor v mestu je Novi trg, kjer je vodnjak s kame*
nitim zmajem. Zmaj spominja na pravljice o ustanovitvi
Celovca.

Izmed cerkva sta najimenitnejši stolnica in prav stara
župna s prosto stoječim visokim zvonikom. Najznameni*
tej še poslopje je stanovska ali deželna hiša z lepimi soba*
mami.

Z zvonika mestne župne cerkve se ti kaže prijazna
mestna okolica. Proti vzhodu se odpira neomejen razgled
čez obširno polje, na zahodu se blešči med drevoredi plovni
kanal, ki drži do Vrbskega jezera.

Proti jugu meji ravan gozdnato hribovje, za katerim se
vzdiguje onkraj Drave mogočno gorovje z golimi stenami
in s kipečimi vrhovi. To so Karavanke, ki ločijo Koroško
od Dravske banovine.

Na severu se razprostira pred tvojimi očmi Gospo*
svetsko polje s staroslavnim vojvodskim stolom.

175

S-

J*4*

Merilo  7  : 2,000.000.

176

3 .

Iz Celovca puha vlak na zahodno stran ob Vrbskem
jezeru, sredi katerega se dviga Kačji ali Samotarski otok.
Ob jezeru se voziva mimo prijaznih kopališč v Porečah in
v Vrbi ter dospeva pod znožjem visokega Dobrača v Beljak.

Že pred Beljakom je pritekla na desnem bregu v
Dravo Žila iz Zilske doline. V Zilski dolini je skoro v vsaki
vasi še košata lipa, pod lipo pa po dve ali tri klopi druga
nad drugo. Ob »cerkvanju« se razporede po klopeh godci.
Mladeniči in dekleta se zbero po opravilu pod lipo ter prh
čakujejo poldneva. Kadar zazvoni, se moški odkrijejo in
vsi tiho molijo. Komaj zvon utihne, zagodejo godci, fantje
in dekleta narede okrog lipe kolo in plešejo. Na širokem
prostoru nasade na kol nov sodček, da se vrti. Vrh kola
visi venec. Krepki kmečji fantje na konjih izbijajo sodčku
dno v najhujšem diru z železnim kolom. Kdor dno prvi
prebije, dobi za plačilo venec. Po igri pa zaplešejo mlade*
niči in dekleta »prvi« (raj) pod lipo.

4 .

V mislih sva se mudila pri Ziljanih, vlak pa je naju
pripeljal že v Spital. Odtod drži skozi slikovito dolino ob
šumeči Beli pot na Veliki Klek, ki naju od severa pozdravlja,
podoben orjaškemu sladkornemu klobuku. Vlak hiti dalje
do Zgornjega Dravograda, ki je že na laški meji. In tu je
konec najine vožnje. Pavel Fler -_

146. Vrbsko jezero.

Pred davnim časom ni še bilo pri Celovcu jezera. Kjer
stoji zdaj voda, se je razprostiralo prej najrodovitnejše
polje. Po lepih vaseh so stanovali bogati ljudje. Bogastvo in
sreča pa človeka lahko popačita, da pozabi na Boga.

Tudi prebivalci tega kraja so se prevzeli. Niso se menili
za cerkev in božje praznike, ampak so se posmehovali
božjim rečem. Velike sobote zvečer so se zbrali v vaški
gostilnici. Tamkaj so jedli in pili, imeli godce, plesali in
vriskali, da se je razlegalo daleč na okrog. Niso se spomnili
prihodnjega jutra, Odrešenikovega vstajenja.

177

Kar se odpro vrata in prikaže se star, suh možiček
sivih las. Jezen se ozira po plesalcih in jih opominja, naj
nehajo rajati. Razbrzdanci se mu zasmejejo, starček pa
žalosten odide.

Čas hiti. Bliže in bliže prihaja polnočna ura. Vrata se
zopet odpro, starček stopi s sodcem pod pazduho v izbo,
povzdigne glas in reče: »Še enkrat vas opominjam! Nehajte,
preden Vam ura odbije! Izpokorite se! Glejte ta sodec!
Gorje vam, če me prisilite, da odprem pipo!«

Vsi zaženo smeh in grohot ter reko: »Le izderi pipo, da
bomo videli, kaj bo! Za pokoro je nocoj še prezgodaj,
opravimo že brez tebe.«

Starček reče: »Svaril sem vas, a nočete me poslušati,
zato ste izgubljeni!« Nato naglo odide.

Ura odbije polnoči. Ob zadnjem udarcu prihrušči
strašen vihar. Luči ugasnejo. Črna noč ovije plesalce. Bliski
švigajo, grom bobni, kakor bi se svet podiral. Ulije se huda
ploha. Studenci in potoki se razgrnejo. Voda raste ter vre
skozi vrata in okna v hiše. Nesrečni veseljaki zbeže plašni
na strehe in višine — pa zaman! Valovi jih dohite. Vsi
žalostno potonejo.

Drugo jutro se je polegla nevihta, pa voda je še vedno
dotekala in zakrila celo visoki zvonik. Ta voda pa ni več
odtekla, ampak je ostala do današnjega dne, in to je Vrbsko
jezero pri Celovcu.

147. Iz Gradca v Trsi
l.

Od Gradca smo se pripeljali po Graškem in Lipniškem
polju ob reki Muri do Špilja. Tu se obrne Mura proti vzhodu,
nas pa zapelje vlak proti jugu. Tu smo sredi Slovenskih
goric.  Na levi in desni zremo iz voza na vzorno obdelane
vinograde in obsežne sadovnjake. Nizko gričevje, posejano
z velikimi, belimi poslopji, ki pričajo o blaginji prebivalcev,
se vleče tja do Maribora,  ki ima prijazno lego v znožju
Slovenskih goric.

12

178

2 .

Iz Maribora zdrčimo čez široko deročo Dravo. Z želez«
niškega mosta vidimo v mestu še lepo frančiškansko cerkev
in mogočni kameniti most.

Že tukaj se nam odpira na levi obsežno Ptujsko
polje,  na desni pa nam zapira obzorje mogočno Po«
h o r j e. Tak ostane svet do večje postaje na Pragrskem,
odkoder se cepi železniška proga preko Ptujskega polja na
Ogrsko. Nam pa se poslej svet zapre. Na desni se dviga še
vedno Pohorje z odrastki okoli Konjic, na levi gleda na nas
kopasti Boč, ki se druži proti jugu z nižjimi grebeni.

Po ozki dolini beži vlak proti Celju mimo Ponikve,
rojstnega kraja Antona Martina Slomška.

Na celjskem kolodvoru nam s strmega starega grada na
levi kličejo razvaline v spomin mogočnost nekdanjih celj«
skih grofov, na desni se odpira za lepim mestecem rodovitna
Savinjska dolina z belimi vrhunci Savinjskih planin v ozadju.

V Celju se nam pridruži na poti proti jugu živahna
zelena Savinja, pri Zidanem mostu pa se srečamo v ozki
soteski prvič s Savo. Ob njej se vozimo poslej po ozkih
dolinah in včasih med strmimi pečinami do Ljubljanskega
polja. Komaj pa smo dospeli na to prelepo polje, že vidimo
njegova dva mejnika: na jugu Krim, na severu Šmarno goro.

Ob vedno obsežnejših seliščih drevi vlak, nazadnje pa
je med samimi poslopji. Vlak obstoji. V Ljubljani smo.

3 .

V Ljubljani, glavnem mestu Dravske banovine, pa naša
vožnja ni še končana, zakaj namenjeni smo še dalje proti
jugu. Vlak nas pelje še nekaj časa ob mestu. Kmalu zagle«
damo na levi obsežno Barje, ki sega do Borovnice. Polagoma
izpremeni svet svojo podobo. Skraja je okrog nas še zeleno,
a že se kažejo med travo in drevjem gole sive skale, in
kolikor dalje traja vožnja, toliko bolj skalnat in siv je svet.
Že pri Postojni zremo na Kras, ko pa se bližamo Št. Petru,
smo že docela na kraških tleh.

Gola, kamenita planjava je tu vsenaokrog. Ob železnici
so postavljeni visoki leseni braniki, da branijo progo in
vlake nagajivosti kraške burje. A tudi na Krasu je premagal

179

Merilo J  : 2,000.000.

O JO 20 30 40 SO

I ,  'I' ■li li

km

£50

200

12 *

180

človek prometne ovire ter razpletel tudi po njem železniške
proge: od Št. Petra je izpeljana na Reko, iz Divače pa vozi
vlak v kršno Istro.

Po kamenitem, od vode in burje razritem svetu hiti
z nami vlak naprej ter se ustavlja ob sivih, kamenitih po?
stajah.

Ko pa nas pripelje v Nabrežino, se nam odpre na desni
veličasten pogled na sinjo gladino Jadranskega morja, ki se
nam blešči poslej na desni, dokler ne dospemo prav na
njegovo obalo, v Trst. p avc l Flere.

143. Idrijski rudnik.

V globoki dolini, v podnožju visokih planin stoji mesto
Idrija, ki je znana po vsem svetu po bogatih rudnikih živega
srebra. Kako vse drugače je bilo v tej dolini pred štirimi
stoletji! Pokrivali so jo temni, prastari gozdovi in divje
živali so se klatile po njej.

Leta 1497. — tako pripoveduje Valvazor v »Slavi voj?
vodine Kranjske« — je našel po naključju kmet živosrebrni
rudnik. Bil je keblar ter je imel baje svojo kočo blizu kraja,
kjer stoji zdaj cerkev sv. Trojice. Nekega dne pripravi
leseno robo, da bi jo drugi dan ponesel naprodaj v Škofjo
Loko. Ko vidi, da pušča ena posoda, jo zanese k bližnjemu
studenčku, da se zamoči. Drugi dan pride ponjo, pa posoda
je bila silno težka. Ko pogleda vanjo, vidi, da se leskeče na
dnu nekaj srebrnkastega. Bilo je živo srebro, ki se je bilo
nateklo ponoči z vodo vred v posodo ter je ostalo zaradi
teže na dnu. Llajdi z njim v Škofjo Loko k zlatarju!

Silno radoveden je bil škofjeloški zlatar, kje je dobil
mož to dragoceno kovino. Toda navzlic vsemu poz vedo?
vanju ni mogel zvedeti ničesar, zakaj kmet je lepo molčal
in se delal nevednega. Ko je dobil za srebro svoj denar, je
odšel proti domu.

Na poti pa se mu pridruži vojak Kocijan Anderlein.
Njemu se posreči, da izvabi iz kmeta, kje je dobil živo
srebro. Pove mu ves prigodek ter mu tudi pokaže kraj, kjer
je zamakal posodo. Anderlein je kmalu najel nekaj delavcev
ter začel kopati. S tem je bil storjen začetek idrijskega rud?
nika, o katerem se je razširil glas kmalu daleč pa svetu.

181

149. Donačka gora.

Haloze, dvigajoče se na južnem robu Ptujskega polja,
se vidijo gledalcu kot celo morje strmih, koničastih hribov.
Najvišji med njimi je Donačka gora, ki ima 883 m nad*
morske višine.

Ta gora kaže od vsake strani drugačno obliko. Od
severa je videti kakor trogreben gorski hrbet, od zapada
kakor oster rog, od juga kakor razdrta skalnata stena, od
vzhoda pa kakor stožec.

Z vrha Donačke gore se nam odpira najkrasnejši raz*
gled. Kamor se ozremo, povsod zagledamo skrbno obdelana
brda, ki so na prisojni strani zasajena z vinogradi, na osojni
pa jih pokrivajo listnati gozdi. S teh solnčnih brd izvira
premnogo žlahtnega vina. To je res pokrajina, kjer se vino
cedi. Med zelenjem se bleste neštete bele pege. To so
cerkvice in stanovališča vinogradnikov. Na severnem robu
obzorja se razgrinja Ptujsko polje kakor iz neštetih pestrih
kapljic sestavljena preproga. Razločimo mesti Ptuj in Marn
bor, med njima na obronku Slovenskih goric grad Vurberk,
Ob jasnih dneh zagledamo v ozadju blede obrise daljnih
planin, celo Smrečnik in Snežnik pri Dunaju ter pogorje
pri Kiseku na Ogrskem. Na severovzhodu sega razgled do
Blatnega jezera in Čakovca, ki je bil dom grofa Zrinjskega.
Tam, kjer na vzhodu prehajajo Haloški hribi v ravan,
opazimo tri stolpe mesta Varaždina. Tam se tudi dvigata
Ivanjčica in Krapinsko višavje. Na jugovzhodu splava
pogled preko Zagorja do Marije Bistre pri Zagrebu. Še
dalje proti jugu se blesti na robu obzorja veliko zrcalo. To
je Sava pri Brežicah. V ozadju so začrtani bledi obrisi
višavja, dvigajočega se med Kolpo in Glino. Na jugu vidimo
v najbližji bližini trg Rogatec, zadi grad Tabor, cerkev
sv. Heme pri Podčetrtku, Sveto goro pri Bizeljskem, Vetrnik
pri Kozjem, Voh pri Planini, gozdnate rajhenburške in
sevniške višave in v daljnem ozadju sinje obrise Gorjancev
nad Novim mestom. Na jugozapadu se kažejo z gozdovi ob;
dano sloveče zdravilišče Rogaška Slatina, v ozadju trg
Šmarje pri Jelšah s cerkvijo in z gradom, razvaline žusein;
skega gradu in Sv. Trojica pri Jurkloštru. Iz daljave pozdrav;
ljata Kozjak pri Laškem in Kum nad Zidanim mostom.

182

Na zapadu sta najbližja soseda Plešivec in Boč. V ozadju
so začrtani obrisi nebotičnih vršacev v Solčavskih planinah.
Na koroški strani je videti Uršulo in Peco. Na severozapadu
zaključuje obzor orjaški zid, to je veličastno Pohorje.

Izletniki iz raznih krajev kaj radi hodijo na Donačko
goro. Zato je od okrajne ceste, ki drži iz Ptuja v Rogatec,
zgrajena udobna steza prav do planinske koče, ki nudi na
vrhu gore zavetje ob neugodnem vremenu.

Že v starem veku so Rimljani zahajali na to goro.
Takrat je stal na vrhu tempelj, posvečen bogu Mitru. V
krščanski dobi so ga nadomestili s cerkvico, posvečeno
sv. Donatu. V poznejših stoletjih je v marsikateri noči
zaplamtel na Donački gori kres, ki je naznanjal daljnemu
okolišu strašno vest, da se bliža 1 j uti Turek.

Elza Kukovčeva.

150. Primorska hiša.

Primorci stavijo svoja bivališča drugače nego mi, ki
stanujemo dalje za njimi. Kar je pri nas »izba« s častitljivo
velikansko pečjo, to je njim »hiša« z velikim, kake tri pedi
od tal vzdignjenim ognjiščem, na katerem gori ogenj skoro
neprenehoma. Ob ognjišču stoje nizke klopi na treh obzida*
nih straneh. Samo prednja stran je prosta, da more gospo*
dinja laže do kozic in loncev in do kotla nad ognjem. Na
ognjišču zadi stoji še železno zglavje, kamor naslanjajo
polena, da lepše gore. Velikanske ročice na zglavju so zgoraj
tako izdelane, da lahko vanje postavijo bučo vina.

To ognjišče je središče, ob katerem se zbira vse. Okoli
njega se vrti Primorcu velik del življenja. Tu se najrajši
gnete mladina, pa tudi živali, psi in mačke, zlasti pozimi,
ko nikjer drugod ni blagodejne toplote. Zato bo tudi vsa*
kemu doumno, zakaj po teh krajih pride toliko otrok po
ognju v nesrečo. Tu se gospodar počije po truda polnem
delu, tu nekoliko popestuje najmlajšega otroka, tu si ob
dolgih zimskih večerih pripovedujejo novice in pravljice,
izkratka: Primorcu je domače ognjišče v resnici to, kar je
nam drugim samo v prenesenem zmislu, v podobi.

V »hiši« ni druge oprave kakor mize, stoli in kaka
omara, po stenah pa je razobešeno vse polno medenega in

183

kositrnega posodja, ki se mora vedno svetiti kakor solnce.
S to posodo se ponaša pridna gospodinja. Po drugi strani
so pa dolge police. Po njih je razstavljena vsakovrstna por*
celanasta posoda, sklede in skledice, pladnji in še druge
reči, razvrščeno vse lepo po velikosti in obliki. Vse skupaj
pa stori, da se ta »primorska hiša« človeku hitro priljubi
in da se čutimo v njej domačega.

Fr. Erjavec.

151. Iz Voloske v Pulj.

Morje je mirno. V njem si jutranje solnce umiva lice
ter meče zlate žarke po nepregledni gladini. Parobrod,
ki vozi iz Voloske v Pulj, je pripravljen za odhod. Kakor
navadno je malo potnikov, ker se tujci boje burje v K var*
nerju. Zato so se vkrcali ponajveč le domačini iz kastavske,
volosko * opatijske, veprinjske in lovranske občine, ki jih
opravki ženejo v Pulj.

Ladja je že mimo Lovrana, ko pripluje proti njej ladjica.

»He,« krikne eden med potniki, »ni li to Mate Ivanič?«

Res je Mate. Ko se povzpne iz ladjice na krov, ga znanci
obsujejo in veselo pozdravljajo.

»Danes še dobimo znancev iz Plomina,« pripoveduje
Mate.

»Ali niso mogli s teboj?«

»Ne, predaleč jim je. Primorje tam okoli spada pod
pazinski okraj, a še južneje je okraj puljski,« razlaga Mate.
»A iz teh okrajev se ljudje navadno sploh ne vkrcavajo,
ker niže spodaj parobrod ne pristane več ob istrsko obalo.
Ob morju je malo sel, a še manj mest. Labin je največje,
a še to ima komaj pet sto prebivalcev. Plomin šteje samo
nekaj sto Stanovnikov. V Istri je celo mestece, ki jih ima
še manj. To je Osor na otoku Cresu.«

»Ali to vendar ni več Istra,« ga prekine eden od nav*
zočnih.

»No da, a vsekakor spada k Istri, ker spadajo k tej
pokrajini tudi kvarnerski otoki: Krk, Cres, Lošinj, Rab in
še več manjših otokov.«

Parobrod se je že obrnil proti Cresu.

184

»Je li res, vsevedni Mate, da je Pulj največje mesto
v Istri?« se obrne sedaj drug mladenič do Mateta.

»Res, Pulj ima nad 40.000 prebivalcev.«

»Torej celo desetino vseh istrskih prebivalcev?«

»Seveda, ker živi v Istri nekaj nad 400.000 ljudi,« od*
vrne Mate. »Razen Pulja ima nad 10.000 edino Rovinj..
Koper, Piran, Izola, Vodnjan in Mali Lošinj jih imajo izpod
10.000, a nad 5000. Pet jih je tudi, ki imajo nad 3000 prebb
valcev, to so Čres, Milje, Pazin, Poreč in Buje.«

Potniki so se še nadalje pomenkovali o istrskih mestih.
Parobrod pa je plul dalje ob zahodni istrsti obali proti
jugu in se okrenil ob rtu Kamenjaku na vzhod. Kmalu se
je prikazal svetilnik puljske luke in luka sama.

Iz VI. Nazorjeve čitanke.

152. Vrh gore.

Vrh gore trud pozabljen je!

Kako lepo pod mano vse:
kar gledam daleč, vidim blizi,
stoji pred mano kot na mizi.
Vasice —• bele golobice —
za temni skrivajo se gaj,
kot misel čez nedolžno lice
spe glas zvonov iz kraja v kraj ...
Kot bele nitke, glej, stezice
teko in spajajo vasice.

Glej, tam navpik po strmi gori
šumijo tajno temni bori!

Za njivo njiva . . . zlata žita ...
a v brdih vinska trta skrita.
Kraljeva cesta tam na sredi — ■
kam ta drži — to Bog sam vedi — •
v Beograd morda, morda v Rim...
Iz dimnikov modrikast dim
med drevje se v ozračje dviga,
tam puha vlak — poglej, že ni ga!

185

Pa saj nc zrem sveta z gore,
le v svoje gledam jaz srce:

Slovanska zemlja, srcu sveta,
last naša v njem je razodeta!

Fran Žgur.

153. Na Sveti gori pri Gorici.

Solnčna Goriška, dežela naših želja in koprnenja, je
danes zunaj mej ujedinjene jugoslovenske domovine. Ne*
mila usoda je hotela, da jo je leta 1918., t. j. tik po končani
svetovni vojni zasedel tujec. Tam je tudi Sveta gora (684 m),
v predvojnih časih brezdvomno naj znamenitejša slovenska
božja pot. Na mestu starega svetišča Matere Božje, ki ga je
bojna vihra razrušila do tal, stoji danes sicer drugo, ki pa
ni, čeprav novo zgrajeno, niti senca nekdanjega veličastnega
in častitljivega božjega hrama.

Sveta gora! Zdi se mi, da stojim kakor v nekdanjih
časih na tvojem vrhu ter zrem po nepreglednih trumah, ki
nemo hite v tvoje staroslavno svetišče. V duhu opazujem
to živahno vrvenje in se radujem ob prelestnem razgledu,
ki mi ga nudiš s svojih višin po nepopisno lepem koščku
izgubljene slovenske zemlje.

Proti jugu gledam pod seboj divno Goriško ravnino,
sredi katere se dviga stari grad, bivališče nekdanjih goriških
grofov in začetek današnje Gorice. Na južni strani zapira
to ravnino Goriški Kras. Preko njega mi hiti pogled na
sinjo Adrijo, na to naše veličastno morje, toli lepo in vab*
ljivo. Proti vzhodu se Goriška ravan zožuje v vinorodno
Vipavsko dolino — neumrli pesnik Simon Gregorčič jo
imenuje »deželo rajskomilo«, na zahodu se pa odpira svet
v nepregledno Furlansko nižino tja doli do bregov Jadram
skega morja. Tu vidim sloviti Gradež, vidim kraljico morja,
čudovite Benetke, potomko nekdanje rimske Akvileje. Kos
liko spominov zbujajo vsa ta starodavna imena! Iz Ogleja,
bivališča mogočnih oglejskih patrijarhov, se je zasvetila
v naše kraje prva iskra krščanstva. Mimo njega so drli v

186

davno minulih časih nešteti narodi od severne strani v
obljubljene pokrajine Apeninskega polotoka.

Pogled na zahodno stran zakriva očem nekoliko nižji,
a strmo se dvigajoči Sv. Valentin, hrib, ki, stoječ že na
desnem bregu Soče, zagrinja Sveti gori najlepši del slovečih
goriških Brd. Vinska trta prepleta ta rodovitni svet in
sadovnjaki ga venčajo, med njimi pa sanjajo prijazne
cerkvice in se belijo ljubki domovi zavednih slovenskih
Bricev. Še bolj v ozadju so visoke Beneške Alpe, ki se dvi*
gaj o nad laškim Vidmom tja do nekdanjih tirolskih mej.

Pravo nasprotje opisanega sveta pa nudi pogled proti
severu in severovzhodu. Tu ni morja in ni ravnine, tu zrem
le gorski svet, med njim prave nebotične velikane. Tik pred
menoj se razprostira pusta Banjška planota, a tam daleč
v ozadju ogromni sklad gorskih grebenov, Gregorčičev
»planinski raj«, Kanin, Matajur, Krn, Črna prst, Porezen in
za njimi naš silni Triglav (2863 m) gledajo z mogočnih višav
čez goriške ravnine na sinje morje jugoslovensko! Ti vrhovi
so bistveni del naših Alp, h katerim prištevamo tudi Trnov*
ski gozd na vzhodni strani Svete gore. Mogočne bukve, vitke
jelke in smreke mu pokrivajo višave, med katerimi se zlasti
odlikuje široki in okrogli Mrzavec. Južni rob Trnovskega
gozda je strmo nad Vipavsko dolino vzdigajoče se Čavensko
pogorje z Modrasovcem in s Kucljem, odkoder se odpira
našim očem nepopisno lep razgled na prekrasno Adrijo.

Mladi prijatelj! Svet, ki si ga z menoj gledal s Svete
gore, je del naše slovenske domovine. Od Triglavskega
pogorja pa do Furlanske nižine se vije po njem bistra hči
planin, zelenomodra Soča, ki sprejema na levem bregu
dotoka Idrijco in Vipavo. Idrijca hiti na levem bregu v
njeno naročje pri Sv. Luciji, Vipava pa priteka do nje po
ravnini pod Gorico blizu znožja Goriškega Krasa.

Narod, ki biva ob Soči in njenih dotokih, je pa naj*
zavednejši del našega jugoslovenskega naroda. So to naši
neodrešeni bratje, ki čakajo prihoda kralja Matjaža in nje*
gove mogočne vojske.

Pavel Plesničar.

187

154. Dravska banovina.

Dravska banovina ima l j /2 milijona prebivalcev. Malone
vsi so Slovenci. Nemci žive v Kočevju in njegovi okolici ter
ob severni meji. V Prekmurju je nekoliko Madžarov.

Dravska banovina je večinoma poljedelska. Vendar po*
ljedelstvo ne donaša toliko pridelkov, kolikor bi si jih želeli.
Mnogo sveta v banovini pripada namreč Krasu, ki je veči*
noma kamenit. Silovita kraška 'burja odnaša z više ležečih
njiv, travnikov in vinogradov rodovitno plast. Tudi nevihte
in nalivi so na Krasu včasih usodni.

Naš jugozapadni Kras je nerodoviten. Tudi jugovzhodni
svet je povsem kraškega značaja.

Navzlic neugodnim tlom zna umni Slovenec prav po*
rabiti vsako količkaj pripravno lego, ki se mu kje nudi.

Severni del Dravske banovine se ponaša z rodovitnim
Ptujskim in Lipniškim poljem. Hmelj, bučno olje in sadje
dajejo tam v rodovitnih letih dokaj dobička. Na Ljubljan*
skem polju pridelujejo osobito veliko čebule, zelja, krom*
pirja in fižola. Sorško polje je bogato žita. Ob Krki, zlasti
na Krškem polju pridelajo marljivi kmetje v dobrih letih
toliko, da imajo dovolj za domače potrebe in da lahko tudi
bližnje kraje založe s potrebnimi živili.

Više ležeči prisojni kraji v severnem delu Dravske bano*
vine se ponašajo z lepimi vinogradi. Ljutomerska, mari*
borska, konjiška, sromeljska in druga vina so splošno znana.

Sploh pa se kaže v poljedelstvu, vrtnarstvu in sadjarstvu
v naši banovini od leta do leta večji napredek. Veliko kori*
stijo v tem oziru kmetijske šole in strokovni časopisi.

Tudi gozdarstvo daje dokaj dobička. Z lepimi gozdovi
je pokrit južni del banovine okoli Ribnice, Velikih Lašč in
Kočevja. Na jugozapadu so košati gozdovi med Ljubljano
in Postojno. Severni del pa se ponaša z jelovimi in smre*
kovimi šumami. V nižjih krajih uspevajo tudi listovci.

Dravska banovina ima lepo razvito živinorejo. To po*
spešujejo razsežni planinski pašniki. Planšarji izdelujejo
okusen sir, ki tekmuje s švicarskim (kamniški in bohinjski
sir).

Reja prašičev jako napreduje. Važno je perutninarstvo
v severnem delu banovine, kjer se lepo razvija tudi čebe*

188

larstvo, ta prekoristna in izdatna kmetijska panoga. Naša
čebelica slovi po vsem svetu, ker je najpridnejša in naj*
krotkejša. Tukajšnje čebelarstvo ima še veliko prihodnost.

Tudi glede rudarstva ni naša banovina zadnja. Premoga
nakopljejo v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi, v
Kočevju, v novejšem času tudi v Št. Janžu, Rajhenburgu in
drugod več, nego ga je treba za domače potrebe.

Železno rudo kopljejo nad Jesenicami in v Prevaljah.

Sloveče so zdravilne vode, zlasti rogaške slatine. Tudi
Laške in Rimske toplice in Dobrna imajo zdravilne rud«
ninske vode.

Dravska banovina ima zdravilne kopeli v Šmarjeti, na
Čatežu (40° C) pri Brežicah in v Toplicah (33—38° C) pri
Novem mestu.

Razvite obrtnosti v Dravski banovini ni. Krivo je pač
to, ker smo bili Slovenci vedno odvisni od neprijaznih nam
sosedov: Nemcev, Madžarov in Italijanov. Zato domača
podjetja niso uspevala. Vsa večja podjetja so bila v rokah
tujcev. Lepo pa so v zadnjih letih napredovali manjši domači
obrti. Vsakemu je znana Ribniška dolina, ki razpošlje vsako
leto na tisoče kosov suhe robe v svet. Tudi lončarski obrt
je bil v zadnjih letih izdaten, zlasti v Ribnici, okrog Št. Jer*
neja in Novega mesta. Omeniti je tudi naše slovenske ope*
karne, ki izdelujejo dobro strešno in zidno opeko.

Okoli Kamnika, Mengša in Domžal se je proslavilo
slamnikarstvo, Škofja Loka in Železniki se ponašajo s čip*
karstvom. Tržič ima kaj razvito usnjarstvo, tvomice za
čevlje, predilnico in tkalnico za bombaževe izdelke. Na Savi
pri Jesenicah pa so velike tovarne za železnino. V Kranju
in v Jaršah pri Kamniku delujeta v novejšem času dve
veliki tkalnici.

V mnogih severnih krajih banovine izdelujejo železnino,
zlasti v Kropi in Kamni gorici cvete domači žebljarski obrt.
Odkar je naša država priznana od svetovnih velevlasti, se
obeta slovenski industriji lepa bodočnost.

Okoli Žirovnice, Javornika in Zgoš pri Radovljici iz*
delujejo prav pridno dobro volneno robo.

Domače apnenice zalagajo domovino z dobrim apnom,
Rog in Gorjanci dajejo oglarjem dovolj dela in dobička.

189

V Mojstrani in na Zidanem mostu izdelujejo cement.
Medvode, Vevče in Radeče imajo tvornice za papir. Omeniti
je tudi steklarno v Zagorju ob Savi. Ljubljana ima imenitno
tvornico za tobak in zvonarno.

Sukno izdelujejo v Mostah pri Javorniku in v Velenju.
Zal, da so pred leti opustili suknarno v Škofji Loki, ki je
izdelovala jako dobro sukno. Sedaj bi nas lahko zalagala
s potrebnim blagom.

Po vsej domovini slovi pivo, ki ga varijo v Ljubljani,
Mariboru in Laškem.

Promet podpirajo razna občila: železnice, ceste, brzo*
javi in telefoni. Železnic je v Dravski banovini precej, snu*
jejo pa že načrte za razne nove, ki so jako potrebne.

Glavne železnice so:

1. Železnica, ki veže a) Maribor, Ljubljano in Trst,
b) Zidani most, Brežice, Zagreb.

Ta železnica pa ima zvezo tudi s progami a) Maribor—
Celovec in Franzensfeste v Italiji; b) Gorica—Krm in—Vi*
dem v Italiji; c) Št. Peter na Krasu—Divača—Pulj; č) Št. Pes
ter na Krasu—Ilirska Bistrica—Trnovo—Reka.

2. Državna železnica:  Ljubljana—Jesenice—Pia*
niča. Karavanški predor spaja to železnico z eno progo
železnice, ki teče po Dravski dolini in veže Maribor s Ce*
lovcem. Zove se Karavanška železnica.

3. Z Jesenic teče proti jugozahodu Bohinjska  že*
I e z n i c a, ki vodi mimo Bleda skozi Bohinjski predor po
krasni Soški dolini in veže Ljubljano z Gorico in s Trstom.
Enako veže Trst preko Bohinja, Bleda in Jesenic Turska
železnica. Ta vodi kakor Karavanška do Podrožice ter nato
na Beljak, Spital, Salzburg in Miinchen.

4. Državna železnica spaja Ljubljano tudi z Novim
mestom. Njene stranske proge so: a) Grosuplje-—Ribnica—•
Kočevje, b) Trebnje—Št. Janž, c) Novo mesto—Straža.

5. Novo mesto s Savsko banovino veže železnica, ki
gre preko Belokrajine do Siska.

6. Poleg navedenih železniških prog vodita tudi progi
v Kamnik in na Vrhniko.

190

Mesta in drugi važnejši kraji.

Glavno mesto Dravske banovine je Ljubljana
(58.000 prebivalcev) ob Ljubljanici. Leži 300 m nad morsko
gladino okoli strmega, 364 m  visokega Grada. Mesto ima
kot križišče železnic jako ugodno lego. Leta 1895. je Ljub?
Ijana zaradi potresa mnogo trpela. Po tej veliki nezgodi so
zgradili več lepih stavb in uravnali mesto, ki je sedaj dokaj
lepše nego prej, še lepše pa je postalo po vojni.

Ljubljana je središče naše banovine in sploh sedež
glavnih prosvetnih zavodov. V mestu so visoke šole in več
srednjih šol, moško in žensko učiteljišče, ženska realna, gim?
nazija, trgovska šola, tehniška srednja šola (prejšnja obrtna
šola), strokovne, meščanske in osnovne šole. Dobrodelni
zavodi so: bolnica, hiralnica, sirotišnica, gluhonemnica, dečji
dom. V raznih javnih in zasebnih bolnicah iščejo zdravja
nešteti bolniki. Izmed javnih poslopij omenjamo muzej,
deželni dvorec (sedaj vseučilišče), vladno palačo, škofijsko
palačo s krasno stolno cerkvijo, ki hrani dragocene sporne?
nike slovenske zgodovine, žensko realno gimnazijo in mla?
diko za žensko mladež.

V Ljubljani je sedež Slovenske Matice, Šolske Matice
in Glasbene Matice, Slovenskega planinskega društva.

V Ljubljani je več spomenikov: Prešernov, Trubarjev,
Vodnikov, Valvasorjev in »Ilirija oživljena«.

Ljubljana ima krasne izprehode na Grad, v Tivolske
parke in v bližnji gozd, na Rožnik. Malokatero mesto se
ponaša s tako lepo okolico, polno divnih pogledov na griče
in planine. Krasni sta Aleksandrova in Miklošičeva cesta.

Kranj,  nekdaj sedež kranjskih mejnih grofov, je jako
prijazno mesto. Javornik, Sava, Jesenice  imajo
železno obrtnost. Na Vrhniki  je tvornica za parkete.
Cerknica  slovi po znamenitem presihajočem jezeru.
Jugovzhodno od Ljubljane je Turjak,  rodni grad izza
turških bojev znamenitih Turjačanov.

Ob Krki je omeniti še prijazno mestece Kostanje?
v i c o. V krajih pri L i t i j i, zlasti v V a č a h, so velika pra?
zgodovinska grobišča.

V središču severnega dela banovine leži Maribor  ob
obeh bregovih Drave s prelepimi trgi, s širokimi ulicami in

z mnogimi spomeniki. Tu je sedež lavantinskega škofa s preš
lepo stolno cerkvijo. V Mariboru so razna oblastva in šole.
kakor bogoslovnica, gimnazija, realka, moško in žensko
učiteljišče, sadjarska in vinarska šola in različne meščanske
in osnovne šole. — V delavnicah državne železnice dela
nad 1000 delavcev, ki popravljajo ponajveč parne stroje in
železniške vozove.

Tudi Celje  je važno mesto. Ima več rimskih sporne*
nikov in na severni strani grad slavnih celjskih grofov.
Ptuj  se ponaša z rimskimi in slovanskimi spomeniki.

Dne 12. avgusta 1919. leta nam je došla vest, da je
Prekmurje  priznano Jugoslaviji. S Prekmurjem je Jugo*
slavija pridobila izredno bogato pokrajino. Ta lepi kos
banovine, vzdigujoč se ob Muri na položne gričke in spu*
ščajoč se za njimi zopet v plodno ravan, je vseskozi kmeti*
škega značaja. Ljudje so dobri in delavni.

DrašlersMagaj.

155. Uganka.

1.

Iz razdrtega korita
lačna vrana sito pita.

2 .

Vije, vije,

Kraševce brije,

Trst pometa,
morje premeta.

3.

Mavrica na tri pramence —

Bog poživi vse Slovence!

Oton Župančič.

156. Zagreb.

Zagreb je glavno mesto Savske banovine. Šteje okoli
150.000 prebivalcev. Najstarejša zagrebška zgodovina nam
je malo znana. Ker pa je ogrski kralj Ladislav ustanovil leta
1094. v Zagrebu škofijo, je bil Zagreb že takrat gotovo večje
mesto.

192

Zagreb se je razprostrl komaj pol ure daleč od Save,
ki se je tamkaj razvila že v mogočno reko. Proti jugu in
vzhodu od Zagreba se širi lepa ravnina, a proti severu se
začenja Zagrebška gora z najvišjim vrhom Slemenom. Pri*
jazni hribčki z lepimi vinogradi in belimi hišicami, hladne
doline se prav lepo podajajo Zagrebu, ki se je sam naslonil
na dva hriba, na katerih je najstarejši del mesta. Med njima
teče potoček Medveščak,  doli pod njima se pa raz*
prostira novejši del mesta, ki se širi in lepša od dne do dne.
Po silnem potresu dne 9. novembra leta 1880. se je razširil
in kakor prerojen vstal iz ruševin.

Zagreb krase široke ulice. Najživahnejša ulica, kjer so
vse večje trgovine, je Iliča. Po njej prideš v središče mesta,
na prostorni Jelačičev trg. Sredi trga je bronast spomenik
glasovitega bana Josipa Jelačiča. Odtod se popneš le malo
in že prideš do stolne cerkve sv. Štefana, ki je najlepši
kras prelepega Zagreba. Prostorna je in veličastna. Vitki
stebri se vzdigujejo do visokega, lepo prepletenega oboka,
a spredaj kipita dva visoka, šilasta zvonika. Če zaviješ po
drugem potu, prideš v starikavo gorenje mesto, kjer vidiš
banovo palačo, mestno hišo, poslopja raznih oblasti in
starodavno cerkev sv. Marka. V zgornjem mestu je tudi
Strossmayerjevo izprehajališče, odkoder je prekrasen raz«
gled po Zagrebu.

Dolenje mesto se jako širi. Ravne, široke ulice z lepimi
hišami se križajo na vse strani. Kmalu od Jelačičevega trga
proti jugu se prostira lepi trg bana Zrinjskega s prekrasnimi
nasadi, okrog katerih so se porazvrstile mogočne palače.
Tam je tudi akademijska palača, ki je sezidana največ po
dobroti slavnega škofa Strossmaverja. S tega trga vidimo
tudi hišo Matice Hrvatske, ki izdaja knjige za bolj naobra«
žene ljudi, in hišo Društva sv. Jeronima, ki izdaja knjige
za preprosti narod kakor naša Družba sv. Mohorja.

Zagreb ima poleg vseučilišča dve gimnaziji, realko, uči«
teljišče in mnoge strokovne šole. Vsi ti zavodi imajo lepe
zgradbe, ki so največ v dolenjem mestu. Na Vseučiliškem
trgu stoji tudi novo, lepo gledališče.

Prebivalci so razen nemalo naseljenih Židov vsi vrli
Hrvati. Ponosni so na svoj Zagreb, ki je drugo največje
mesto naše države in duševno središče hrvatskega naroda.

Janko Barle.

193

157. Posavje v Savski in Dunavski banovini.

Reka Sava teče v teh banovinah od zahoda proti vzhodu.
Pri Podsusjedu blizu Zagreba se vali še čisto ob brdih, odtod
se pa bolj in bolj širi in ob njej se razprostira velika nižina,
ki ji pravijo P o s a v i n a.

Ne daleč od Zagreba je na desnem savskem bregu
Turopolje.  Turopoljci so ponajveč plemiči, združeni v
eno veliko plemiško občino, ki ji načeluje župan. Glavno
mesto turopoljsko je Velika gorica,  kjer se vrše zna*
meniti živinski, zlasti prašičji semnji.

Jugovzhodno od Velike gorice leži ob reki Kolpi (Kupi)
mesto Sisek.  Veliko trgovsko mesto je to. Odtod plovejo
po Savi tudi večje ladje, ki z njimi prevažajo različno blago,
zlasti žito, kože, suhe slive, les. Nekoliko pod Siskom se
izliva Kolpa v Savo.

Pod Siskom je ob obeh straneh reke Lonje L on j sko
polje.  Doslej je bilo največkrat poplavljeno, zlasti na
pomlad, ko kopni sneg, in na jesen ob deževju. Sedaj
nameravajo napraviti prekope, po katerih naj bi se voda
odtekala v Savo. Ko bo to delo izvršeno, bo tudi kraj bolj
zdrav in rodoviten.

Pri Jasenovcu  sprejema Sava Uno in teče potem
popolnoma proti vzhodu. Ob obali stoje Stara G ra*
diska,  nekoliko dalje proti severu pa Nova Gradiška.
Niže odtod leži ob Savi mesto Brod,  znano zaradi trgovine
s pokrajinami, ležečimi med Savo in Jadranskim morjem,
ki je novejši čas znatno napredovala. Ob reki Bosutu je
veliko mesto V i n k o v c i z gimnazijo.

V najvzhodnejšem delu Posavja, kjer se izliva Sava v
Dunav, leži precej veliko mesto Zemun  z znatno trgovino.
V Zemunu je mnogo višjih šol, krasi ga dosti lepih stavb,
zlasti cerkva.

Sava ima mnogo pritokov. Z leve strani sprejema
Sotlo,  ki teče ob zapadni meji Zagorja. Z iste strani
sprejema iz Zagorja prihajajočo reko Krapino  in še
mnogo drugih manjših rek in potokov. Desna pritoka sta
Kolpa  in U n a.

Nizko je savko obrežje in zategadelj ne more v velikih
nižinah vsa voda iz premnogih pritokov naglo odtekati.

is

194

Zato nastajajo močvare, ki jih je največ blizu izliva Save v
Dunav. Dogaja se čestokrat, da se razlije Sava tudi čez bre*
gove, in ob takih prilikah leži velik del Posavja pod vodo.
Odtod nastajajo velike neprilike: setev propada, zrak se
kuži, pojavljajo se različne bolezni, zlasti mrzlica. Ni torej
čudno, da je ljudstvo tod kaj slabega zdravja.

A vendar je Posavje zelo plodovito. Po lepih njivah
rodi različno žito, zlasti koruza. Narod se bavi z živinorejo,
zlasti z rejo svinj, ki imajo po velikih hrastovih in bukovih
gozdih — posebno po dolenjem Posavju — obilo hrane.
Znani so turopoljski prašiči. Po velikih sadovnjakih goje
izvrstne slive, ki jim donašajo mnogo denarja. Največje
bogastvo Posavja, zlasti vzhodnega, so veliki gozdovi, v
katerih rastejo orjaški hrasti, velikanske bukve, lipe, jeseni
in drugo drevje.

V Posavju je mnogo velikih in lepih sel ob cestah in
potih. Hiše so, zlasti ob večjih cestah, zgrajene kaj okusno.
V nekaterih krajih so zidane, v zgornjem Posavju in okoli
Siska so pa največ lesene. Tudi v vzhodnem Posavju,
posebno okoli Broda, imajo postavljene tako prijazne lesene
koče, da jih je milina gledati.

Ljudstvo je v Posavju veselo in odkrito. Moški in
ženske se oblačijo v jako lepo in okrašeno narodno obleko.
Ženske izdelujejo halje iz domačega platna in jih krasno
vezejo z bombažem in s svilo; ponekod jih krase celo z bh
seri in z zlatom. Narodne običaje spoštujejo in čuvajo, zlasti
pa ljubijo pesem, godbo in ples.

158. Podravje v Savski banovini.

Ob dolenji Dravi se razprostira velika planjava, ki se
zove Podravje.

Prav na severozahodu, kjer prihaja reka Drava iz
Dravske banovine, je čeden kraj Vinica.  Južno od Vinice
stoji na Maceljski gori  grad Trakoščan, zgrajen na
strmi steni nad lepim gorskim jezerom. To krasno jezero
napaja potok Čemrnica,  ki teče dalje z imenom B e d n j a
v Dravo.

Pri Varaždinskih toplicah,  kjer je jako gorak
in zdravilen žveplen vrelec, teče Bednja med T o p 1 i č k o

195

inKalničkogorona severno stran proti Dravi. Severno
od Varaždinskih toplic je Varaždin.  Tu je gimnazija,
več samostanov in žensko vzgojevališče.

Iz Varaždina vodi cesta v mesto Koprivnico,  kjer
se je novejši čas razvila živahna trgovina z rogato živino in
s konji.

Iz Koprivnice pridemo v Virovitico,  večje mesto s
plemiškim gradom. Preko Donjega Miholjca  in Vah
p o v a pridemo iz Virovitice v O s j e k, ki leži prav ob
Dravi. Za Zagrebom je to največje in najlepše mesto. Ima
zelo razvito trgovino.

Blizu Osjeka je lepo selo A1 j m a š, kjer se izliva Drava
v Dunav. Tu se dvigujejo bregovi, zvani Aljmaška ali
Erdudskabrda.  Pri vasi E r d u d u je star grad enakega
imena.

Podravje bi bilo po legi, podnebju in rodovitnosti naj*
srečnejši kraj, da nima v svojo nesrečo močvirja, ki je vzrok
mnogim boleznim, zlasti pa mrzlici.

Zelo dobro rode v tem kraju grah, koruza, repa, krom*
pir in vsakovrstno sadje, zlasti slive in orehi. Po obronkih
okoliških brd napreduje tudi vinska trta. Livade so jako
bujne, zato ima Podravje mnogo in kaj lepe drobnice,
posebno pa konj.

Ljudstvo je zlasti v zgornjem Podravju mirno in vrlo,
jako pridno in varčno. Narodni običaji in narodne noše
se gube, to pa zopet bolj v zgornjem nego v spodnjem delu
tega kraja.

159. Primorje.

Jadransko morje obliva s slanimi valovi tudi obrežje
onega dela naše domovine, ki se imenuje Primorska odnosnp
Zetska banovina. Tiste kraje, ki leže ob morju, imenujemo
Primorje.

Kakor so kraji južno od Senja v Savski banovini sam
gol kamen, tako je tudi to Primorje kamenito in strmo,
vendar je pa dosti zalivov, kjer se ladje lahko usidrajo.

S p 1 i t je glavno mesto Primorske banovine, njeno srce.
Če se mu približujemo, vidimo že od daleč visoki stolp

13 *

196

stolne cerkve. Mimo drugih zanimivosti je tam tudi muzej
za starine. Železnica veže Split s Šibenikom in z nekaterimi
drugimi primorskimi mesti. Tudi splitska luka je velika, a
prirejajo jo za še večji promet. Zaradi tega je Split glavno
tržišče vse primorske trgovine. Poleg glavnega mesta bi bilo
omeniti še mesti Šibenik in Trogir.

Če  potujemo iz Splita proti jugovzhodu, pridemo
v Dubrovnik,  ki pa je že v Zetski banovini. To mesto
je bilo nekoč popolnoma samostojno, t. j. vladal mu je
mestni svet, a nihče drug mu ni zapovedoval. Takrat je
cvetla trgovina in širila se je blaginja. Pred več stoletji ga
je pa uničil potres, zato je danes komaj še senca starega
Dubrovnika. V njem se je rodilo več znamenitih pesnikov.
Obiskujejo ga sicer še sedaj tudi tujci, vendar največ le
zaradi blizu ležečega predivnega otoka Lokruma  s kras*
nim dvorcem in parkom.

V južnem delu Zetske banovine je B o k a s Kotorskim
zalivom. To je eden najlepših delov sveta. Zaliv leži na vseh
straneh med gorami, sredi njega se pa beli mesto Kotor.

V mesto prihaja mnogo ljudi zaradi trgovine. Kotorski zaliv
je jako varen, v njem iščejo zavetja in se morejo usidrati
tudi največje ladje ob vsakem vremenu.

V onem delu Jadranskega morja, ki obliva obrežje
Primorja, je mnogo otokov. Nekateri so precej veliki in
imajo po več naselbin. Znameniti so otoki: Brač, Hvar,
Vis, Korčula in Mljet.

V Primorju in tudi po otokih je precej rodovitna
zemlja; ali večji del je gol, na njem raste le tu in tam šipek
ali kaka trava. Zelenice so obrasle največ z grmovjem.

V mnogih krajih sejejo zelje, zelenjad in žito, ki ga pa ne
pridelajo niti za domačo potrebo ter ga morajo uvažati.
Največjo korist imajo ljudje od vinogradov, ki rode dobro
vino, in od oljke, ki jo negujejo zlasti v južnih krajih in ki
jim daje dobro olje. Lep izkupiček jim donašajo smokve,
rožiči in višnje. Od drobnice rede zlasti ovce in koze. Prh
morju in otokom je velik vir dohodkov tudi ribji lov. Love
raznovrstne ribe, ki jih prodajajo sveže ali nasoljene.

Primorec je zelo ponosen na svoj rod in jezik, ki jima
poje slavo in srečo. Navadno je čvrstega telesa in silnega

197

duha, ne boji se nikakršnih neprilik. Da izboljša življenje
sebi in svojcem, brodari do naj oddaljenejših krajev sveta
in se ne sramuje nobenega posla razen onega, pri katerem
bi trpela njegova čast in poštenje.

Po hrv. čitanki .T. Pirc.

160 . Gore med Savo in Kolpo.

Ako krenemo pri Podsusjedu preko Save, pridemo v
eni uri ob Samoborski gori v prijeten, a ne baš velik kraj
Samobor, ki je v mnogem podoben mestu. Hiše so zidane
in precej visoke. Samobor ima tudi dve veliki in lepi cerkvi:
župno in frančiškansko. Najbolj pa priljubijo človeku
Samobor njegova krasna okolica, sveži zrak in zdrava
gorska voda. Zaradi tega prihajajo vanj gostje iz različnih
krajev, zlasti iz Zagreba, da se zdravijo. Na enem koncu
je še sedaj videti nad Samoborom razvaline nekdanjega
gradu Okiča.

Iz Samobora pridemo proti zapadu ob dolini potoka
Bregane do steklarne v Osredku. Odtod se cesta vzpenja
in nas vodi v gorovje, ki se zove Gorjanci ali Uskoki.

Pod Gorjanci je kraj Žumberk, tako zvan po starem
gradu Žumberku. Žumberčani so bili nekoč na glasu velikih
junakov, ki so si stekli lepih zaslug za obrambo domovine.
In še danes so vredni tega imena, le precej siromašni so,
ker zemlja ne rodi kaj prida. Hranijo se največ s krom*
pirjem in z žganci. Vendar pa je tam še dosti lepih šum
in livad. Ljudstvo se bavi z živinorejo. Žumberčani so
ohranili še doslej svojo lepo narodno nošo.

Iz Žumberka vodi cesta proti jugovzhodu v malo mesto
Jastrebarsko. Odtod se vlečejo prav do Petrinje v jugo*
vzhodni smeri Vukomeričke gorice. Nič posebnega ni na
njih, zato krenimo nazaj proti Samoborski gori, da si
ogledamo na enem izmed vrhuncev najprej razvaline sta*
rega gradu Okiča. Po tem gradu so imenovali nekateri ves
hrib Okičko goro. Odtod pridemo lahko na visoko Pie*
šivico, ki je sestavljena iz treh bregov, vzpenjajočih se
drug do drugega. Pod tem vrhuncem se razprostirajo daleč
okrog bujne oranice, nad njimi lepi vinogradi, a na vrhu
goste šume. Dobro je živel nekdaj narod po teh krajih.

198

Lepe dohodke so imeli od vina, ki je tu bogato rodilo. Ko
pa je uničila trtna uš vinograde, so se začeli ljudje izseljen
vati v Ameriko. Danes so vinogradi iznova posajeni, zato
je upanje, da si ljudstvo zopet opomore in ne bo ostavljalo
več domačega ognjišča.

Če krenemo s Plešivice proti jugu, dospemo v ozko
dolino, v kateri je selo Rude. Tu so bili nekoč bakreni in
železni rudniki. Po dolini ob potoku Gradnu prispemo pa
odtod v Samobor. Po hrv . čitanki  j_ Pjrc .

161. Fruška gora.

Na meji med Drinsko in Dunavsko banovino, v delu,
ki se imenuje Srem, prepada proti Dunavu Fruška gora.
Pričenja se pri izlivu Vuke v Dunav in sega proti vzhodu
do Slankamena. Na severni strani je proti Dunavu zelo
strma, z južne strani se spušča pa popolnoma proti Savi.

Na severnem podnožju Fruške gore, prav ob ustju
Vuke v Dunav, je veliko mesto Vukovar. Tu sta franči*
škanski samostan in realna gimnazija. Poleg frančiškanske
je tudi patrijarhalna cerkev za vernike vzhodnopravoslavne
vere. Zaradi lege je Vukovar prikladen zlasti za trgovino
in ribarstvo.

Vzhodno od Vukovara leži pol ob bregu, pol v nižini
poleg Dunava v prijetni, z vinogradi okrašeni okolici lepo
mesto Ilok. Tudi tu je frančiškanski samostan, v katerem
sta pokopana slavna junaka Janko Sibinjanin in Ivan Ka*
pistran. V zgornjem Iloku so razvaline starega gradu.

Če potujemo dalje ob Dunavu, opazimo, kako se vali
gost dim iz visokih dimnikov tvornic, v katerih napravljajo
cement. Dalje proti vzhodu leži v lepi okolici ob Dunavu
mesto Petrovaradin. Od tega mesta vodi pot skozi lepo
urejene vinograde v Sremske Karlovce. Tu je sedež metro*
polita patrijarha, čigar okusno zgrajena palača se dviga
ponosno poleg lepe stolnice.

Fruškogorski kraj je jako lep in plodovit. Gora je polna
šum, v katerih je vse živo in bujno. Stoletni hrasti in bukve
se vzpenjajo proti nebu. V njih živi še mnogo zverjadi in
divjačine; ptice ujede in pevke letajo z drevesa na drevo.

199

Najlepši so pač kraji na podnožju gore, kjer so nanizani
vinogradi, iz katerih dobivamo glasovito sremsko vino.
Prebivalstvo se bavi tudi s poljedelstvom in s sadjarstvom.
Zemlja rodi obilneje nego kjerkoli v naših krajih, in če je
samo srednja letina, imajo že vsega v izobilju. Zato so
ljudje krepki in zdravi, ognjeni in veseli ter se radi zabavajo
z igro in s pesmijo. Okoli Fruške gore je sicer mnogo nase*
ljencev iz tujih krajev, vendar so se tu ohranili še mnogi
narodni običaji, narodne popevke in igre, pa tudi narodna
noša. Ob različnih narodnih sestankih: ob svatovščinah.
semnjih, proščenju čujemo lahko poleg popevk tudi različna
svirala in celo dudo, na katero igrajo dudači. Rad se veseli
Sremec življenja in prepeva s polnim glasom:

Ala je lij ep
ovaj svijet...

Po hrv. čitanki.

162. Primorje Savske banovine.

Na levem bregu Rečine leži Sušak. Po več nego štiri sto
kamenitih stopnicah pridemo s Sušaka lahko na Trsat.
Znamenit samostan je tam s cerkvijo lavretanske Matere
Božje. Zanimiv je tudi stari frankopanski grad na Trsatu.
Z njegovega naj višjega stolpa je očarljiv razgled po sinjem
našem morju. Prav tja do Opatije vidimo, pred nami pa
leži ves Kvarnerski zaliv z mičnimi otoki.

Ako stopimo s Trsa ta na lepo Lujizino cesto, pridemo
po njej do velike ravnine, obdane od vseh strani z gorami,
le proti zapadu je odprta in se spušča proti Rečinski dolini.
Ta ravnina se imenuje Grobničko polje. Skoraj vse Grob*
ničko polje je posuto s kamenjem, le sem ter tja se vidi
rdeča zemlja, ki jo tamošnji prebivalci obdelujejo jako
pridno.

Obiščemo li s Sušaka našo morsko obalo z ladjo, pri*
demo do krasnega Bakrskega zaliva. Pri vhodu v ta zaliv je
na levi strani Kraljeviča z lepo urejenim kopališčem. Ker
prijata morska voda in morski zrak mnogim bolnikom, zato
so prirejena na različnih krajih ob morju zdravilišča.

200

Konec Bakrskega zaliva je mesto Baker. Zelo lep je
pogled nanj že od daleč, ker se razteza ob obrežju. Tu je
mornarska šola, v kateri se uče tisti, ki hočejo voditi ladje
po morju.

Dalje proti jugu je ob morju Crikvenica, kamor dohaja
poleti mnogo ljudi, da se kopljejo v morju. Nekoliko niže
je Novi, kjer je tudi dobro urejeno morsko kopališče. Iz
Novega nas pripelje pot v Senj. Zelo znamenito trgovsko
mesto je bilo to nekoč in še danes pristajajo ladje v tam*
kajšnji luki, tako da je trgovina še dosti znatna. V Senju
je sedež škofa, več nižjih in višjih šol ter semenišče.
Senjska okolica je pa zelo pusta. Že od Novega do Senja
vidimo samo golo skalo. Tudi od Senja dalje proti jugu ne
vidimo drugega nego samo goličavo, sam pust kamen z
redkokatero njivico. Drevja je bore malo. Le trnje in osat
in regrat rastejo po teh pustih pečinah. Od domače živine
je samo ovca, ki dobro uspeva tu, in zategadelj jo tamošnji
prebivalci negujejo prav marljivo.

Kraji, ki smo jih opisali sedaj, pripadajo Savski
banovini.

Na splošno je v teh krajih zelo milo podnebje. Zima
je jako kratka. Sneži kaj redko, in kadar le pade sneg,
skopni že za nekoliko ur. Zaradi tega rodita tu smokva in
oljka, iz katere napravljajo olje.

Kakor je v teh krajih kamenit svet, tako je kremenit
tudi narod, ki tam živi. Ljudje niso samo krepkega telesa,
tudi volja jim je močna. Kar zamisli, to tudi stori, pa se ne
plaši nobenega truda. Zelo dobri mornarji so in vozijo po
vseh morjih sveta. Pa tudi drugače gredo za delom v svet.
Vinodolci razumejo dobro klesati kamen, graditi kamenite
mostove, postavljati temelje poslopjem. Nekateri se bavijo
z gradnjo brodov in ladij po ladjedelnicah, drugi delajo pri
železnicah, po rudnikih in tvornicah. Kar zaslužijo, pošljejo
domov svojcem. Ko prihranijo, kolikor jim je treba, se
vrnejo domov, pa prežive svoja stara leta v svojem dragem
rojstnem kraju. Ako le komu, velja tem ljudem ona: »Svud
je poči, al i doma doči.«

Po hrv. čitanki.

201

163. Zmaj Vukotin.

Zmaj Vukotin je delal nekoč strašno škodo ljudem in
živini, požiral je celo ladje in vozove. Po suhem in po
mokrem je divjal in nobenega zavetja ni bilo pred njim. Ko
so pa jeli zidati cerkve in so zapeli zvonovi, ga je prevzel
tak strah, da je šinil pod Velebit.

Ali tudi pod Velebitom je zmaja nadlegovalo zvonjenje.
Rad bi prišel zopet na dan ter zbežal dalje, pa ne more.
Šele tedaj se to zgodi, ko ne bo v teh krajih nobene pobožne
duše več, in tisti strašni čas se bliža. Že je dobil zmaj Vm
kotin toliko duška, da izpušča skozi gorske jame svojo silno
sapo. Ta sapa je grozovita »senjska burja«, ki razsaja'činv
dalje huje, da se tujci skrbno ogibljejo teh krajev in tre*
petajo celo domači ljudje, ker se ji ne morejo privaditi.
Kadar pride zopet zmaj Vukotin, pa gorje ljudstvu in deželi!

Narodna pripovedka, zapisal I. Trdina.

164. Zagorje v Savski banovini.

S Slemena v zagrebškem hribovju vidimo proti severom
zahodu veliko in lepo dolino, ki je zaprta od vseh strani z
gorami, samo z jugozahodne plati je odprta proti reki Savi.
Ker je dolina za goro, jo imenujejo Zagorje.

Kaj prijetno je potovati po Zagorju, ker ga preprezajo
lepo urejene ceste.

Če pridemo po cesti iz Zagreba do Podsusjeda, a odtod
v severni smeri do podnožja zagrebških hribov, dospemo
kmalu v Topliško dolino, kjer izvira močni in jako topli
zdravilni vrelec Stubica  blizu večjega mesta Dolenje
S t u b i c e. Odtod nas vodi pot po ozki dolini do Krapine.
Ta lepi in povsem mestnd urejeni kraj leži ob potoku Kra*
pinici. Prav nad mestom se dviga grad Krapina, pri katerem
so še razvaline starega gradu in zanimiva prirodna jama.
Mesto samo ima lepo župno in frančiškansko cerkev s
samostanom. Na trgu stoji kip pisatelja Ljudevita
G a j a, ki se je rodil v Krapini in si pridobil zaslug za narod.
Pred kakimi osemdesetimi leti je začel izdajati prve hrvatske
časopise. S svojim delom je dosegel, da so Hrvati začeli
pisati vse knjige v hrvatskem jeziku. V Krapini so novejši
čas ustanovili dobro urejeno zdravilišče z mrzlo vodo.

202

Poznano je pa mesto tudi zaradi tega, ker so v njegovi
okolici izkopali v neki steni pred več leti človeško okostje,
o katerem sodijo učenjaki, da je staro že več tisoč let.

Iz Krapine pridemo proti jugozapadu v lepo urejeno
in glasovito kopališče Krapinske toplice.  Zapadno
odtod vodi pot po krasni dolini v večje mesto Pregrado
prav pod Kosteljsko goro,  ki zapira od zapadne
strani zagorsko dolino. V južni smeri pridemo iz Pregrade
preko večjega kraja Klanj  ca  z lepo okolico do Zapre;
šiča, odkoder se vrnemo lahko z železnico ali po cesti v
Zagreb.

Če si tako ogledamo Zagorje, se lahko prepričamo, da
je to lepa in blagoslovljena pokrajina. Podnebje je bolj
hladno, ali milo in ugaja ljudem, živalim in rastlinam.
Dobro rodi vsakovrstno žito, zlasti koruza. Enako ugodno
uspevata sadje in vinska trta. Poleg tega skriva Zagorje v
hribih obilo bogastva. Na mnogih krajih kopljejo rudnine,
zlasti premog. Veliko ceno dajo Zagorju zdravilni vrelci,
katerih je tod več nego v kateremkoli delu naše domovine.

Vendar pa žive v Zagorju precej težko, to pa največ
zaradi tega, ker so pregosto naseljeni in imajo vsak zase
premalo zemljišča. Ljudje pa so zelo marljivi in odhajajo
na delo posebno v Zagreb. Zagorci se bavijo največ s po;
ljedelstvom in z živinorejo. V najnovejšem času goje zlasti
purane in jih razpošiljajo na daleč. Žalostno pa je, da opu;
ščajo vedno bolj staro nošo in stare običaje. Le redko je še
videti — in to največ pri ženskah —- kot sneg belo in lepo
vezeno narodno obleko.

V Zagorju je polno gradičev in skoro z vsakega se
nam beli prijazen, lep dvor. In tudi veliko razvalin starih
gradov priča, da so nekdaj mnogi hrvatski velikaši iskali in
našli prijetno bivališče v lepem Zagorju. p 0  hrv. čitanki.

165. Liško višavje.

Med Lujizino cesto, Jadranskim morjem, Zrmanjo in
nižino se razprostira najhribovitejši del Savske banovine
ter leži med vsemi njenimi deli najviše nad morjem. Zaradi
te visoke lege se imenuje ta del Liško višavje. Skozi njo
tečeta ponikalnici Lika in Krbava.

203

Večji del Liškega višavja zavzema visoka planota Lika,
ki se razprostira med gorovjem Velebitom na jugozapadu
pa med Veliko in Malo Kapelo ter Pleševico planino na
severovzhodu. Ponikalnici Lika in Krbava označujeta kraška
tla. In res je Lika prava kraška visoka planota. Leži 570 m
nad morsko gladino ter ima tri velika kraška polja, in sicer
pri Otočcu, Gospiču in Udbini. Skozi to pokrajino teče znaš
menita Liška železnica. Od proge Sušak—Zagreb se od*
ceplja pri Ogulinu ter spaja blizu Knina to progo z želez*
nico, ki vozi iz Savske banovine do Šibenika in Splita v
Primorski banovini. Liška visoka planota je znamenita
zaradi velikanskih gozdov, ki so njeno naj večje bogastvo.
Znamenita je pa tudi zaradi svojih prirodnih krasot. To
znamenitost ji daje potok Slunjčica, ki se pri Slunju izliva
v Korano ter pada pri izlivu skoro dvajset metrov globoko
vanjo s krasnimi slapovi.

Drugi po svoji krasoti znameniti kraj te pokrajine so
Plitvice, tako imenovane po potoku enakega imena. Tu so
pod Seliškim vrhom znamenita Plitvička jezera. Potok
Plitvice se cepi tu ob približno 80 m  visoki steni na dva
slapa. V globočini tvorita jezero, ki iz njega teče reka Ko*
rana. Poleg tega je tu še 12 jezer, ležečih drugo pod drugim,
iz katerih v slapih šumi voda. Semkaj prihaja vsako poletje
na tisoče ljudi gledat nepopisno lepoto slapov in jezer.

Podnebje v teh krajih ni tako ostro kot na Liki. Tudi
zemlja je ponekod plodovitejša. Vendar je še dosti apnenih
tal in zato tudi mnogo špilj in ponikalnic.

Prebivalstvo liske visoke planote je ubožno in odhaja
v tujino, da si kaj zasluži. Je pa silno močno in utrjeno.
Narodna pesem ga opeva v pesmi: »Junak sam iz Like.«

Ta del Savske banovine je pa tudi zgodovinsko jako
znamenit. Udbina je za Hrvate to, kar je Kosovo za Srbe.
Tu so Hrvatje leta 1493. doživeli velik poraz. Bosenski
Otman paša je pridrl v tem letu z mogočno vojsko do
Udbine. V bran se mu je postavil hrvatski ban Mirko
Derenčin. Njegova vojska je bila pa premajhna, zato jo je
Otman popolnoma porazil. Ban Derenčin sam je prišel
z množico ljudstva v turško sužnost, kjer je po treh mesecih
umrl od žalosti in jeze v temnici. Njegov sin Pavel pa je
padel v boju.

204

Sosednji Bihač, ki je že v Vrbaski banovini, in Udbina
sta bila pozneje glavni izhodišči Turkov. Odtod so delali
napade na sosednje naše kraje in odtod so pripravili tudi
napad na Sisek, kjer jih je leta 1593., torej prav 100 let po
strašnem porazu Hrvatov pri Udbini premagal hrabri An«
drej Turjaški. V tej bitki je padel turški poveljnik Hasan
paša, ki je utonil v Kolpi.

Bitko pri Udbini opeva tudi narodna pesem z naslovom
»Smrt bana Derenčina«, ki nas zelo spominja onih pesmi,
ki opevajo poraz na Kosovem polju.

Bitko pri Sisku je opisal v svoji baladi »Mea Kulpa«
naš pesnik Anton Aškerc.

Ciril. Petrovec.

166. Savska banovina.

V tej banovini živi preko dva milijona prebivalcev. Vsi
kraji niso enako naseljeni. Najgosteje je naseljeno Hrvat«
sko Zagorje, a naj redkeje Lika in Krhava.

Na severni strani Savske banovine je najskrajnejša
točka Drava pri Varaždinu, na južni Velebit pri Zrmanji,
na zahodni mesto Kastav in na vzhodni Osijek. Sosede
Savski banovini so Italija in Madžarska ter banovine: dunav«
ska, drinska, primorska, vrbaska in dravska.

Tla so v Savski banovini zelo različna. Na nekaterih
krajih se visoko dvigajo, na drugih so pa jako nizka. Od
zapada proti vzhodu se svet znižuje, od severa proti jugu
pa so gore vedno višje in obsežnejše ter se končujejo s
kamenitim Velebitom, najvišjo goro v banovini, ki deli kot
visok zid Savsko od Primorske banovine.

Gore med Dravo, Dunavom, Savo in Kolpo so obrasle
z lepimi šumami. Primeroma so nizke in opasane zlasti z
južne strani z manjšimi brčgovi in s holmi, po katerih se
vrste vinogradi, slivniki in nasadi orehov.

Gore južno od Kolpe in Save so znatno višje in veli«
častnejše. Namesto gostih šum štrli v nebo največ le golo
kamenje, namesto lepih dolin vidimo same kotline in po«
nikve. Poleg tega so tod globoke špilje, od katerih so
nekatere zelo prostrane in lepe. Ti kraji imajo tudi veliko
slapov in jezer.

205

Prostrane nižine se raztezajo le ob Dravi, Savi in Kolpi.
Ves svet ob teh rekah se znižuje proti vzhodu ter prehaja
v Podunavju v veliko Ogrsko nižino.

Vode v Savski banovini teko v dve smeri: proti vzhodu
v Črno morje, proti zahodu v Jadransko morje. Reke, ki
tečejo proti vzhodu, se vale polagoma in namakajo plodne
nižine, reke zahodne smeri so pa navadno kratke, teko brzo
in imajo velik strmec. Tudi ponikovalk je nekaj, ki se po
krajšem ali daljšem teku izgubljajo v ponikvah in se izlivajo
pod zemljo v Jadransko morje.

Podnebje je kaj različno. V obmejnih krajih je zelo
milo in toplo. Zaradi tega uspeva tudi tako drevje, ki raste
drugače le po gorkih krajih: oljka, smokva in datelj. Lika,
Krbava in vsi drugi kraji proti Kolpi imajo ostro podnebje.
Zima je zelo dolga, tudi sneg zapade na debelo. Poletje je
toplo in suho. V severnem in v zahodnem delu banovine
je splošno ugodno in zmerno podnebje, v vzhodni Slavoniji
pa imajo vroče poletje in ostro zimo.

Prebivalci Savske banovine se bavijo največ s polje*
delstvom in z živinorejo. Vendar pa niso vsi kraji enako
plodni. Zemljišča so v vzhodnem delu, zlasti ob morju,
Primorju, v Liki in Krbavi največ neplodna in so prikladna
edino za gorsko pašo. V severnem delu, zlasti v Sremu so
pa jako plodovita in pripravna za vsako gospodarsko pa*
nogo.

Gore hranijo v sebi dosti rudnin, ponekod celo zlato in
srebro, kopljejo pa samo svinec, baker in železo ter premog.
Apnenca in kamena za zgradbe je v izobilju. Poleg tega
so gore, zlasti na severu in vzhodu pokrite z gostimi šu*
mami. Ondotnji hrasti so izvrstni za brodove, doge in za
podloge železniškim tračnicam.

Tvornic ni veliko v teh krajih. Največ jih je okoli
velikih mest. Proizvajajo pa v njih železo, steklo, lončeno,
platneno, bombažno in leseno robo, usnje in papir. Male
obrtnosti so začele propadati. Mnogo blaga uvažajo iz tujih
tvornic.

Novejši čas se je zopet začela dvigati tudi trgovina.
Mnogo pripomaga k temu prevažanje blaga z ladjami po
morju in velikih rekah. Tudi lepih cest so veliko zgradili

206

novejši čas in razpredli tudi železnice. Največ železnic ima
vzhodni del banovine. Važna je najnovejša proga preko
Like in Krbave v Primorsko banovino.

Po hrv. čitanki.

167. Zagorje v Primorski banovini.

Ako gremo iz Like preko Velebita proti jugu, pridemo
v kraj z dvema glavnima gorskima grebenoma. Prvi greben
se razprostira na vzhodni strani banovine, tvori primorsko?
zetsko in vrbasko mejo in se vleče do reke Neretve. To so
Dinarske planine.  Drugi, zapadni greben pa se vleče
proti morju in ga imenujejo Primorske planine.  Di?
narske planine so jako visoke, toda proti Neretvi se vedno
bolj nižajo, Primorske planine pa so baš proti Neretvi
vedno višje.

Gorati kraj banovine, ki leži med Dinarskimi in Pri?
morskimi planinami, se imenuje Zagorje.

Vode, ki prihajajo iz planin, se zbirajo v vrelce, potoke
in reke. Kakor povsod na kraških tleh tudi tu ni veliko rek,
a še te tečejo kaj malo časa po zemlji. Glavne reke so
Zrmanja, Krka, Cetina in Neretva.

Z rman  j a prihaja iz Like in se vije skoraj do izliva
v morje vedno le med grebeni. Krka  izvira izpod neke
pečine pod Dinarsko planino, teče preko velikega polja,
dere večkrat globoko preko robatih skal, blizu mesta Skra?
dina dela krasen slap in se izliva pri Šibeniku v morje.
Cetina  izvira tudi pod Dinarsko planino, napaja poljane
in ravnice, preden pa se izlije v morje, napravlja še mnogo
krasnih slapov. Neretva  je najširša in najglobočja reka
Primorske banovine, pa ne izvira v tej, nego v sosednji
Zetski banovini. Po njej plovejo večje ladje in parobrodi.
V več rokavih se izliva v Jadransko morje.

Dosti je krajev, kjer se voda izgublja v ponikvah ter
pod zemljo ali pa se zbira po špiljah in iznova privira
na dan ter se izliva v potoke in jezera. Največ jezer te
vrste je po visokih plodnih ravnicah, ki jih imenuje ljudstvo
polja. Lepo je Kninsko  p o 1 j e, ki ga namaka reka
Krka. V vzhodnem delu banovine je največje in najširše
Senjsko polje,  preko katerega teče reka Cetina in na

207

katerem stoji mesto Senj.  V Senju se je ohranila lepa
narodna igra »s e n j s k a alka«.  Podobna je konjski tekmi
in se vrši vsako leto dne 18. septembra meseca. Vsi igralci
so oblečeni v prastaro narodno obleko. Suknja dokolenka
je iz modre svile in opremljena s srebrnimi zaponkami. Na
glavi nosijo klobuk z belimi perjanicami, na nogah čevlje
na trakove, pripasano imajo sabljo, v roki drže dolgo kopje
in za pasom sta zataknjeni dve kratki puški.

Zemlja rodi obilo žita in sadja, zato je ljudstvo precej
imovito. Prebivalci po brdih pa so jako siromašni in žive
samo od drobnice, ki nima tod dovolj paše. V brdih je
veliko koristnih rudnin. Blizu Senja kopljejo premog, asfalt
in kameno smolo.

V Zagorju so ljudje visoke in močne postave, temne
polti, črnih las, živega pogleda, krepke in odkrite besede.
Pošteni so in gostoljubni. Narodne svetinje ljubijo in skrbno
čuvajo. Tudi v daljnem svetu se radi spominjajo domovine
ter skrbe za napredek svojega naroda. Po hrv čitanki  j Pirc

168. Odakle si?

»Odakle si, momo, iz daleka 1’ svjeta?«

»Ja sam sestra vaša tamo oko Spijeta.
Kitnjasto mi ruho staro, starinsko je,
a Jadransko more ogledalo j’ moje.

To starinsko ruho tople grudi krije,
a u grud’ma ovim toplo srce bije.

U toploti ovoj srpski nad se zgreva,
ma da sam daleko od vaših krajeva.

Jedna krv je naša, jedne su nam želje,
jedna nam je tuga, jedno nam veselje.

Svoji nek se znaju, ma i na kraj sveta —
ja sam sestra vaša tamo oko Spijeta.«

Jovan Jovanovič Zmaj.

169. Drinska in Vrbaska banovina.

Imenovani banovini obsegata porečje Drine, Bosne in
Vrbasa, deloma tudi Une. Ponašata se s prostranimi šuma«
mi, z lepim poljem in z livadami. Prebivalci teh banovin

208

pridelujejo turščico in slive, ki jih v velikem izvažajo. Poleg
tega ponekod uspevajo južno sadje, vino in izvrsten tobak.
Rud je v izobilju, pa so jih doslej le malo izkopavali.

Obrtnost ni posebno razvita, dasi lepo napreduje izde*
lovanje kovin, platna in kož. Prebivalci izdelujejo poljsko
in domače orodje, orožje, posebno puške, sablje in hand*
žare. Kotlarji izdelujejo tudi različno posodo za domačo
potrebo.

Jako slove preproge, ki jih izvažajo v Sarajevo, Visoko,
Zenico in Fočo. Ženske umetno vezejo perilo, imovitejše z
zlatom in srebrom. Jermenarski, stolarski in krznarski obrt
tudi cveto.

Trgovina napreduje bolje, odkar so zgrajene železnice
iz Broda v Sarajevo, iz Metkoviča preko Mostara v Sara*
jevo in preko Kostanjevice in Dobrlina v Banjo luko. Naj*
novejša železniška proga veže preko Stolaca, Užic in Više*
grada Sarajevo z Beogradom.

Glavno mesto Drinske banovine je Sarajevo (do 70.000
prebivalcev), ki ima več srednjih šol. Mesto je zanimivo
tudi zaradi precejšnjega števila muslimanov, ki prebivajo
v njem. Tu se počenja družiti zapad z vzhodom. Drugi važni
kraji so: Tuzla, največji solni rudnik v državi, Brčka, važna
zaradi izvoza sliv, Zenica z železno obrtjo in Kreka blizu
Tuzle z znatnim premogovnikom. Poleg tega je ta banovina
znana po dobrem tobaku.

V Vrbaski banovini pa je sedež bana Banja luka. V
tej banovini so znatni rudniki za železo, baker, premog in
celo za srebro in zlato. Lubija pri Prijedoru slovi kot naj*
močnejši železni rudnik v državi. Znamenito je mesto
Jajce, kjer tvori Pliva ob izlivu v Vrbas krasne slapove.
Ta kraj je bil tudi srednjeveška prestokca takrat samostoj*
nega bosanskega kraljestva. (Travnik, Ključ itd.).

170. Zašto je Hercegovina kamenita.

Razgovarali se jednom Turci i raja hercegovačka:
»Hvala da je Gospodu Bogu, zašto je ovako naša Hercego*
vina brdovita i krševita, a nije poljevita kao Bosna, naša
posestrima?«

209

Odgovori jedan hodža: »Ja sam čitao u staroj knjiži,
kad je Bog po zemlji išao, pa gdje je što od prilike video,
da treba, naredio bi andjelu, koji je za njim nosio torbicu,
punanu piljaka, da onde baci jedan, a rekao bi Bog: »Ovdje
da bude planina, a ovdje brdo, a ovdje gomila, a ovdje
glavica, a ovdje polje.«

Kad su došli u Hercegovinu, prospe se andjelu torbica,
a u to Bog — da mu je za slavu — naredi: »A ovdje brdo?
vito i kamenito.«

Vuk Vrčevič.

171. Beograd in njegova okolica.

Južno od izliva Save v Dunav stoji na višini nad Savo
in Dunavom prestolnica kraljevine Jugoslavije — Beograd.

Od zahoda, severa in juga mu odpirata pristop Sava in
Dunav. Te vodni poti, ki se bolj ali manj obe stikata pod
Beogradom, dajeta kraljevemu mestu velik trgovski pomen.
Ni čuda, da so se od nekdaj že obračale v Beograd oči vseh
narodov!

Kratko dobo so bili njegovi gospodarji stari narodi.
Njegova zgodovina pa izpolnjuje tudi zgodovino Rimlja?
nov, Bizantincev, Bolgarov, Srbov, Avstrijcev in Turkov.
In ta zgodovina je bila burna ter polna izpremen.

Z višine, ki stoji na njej Beograd, je zelo prostran in
raznoličen razgled. Posejana ali z vinsko trto zasajena brda,
ki se nižajo v polkrogu od Dunava iznad Višnjice pa do
Save iznad ustja Topčiderske reke, ga obdajajo z južne
strani. Izza teh brd se dviga kopasta Avala s krasnimi
šumami. S prostim očesom vidimo na njej razvaline starega
mesta Žrnova.

Daleč od zahoda strme kvišku visoki vrhovi: Jablanik,
Medvednik, Cer in Vidojevica, ki se dviga iznad Lešnice
ne daleč od reke Drine.

Preko Save na severozahodu se v daljavi ozira na nas
Fruška gora, v neposredni bližini pa se spušča v nizko sav?
sko ravnino vzhodni Srem. Na njegovem skrajnem delu,
ki se opira ob sam Dunav, se beli beograjsko predmestje
Zemun.

u

210

Na severovzhodu gledamo preko Dunava na enolični,
ravni Banat. Ta je ob dolgotrajnem deževju ves pod vodo.
Takšen spominja na Panonsko morje! ki je tod valovalo v
davnih dobah.

Od vzhoda se belijo lične hiše pančevske, v daljavi za
njimi pa opazimo v megli že zadnje izrastke Sibinjskih
Karpatov. p 0  vi. Kariču.

172. Kosovo.

Kosovo polje je kotlina sredi Balkanskega polotoka
in je približno 64 km dolgo in 14 km široko. V njegovem
južnem delu so velika močvirja, ki so že večinoma umetno
osušena. Na Kosovem polju raste prek in prek rdeče cvetje,
ki se zove »božur«. Po velikosti in obliki je to cvetje
podobno potoniki. Kadar cvete, je vsa obširna planota odeta
v temnordeč plašč. Ta cvetica je zrasla iz krvi junakov, ki
so jo prelili na tem polju v boju »za krst časni i slobodu
zlatnu«.

Glavna kosovska prometna žila je železnica iz Soluna
na Skoplje, Kačanik, Lipljan do Mitroviče. Od nje vodi
cesta do Prizrena in dalje na Skader. Iz Prištine drži cesta
ob Labu do Niša. Na Kosovem se križajo glavne prometne
smeri od Carigrada do Jadranskega morja in v Drinsko
banovino ter iz Soluna k Dunavu.

Kosovo polje je bilo zaradi svoje lege vedno bojišče v
balkanskih vojnah. Tu so se v letih 1072.—1094. borili Srbi
štirikrat proti Grkom. Slavno pa je postalo ime Kosovo po
veliki bitki med Srbi in Turki na Vidov dan, 15. junija
(starega Štetja) leta 1389. Po  Konstantinu Jirečku.

173. Šumadija.

Severno od Macedonije in Raške se razprostira posebno
proti vzhodu hribovita pokrajina, ki sega do Dunava. To
je Šumadija. Zahodni de.l te dežele meji na bogato žitnico
— Mačvo, ki ji je glavno mesto Šabac. Južno od Beograda
je gora Avala, ki skriva v svojem osrčju svinčeno rudo. Pod«
jetni Beograjčani grade na Avalo krasno cesto, ki jim bo
nudila najlepše izprehode.

211

Bogata je dolina ob Moravi. Gosto je naseljena, ima
mnogo mest, pa tudi vasi so podobne majhnim mestom.

Najvažnejši kraj v vzhodnem delu Šumadije je Maj s
danpek med rekama Pekom in Timokom. Srbi so z velikimi
žrtvami ustanovili to mesto sredi 19. stoletja. V njegovi
okolici je mnogo železne, bakrene in svinčene rude. Vmes
sta tudi srebro in zlato. Blizu bolgarske meje je mesto Ne*
gotin. Njegova okolica slovi po znameniti vinski trti.

Prebivalstvo Šumadije se bavi z vsemi panogami kme*
tijstva, zlasti z živinorejo, s svinjerejo in s sadjarstvom.
Jako je razvit tudi domači obrt.

Tit Grčar.

174. Kosovska Stara Srbija.

V Srbiji ni pokrajin, ki bi se mogle ponašati s toli*
kimi zgodovinskimi spomini kot Kosovo in Metohija. Med
mnogimi važnimi spomeniki iz velike srbske prošlosti so
imenitni zlasti Prizren, Novo brdo, Zvečan, Peč, Dečani in
Gračanica. Po pravici so imenovali že stari pisatelji te kraje
»kraljico in carico prave Srbije«.

Ni tu visokih, težko prehodnih gor, zato je bila trgovina
s sosednjimi pokrajinami vsekdar jako živahna.

V kosovski Stari Srbiji rastejo veliki hrastovi in bukovi
gozdi, zelene bujni pašniki in livade. Redki so vinogradi,
obilo pa je prostranih žitnih njiv, zlasti goje pšenico in
koruzo.

Na Kosovem je razvodje med pritoki Egejskega in
Črnega morja. Razvilo se je na dnu nekdanjega Kosovskega
jezera. Glavni vodi sta Nerodimka in Sitnica, ki dobivata
več manjših pritokov. Nerodimka teče skozi južno Kosovo
in se izliva v Lepenac, Sitnica se pa izteka pod Mitrovico
v Ibar.

Poedini deli prostrane kotline imajo različna imena.
Najširši — glavni del — ima večja kraja Prištino in Vučitrn.

Skoro v sredi med Prištino in Vučitrnom se izliva v
Sitnico Lab, ki prihaja iz Labske župe ali z Malega Koso*
vega. Tam, kjer se končuje Labska soteska in prehaja v
Kosovo polje, je izvršen eden največjih svetovnih dogod*
kov: kosovski boj.

u*

212

S Kosovim so vezane in od njega gospodarsko odvisne
sosedne kotline in prostrane doline, tako z juga Sirinič,
Gornja in Dolnja Morava. Okoli pravega širokega Koso*
vega j 6  na zapadu Drenica z Lapušnikom, a na se vero*
vzhodu Podujevo. V gornjem delu Laba je župa Belasica,
ki se imenuje v spominskih ostankih tudi Vrhlab, brez raz*
loga se je pa udomačilo za Lab ime Malo Kosovo.

Zemlja je črna, rodovitna in rodi bolje ob suši nego
ob moči. Največ sejejo pšenico, ječmen in koruzo, sade
krompir, sejejo luk in ljutiko (papriko). Goje tudi dosti
živine, zlasti ovac, konj in koz. Na Kosovem uspeva tudi
vsakovrstno sadje, n. pr. slive, jabolka in hruške. Od celo*
kupne kosovske pšenice porabijo samo četrtino doma, ves
preostali pridelek pa izvozijo v Solun.

Kaj preproste so koče na Kosovem polju. Zgrajene so
od pletenine, oblepljene z blatom in pokrite največ s slamo.
K vsaki hiši spada tudi velik dvor, zato so kosovska sela kaj
obsežna. V njih so se ohranili nekateri kaj lepi običaji.
Tako ima skoro vsaka koča »gusle« in skoro vsak zna gosti
na strune in svirati v dudo. Dalje slave badnji dan, t. j.
kresni dan. Ta dan žgo na večer slamnate kresove. Jako
lepo praznujejo Božič in časte Jurijev dan.

Za pravo Kosovo so velikega pomena mesta, ki leže
tik ob železnici ali prav blizu nje.

Iz Skoplja se pripeljemo po železnici do prve take po*
staje, zvane F e r i z o v i č, važne kot križišče potov in kot
trgovska postaja. Ker živi tu malo Arbanasov, je še precej
varno mestece. Danes šteje že nad 200 trgovin in skladišč,
zlasti za kosovsko žito.

Dalje proti severu, pa nekoliko oddaljeno od železnice,
leži Priština,  med današnjimi mesti na Kosovem gotovo
naj starejše. Potisnjena v vzhodni rob najširšega kosovskega
predela ima lice pravega kosovskega mesta.

Priština je bilo eno znamenitejših mest srednjeveške
Srbije, večkrat celo prestolnica srbskih kraljev.

V njeni bližini na jugu se dviguje monastir Gračanica,
božji hram, kjer so srbski junaki pred bojem na Kosovem
prejeli sv. obhajilo. Leta 1321. dovršena Gračanica ima pet
kupol. Stene monastirja so od klesanega kamena, polože*
nega v vrste med dva ali tri sklade opeke, in ker cerkev ni

213

ometana, se menjava rdeča barva opeke s sivozelenkasto
bojo kamena. Na cerkvi ni skoro nikakih kipastih okraskov.

Med Prištino in Labom se je bila kosovska bitka. Ob
levi strani pota, ki pelje v Vučitrn, je grobnica sultana
Murata, džamija s krasnim mavzolejem, kjer sta pa samo
srce in drob Muratov, telo samo je shranjeno v neki džamiji
v Brusi v Mali Aziji.

Važna je dalje proti severu Mitroviča,  najživah«
nejše kosovsko mesto, odkar je zgrajena železnica. Leži
namreč v najsevernejšem delu Kosovega, kjer se končava
železnica in začenja bosenska pot. Na to zadnjo postajo
so navezani Kolašnici in Metohija, znatni deli severnega
Kosovega in Ibarske doline. Zelo važna je Mitroviča zatega«
delj, ker je izvozna in uvozna postaja Novopazarskega
sandžaka. Zato je na Kosovem glavno trgpvsko mesto, s
katerim bo mogel tekmovati samo še Ferizovič.

S Kosovim je zvezana tudi Metohija.  Metohija se
imenuje severni del kotline okoli izvira Belega Drima. V
njej je glavno mesto Peč.  Zaprta severnim vetrom je Me«
tohija kaj rodovitna. Navadno žanjejo po dvakrat v letu,
travnike in košenice pa kose celo po trikrat. Osobito uspeva
sadje, veliko bogastvo leži tudi v borovih, jelovih in smre«
kovih šumah.

Med podrimskometohijska mesta prištevamo Prizren,
Peč in Dakovico,  mesta plodnih kotlin, ki so danes
oddaljena od glavnih prometnih črt in žive poglavitno le od
svoje okolice.

Največji je po legi in velikosti Prizren.  O njegovi
prošlosti v najstarejših časih ni dosti znano. Šele za carja
Dušana vemo, da se je kaj rad mudil v Prizrenu ki se je
tedaj razvil do vrhunca. Bil je eno naj večjih in naj slav«
nejših trgovskih mest. V njegovi okolici je še nekaj sledov
carskih dvorcev ter mnogo vlastelinskih letovišč. Tudi
pozneje, ko so ga že zavzeli Turki 1455. L, je ostala trgovina
v Prizrenu kaj živahna. Zatem se je razvila zlasti obrtnost.
Znano je bilo prizrensko orožje in cenjena tam pridelana
svila.

Prizrenski grad je postavljen na mestu nekdanje bizan«
tinske trdnjave. Ta grad je imel mnogo obokov, podze«
meljskih hodnikov in vodovodov. Na vzhodni strani trd«

214

njave je bilo napravljeno posebno poslopje za vodnjake.
Ko so zavzeli Prizren Turki, je bila trdnjava razrušena.

Tri četrti ure hoda proti jugovzhodu v Bistriški soteski
so razvaline prastarega gradu Višegrada. Tu je bila nekdaj
bizantinska stražnica, postavljena na najširšem kraju v
Bistriški dolini. Srbi so jo pretvorili v grad in sezidali v
njem cerkev sv. Nikole.

Tudi današnji Prizren je znamenito trgovsko in obrh
niško mesto, Zanimajo nas mnogobrojna rokodelstva bab
kanskega vzorca. Priznana so filigranska dela (zlata ali sre*
brna pletenina), zlasti izdelovanje s srebrom okovanih čibu*
kov. Po teh domačih izdelkih si je pridobil Prizren velik
sloves. Po njem se ravnata okus in moda onih krajev. Jako
je razvita trgovina tudi z drugimi kraji, posebno s Skadrom,
z Beogradom in s Sarajevom.

Železniška postaja za Prizren je Ferizovic.

Po legi je Prizren imel v prejšnjih časih mnogo večji
pomen nego danes. Narodna pesem ga zove »srbski Carb
grad«. Skrit pod Šar planino je bil Prizren na krajišču države
Nemanjičev. Težko je bilo priti vanj z vojsko, a s spret*
nimi napadi je mogel njegov gospodar osvajati tudi kraje,
ležeče južno od Šare.

Severozahodno od Prizrena leži Dakovica  v rav*
niči okoli reke Erezike. Po pretežni večini prebiva tu še
divje pleme Arbanasov, zaradi katerih se podjetni trgovci
ne naselijo ondi in se mesto ni moglo razviti.

Severno od Dakovice leži Peč.  Po lepi legi je podoben
celo Prizrenu. Je središče Metohije in sosednjih planinskih
pokrajin. Milo podnebje ima in bogato okolico, v kateri
jako uspevajo sadjarstvo, vinogradništvo, svilarstvo in
duhan. Kot v Prizrenu so tudi v njem razvita vsa rokodeb
stva balkanskega vzorca.

Poleg Gračanice sta izmed najznačilnejših spomenikov
stare srbske umetnosti najbolj ohranjeni še patrijarhalna
cerkev in Visoki Dečani.

Patrijarhija v Peči je prostrana, a nizka. Prvotno
zgradbo je postavil v 13. veku drugi srbski arhiepiskop,
učitelj sv. Save, sv. Arsenije. Ker je bila torej v Peči srbska
patrijarhija, je bila dolgo časa duhovno središče srbskega

215

naroda. Še sedaj je »Sv. Patrijaršija« veliki znak narodnega
edinstva.

Tri ure od patrijarhije leži ob znožju metohijskih
planin monastir Dečani ali Visoki Dečani,  naj slav*
nejša »zadužbina« velike srbske prošlosti in njene prosvete
v 14. stoletju. Ruski konzul Hiljferding misli, »da so Visoki
Dečani najlepši in naj znamenitejši srbski monastir, naj*
boljši spomenik srbske veličine in pobožnosti, najdovrše;
nejše delo bizantinske umetnosti.« Cerkev ima obliko križa
z okroglo in visoko kupolo, prekrita pa je s svinčenimi
pločami, ki so neki tako debele, da jih ni bilo treba še nikdar
obnoviti. Na vrhu kupole stoji prastar križ od čistega srebra.
Tudi notranjščina je jako dragocena.

Po dr. Dedijeru J. Pirc.

175. Stara Raška.

Na severozapadu Kosovega polja je planina Rogozna,
ki se začenja od Banjške nad. Mitrovico in se razprostira
do Novega Pazara. Rogozna je prostorna in plečata pla;
nina, ki zagraja široke kotline Stare Srbije proti krševitim
planinskim predelom zapadnih srbskih zemelj. Na zapadu in
severu od Rogozne so okrožja Stare Raške ali Novopazar*
skega sandžaka, ki se po podnebju, rastlinstvu, gospodar;
stvu in narodnem življenju znatno razlikujejo od vseh
okrožij Nove Srbije. Tu ni več prostranih in ravnih kotlin.
Vso pokrajino zavzemajo visoke, težko prehodne planine.

Ena največjih celot v Stari Raški (Zetska banovina) je
Novopazarsko polje, katerega glavno mesto je Novi
P a?  ar.  Vanj pridemo lahko iz Sarajeva po lepo zgrajeni
cesti ali pa preko Rogozne iz Mitroviče, zadnje železniške
postaje na Kosovem. Novi Pazar je že od starih dob važno
trgovsko mesto in tudi še sedaj velikega pomena na poti
med Prizrenom in Sarajevom. Leži v naj bogatejšem delu
Novopazarskega polja. Nanj je navezan večji del okolice.
Glavno mesto je in glavno počivališče na bosenskem potu,
ki vodi od Mitroviče v Bosno.

Med potjo Novi Pazar—Sarajevo leži Sjenica,  okoli
katere so bile močne utrdbe. Na prostranem, toda neplod*
nem Sjeničkem polju pridelujejo le oves in ječmen, pasejo

216

pa^velike črede ovac. Pri Sjenici se pot cepi. Južni pot drži
v Prijepolje, severni pa v Novo Varoš. Pod Pribojem se
oba pota zopet združujeta.

Prijepolje  leži v ozki, a kaj lepi dolini ob obeh
bregovih Lima. Ker pa ta reka ob vsakem deževju ali ob
tajanju snega zelo naraste ter poplavi okolico, je Prijepolje
ob takih časih vedno pod vodo. Prebivalci se pečajo po
večini s trgovino. Prijepolje ima tudi mnogo lepih zgradb.

Tudi vNoviVarošise  pečajo prebivalci s kupčijo,
zaradi slabih prometnih zvez pa trgovina ne uspeva kaj
prida. Na brdih okoli Nove Varoši so še ostanki Kara*
dordevih okopov iz 1. 1809.

Zahodno od Prijepolja leži Pie vij e v majhni kotlini
Plevljanskega polja. Mesto je snažno in lepo. Srbi in musli*
mani imajo tu vsak zase po več šol in društev. V trgov*
skem pogledu ni Plevlje posebno važen kraj, zlasti odkar
je ukinjen promet z Dubrovnikom. Izvažali so volno, kože
in mnogo iztočnih proizvodov, uvažali pa po večini koloni*
jalno in manufakturno blago.

Po dr. Dedijeru.

176. Gornje Povardarje.

Najzgornjejši del Povardarja je sam zase celota. Ob*
krožajo ga od vseh strani visoke planine. Na severu proti
Kosovemu polju, Metohiji in dolini južne Morave ga za*
pirajo gore Sar, Črna gora (Karadag), Rujno in Kozjak. Na
zapadu ga oklepata Golešnica in Babuna, na jugu pa Veleška
soteska. Vzhodno mejo tvorita reki Bregalnica in Zletov*
ska reka.

Po podnebju, rastlinstvu in narodnih običajih se raz*
likujejo zlasti planinske župe v Gornjem Povardarju od
vseh drugih, to pa posebno zaradi hribovite lege in oddalje*
nosti od drugih žup.

Središče Gornjega Povardarja je Skopska  ko*
11 i n a, v katero se stekajo vse prometne žile vsega okraja.
Obstoji pa iz več okolišev. Okolica Skopske kotline je po*
sebno lepa. Vidijo se nebotični planinski skladi, večinoma
goli, ponekod šumoviti, dalje tudi lepe gorske skupine z
ostrimi vrhovi. Najlepši in najvišji skupini sta Jakupica in

217

Ljubotin. Mogočen je pogled na ta vrhova in to tem bolj,
ker sta tudi poleti pokrita s snegom. Poleg tega se odlikuje
Skopska kotlina z velikim številom ozkih in globokih tesni.

V Skopski ravnini je še mnogo močvar. To so zadnji
ostanki nekdanjega vardarskega korita, ki pa ga je opustila
reka in začela teči bolj proti severu. Sicer je pa ostali del
medvodja najplodovitejši del Skopskega polja.

V jugovzhodnem delu Skopskega polja se Vardar po*
sebno ob spomladanskem in jesenskem deževju vedno raz*
liva in poplavlja večji del doline. Tudi mnogo drugih rek
ne more do Vardarja, ampak teko kar po polju. Zaradi tega
nastane ob takih letnih časih na tem polju pravo jezero,
ki se sicer odteče, a zapusti še mnogo vode in močvar. Zato
se ves ta kraj imenuje Blato ali Blatija. Ta jezera so ob
robeh obrasla z bičevjem, ki ga uporablja prebivalstvo v
domačem gospodarstvu.

Ovčje polje  je rodovitna pokrajina, ki se dviga
valovito iznad Skopske kotline. Največ sejejo pšenico in
mak. Tudi vinogradov imajo precej, vendar pa kaže vse,
da se bodo skoro pečali več z živinorejo nego pa s polje*
delstvom. Že sedaj vidimo po pašnikih nekatero čredo ovac
in velike trume konj in goved. Ovce imajo lepo in dolgo
volno, ki jo prebivalci drago prodajajo, okoličani pa tudi
zelo cenijo goved. Vendar pa so prebivalci Ovčjega polja
najbednejše ljudstvo v Skopski dolini.

V Skopski ravnini pridelujejo veliko vina in žita, manj
duhana in maka. Negujejo tudi lan in konopljo ter svilo*
prejko. Sela okoli Katlanovskega jezera se veliko bavijo
z ribarstvom.

Na splošno je pa Tetovska kotlina  ena najbo*
gatejših pokrajin na vsem Balkanskem polotoku. Ljudje
pridelujejo veliko več, nego potrebujejo doma, in to zlasti
koruze, ječmena, rži in ovsa. Priznan je tudi tobak. Od
Tetovske Bistrice do Kačaničke soteske je cela šuma sad*
nega drevja. Znana so zlasti gostivarska jabolka, ki so jih
v velikih količinah izvažali celo v Carigrad. Najlepše vrste
imenujejo »dulabije«. Tetovska kotlina je tudi bogata šum.
Prebivalci se bavijo največ z oglarstvom in drvarstvom.

Po ogromni večini so prebivalci v Gornjem Povardarju
pravoslavni in mohamedanski Srbi. Poleg njih pa žive še

218

Turki, Albanci, Vlahi in Cigani. Koče imajo razvrščene v
okoli begove hiše, z navznotraj obrnjenim pročeljem, tako
da je videti s polja le en sam zid. Pota vodijo navadno
okoli sel ali poleg njih, jako redko pa skozi nje. Bela, z
opeko krita begova hiša se dviga ponosno iznad drugih,
ima običajno oddelek za moške (selamlik) in oddelek za
ženske (haremlik). Okoli njih so druga poslopja za služim
čad, konje in žito. Koče Seljakov so pa kaj preproste,
manjše in pokrite s slamo. Na ograjenem dvorišču sta le
gumno in »burna«, t. j. krušna peč.

Po dr. Dedijeru.

O -

177. Mesta v Gornjem Povardarju.

Eno najstarejših mest na Balkanskem polotoku je
Skoplje,  sedaj glavno mesto Vardarske banovine in
sedež bana. Še preden so Rimljani osvojili te pokrajine, je
stalo to mesto. Pozneje je bilo prestolnica srbskih carjev,
zlasti Štefana Dušana in Uroša. Preden so zavzeli Carigrad,
so smatrali tudi turški sultani Skoplje za eno svojih preš
stolnic. Skoplje je bilo že največje in najimenitnejše mesto
na Balkanu, a leta 1689. so ga Turkom vzeli Avstrijci in
general Picolomini ga je dal zažgati. Pogorelo je vse, ne
ena hiša ni ostala. Od tedaj se ni moglo dvigniti več stoletij,
šele odkar vodi mimo njega železnica, je postalo središče
Kosovskega okrožja. Danes je eno največjih in najvažnejših
mest na polotoku.

Skoplje leži ob obeh bregovih Vardarja. Večji del je
na višjem levem, manjši pa na nižjem desnem bregu. Na
severozapadni strani se vzdiguje Dušanov grad, ki je ščitil
nekoč vhode v bližnje doline.

Glavni del mesta je na levi obali Vardarja. V tem delu
stoje najstarejše zgradbe, ki so jim temelji ostali še izza
požara. Tu vidimo celo vrsto tesnih, raznovrstno zakriva
ljenih ulic, prekritih z lesenimi krovi. V njih so prodajalnice
z raznovrstno robo in mnogobrojne rokodelske delavnice.
Tu najdemo rokodelca, kakršnegakoli hočemo, vse, kar
potrebujemo za peko, za kuho ali za hrano sploh. V Skoplju
vidimo nad 26 turških molilnic ali džamij. Pred marsikatero
je okusno izdelan vodnjak. Tudi drugih cerkev je precej.

219

Če se peljemo iz Skoplja z železnico proti severo*
vzhodu, pridemo v Kumanovo,  mestece ob važnem
razpotju. Podnebje je tu ostrejše nego v Skoplju, poletna
vročina hujša. Tudi zime so zaradi severnih vetrov znatno
hladnejše, to pa zaradi bližine velikih planin in kumanov*
sko*preševske odprtine, skozi katero prodirajo mrzli severni
vetrovi v Skopsko kotlino. Poleg obrtov se pečajo ljudje
veliko s poljedelstvom. Tudi trgovina je jako razvita, zlasti
z žitom, živino in vinom. V kumanovski okolici pridelujejo
veliko opija. Kot važna železniška postaja in gospodarsko
središče ima Kumanovo veliko bodočnost.

Če gremo od Kumanova dalje po cesti, ki vodi proti
vzhodu, pridemo v Krivo  P a 1  a n k o. V soteski Krive
reke ležeče mestece se je razvilo le spričo živahnih pro*
metnih zvez in zaradi železnih rudnikov v bližini. Hiše so
zgrajene na ta način, da gleda zgornja preko spodnje. Tako
ima vsaka hiša odprt razgled v dolino in na nasprotno
stran. V Krivi Palanki sta precej razvita železna industrija
in rudarstvo.

Južno od Krive Palanke leži K r a t o v o med visokimi
gorami. Ulice so vijugaste in često tako strme, da je težko
hoditi po njih. Hiše so največ naslonjene druga na drugo,
vsaka je pomaknjena nekoliko naprej in se vzpenja, kot
da je postavljena za stopnico više. Iznad množice zbitih
hiš se dviga precej vitkih minaretov. Na ta način so po*
stavljene hiše samo v rudarskih krajih, in res so pred
mnogo leti kopali tu srebrno rudo.

Jugovzhodno od Skoplja leži ob vhodu v Veleško so*
tesko mesto Veles  ob obeh straneh Vardarja. Veles je
jako staro mesto. Baje je stalo že 216 . leta pred Kristom
z imenom Vilazora. Ko so Turki osvojili Macedonijo, je
prišel v njih oblast tudi Veles.

Vzhodno od Velesa, prav pod Plaskavico planino leži
S t i p. Zgodovina ga navaja jako rano. Okolica, posebno
Ježevo polje, je kljub kamenitosti še dosti rodovitna. Sejejo
koruzo, pšenico in mak, ki ga izvažajo zlasti v Solun. Štip
ima lice lepega in velikega mesta turškega sloga. Zlasti so
lepe mnogobrojne turške hiše. Poleg Srbov in Turkov šteje
prebivalstvo tudi dosti Ciganov.

220

Preden je bila zgrajena železnica, je bil Štip eno naj;
važnejših trgovskih središč Macedonije in Stare Srbije.
Zveze je imel z vsemi sosednjimi bolgarskimi kraji. Raz;
vita je bila zlasti trgovina z lisičjimi, zajčjimi, kunjimi in
drugimi kožami. Z železnico po vardarski dolini je ponehala
trgovina. Pozneje so pospeševale promet samo še živahne
karavane mezgov in konj, natovorjenih s smolo, s petro-;
lejem in z drugim blagom. Ohranil se je ta način prenašanja
blaga iz kraja v kraj zaradi krajše in cenejše poti. Danes
pa ima Štip redno železniško zvezo z Velesom. Ta železnica
je izpeljana do Kočan.

Zahodno od Skoplja leži v lepi dolini Tetovo,  bo;
gato mesto, polno toplic, izvirkov in tekočih vod, in naj;
zdravejši kraj v tej dolini.

Južno od Tetova je mestece G osti var,  ki se mu
pozna povsem turško lice. Zanimanja vredne so le lesene
prodaj alnice, »dučani«.

Po dr. Dedijeru J. Pirc.

178. Naša Macedonija.

Pojdimo iz Velesa po cesti, ki drži v jugozahodno smer!
Med visokimi odrastki Babune planine Izdolbena pot nas
privede v mesto Prilep,  prvi največji kraj v južnem
delu Vardarske banovine.

Med vsemi mesti in gradovi v Srbiji je bil Prilep v
starih časih srbskemu narodu najljubši, zato je v srbski
narodni pesmi redkokatero mesto tako opevano kakor
Prilep Kraljeviča Marka. Narodna ustna izročila so oprta
na Kosovo in na Prilep. Tudi v največjih in najlepših sku;
pinah srbskih narodnih pesmi je opevana srbska prošlost,
ki sta ji središče Kosovo in Prilep.

Priljubljenost Kosovega je laže umevna, Prilep pa ni bil
nikdar ne največje niti ne najlepše mesto. Velika priljub;
ljenost Prilepa prihaja samo od tega, ker je bil prestolnica
Marka Kraljeviča, najznamenitejše osebnosti pri vseh Jugo;
slovenih. Drugače pa Prilep ni posebno živahno mestece,
tudi ne leži ob kakem važnejšem prometnem potu.

Zahodno od Prilepa je na drugem kraju kotline precej
veliko mesto Kruševo,  ki je eno najviše ležečih mest na

221

Balkanskem polotoku. Ulice so razpeljane po strmih straneh
brda Grumenja, zato so vse strme, ozke in vijugaste. Hiše
so še dosti okusno zgrajene iz granita. Vsaka ima na pro*
čelju lično ozaljšan balkon.

če gremo iz Prilepa proti zapadnemu robu Pelagonijske
kotline, vidimo že od daleč Perister,  2600 m  visoki vrh
mogočne Nerečke planine. Pod njim se dvigajo v nebo
vitki minareti mesta B i t o 1 j a.

Redko je mesto, ki bi imelo toliko praznih, nepozidanih
prostorov —- megdanov — kot jih vidmo v Bitolju. Odli*
kuje pa se z veliko lepimi trgovinami. Znamenit Je bazar,
kjer dobimo lahko preden in nepreden bombaž, najlepšo
francosko in kitajsko svilo, perzijske preproge, krasne čilime
iz Prilepa in iz Kozana. Mesto ima tudi mnogo trgov, kjer
prodajajo razno blago: na žitnem trgu vsakovrstno žito in
moko, na »pekmez=pazaru« marmelado, med, poleti celo led.
Tudi je vsakovrstnih rokodelcev v Bitolju, vsi so pa orga*
nizirani v zadrugah. Bitolj je bil središče vsega verskega in
narodnega gibanja v tem delu banovine. Med prebivalci je
največ pravoslavnih Srbov, potem Turkov in Arbanasov,
dalje Cincarov in Grkov.

Stare mestne hiše pripadajo vobče vzorcu povprečne
balkanske mestne hiše. Tukaj je pri njih značilno le to, da
zavzemajo veliko prostora, da so vse z licem obrnjene
navznotraj in da oklepajo tudi veliko dvorišče. Tako so še
najbolj podobne velikim krčmam ali karavanskim postajam.

Na jugovzhodu od Bitolja se dviguje zgodovinsko*
slavni Kajmakčalan.

Iz Bitolja pridemo proti zapadu čez razrito gorovje po
slabi cesti do mesta Ohrida.  Ohrid je znan že izza starih
dob. Za časa Dušana ga je upravljal Branko Mladenovič, oče
Vuka Brankoviča. Pozneje je pripadal državi Kraljeviča
Marka. Važno vlogo je igral v cerkvenem življenju balkan*
skega naroda.

Ohrid je po legi jezersko mesto. Ribji lov je bil že v
davnih dobah in je še danes stalen poklic znatnega dela
prebivalstva. »Riba od Ohrida«, hvaljena v narodnih pesmih,
sluje za najokusnejšo v večjem delu Balkanskega polotoka.
Zaradi milega podnebja prospevata tudi vrtnarstvo in
Sadjarstvo. Po dr. Dedijeru J. Pirc.

222

179. Solun.

Solun je po svoji legi najvažnejše primorsko mesto,
ker veže po najkrajši poti vso srednjo Evropo s Sueškim
prekopom. Napredovati je začel izza otvoritve imenovanega
prekopa in dograditve Moravsko*vardarske in Bitoljske
železnice. Od tedaj je postal najvažnejše pristanišče za
izvoz surovin balkanskih dežel in za vzhodno trgovino ne*
katerih srednjeevropskih držav. Jugoslavija je sklenila do*
govor z Grčijo o svobodni jugoslovenski coni v solunskem
pristanišču. Iz Soluna izvažajo zlasti žito, bombaž, tobak,
svilne zapredke, mak, živino, volno, kože, kozjo dlako. V
Solunu so tudi tvornice, ki izdelujejo bombaž, usnje, kovine,
barve, milo. Poleg teh je pa tudi več parnih mlinov.

Solun ima čisto trgovsko lice. Sloveč je solunski bazar,
dolg celo ulico, pokrito z lesenim krovom. Ko odpirajo
trgovci vsako jutro prodajalnice, porazobesijo skoro vso
robo na ogled. Ali solnčna svetloba in čist zrak ne segata
v ta bazar, zato so trgovci navadno bledih in upadlih lic.

Na jugovzhodu Soluna je novi, najlepši del mesta,
Kalamarija, podolgovata vrsta vil, podobnih vilam na otoku
Krfu in Prinkipu pri Carigradu. Po dr Dedijeru  j. p irc .

180. Kraljevina Jugoslavija.

Gorovje.  Severni del naše kraljevine sega v alpsko
gorovje. Greben Karavank  je prirodna meja Savske in
Dravske doline, ki ju vežeta v zgornjem delu Podkoren*
sko sedlo  in prelaz Ljubelj,  niže doli pa Jezerski
prehod.  Med Savsko in Dravsko dolino se dviga greben
Karavank z naj višjim vrhom Stol  (2236 m)  in znano izletno
točko Golico  nad Jesenicami. Na zapadu se dviga kot
visok zid lok Julijskih planin  z očakom T r i g 1 a *
vom (2863 m), ki je obenem naj višji vrh v državi.

Njih nadaljevanje onstran Ljubljanskega polja so S a *
vinjske planine  z najvišjim vrhom Grintavcem
(2558 m). Lepota naših alpskih pokrajin zanima hribolazce
in ljubitelje prirode.

Južno od Julijskih Alp se pričenja K r a s, ki se razteza
v smeri proti jugovzhodu po vsej naši državi in tja doli

223

preko Albanije in Grške. Čudovit svet je to, poln pod*
zemeljskih jam in prostorov. Reke teko po veliki večini pod
zemljo, le tu in tam se prikažejo na svetlo. Podzemeljski
prostori imajo dostikrat kaj lepe kapnike. Najbolj sloveča
je v tem oziru Postojnska jama,  ki jo pozna že ves
svet. Kjer so na Krasu  posekali gozdove, tam je deževje
odneslo prst in ostavilo golo kamenje. Pusta in žalostna je
ta pokrajina. Prebivalci imajo mnogo truda za obstanek.
Kjer je pa Kras pogozden, se ne razlikuje veliko od naj*
lepših in najrodovitnejših krajev, primanjkuje le vode.
Najviše se vzpenjata na kraškem svetu Kapela,  ob morju
pa Velebit.  Med Primorsko, Vrbasko in Zetsko bano*
vino so Dinarske Alpe.  Potem se ob obrežju še enkrat
dvigne Kras. Tam sta mu naj višji gori Lovčen in Ori*
j e n. Nato prehaja v nižino Skadrske kotline, kjer je S k a *
drsko jezero.  Voda tega jezera se izteka v D r i m, ki
mu je povirje v albanskih pokrajinah. Med Savo in
Kolpo  se razprostira Dolenjsko gričevje.  Po
severnih obronkih je poraslo z gozdovi, po južnih pa je
posajeno z vinsko trto. To gričevje zapira podolžno go*
rovje Gorjanci.  Vzhodno od njih se pričenja velika
ravnina. V Savski banovini so le nizka brda. Najznameni*
tejša pa je F r u š k a g o r a. V vzhodnem delu naše države
se dvigajo tudi visoka gorovja, ki so dobra naravna meja
naše države na tej strani. Ta gorovja spadajo k gorskim
skupinam Rodopskega gorstva in Balkana.

Politična razdelitev.  Jugoslavijo delimo v 9 ba*
no vin. Te so: Dravska, Savska, Vrbaska, Primorska, Drin*
ska, Zetska, Dunavska, Moravska, Vardarska banovina in
Uprava mesta Beograda.

Dravska banovina obsega vse tiste pokrajine, koder
prebiva jezikovno pleme Slovencev. Glavno mesto banovine
je Ljubljana (58.000 prebivalcev).

Savska banovina obsega pokrajine, v katerih prebiva
jezikovno pleme Hrvatov. Glavno mesto je Zagreb (150.000
prebivalcev). Znamenita mesta so dalje: Karlovec, Sisek,
Varaždin, Čakovec, Osjek, Djakovo, Hrvatski Brod ob
Savi. & Savski banovini spadajo tudi otoki Krk, Pag in Rab
ter še nekaj manjših otokov.

224

Vrbaska, Drinska in deloma Zetska banovina obsegajo
ozemlje, ki ga je bila bivša Avstrija vzela Turčiji. Glavno
mesto Drinske banovine je Sarajevo (do 70.000 prebivalcev).
Važna mesta so še: Bosanski Brod, Bihač in Višegrad.

Primorska banovina je ozek pas kraške zemlje ob Ja*
dranskem morju z vsemi otoki. Najvažnejši so: Brač, Hvar
in Vis. Glavno mesto je Split (40.000 prebivalcev) z dobrim
pristaniščem. Važna mesta so dalje: Mostar in Travnik.

Zetska banovina obsega bivšo kraljevino črnogorsko.
Glavno mesto je Cetinje (sedež bana). Znamenito je mesto
Kotor z naravnim, izvrstnim in varnim pristaniščem Boko
Kotorsko, potem Peč in Dubrovnik.

Beograd (preko 200.000 prebivalcev) je prestolno mesto
Jugoslavije. Tu sta kraljeva prestolnica in osrednja vlada.

Najvažnejša mesta v Dunavski banovini so: Novi Sad,
Subotica, Kragujevac in Valjevo.

V Moravski banovini so tale mesta: Niš (sedež bana),
Kruševac (nekdanja Lazarjeva prestolnica) in Pirot, kjer je
sedež znane industrije s preprogami.

Večje mesto v Zetski banovini je še Podgorica (tovarna
tobaka).

V Vardarski banovini pa so: Skoplje (sedež bana),
Kumanovo (bitka 1912.), Bitolj, Veles, Stip in Ohrid.

Narodnost.  Prebivalci Jugoslavije so en narod,
vendar se po narečjih in običajih ločijo v Slovence, Hrvate
in Srbe. Prvi prebivajo v Dravski banovini, drugi v Savski,
Primorski, Vrbaski in Drinski banovni, Srbi pa na vzhodu
in jugu kraljevine. Izmed drugih narodov je le neznatno
število priseljenih Nemcev in Madžarov.

Verstvo.  Po veri se ločijo Jugosloveni v rimske ka*
tolike, pravoslavce in mohamedance. Mohamedancev ali
muslimanov je le majhno število.

Prosveta.  Za prosvetno povzdigo Jugoslovenov
skrbe šole, in sicer: osnovne, meščanske, srednje in visoke.
Popolna vseučilišča so: v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
Dalje so tudi strokovne, obrtne, trgovske, tehniške, kme*
tijske, šumarske, rudarske, gospodinjske, vojaške, mornar
riške šole in še drugi učni zavodi.

Obrt in trgovina.  Obrt in trgovina nista v naši
kraljevini še na tako visoki stopnji, kakor bi bilo želeti,

225

pogoje pa imata vse za uspešen razvoj. Lega Jugoslavije
je tako ugodna, da se morata preko nje razviti obrt in
trgovina med severom in jugom, med iztokom in zapadom.
Vzroka manj razviti obrtnosti in trgovini moramo iskati v
bivši Avstriji, ki je zlasti v teh strokah narodnogospodar*
skega delovanja ne samo zanemarjala, temveč celo ovirala
po južnih deželah vsak večji napredek. Industrija se giblje
po veliki večini v alpskih pokrajinah Jugoslavije. Tu se bo
v ne dolgem času zaradi ugodnih razmer razvila lahko tako,
da bo tekmovala z inozemstvom.

Pridelki.  Nobena država nima glede pridelkov tako
ugodnih pogojev kakor Jugoslavija. Ob rekah so širne pla*
njave, kjer bujno rode vse vrste žita v toliki obilici, da
lahko vsako leto izvažamo ogromne množine. Po nizkem
gričevju raste vinska trta, ki je, če izvzamemo alpske po*
krajine in visoko gorovje, udomačena po vsej kraljevini. Po
južnih naših deželah zori južno sadje: limone, pomaranče,
smokve, oljke itd. Jugoslavija slovi po izvrstnem tobaku.

Les, rude, vrelci.  Naša pogorja pokrivajo košati
gozdi in širne šume. Samo les cenijo nad 18 milijard. To
je dragocen zaklad, kakršnega nimajo druge države. V
zemlji je obilo premoga, ki je podlaga obrtnosti in prometu.
V gorah leže v izobilju še nedotaknjene razne rude, kakor
železo, svinec, baker, cin, cink, živo srebro, aluminij, srebro
in celo zlato. Vse to čaka čarobne palice vede in pridnih
rok, da dvignejo neprecenljive zaklade v blaginjo držav*
ljanov. Po mnogih krajih izvirajo gorki vrelci, v katerih
iščejo pomoči bolni ljudje. Take vrelce imenujemo toplice.

Promet.  Prometu so namenjene mnoge železnice,
lepe ceste in plovne reke. Ker leži naša kraljevina ob morju,
se gotovo v kratkem razvije obsežna morska plovba. Ne
smemo pozabiti silnih moči naših rek, ki so do danes skoraj
neporabljene. Če vprežejo moč tekoče vode, da bo proiz*
vajala čim več električnih tokov, zasije Jugoslovenom doba
solnčne sreče in vesele blaginje.

Kmetijstvo  uspeva po vsej Jugoslaviji v vseh pa*
nogah, posebno pa živinoreja in poljedelstvo.

S ponosom lahko vzklikamo s pesnikom: »Lepa naša
domovina!«

Fran Škulj.

15

226

181. Zvezdoznanstvo.

Cicibanček, vedi:
solnce je na sredi
v lepi zlati skledi.

Zemlja, vsi planeti,
v vajeti zajeti,
k solncu so pripeti.

In v njegovi zarji
zemlja kolobari.

Solnce vsepovsodi
njihna pota vodi.

Okrog zemlje tava
luna vrtoglava.

Bog jim solnce ukrade,
v nič ves svet razpade.

SjJ

Cicibanček gleda:
Prazna solnčna skleda,
njemu v glavi zmeda.

Oton Župančič.

182. Solnce, zemlja, luna in zvezde.

V nedeljo ob solnčncm zahodu je sedel učitelj s svo=
jimi otroki na šolskem vrtu. Lepo se je žarilo nebo. Oče je
opozoril otroke na zahajajoče solnce. Začel se je med njimi
razgovor. Vsi so se oglašali.

Danica: »Oče, kaj pa je tam za zadnjimi gorami, ki jih
vidimo?«

Oče: »Če bi stali na onih žarečih gorah, bi videli prav
tako v daljavi solnčni zahod kakor odtod, okoli nas pa bi
bila okolica podobna tej, kjer smo sedaj.«

Stanko: »Kje pa je konec sveta?«

Oče: »Milica, daj mi žogo! — Stanko, poglej in povej
mi, kje je konec žoge?«

Stanko: »Žoga nima konca, ker je okrogla.«

Oče: »Vidiš, tudi zemlja nima konca, ker je krogla,
seveda velikanska krogla.«

Danica: »Kako to, da je krogla? Kaj pa gore in doline?
Če bi bila krogla, bi bila brez gor in globokih dolin.«

Oče: »Zemlja je tako velikanska krogla, da ne motijo
gore in doline prav nič njene okrogle oblike. Vzemi žogo
ter jo potoči po prahu! Ali morda prah, ki se prime žoge,
izpremeni njeno obliko, ali je žoga zato manj okrogla?«

Stanko: »Razumem, oče. Zemlja je velikanska krogla.
In solnce? Ali je solnce tudi krogla, ali pa je plošča kakor
krožnik?«

227

Oče: »Tudi solnce je krogla, samo še veliko večja nego
zemlja. Iz solnčne krogle bi lahko naredil poldrugi milijon
naših zemelj.«

Danica: »Iz česa pa je solnce?«

Oče: »Solnce je iz takih snovi kakor naša zemlja, le
v tem se razlikuje od nje, da je na solncu nepopisna vro*
čina, ki je vse raztopila. Tam ni kamenja ne prsti. Vse
solnce je žareča tekočina.«

Mara: »Zato je tako vroče!«

Stanko: »Oče, solnce je zašlo, ni ga več videti. Kje je
sedaj?«

Oče: »Vedno je na svojem mestu in ni zašlo.«

Danica: »Potem pa bi ga morali še videti. Pa saj potuje
po nebu! Vidimo ga vsak dan.«

Oče: »Le počasi, Danica! Zadnjič smo se peljali z že*
leznico. Kaj si opazila, ko si gledala skozi okno?«

Danica: »Videla sem, da so drevesa, polje in gozdi
bežali mimo nas.«

Oče: »Ali je bilo v resnici tako?«

Danica: »Ne, le mi smo se z vlakom pomikali dalje.«

Oče: »Vidiš, tudi z zemljo in solncem je tako. Solnce
stoji, zemlja pa se suče takole, kakor sedaj vrtim to žogo.
Tisti kraji, ki so obrnjeni proti solncu, ga vidijo in imajo
dan, oni pa, ki so obrnjeni od njega, ga ne vidijo, imajo
temo, ki ji pravimo noč. Zemlja se zasuče okrog sebe v
24 urah enkrat. Odtod imamo dan. Polovico dneva je svetlo,
polovico pa tema.«

Stanko: »Oho, oče! Saj je pozimi daljša noč, poleti pa
krajša.«

»Oče: »Prav praviš. Kako je to, vam razložim o priliki.«

Zmračilo se je.

Mara: »Oče, glej, glej! Tam je priromala nova nebesna
krogla! Kako debelo gleda in se smeje!«

Stanko: »Tebi, ker si tako debela kakor ona. Oče, pro*
sim, povej nam kaj o luni!«

Oče: »Mara trdi prav. Tudi luna je nebesno telo.
Okrogla je kakor solnce ali zemlja, le veliko manjša je. Iz
zemlje bi naredil lahko 56 lun.«

lo*

228

Danica: »Ali je tudi žareča, ker sveti?«'

»Oče: »Luna je trda kakor naša zemlja. Svetlobo dobiva
od solnca. Res nam sveti ponoči, toda ta svetloba je le
odsev solnčne svetlobe.«

Stanko: »Kako naj razumem to?«

Oče: »Igral si se že z ogledalcem, ko si delal zajčka.
Solnčni žarki se odbijajo v zrcalu. Obrneš jih, kamor hočeš.
Tako nekako se odbija tudi na luni solnčna svetloba. Ta
nam razsvetljuje temne noči.«

Danica: »Oče, kaj pa luna, ali tudi mirno stoji kakor
solnce?«

Oče: »Ne, luna teka okoli zemlje, saj je njen otrok.
V 28 dneh pride enkrat okrog nje.«

Stanko: »Kako pa to, da je vidimo včasih le polovico,
včasih celo, včasih le srp?«

Oče: »Temu je vzrok njeno premikanje. Luna ima
namreč trojno pot, in sicer okoli svoje osi, okoli zemlje in
z zemljo vred okoli solnca. Vrti se pa okoli svoje osi tako,
da kaže zemlji vedno eno lice. To njeno lice se pa izpre*
minja zaradi njenega premikanja okoli zemlje in z zemljo
vred okoli solnca. Kadar pride med zemljo in solnce, je
ne vidimo in pravimo, da je mlaj.  Kadar dospe zemlja
med solnce in luno, pa vidimo vse njeno lice in pravimo,
da je polna luna ali ščep.  Od mlaja do ščepa raste luna,
od ščepa do mlaja se manjša.«

Zmračilo se je popolnoma. Na nebu je zažarelo nebroj
zvezd in zvezdic.

Danica: »Oče, poglej, koliko zvezd je! Kaj pa so
zvezde?«

Oče: »Tudi zvezde so nebesna telesa. Nebroj jih je.
Veliko jih vidimo, še večje število pa jih je našim očem
nevidnih. Po večini so to solnca kakor naše solnce, neka*
tera še mnogo večja.«

»Stanko: »Zakaj pa ne grejejo kakor solnce?«

Oče: »Predaleč so od nas, njih gorkota ne dosega naše
zemlje, le svetloba prihaja do nas, da jih vidimo.«

Danica: »Zakaj jih pa ne vidimo podnevi?«

Oče: »Zaradi velike solnčne svetlobe jih podnevi ne
moremo videti. Prižgi svečo, kadar solnce sije, ali ti bo
svetila?«

229

Mara: »Poglejte, poglejte! Ognjena kača na nebu!« —
Na južnem nebu se je utrnila zvezda.

Oče: »To je utrinek. Ljudje pravijo: Zvezda se je
utrnila.«

Stanko: »Kaj je to, oče? Prosim, pojasni nam še to!«

»Oče: »V nebesnem prostoru krožijo majhna nebesna
telesa kakor izgubljene ovčice. Če pridejo blizu zemlje, jih
pritegne nase in z velikansko hitrostjo padajo proti njej.
Kakor vam je znano, obdaja našo zemljo zrak. Ko prilete
taka telesa do ozračja in prerežejo zrak, se zaradi drgnjenja
ugrejejo tako, da se vnamejo in zgore v zraku. Pot gorečih
teles zagledamo in pravimo: Zvezda se je utrnila.«

Stanko: »To torej ni zvezda?«

Oče: »Bog ne daj! Če bi bila to zvezda, pa bi prišel za
nas sodni dan. Ako bi se v našo zemljo zaletela zvezda,
bi bilo sveta konec.«

Danica: »Če vse telo ne zgori v zraku, mora ostanek
pasti na zemljo.«

Oče: »To se tudi godi. Našli so že več kosov, ki so
padli na zemljo. Prav velik tak kos imajo v mestu Meki
na Turškem. Ta kamen časte Turki po božje.«

Milica: »Mama kliče k večerji. Atek, pojdimo!«

Fran Škulj.

183. Utrinki.

Na visokem nebu
na širokem polju
zvezdice vesele
so oči si zmele,
bruno poiskale
pa so se gugale.

Bruno — krepko oje —
»voz veliki« dal je,
za podstavek zvezdo
v vozu jim izbral je:
petje, vrisk, skakanje,
smeh in prerivanje.

Sem — tja — gori — doli
zvezde se vrtijo
pa za zlato bruno
krepko se držijo.

To so vsem vesela
lica zažarela!

Sem — tja — doli — gori —
zvezde zakričijo,
na zapad, na iztok
v blisku odletijo.

Zvezdam neigralkam,
zvezdicam gledalkam
smeha zlato lice
močijo solzice.

Andrej Rape.

Iz davnih in sedanjih dni.

184. Pesem slovenske mladine.

Na mesta njih, ki so živeli,
za nas čutili in trpeli
in pa umrli so za nas,
zdaj kliče nas usodni čas!

Vsi zdaj hitimo, da bo delo,
od njih začeto, nam uspelo!

Rod z zvestim delom naš cvetan
pričara v dom svobode dan.

Po žilah polje vroča kri
in v vedri glavi misli zdrave —
tako iz duše nam kipi
ukaz: Naprej, zastava Slave!

E. Gangl

185. Tod bodo živeli veseli ljudje!

Ko je stopil Cankarjev »Kurent« iz gozda, je pogledal
na rosno jutranjo pokrajino pod seboj in izpreletela ga je
neznana sladkost ob toliki lepoti. Z živimi očmi je videl
cvetočo dolino, ki se je na obzorju topila v srebrno luč,
z očmi svojega srca pa je videl vso domovino od Triglava
do Vardarja.

O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil
z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!«
Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda
do zahoda. Šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje
—• puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in pro*
sij o milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote.

231

Razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme
tržaške obale ter od Triglava do Vardarja in je rekel:
»Veseli ljudje bodo živeli tod. Pesem bo njih jezik in njih
pesem bo vriskanje!« Kakor je rekel, tako se je zgodilo.
Božja setev je pognala kal in je rodila. Vzrasla so nebesa
pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom
božjim, srce strepeče od same sladkosti; zakaj gore in
poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino
veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse,
kakor je rekel, se je zgodilo. Bogatejši so pač drugi jeziki;
pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsak*
danjo rabo — ali jugoslovenska beseda je beseda praznika,
petja, vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno
potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svetli poti ustavijo
ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina,
pozdravljena iz veselega srca! —

Po Ivanu Cankarju.

186. Slovanska plemena.

Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari, Čehi, Slovaki, Poljaki,
Rusi in Lužiški Srbi so velika slovanska družina, ki je nekoč
živela v skupni domovini. Po priliki je bila ta velika domo*
vina tam, kjer sedaj prebivajo Poljaki, pa tudi v predelih
južno in vzhodno od Poljske. Vsi so imeli skupno ime
Sloveni, vsi so verovali v več božjih bitij.

Ta velika družina se je polagoma razcepila v mnogo
plemen, ki so zapustila drugo za drugim vzhodno Evropo
ter se pomikala proti zapadu in jugu ter ustanavljala svoje
posebne države.

Srbi, Hrvati in Slovenci žive sedaj v eni državi. Ime*
nujemo jo kraljevino Jugoslavijo. Z nami so sorodni Čehi,
Slovaki, Rusi in Lužiški Srbi.

Kakor mi tako so tudi Čehi in Slovaki en narod in žive
na severu od nas v skupni državi Češkoslovaški.

Tudi Poljaki imajo svojo državo. Imenuje se Poljska,
leži pa severovzhodno od Češkoslovaške.

Rusi žive v državi Rusiji. Ta država je silno velika ter
se razprostira vzhodno od Poljske.

232

Lužiški Srbi nimajo svoje države. Žive v Nemčiji pod
nemškim gospostvom. Njih domovina se imenuje Lužica in
leži na severovzhodni strani od Češkoslovaške.

Ko so se našteta plemena razcepila in zapustila svojo
skupno domovino, so jela živeti vsako samo zase. Niso se
več mešala med seboj in zato so nastale tudi razlike v njih
govoru.

Toda čeprav so sedaj slovanski narodi razdeljeni v
posebne države, čeprav so v njih govoru in veri razlike,
čeprav imajo različna imena, vendar smo si vsi med seboj
bratje, se medsebojno ljubimo in pomagamo. Še danes
imajo vsa ta plemena skupno ime Slovani.

187. Stari Slovani.

Stari Slovani so skupno živeli v zadrugah.  Vsaka
družina in nje potomci so ostali na istem domu. Vse imetje
je bilo skupna last vseh zadružanov. Vsi so delali drug za
drugega. Vsaka zadruga je imela svojega glavarja ali sta*
rejšino, ki je hranil zadružne svetinje, daroval bogovom,
določal vsakemu zadružanu opravila ter vodil gospodarstvo.
Po njem so se imenovali tudi zadružani. Če mu je bilo
ime Peter, so se zvali vsi njegovi nasledniki Petroviči. Tako
so nastali priimki.

Sčasoma pa so se pomnožili člani ene in iste zadruge
tako, da niso mogli več ostati skupaj. Tedaj se je ločilo
od stare družine nekoliko zadružanov v bližnji kraj. Tu so
izvolili novega starejšino ter ustanovili novo zadrugo.
S staro zadrugo so ostali v prijateljski zvezi. Zvezo vseh
zadrug, ki so se razrasle iz prvotne zadruge, so zvali ž u p o,
a vsi župljani so bili eno pleme.  Starejšine ene župe so
si izvolili vrhovnega glavarja ali župana,  se shajali na
skupne posvete ter sklepali o potrebah vsega plemena.

Vsako pleme je imelo svoj župni grad, kjer je hranilo
svoje dragocenosti. Ob vojni so pribežali v grad vsi oni,
ki se niso mogli braniti sami zoper sovražnike. Kadar se
je kako pleme jako pomnožilo, da že ni imelo dosti polja,
so se nekatere župe preselile v druge dežele in s seboj
vzele podobe rajnih starejšin. Ko so prišli v novo bivališče,

233

so dali vodam in gor m ista imena, ki so jih bili vajeni na
prejšnjem domu.

Kakor so se razvila plemena iz zadrug, tako se je raz*
rastel iz plemen narod,  bodisi da se je kako pleme samo
jako pomnožilo ali pa da se je združilo med seboj več
plemen. Vsako pleme je imelo v novi domovini svojega
župana ali vojvodo. Ob vojni so izvolili enega izmed njih
za velikega župana ali velikega kneza,  ki je pa ostal
tudi v mirnih časih vrhovni vladar.

Vsak narod je imel glavno mesto, ki se je zvalo navadno
Višegrad.  Bilo je dobro utrjeno. V njem so hranili
narodne svetinje, v njem je bival knez in v njem se je
zbiral narod na narodne skupščine.

188. Življenje starih Slovanov.

V stari skupni domovini Sloveni niso imeli mest. Živeli
so po selih. Vsi so se enako oblačili, so enako delali in
živeli.

Ponajveč so se bavili s poljedelstvom in so gojili drob*
nico. Takrat niso še poznali žita in ne vinske trte. Pili so
medico, napravljeno iz medu.

Hiš niso zidali iz kamena in opeke, nego iz blata.

Obleko, obuvala, vozila in vse potrebščine so izdelo*
vali sami. Le za nekatera opravila so bili tudi posebni
obrtniki. Kovači so podelovali železo v sekire, motike, nože,
srpe, kose, kotlarji so izdelovali kotle in drugo posodo iz
bakra, lončarji pa so iz gline žgali lonce, vrče, sklede in
drugo posodo.

Ubožcev niso poznali. Vsi so delali, zato je vsak zado*
voljno živel. Kdor ni hotel delati, ga je starejšina iztiral iz
doma.

Denarja stari Sloveni niso poznali. Potrebščin torej niso
kupovali, nego so jih zamenjavali, n. pr. žito za volno, drob*
nico za žito. Tudi obrtniki so zamenjavali svoje izdelke.

Stari Sloveni so se bavili tudi z lovom. Ubijali so divje
živali s pšicami.

Po .Tovi Jovanoviču.

234

189. O veri starih Slovanov.

Stari Slovani so verovali v več božjih bitij. Kadar se
je razlegal grom in je udarjala strela, tedaj jim je gospo*
daril v oblakih bog Perun. A ko je zasijalo solnce ter
delilo zemlji toploto in blagoslov, tedaj je zavladal na nebu
Dažbog, ki daje bogastvo. Z njim vred se je zemlji smeh*
Ijal Svetovit, bog jasnega neba in modrega ozračja, Stribog
se je igral z vetrovi, zlasti pa je veleval ostremu severu,
ki ledeni.

Kdo izmed nas ne pozna očaka slovenskih zemelj,
mogočnega Triglava? S tremi glavami so si mislili stari
Slovani boga s tem imenom, kakor da bi hoteli očitovati,
da ta bog vedeževanja vidi preteklost, sedanjost in prihod*
nost, da pa vidi tudi zemljo, morje in zrak.

Bes te lopi! slišimo še dandanes često, pa navadno ne
vemo več, da je starim Slovanom Bes bil Črni bog, ki so
se ga bali. Nič boljši od Besa ni bil niti Škrat ali Škratec.

Dolgo je držala Morana prirodo v sponah zime in
smrti, a odbežati mora, ko po njivah in livadah začne
Vesna sipati svoje pisane darove in lepa Lada rodoviti
polje. Tedaj ob virih in potokih zarajajo Vile, in ves svet
se človeku vidi veselja kraj, če mu le Rojenice ali Sojenice
niso že ob rojstvu določile nemile usode.

Fr. Ilešič.

190. Ruski knez Vladimir in bog Perun.

Pred več nego devet sto leti je na Ruskem vladal knez
Vladimir. Tedaj je na lepem griču njegovega prestolnega
mesta Kijeva stal bog Perun. Bil je iz lesa, glava mu je bila
iz srebra, brada pa iz zlata. Perunu ob strani sta stala bo*
gova Dažbog in Stribog.

Toda khez Vladimir je prejel sveti krst in je dal uničiti
te malike. Peruna je velel privezati konju za rep in ga
zagnati v globoko reko. Ljudstvo je jokalo za lesenim kipom,
ki so ga nesli valovi v daljavo, zakaj bilo je vdano še
malikovalstvu.

Fr. Ilešič.

235

191. Naseljevanje južnih Slovenov v novi
domovini (568).

Slovenci so se skupno s Hrvati odselili iz stare domo*
vine ter se naselili po ravninah okoli reke Save. Odtod se
je slovensko pleme okrenilo deloma dalje proti zahodu čez
reko Savo prav do njenega izvira, deloma je odšlo proti
jugu do obal Jadranskega morja.

Hrvatje so krenili proti jugozahodu preko Karpatov,
reke Tise, Dunava in Drave. Nekaj se jih je naselilo po
ravnini na obeh straneh reke Save — ob njenem srednjem
toku, drugi so se nastanili v predelu med rekama Savo in
Dravo, tretji del hrvatskega plemena pa je odšel dalje proti
jugozahodu prav do obal Jadranskega morja. V tej banovini
so med reko Dravo in Jadranskim morjem zasedli svojo
novo domovino.

Srbi so iz stare domovine odšli na jug in prodrli do
izliva Dunava v Črno morje. Pozneje so to pokrajino zapu*
stili in so na potu proti zahodu prišli do izliva reke Save v
Dunav. Nekaj srbskih plemen je ostalo v ravninah na levem
bregu reke Dunava v sedanji Dunavski banovini, nekaj jih
je zasedlo tudi del Savske banovine, največji del je odšel
na desni breg Dunava, na Balkanski polotok. Nekaj od teh
srbskih plemen pa se je naselilo poleg Dunava med Moravo
in Timokom. Ta oblast se je imenovala Braničevo, in ple*
mena, ki so se tod naselila, Braničevci. Druga srbska ple*
mena so se naselila okoli reke Morave, Vardarja in Timoka
in so se nazivala po imenih rek: Timočani, Moravci in Var*
darci, v sedanji Moravski in Vardarski banovini. Ostala
srbska plemena so se naselila v skupnem delu Balkanskega
polotoka med reko Savo, Drino in Jadranskim morjem.
Srbi, ki so se naselili ob morju, so se nazivali Primorci,
oni, ki so se naselili vzhodno od njih v goratih krajih, pa
Zagorci, njih oblast pa Zagorje.

En del južnih Slovenov se je v istem času naselil na
desni strani Dunava med Timokom in Črnim morjem. Ta
del je napadlo tatarsko pleme, Bolgari. Bolgari so premagali
Slovene in jih primorali, da so jih priznali za svoje gospo*
dar j e. Tu so Bolgari osnovali svojo državo, ki so jo ime*

236

novali Bolgarsko. V tej državi je bilo več Slovenov nego
Bolgarov, zato so večinoma govorili slovenski. Pozneje so se
Sloveni tako pomešali z Bolgari, da med njimi sploh ni
bilo razlike in so se vsi imenovali Bolgari, njih jezik pa
bolgarski jezik.

192. Sovražniki Slovenov v novi domovini.

Ko so ponehali boji, ki so jih bojevali Sloveni s prej*
šnjimi naselniki, so jih jele napadati sosednje močne države.

Slovence in Hrvate so najprej podjarmili Avari, pozneje
pa so Franki premagali Avare in podjarmili Slovence in
Hrvate sami pod svojo oblast.

Braničevce, Timočane, Moravce in Vardarce so poko«
rili njih vzhodni sosedje Bolgari. Primorce in Zagorce so
napadali sedaj Grki, pa zopet Bolgari in jih sedaj ti, sedaj
oni spravili pod svojo oblast.

193. Boji Slovencev za osvobojenje. Prvo
ujedinjenje. Kralj Samo (623.—658.).

Slovenci so hudo trpeli pod Avari, pa so si prizadevali,
da se osvobode iz njih gospostva. Toda to je bilo težko.
Malo jih je bilo, pa se niso mogli sami rešiti tujega gospo«
dar j a. Bili so mejaši Čehom. Slovenski vojvode so se jeli
torej dogovarjati s češkim knezom Samom. Razmišljali so,
kako bi se osvobodili in pognali Avare — svoje gospodarje.

Knez Samo jim je obljubil, da jim bodo Čehi kot bratje
rade volje pomagali, da se osvobode tujega jarma. In slo«
venski vojvode so navdušeni pozvali Slovence v boj proti
Avarom. Ko so nastali boji, so Čehi takoj prihiteli Sloven«
cem na pomoč. Pridružili so se jim tudi Moravci in Lužiški
Srbi. Tako združene Slovence, Čehe in Lužiške Srbe je vodil
v boj knez Samo. Premagali so Avare, se ujedinili in osno«
vali skupno državo, ki ji je vladal knez Samo. Velika in
močna je bila ta država in je segala od Krkonošev do
Jadranskega morja.

237

Ta skupna država Slovencev, Čehov in Lužiških Srbov
je trajala 35 let. Vsi so srečno in zadovoljno živeli pod
Samovo vlado. Po Samovi smrti pa ni bilo več sloge med
vojvodami. Spor in nesloga sta povzročila razpad te velike
države. Slovenci so vnovič prišli pod avarsko oblast, po«
zneje pa so zagospodarili nad njimi Franki.

194. Drugo ujedinjenje Srbov, Hrvatov in
Slovencev. Ljudevit Posavski. (810.—821.).

Dve sto let so trpeli Slovenci in Hrvati pod Franki. Te
dolge in hude sužnosti jih je rešil hrvatski knez Ljudevit.
Takrat je bila Hrvatska razdeljena v dve oblasti. Prva, Po*
savska Hrvatska, je bila med Savo in Dravo, druga se je
razprostirala zahodno od nje med Savo in Jadranskim mor*
jem, imenovali so jo Belo FIrvatsko. V Posavski Hrvatski
je vladal knez Ljudevit, v Beli Hrvatski pa knez Borna.
Oba kneza sta priznavala frankovsko nadoblast. Toda knez
Ljudevit je hotel, da se Hrvati otresejo frankovske nad*
vlade in da bi imeli svojo svobodno in neodvisno državo.
Zato je Ljudevit pozval FIrvate na boj za osvobojenje
izpod frankovskega jarma. Knezu Ljudevitu so se pridružili
le Hrvati iz Posavske Hrvatske, dalje Slovenci pa tudi
srbska plemena Braničevci in Timočani, ker so želeli, da se
otresejo bolgarske nadoblasti.

Združeni Hrvatje, Slovenci in Srbi so pod vodstvom
kneza Ljudevita premagali Franke in osnovali skupno dr*
žavc. Za skupnega vladarja so izbrali junaškega kneza Lju*
devita. Prestolnica te ujedinjene države Srbov, Hrvatov in
Slovencev je bila v mestu Sisku ob izlivu reke Kolpe v Savo.

Nekaj let po tem so Franki zbrali veliko vojsko in so
napadli novo ustanovljeno jugoslovensko državo, da bi tu
zopet zagospodovali. Borna, knez Bele Hrvatske, se je proti
svojim bratom pridružil Frankom, ker se je bal, da bi knez
Ljudevit ne združil Bele Hrvatske s svojo državo. Združeni
Hrvati, Slovenci in Srbi so se junaško borili proti veliki
premoči Frankov, toda niso jim odoleli. Franki so jih pre*
magali in vnovič so prišli pod tujo oblast.

238

195. Razširjanje krščanstva.

Grki in Franki, sosedje na novo priseljenih Srbov, Hr*
vatov in Slovencev, so bili v tem času že kristjani, novi
naselniki pa še pogani. Na Slovence in Hrvate so vplivali
Franki, da bi opustili pogansko vero in sprejeli krščansko.
Za Srbe so si prav tako prizadevali Grki, da bi sprejeli
vero v enega Boga. Slovenci in Hrvati niso ljubili Frankov,
pa zato niso hoteli sprejeti njih vere, kakor Srbi niso hoteli
sprejeti vere Grkov. Vzrok pa je bil tudi ta, ker ni eni ne
drugi niso razumeli tujega jezika.

Ko pa so Franki podjarmili Slovence in Hrvate, a Grki
Srbe, tedaj so jih pričeli s silo pokristjanjevati. Toda, ko
so se osvobodili tujega robstva, so Slovenci, Srbi in FIrvati
porušili krščanske cerkve, pregnali frankovske in grške du*
hovnike in vnovič sprejeli pogansko vero. Ko pa so jih
Franki in Grki vnovič nadvladali, tedaj so še mnogo več
trpeli pod njimi nego prej. Zato so Srbi, Hrvati in Slovenci
vedno bolj mrzili svoje sovražnike in njih vero in so ostali
še mnogo let pogani v novi domovini.

Po Jovi P. Jovanoviču.

196. Sv. Ciril in Metod.

V devetem stoletju so vladali po slovanskih deželah
sredi prejšnje Avstrije mogočni Rastislav, Svatopluk (Sveto*
polk) in Kocelj. Vneti so bili za krščansko vero in omiko
svojih podložnikov. Zato pošlje Rastislav h grškemu ce*
sarju Mihaelu prošnjo, naj bi poslal učiteljev, ki bi v do*
mačem jeziku narodu razlagali besede Svetega pisma. Cesar
ustreže tej želji in pošlje učena brata iz mesta Soluna,
Cirila in Metoda.

Boljših blagovestnikov bi ne bilo mogoče dobiti, zakaj
znala sta dobro slovenski. Ciril, prvotno Konštantin, je
začel na slovenski jezik prelagati Sveto pismo in druge
najpreprostejše knjige. Priredil je v ta namen celo pisavo,
njegovi učenci pa so izumili še preprostejše črke. To abe*
cedo so pozneje po zmoti pripisavali Cirilu ter jo po njem
imenovali cirilico. Cirilovo pisavo rabijo še dandanes v
cerkvenih knjigah v Dalmaciji in Istri in jo imenujemo

239

glagolico. Neumorno sta pobožna moža oznanjala krščansko
vero po čeških in drugih slovanskih deželah, ali nemški
knezi so ju zatožili pri papežu Nikolaju I., da učita krivo
vero in da službo božjo le zato opravljata v slovenščini,
da bi drugi narodi ne poznali njunih zmot. Papež ju pokliče
v Rim, kjer se sijajno opravičita. Naslednik Nikolaja I.,
Hadrijan II., je odobril celo službo božjo v slovenščini.
Mlajši brat Ciril je šel v Rimu v samostan, Metoda pa je
papež posvetil za škofa.

Ciril zboli in umre. Metod se sam vrne na Moravsko
in širi sv. vero tudi po zapadnem Ogrskem. Ondi pa ga
zatožijo, da krati pravice nemškim škofom. Metod gre zdaj
sam na Nemško, da bi se opravičil, ali sovražniki ga ujamejo
in ga izpuste šele na odločno povelje papeža Janeza VIII.

Skoro po tem pridobi Metod Čehe krščanski veri, ali
iznova ga zatožijo, da je krivoverec. Tedaj ga pozove papež
v Rim, ondi pa se sveti mož opraviči in dokaže svojo ne*
dolžnost. Papež mu je dovolil, da sme tudi nadalje oprav*
ljati službo božjo v slovenskem jeziku. Neumorno je delal
nato Metod do smrti.

Po vsej pravici imenujemo njega ter tudi brata Cirila
slovanska apostola.

197. Iz slovenske prazgodovine.

Slovenska zgodovina je jako bogata starin in spominov
iz prazgodovinske dobe. Posebno naša ožja domovina, bivša
Kranjska dežela, ima polno spominov na tiste čase, o ka*
terih nam pisana zgodovina ne ve povedati ničesar. V ono,
deloma megleno preteklost spada še rimska doba, ko je
Rimljan oblastno stopal po naših krajih, ustanavljal močne
naselbine, gradil ceste in vodovode. Pred Rimljani pa so
bili drugi narodi naseljeni po sedanji slovenski zemlji. Bili
so manj omikani nego njih nasledniki; poznali niso še že*
leza, ampak izdelovali so vse svoje orodje iz brona. A raz*
iskovanje starin nas vodi v še starejše dobe; privaja nas
do ljudstva, ki celo brona ni rabilo toliko kolikor poznejši
rodovi. Sulice in sekire, nože in kladiva so si klesali iz

240

kamena — in iz živalskih kosti; le redko so imeli kak pred*
met iz brona, kak lišp ali drugo drobnjav — dokaz, da so
tisti prvotni Stanovniki v naši domovini bili na najprvot*
nejši stopnji omike, kar jih sploh pozna zgodovina člo*
veštva.

Krasne sledove iz te najdavnejše dobe nam podaje
okolica stolnega mesta Ljubljane. Na jugu in jugozahodu
se širi ondi velika, 1'6 iobsegajoča  ravan, ki se zove
Ljubljansko barje. Okoli in okoli jo obdaja vrsta premnogih
hribov in gora, samo pri Ljubljani je ta prirodni pas pre*
trgan in po globoki usedlini teče Ljubljanica tja do Zaloga,
kjer se združi s Savo.

Barje je v raznih dobah zelo izpreminjalo lice. Prvotno
je pokrivala ta mokrotni svet debela plast šote in mahovja.
Za rimskih cesarjev je bilo močvirje vsaj na nekaterih krajih
precej suho in pristopno, ker so se vile že ceste čez šoto,
po Ljubljanici pa so plule ladje rimskih trgovcev in vojaških
čet. Ko so zapustili Rimljani naše kraje, je izginil v povest*
niči vsak sled o Ljubljanskem barju. Šele čez več nego pol*
drugi tisoč let poroča zopet o njem stari letopisec Valvasor
(1641—1693) in govorimo obširno o zanimivi kotlini, njeni
nevarnosti za potnika in lovca, o njenih povodnjih in — o
strahovih. Posebno je vznemirljal tedanje Ljubljančane
povodni mož, ki so se ga ob svoji bujni domišljiji in lahko*
vernosti bali lovci in čolnarji.

Sedaj je Barje zelo osušeno. Lepe ceste se križajo po
njem in mnogo vasi je raztresenih ondod. Nikakor ni dvo*
miti, da sčasoma popolnoma izgine in da se v kratkem
posreči, da osuše vso latvico, ki bo potem prava žitna
zakladnica naši domovini.

Kaka prememba v teku dolgih let!

Sedaj reže plug rodovitno brazdo, a nekdaj je krila
nepristopna šota vse zemljišče. In še poprej, pred našimi
zgodovinskimi viri ni bilo tudi šote, temveč prostrano jezero
se je blesketalo med gorami. Njih grebeni niso še bili pre*
trgani pri Ljubljani in vode se niso mogle odtekati; zato
lahko trdimo, da so tam, kjer danes veter ziblje sočne bilke
bujnih travnikov in maje zlato klasje, pljuskali v tistih
davnih časih valovi širnega jezera.

241

Na tem jezeru pa ni bilo pusto in dolgočasno. Breza*
nimiv rod je imel tu svoja domovanja. Bili so tedaj pač
divji in nevarni časi. Pest je odločevala v neprestanem boju
proti sosedu in zverjadi, ki so je bili polni širni, temni
gozdovi. Seljakovo življenje je bilo- v vedni nevarnosti in
zato si je posebno skrbno izbral prostor za svoja selišča.
Poiskal je plitva jezera in se naselil na vodi. V tla jezera
je zabil kole, nanje pa je postavil svoje borne koče. Take
starodavne vodne naselbine so videli že poprej v raznih
krajih izven naše domovine. Prve so našli 1. 1854. v Švicar*
skih jezerih, a druge na Irskem, v severnih laških jezerih,
na Gornjem Avstrijskem in tudi na Ogrskem. Imenovali so
jih »stavbe na kolih«, ker so hišice stale na kolih, zabitih v
jezersko dno.

II.

Enake stavbe na kolih je 1. 1875. zasledil posestnik M.
Peruzzi tudi v južnem delu Ljubljanskega barja. Ob cesti na
Ig, nekako eno uro hoda od Ljubljane so zadeli pri kopanju
cestnega jarka na prve kole, ki so imeli vrhnje konce pri*
bližno poldrugi meter pod cestnim robom. Zabiti so bili v
ilovnato dno. Načelništvo deželnega muzeja je potem začelo
previdno in strokovno izkopavati najdene sledove. Kmalu
je bila odkrita cela naselbina, ki se je raztezala nekako
pravokotno na smer sedanje ceste in je bila od bližnjega
nekdanjega jezerskega brega oddaljena kakih 500 m. Koli
so bili zabiti zelo gosto v tla in zato je ljudstvo jelo imeno*
vati najdene starine »mostišča«. Odkopali so nad 3500 kolov.
Vsi so bili popolnoma trhli in prepereli, tako da so jih rezali
delavci z lopatami kakor vlažno zemljo. Bili so iz zelo
različnega lesa. Hrastovi, brestovi, jesenovi, trepetljikovi,
topolovi in jelševi so se vrstili med seboj. Najmanj je bilo
borovih in smrekovih.

Med koli so zadeli na ogromno množino raznih ostankov
orodja in jedil, ki so sedaj zbrani kot dragoceni predmeti v
dvoranah deželnega muzeja v Ljubljani: velezanimive priče
časov in narodov, o katerih sicer ni najmanjšega sledu v
človeški povestnici.

Najdeni ostanki so zelo različni: izdelki človeške roke,
kamenje, prineseno iz daljnih krajev, les in oglje, živalske
kosti in silne množine raznih rastlinskih plodov.

i a

242

Najbolj nas seveda zanimajo izdelki človeške roke:
raznovrstno orodje in orožje, bkoro nikjer ne zapazimo
kake kovine; vse je izklesano iz kamena ali iz živalskih
kosti. Največ orodja je iz jelenovega roga. Sekire razne
oblike, prevrtane za držalo in dobro izbrušene, kladiva z
izvrtanimi luknjami, ostra bodala, igle, šivanke s podolgo;
vatimi in okroglimi ušesi —- vse izdelano iz jelenove kosti.
Noži iz zob divjih prašičev nas spominjajo sedanjih čev;
ljarskih krivcev, razni brusi iz peščenca in dokaj finih oslic
pa so nam priča, kako so likali in brusili okorno orodje.
Roženi gumbi, razna motovila, obešala in mnogo drugega
drobiža glasno govore o nenavadni spretnosti prebivalcev
na mostiščih. Prevrtani medvedji, zajčji in merjaščevi zobje
so bili pač nekak okras, ki so si ga obešale tedanje ženske
okrog vratu in rok.

Kamenitega orodja je bilo dokaj manj nego koščenega.
Nekaj sekir, kladiv, dlet, nožkov, žag in sulic so pač našli,
a to je malo proti poprej opisanim predmetom. Sekirice in
nožki so od tujega kamena, ki ga ni nikjer v obliž ju, namreč
od nefrita in zelen jaka, sulice pa brez izjeme iz kresilnika,
ki so ga menda dobivali na raznih sosednjih krajih.

Poleg kamenitega orodja so našli veliko kamenov za
mletje in že omenjene bruse in oslice. Nekatere oslice so
na koncih prevrtane. Najbrž jih je vzel lovec na vrvci pri;
vezane s seboj, da je lahko sproti brusil skrhane sulice in
sekire.

Bronastih izdelkov je bilo med vsemi najdenimi rečmi
najmanj. Izmed njih omenjamo sekire, sulične osti, bodalca,
nožke, meče, lasne igle, zapestnice in drugo drobnino. V
obližju teh izdelkov so ležale čepinje fino izdelane lončene
posode. Najbrž je bila tam koča kakega veljaka, ki je imel
gotovo lepšo opravo nego drugi Seljaki. Najbolj so se odli;
kovali mostiščarji s svojo lončeno robo. Tvarine zanjo jim
seveda ni manjkalo, saj je vse jezero ležalo na glinasti pod;
lagi. Posodo so izdelovali s prosto roko, a znali so ji dati
lepo okroglo podobo, kakor da bi bili imeli že lončarske
kolovrate in stružnice. Mnogobrojne skledice in lončki so
tako tenki in tako okusno izdelani, da bi se sedanji lončarji
v marsičem mogli učiti od njih. Vnanja oblika čestokrat
spominja starogrške posode in se popolnoma razločuje od

243

sedaj navadnih oblik. Mnogo loncev ima lične ročke, druga
posoda je prevrtana ob robu, da so potegovali vrvi skozi
luknjice in jo obešali. Večina ima zelo lepe okraske, vre*
zane z iglo v ilovico. Pike, črte in krogi se vrste v veliki
mnogoličnosti; celo križ je dostikrat videti.

Glinaste plošče z mnogimi luknjami so morebiti rabili
pri izdelovanju sira, plošče s kratkimi nožicami pa so najbrž
devali pod lonce, da se ni zasmodila jed v njih.

Otroške ropotuljice in druge igrače so tudi izdelovali za
svoj mali, razposajeni zarod. Poleg teh leži dokaj vreten za
prejo in drobnih stožcev za obteževanje ribjih mrež. Iz tega
sklepamo, da so znali mostiščarji delati niti, presti razne
mreže in tkati tudi tkanine, čeprav se ni o njih ohranil
nikak sled.

Lončene lijake in lončene žlice so pač izdelovali, da so
jih rabili, ko so lili bronaste predmete. Tudi podobe svojih
bogov so nam zapustili prebivalci; vsaj tako si moramo raz*
lagati razne lončene, deloma pokvarjene izdelke, ki tudi
spominjajo trojanskih, torej starogrških malikov.

Lesenega orodja je tudi nekaj med koščeno, kamenito
in lončeno robo. Žlica iz tisovine, otroški čolniček, lesena
skleda pričajo, da so znali prebivalci istotako spretno obde*
lovati les.

Našli so tudi velik čoln, iztesan iz enega samega debla;
žal, da ga ni bilo moči dvigniti, ker je na zraku hitro raz*
padel v nebrojne kose.

III.

Velika množina živalskih kosti nam priča, da je tedanji
prebivalec redil že domačo živino, poleg tega pa se pečal
tudi z ribištvom in z lovom. Ostankov goveda, ovce, koze
in tiste živali, ki spremlja človeka kot najzvestejši tovariš
povsod in vedno, namreč psa, so nabrali silno veliko. Vmes
leži neštevilno jelenovih kosti, a tudi srninih, losovih, divjega
in šotnega prašiča, orjaško ogrodje pravola in tura ter
nekoliko bobrovih kosti.

Los živi danes le še v severnih krajih Evrope, Azije in
Amerike, a v srednji Evropi je izmrl že zdavnaj. Tudi šot*
nega prašiča in pravola ni več; le*ta je izginil v naših krajih
menda že za rimskega gospostva. Bobra istotako ni več

Ifi*

244

pri nas; le razne pravljice, s katerimi obklada šaljivi narod
svoje sosede, spominjajo na bobrovo domovanje v naših
krajih. Tur se je z drugimi zvermi vred umaknil na sever
in živi danes v neznatnem številu edino še v Beloviškem
pragozdu na zapadnem Ruskem.

Ptičjih ostankov je jako malo, ribjih kosti pa nebrojno
število. Lahko si torej mislimo, da je imelo tedanje jezero
ogromno rib. Somi, ščuke in krapi so plavali po njem in so
bili mostiščarjem ugoden plen.

Med mnogimi kostmi sta ležali tudi dve človeški loba*
nji, ki sta sedaj v deželnem muzeju v Ljubljani.

Živali pa niso bile edina hrana mostiščarjem. Nepriča*
kovane množine lešnikov, drnulj, medvedovih hrušek in
malin nam pričajo, da so radi uživali razne plodove. Ostal
je tudi povodni oreh ali rašec, ki danes ne raste več v naših
krajih. V minulem stoletju so ga še sadili na Dolenjskem
menihi stiškega samostana v svojih ribnikih, a sedaj je izgi*
nil povsod; le na Koroškem ga še imajo. Rašec je zelo
moknat in je užiten surov in kuhan. Gotovo* so tedanji
ljudje rabili njegovo moko za hrano, ker niso še poznali
nikakega žita; v vsej naselbini ni bilo namreč najti nobenega
sledu o tem ali onem žitu. Stari Barjani torej niso bili polje*
delci, ampak lovci, ki so živeli nekaj od domače živine,
nekaj pa od plena svojih rok.

V tujezemskih stavbah na kolih so našli mnogo ožga*
nega orodja. Iz tega sklepamo, da je tiste naselbine uničil
požar, ki je nastal vsled neprevidnosti stanovalcev ali pa
ga je zanetil sovražnik, ki je napadel in uničil vodno selišče.
Drugače je pri ljubljanskih mostiščih. Tu ni znamenja, da
bi bila šiloma uničena. Najbrž so stanovali prebivalci v njih
mnogo rodov, a pozneje so se razmere izpremenile in ljudje
so jeli zapuščati vodno zavetje. Gorski rob pri Ljubljani se
je pretrgal, jezero je upadlo in je vedno bolj in bolj pre*
hajalo v blato. Kmalu je nastopilo močvirje tam, koder so
se zibali poprej zeleni valovi. Do mostišča so prišli že skoro
po kopnem, a spričo rastočega mahovja je bilo težko s col*
nom ribariti in voziti po plitvem jezeru. Ribji plen se je od
dne do dne manjšal in posledica je bila, da so se jeli ljudje
izseljevati. Ko je zapustil zadnji mostiščar svoj mokri dom,

245

je bilo jezero že jako zablačeno. Kmalu so šotni mahovi
plavali po vsej vodi; še malo let, pa je izginila voda popol*
noma in na njenem mestu se je razbohotalo bujno mahovje.
Mostišče je ležalo globoko pod površjem in šota se je delala
na vsej širni ravnini. Rimljan je zgradil prvo cesto čez
nekdanje jezero in čez stavbe na kolih in spomin na oni rod
je preminil popolnoma med poznimi potomci. Sedaj pa raz?
kriva naša doba zopet bivališča prvotnih prebivalcev Ljub*
ljanskega barja in čudom gledamo na predmete, ki so ležali
tisočletja v mokri zemlji in nam sedaj pričajo o tistih davnih
davnih časih.

IV.

Sedaj, ko poznamo glavne ostanke stavb na kolih, nam
pač ni težko, da si napravimo precej jasne slike o življenju
in delu mostiščarjev. Na kopnem človek tedaj ni bil varen
sovražnih napadov in divjih zveri, ki so polnile temne gozde.
Zato se je umaknil na jezero in si postavil domove na kole,
zabite v blatno dno. Zaradi večje varnosti so zgradili celo
vas in pomagali drug drugemu s svojim okornim orodjem.
Moški so hodili v boj in na lov, ženske pa so skrbele za
dom. Gojile so domačo živino, pripravljale jed in tudi
obleko, sešito večinoma iz živalskih kož. Rokodelci so izde*
lovali leseno orodje, tesali čolne in vezali iz posameznih debel
plave; vrtali so luknje v kamenito in koščeno orodje, žgali
lončeno robo in jo olepšavah. Otroci so pomagali pri delu,
vezali mreže in sake, manjši drobiž pa se je igral s čolniči,
z lončki in s psicami, za kratek čas skakal in plaval po
plitvem jezeru ter nagajal drugim pri delu.

❖

* *

Velik medved je bil v zadnjem času napadel čede in
zato so možje sklenili, da pojdejo na kosmatinca. Zgodaj
zjutraj odrinejo v enodebelnih čolnih, oboroženi s kameni*
timi sulicami in s težkimi koščenimi sekirami. Eden ima
s seboj celo bronast meč in ostro bronasto bodalo. Dolgo
jih ni nazaj. Skrbno se ozirajo žene čez jezero in gledajo
na bregove, a nikjer nobenega sledu pogumnih mož. Že
lega mrak na jezero; tam pa tam se posveti goreča trska
in tožno se glasi pesem mladih deklic, ki z materami čakajo

246

lovcev. Nekatere so nališpane z lončenimi kroglicami in
z raznimi zobmi, nanizanimi na niti. Kar se začuje lovski
rog z bližnjega hriba — lovci se bližajo. Kmalu režejo vesla
mirno vodo; dva čolna sta zvezana, na njiju pa leži orjaški
medved, ki je toliko časa delal škodo vsej naselbini. Hitro
se poizgube možje po kočah. Vsak stopi še pred lončeno
podobo hišnega malika, opravi zahvalno daritev, pogasi
tlečo trsko in kmalu zaspi na mehkem senu, pokritem z
gorko kožuhovino. Ko se prikaže bleda luna in posveti po
tihem jezeru, ne brli nobena luč več po kočah. Le tam pa
tam zalaja še kak pes, a tudi ta utihne in naposled zavlada
čaroben mir nad seliščem in velikim jezerom; samo valovi
pljuskajo skrivnostno ob kole in žubore večno svojo
pesem...

Ko si prečital te črtice o enem oddelku naše prazgodo=
vine, si lahko izprevidel, kako zanimiva je ta lepa zemlja,
ki ji pravimo slovenska domovina. Že v onih davnih dobah,
o katerih nimajo druge dežele nikakega zgodovinskega
sledu, je bival tu rod, ki je znal spretno graditi koče in
izdelovati lično orodje. Imel je jako razvit čut za lepoto ter
znal delati mične okraske na lončeno posodo. O tem rodu
ne vemo, kakšen jezik je govoril in odkod je prišel v te
kraje. To pa je nedvomno, da je Ljubljanska okolica sedež
prastarih naselbin, ki so se odlikovale z ročno spretnostjo
ter so bile na precejšnji stopnji omike, in to v onih meglenih
časih, v katere sicer ne sega noben sled naše pisane zgo=
dovine. Ivan Šubic.

198. Trdoboj in Nisa.

Pred dve tisoč leti je bil Rim prestolnica sveta. Rimski
oblastniki so vladali tudi našim zemljam. Zgradili so v njih
cvetoča mesta: Emono, ki je postala Ljubljana, Celejo, ki
ji pravimo Celje, in Petovium, ki se zove Ptuj. Toda zgodilo
se je, da so postavili rimski vojniki na gori Kalvariji tri
lesene križe in so nanje pribili tri može; levega in desnega,
ker sta bila razbojnika, srednjega, ker je rekel, da je Božji
sin in kralj po večni Ljubezni. . . Tisti dan, ko je izkrvavel
Krist na rimskem križu, se je začel konec cvetočega carstva.

247

Mogočna država je pokala od lastnega napuha, trohnela
od krivice in razuzdanosti, rušila se pod navali divjih rodov.
Preden je minilo pet sto let, je zastokal Rim pod peto svojih
lastnih nekdanjih sužnjev.

Čas je bil podoben sodnemu dnevu. Neznane dežele so
postajale svojim ljudstvom pretesne in so jih bruhale na
zapad. Karkoli je obrodilo rimsko gospostvo v podjarmljen
nih krajih, je izginilo. Našo zemljo so zaporedoma pustošili
krvoločni Huni, Germani, Gotje in Longobardi. Za ledji teh
pa je preplavljala ravnine ob Dunavu silna človeška reka.
Privalila se je z ruskih planjav, skrčila carigrajske zidove
in bučala naprej, iščoč zemlje, kjer bi se razprostrla. Usta*
vila se je pod Karpati; nato je vnovič dvignila svoje valove
in vdrla na jugozapad. V krvavih bojih je strla Longobarde,
pohodila Celejo, dospela na Savo. Longobardi so se umikali
iz svojih dežel, zakaj strah in trepet sta šla pred novimi
gospodarji. Slišalo se je, da jim ni števila: ves svet tam zadaj
je bil njih, prav do ondod, kjer vstaja solnce iz črnih pre*
padov noči...

In ko so prekoračili Savo in so nadaljevali svojo pot,
so videli sela prazna in zapuščena; glas o njih moči je
otrebil deželo. In ustavljale so se trume, popravljale razde*
jana domovja, izbirale rodovitno zemljo in tesale orala iz
gozdnih dreves. Druge pa so hitele dalje, zakaj pokrajina
je bila izumrla in prostora je bilo v njej dovolj.

Ena teh čet je bila zelo majhna po številu: največ je
imela slabotnih starcev, žensk in otrok, ki so sedeli na tele*
gah, zapreženih z jakimi voli. Za telegami so se mukaje in
beketaje gnetle črede goved in drobnice, nadzorovane od
velikih, kosmatih psov. Ob vozovih so stopale redke straže,
zadaj in spredaj pa sta žvenketala peš in na konjih dva voja
mož in mladeničev, krepkih bojevnikov, oblečenih v platno
in ovčje kožuhe, oboroženih s kopji, z loki in s težkimi
hrastovimi beti. Nekateri so bili pokriti s klobuki, drugi z
uplenjenimi grškimi in longobardskimi šlemi. Ta je nosil
kovinast ščit, oni lesenega, prevlečenega z volovsko kožo.
Svetlorjavi lasje so jim vihrali v pomladnem vetru, sokolje
oči so bistro pazile na vse strani.

To so bili junaki, pod katerih nogami se je tresel svet.
Bili so naši pradedje ...

248

Na čelu sprednjega voja ni jezdil izkušen sivec, kakor
je veleval davni običaj, nego lep, drzen vojnik, mladenič
jedva osemnajstih let, a silne rasti in neustrašenega po*
gleda. Na glavi je imel svetlo bronasto čelado, ob stegnu
mu je brenketal širok meč, preko pleč in golih prsi, pokritih
s še nezaceljenimi ranami, mu je viselo na jermenu dolgo
kopje. Beli Šarec je ponosno prhal pod njim, kakor bi se
zavedal, da nosi glavarja.

Črne šume so zibale svoje vrhove ob starodavni rim*
ljanski cesti in bučale z glasom tromb in bojnih rogov:
»Naprej! Vse naprej!... Zakaj tam spredaj je gotovo
morje...«

Več dni so bili na pohodu. In nikjer boja. Nikjer žive
duše. Le tu in tam se je kadilo pogorišče v vasi, ki so jo
Longobardi zapalili pred svojim odhodom; le tu pa tam je
trohnel za potjo mrlič.

Solnce je prestopilo vrh neba. In mladi jezdec se je.
obrnil k srepookemu starcu, ki je jahal molče ob njegovi
strani.

»Morana se je pod Celejo napila krvi do sitega,« je
rekel z zvonkim glasom. »Kar nas je ostalo, učakamo vsi
pokojnih dni. Nocoj ali jutri dospemo na obalo. Da bi že
prišli!«

»Dažbog nam kaže pot,« je zamrmral starec in pogledal
v solnce. »Jutri ga uzreš, kako se koplje v morskih va*
lovih.«

»Nikoli nisem še gledal morja,« je zamišljeno vzdihnil
mladi vojnik. »Kakšno je morje, Gorazd?«

»Višnjevo kakor nebo, a sveti se lepše, in široko kakor
nebo: od jutra do večerne strani, od poldneva do polnoči.
V nebo ne zletiš, a po morju ploveš z brodom in z jadrom
kakor ptič pod oblaki. Na morju so sreča, bogastvo in moč.«

V tem pomenku je zmotil vojnika preplašen ženski vik.
Mladi Sloven se je nagnil na konju, prisluhnil ter naglo
pograbil lok in dve ostri pšici. Iz gozda je vpilo na pomoč.
Kakor bi trenil, je pognal konja med smreke. Nekaj je*
zdecev se je spustilo za njim.

Na majhni ravninici je uzrl črnolaso deklico svojih let.
Bila je oblečena v volneno haljo, raztrgano od gozdnega

249

trnja in blatno od dolge poti. Izvijala se je trem razboj*
nikom in obupno branila majhen sveženj, ki ga je držala
v rokah.

Mladi vojnik je po bliskovo priložil strelico k loku.
Struna je zabrnela in prvi razbojnik je padel s predrtimi
prsmi v zeleni mah. Drugi je dobil psico v grlo. Tretji je
ušel. Mladenič je obrnil konja k devojki.

Ko je videla, da je rešena, je brž pristopila k njemu in
mu poljubila stremen. Opazil je, da je zala, a shujšana od
gladu in naporov.

»Kdo si?« je vprašal po slovensko.

Ni ga razumela.

»Kdo si?« je ponovil v jeziku Longobardov, ki se ga je
naučil od robov.

»Nisa je moje ime. Z materjo sva se skrivali pred
Longobardi: vse pobijajo, kar ostavljajo za seboj. A mati je
zbolela od gladu in muk in umrla. Kopala sem ji grob in
v tem so me zaskočili razbojniki. Hvala ti! Vzemi me s
seboj, da ti bom pasla ovce in goved!«

»Torej nisi Longobardka?« se je zavzel Sloven.

Deklica se je bledo nasmehnila.

»Longobardke imajo žolte lase, a moji so črni.«

»Rimljanka si?«

»Ne,« je odgovorila Nisa. »Tu sem doma. Moje ljudstvo
je živelo v teh krajih mnogo sto let pred Rimljani.«

»Kako se je zvalo? Kami?«

»Kami so prišli za nami. Ilirka sem. Očetje mojih
očetov so bili knezi te dežele. Njih zadnji se je umaknil
sovragom v gore; poslednja kaplja njegove krvi je Nisa.
Živeli sva z materjo v hribih in pasli ovce. Dom so nama
zažgali, čredo so vzeli, midve pa sva ubežali v gozd. Tu v
svežnju imam svetinje svojih prednikov. Pokažem ti jih,
ako mi pokoplješ mater in me vzameš s seboj.«

Proseče solze so se zableščale v njenih črnih očeh.

»Z menoj hočeš, a niti ne veš, kdo sem!« je rekel mladi
vojnik.

»Vidim, da si dober, močan in mogočen. Gotovo si knez
svojega ljudstva. Tvoja sužnja bom, da me boš čuval v svoji
senci.«

250

»Sužnje te nočem, ker si knežje krvi. Pomagala boš
našim ženam variti jed in streči bolnikom. Ako dovolijo
starejšine, postaneš kdaj moja žena. Tako se bo videlo, da
je zemlja, katero si jemljemo, naša od prvega dne.«

Nisa je zardela. Sklonila se je in vnovič poljubila Slo*
venu stremen. Nato je tiho vprašala:

»Kako ti je ime?«

»Trdoboj sem, sin Ljutice župana. Oče mi je poginil
pod Celejo in z njim polovica plemena. Jaz sem z ostalimi
prvi preplezal zid. Pravijo, da je zmaga moje delo. Zato me
je pleme izvolilo za vojvodo v boju, čeprav je dosti starejših
in tudi hrabrejših.«

»Česa iščeš s svojo vojsko v teh lesovih?«

»Svet jemljemo,« se je nasmehnil Trdoboj. »Naš je, ker
nas je mnogo.«

»Dosti?« je živo vprašala Nisa.

»Kakor listja in trave. Slovenom ni števila.«

»Odkod prihajate?«

»Od začetka sveta. Sami ne vemo odkod.«

»In kam ste namenjeni?«

»To vedo le bogovi. Na kraj sveta. Kdo nas zavrne?
A dotlej ostanemo tu. Na morje hočemo. Iztešemo si bro*
dove in bomo vladali morju. Veš li pot na obalo?«

Nisa je iztegnila roko in pokazala po cesti. Njeno bistro
oko se je z občudovanjem ustavilo na mladem junaku.
Potem pa so jo oblile solze in pokleknila je k truplu svoje
matere, ki je ležalo nedaleč, odeto z višnjevim plaščem.

Trdoboj je pozval vojnike, da so izkopali grob. Vanj
so položili Nisino mater in so jo zasuli ter pokrili gomilo
s težko kameno pločo, da je ne bi izgrebli volkovi. Žene, ki
jih je poklical s teleg, so prišle in so milovale devojko.
Nasitile so jo ter ji dale robačo, kakršne so nosile same.
Nato so zapeli rogovi, telege so zaškripale in voj je odrinil
dalje. Trdoboj je posadil Niso na svojega Šarca, da je
kazala pot, sam pa je stopal peš zraven nje in vodil konja
za uzdo, kakor je pristalo njej, ki so bili njeni predniki
vladarji dežele.

251

Zvečer so prišli iz šume. Svet je postajal čimdalje bolj
skalnat in gol. Ko so v zeleni dolini zakurili ognje, je Nisa
pokazala Trdoboju svetinje svojih dedov, da bi ji verjel.

Drugi dan so dospeli do kraja, kjer je padala skala
malone strmo navzdol. Tu so zagledali pred seboj srebrn
blesk, ki je igral v nedogled in ga ni bilo moči premeriti
z očmi.

»Kaj je to?« je ostrmel mladi junak.

»Morje,« je odgovorila Nisa.

»Morje!« je klicala vojska. »Naše morje! Morje Slo*
venov!«

»Dažbog se koplje v morju,« je vzkliknil sivec Gorazd.
»Slava zlatemu Dažbogu in vsem večnim bogovom, ki so mi
dali ugledati morski sijaj! Nisem ga videl, odkar smo razbili
Grke ob znožju Vizantija grada!«

In starejšine so zaklali Dažbogu belega jarca in so mu
darovali medu in rumene pšenice.

A spodaj na morski obali je ležalo mesto, ki se je zdelo
malone prazno.

»Kako se imenuje ta grad?« je vprašal Trdoboj.

»Tergeste mu pravijo Rimljani,« je odgovorila Nisa. »Iz
naših krajev tovorijo vanj volno, železo in kože.«

»Trst,« je ponovil mladenič. Nato se je ozrl in je videl
latinske kupce iz mesta, ki so prispeli z obilnimi darovi, da
bi prosili Slovene prizanašanja in zaščite.

»Glavo izgubi, kdor vzdigne roko na ta grad!« je rekel
svojim vojnikom. »Tu hočemo tesati brodove in razpenjati
jadra, da bomo vladali morju. Zakaj v morju se koplje
Dažbog in ljudstvom, ki ga gledajo, je dana sreča, bogastvo
in moč.«

»Tu nam je dobro biti!« je zamaknjeno vzkliknila Nisa.
»Vprašaj svoje bogove, ali so vam namenili to zemljo!« .

In Trdoboj je velel starcem, naj vedežujejo. Storili so
po njegovi volji in so povedali, da kažejo znamenja dobro
in zlo. Sreča in nesreča se bosta vrstili Slovenom na morski
obali, živeli pa bodo na njej do poslednjega dne.

»Bogovi nam pravijo, naj ostanemo,« se je smehljaje
obrnil k Nisi.

»Mnogo let?« je vprašala. »Za vse čase?«

252

»Toliko let, kolikor je zvezd na nebu.«

Zgradili so si domovja in vojvode bele dvore, tesali so
brodove in so pluli na sinje morje. Trdoboj pa je vprašal
starce in dovolili so, da je napravil svatbo in pir ter se oženil
s prelepo Niso.

Od tistih dob živi Trdobojev rod na svoji zemlji. Mb
nilo je mnogo sto let in Trdoboj e ve vnuke je doletela sreča
in nesreča. Toda oni ne obupajo v hudih dneh, ker ljubijo
svoj dom in vedo, da jim je živeti ob sinjem morju, dokler
se ne utrne poslednja zvezda z neba. Sto in tudi tisoč let
trpljenja pa je proti temu še manj od kaplje vode, ki jo
zajameš morju iz brezdanje globine ...

Vladimir Levstik.

199. O postanku Ljubljane.

O postanku glavnega mesta Dravske banovine, bele
Ljubljane, zgodovini ni dosti znano. Sloveči zgodovinar
Dimitz pravi, da je nastalo po bitki z Ogri na Laškem polju
leta 955., Valvasor pa meni, da okoli leta 1000. Na vsak način
pa je njen razvoj pospešila nje ugodna lega ob Gradu, ki je
opasan na dveh straneh z Ljubljanico.

Prve zanesljive podatke za Ljubljano imamo iz 1. 1144.,
zakaj v tem letu je stala že gotovo. Na Gradu je takrat
zapovedoval grajski kapitan Vodalrik. Prvo ime, ki ga po*
znamo za sedanje stolno mesto Dravske banovine, je bilo
Lubiana.  Mesto je že takrat cvetlo, zakaj Židje so že v
toliki obilici pritisnili vanje, da so si sezidali v sedanji ŽL
dovski ulici židovsko shodnico in delali domačim trgovcem
toliko škodo, da je prišlo leta 1290. med njimi in kristjani
do velikega poboja.

Leta 1269. je bila Ljubljana že popolnoma uravnana
občina, ki ji je stal na čelu sodnik slovenskega imena,
Procelj. Bila je obzidan in zaprt kraj. O mestnih stvareh,
ki so se tikale le meščanov, so imeli meščani sami besedo
in nihče drug.

Prva in najimenitnejša oseba v mestu je bil takrat
mestni sodnik. On je imel najvišjo oblast. Poleg njega je
vladal mestni zastop, sestavljen iz dvanajstih zapriseženih
mož. To gosposko so volili meščani sami.

253

Sredi 14. stoletja je bila Ljubljana še majhno mesto.
Slabe in tesne hiše so stale le med Gradom in Ljubljanico
od početka Florijanske ulice pa do sedanjega Flradeckega
mostu. Tu so prebivali po večini le rokodelci, obrtniki in
trgovci. Ti ljudje so bili jedro vsega prebivalstva. Onkraj
Ljubljanice je stanovalo plemstvo. Da so ločili novi del
Ljubljane od starega mesta, so mu nadeli ime »Novi trg«,
staro mesto pa so krstili z imenom »Stari trg«.

Ko so pa leta 1415. Turki prvič pridrli pred Ljubljano,
so 1. 1416. oklenili tudi »Novi trg« z obzidjem. Ljubljana
se je tako za polovico povečala. Pozneje sredi 16. stoletja
so ogradili še ostali del Ljubljane z obzidjem, a konec
17. stoletja je ukazala višja gosposka podreti ta zid. Tako
je postala Ljubljana odprto mesto.

V vojni 1. 1809. je prišla Ljubljana pod francosko oblast.
Bila je tedaj glavno mesto Ilirije, ki je segala od Beljaka do
Kotora.

V Ljubljani je namesto val Napoleona general Avgust
Marmont. To je bil plemenit in pravičen mož, ki je skrbel
za telesno in duševno blaginjo našega naroda. Ljubljančani
so se ljubeznivih Francozov kmalu privadili in se z veseljem
učili francoskega jezika.

Osem let po odhodu Francozov (1821. 1.) pa je bila
Ljubljana zbirališče treh vladarjev. Vladarskega shoda ali
kongresa so se udeležili ruski car Aleksander I., avstrijski
cesar Franc I. in napolitanski kralj Ferdinand.

Takrat je stala v jugovzhodnem delu sedanje »Zvezde«
kapucinska cerkev. Na mestu današnje »Zvezde« je bil
samostanski vrt. Vodnjak v »Zvezdi« je preostal iz samo«
stanskih časov.

Za tako odlično gospodo, kakršna se je bila zbrala na
kongresu, je bilo treba izprehajališča. Zato so ta prostor
zasadili z drevjem, in to je sedanja »Zvezda«.

V spomin na vladarski shod imamo v Ljubljani še
danes »Cesto dveh cesarjev« in »Cesarsko uto«, ki so jo
postavili ljubljanski meščani na čast ruskemu carju Aleks
sandru I. in avstrijskemu cesarju Francu I. To priča še
danes napis na tej uti ob cesti iz »Mestnega loga« proti
Viču.

Po Ivanu Vrhovcu A. Rape.

254

200. Pravljica o ustanovitvi Ljubljane.

Po reki Ljubljanici priplava ladja, velika in prostorna,
z grškim napisom »Argo«. Na vsaki strani sedi vrsta vesla?
čev, ki se krepko upirajo ob vesla, zakaj voziti je treba
proti toku. V sprednjem delu ladje stoji krepek mož visoke
rasti. Ogrnjen je v dolg plašč, ki se izpod njega sveti zlato.

Iz ozadja ladje se oglasi starejši tovariš: »Jazon, pri?
stati bo treba! Že se bliža Helij.«" »Prav praviš,« odgovori
Jazon. »Danes ne krenemo več na jezero, ki se razprostira
pred nami. Ob iztoku te reke pristanemo.«

Privezali so ladjo k drevesu ob obali, postavili šatore,
zakurili ogenj in si ob njem pripravili divjačino iz med?
potnega plena. Sedeč okoli ognja, so se razgovarjali o pre?
bitih težavah in o skrbeh, ki jih mučijo za srečno vrnitev
v domovino.

Bili so to Argonavti, tako imenovani po svoji ladji
Argo. Pred dolgim časom so zapustili pod vodstvom svo?
jega kraljeviča Jazona ljubo domovino, grško deželico
Tesalijo ob Egejskem morju. Hrepenenje po junaških činih
in izrednih doživljajih jih je podžigalo, da so odpluli na
svoji ladji Argo na vzhodno obalo Črnega morja, v deželo
Kolhido iskat zlato runo, to je kožo zlatega ovna. Dobro
zastraženo je hranil kolhidski kralj zlato runo v svetem
gaju. Neustrašeni Jazon je ob prihodu zaprosil kralja, naj
mu ga da. Misliti ni bilo, da bi hotel kralj ustreči nje?
govi prošnji, zakaj prorokovano mu je bilo, da je sreča
njegovega rodu odvisna od posesti zlatega runa. Vendar
ni razodel tega Jazonu, temveč mu hinavsko obljubil zlato
runo, ako izvrši zahtevane junaške čine. Ti čini pa so bili
takšni, da bi morali ugonobiti Jazona. Jazon je pogumno
in srečno izvršil zahtevano nalogo. Ker je pa spoznal pravi
namen kraljev, je ukradel zlato runo in se odpeljal s svojimi
junaki. Ko so dospeli po Črnem morju do izliva Dunava,
so zavozili vanj. Po Dunavu so prišli v Savo in iz nje v
Ljubljanico. Po Ljubljanici so dospeli do kraja, kjer sedaj
stoji Ljubljana. Svet je bil tod krasen: ravnina, na vzhodu

Bog zahajajočega solnca.

255

grič, sedanji Grad, na zahodu zopet nizek hrib, sedanji
Rožnik, tam pa, kjer je sedaj Barje, lepo, obširno jezero.
Tudi grškim junakom je prijal ta svet.

Ko je jutranje solnce zasvetilo na vzhodu, so z občm
dovanjem zrli na prijazno prirodo. In porodila se je v njih
misel, da bi tu ustanovili naselbino', kamor bi prihajali
Tesalčani, ki ima zanje dom premalo kruha in prostora.
Sklenili so, da ostane nekaj tovarišev kar tu, drugi pa da
se napotijo dalje proti domovini, odkoder se bodo pa zopet
vračali k tu ostalim tovarišem in jim vozili iz domovine
potrebnih reči. Živil pa je tu za lovca in ribiča dovolj.

Tako se je tudi zgodilo. Ostali junaki pa so se čez
nekaj dni napotili na svoji ladji Argo po jezeru proti jugu.
Čez Kras do morja niso imeli ne vode ne poti. Na valjarjih
so porivali ladjo dalje. Lahko si mislimo, s kakšnim veseljem
so pozdravili morje, ki so se po njem srečno pripeljali
domov.

Fr. Karbaš.

201. Rimljani v naših pokrajinah.

Okoli slavnega Rima so ustanovili Latinci imenitno kras
ljestvo. To državo so počasi razširili čez ves Italijanski
polotok in pozneje še po sosednjih zemljah.

Rimski cesar Oktavijan je navalil na naše kraje. Pod«
jarmil je vse narode ob morju in Savi tja doli do Siska in
Zemuna in je ustanovil Emono, sedanjo Ljubljano. Njegova
pastorka Tiberij in Druz pa sta podjarmila vse planinske
pokrajine prav do Dunava. Dunav od bavarske meje do
izliva Drave je bil odslej meja rimskemu cesarstvu.

»Rimljan se naseli povsod, kjerkoli zmaga« je bilo
rimsko načelo. Vse svoje dežele so Rimljani razdelili v
pokrajine. Ob morju je segala Italija še celo na Kranjsko.
Severno od nje se je razprostirala gorata Karnija in potem
Norik do Dunava, ki je obsegal zapadno Štajersko in južno
Dolnjo Avstrijo. Vzhodno od Norika pa se je daleč na
Ogrsko raztezala Panonija, ravan, polna gostih šum in mo*
čvirij. Tudi vzhodni rob Štajerske in ravni del Kranjske sta
spadala pod Panonijo.

256

V te pokrajine so pošiljali Rimljani oskrbnike, ki so
stanovalce večinoma odirali z visokimi davki. Celo naj s
ubožnejši podložniki so morali plačevati harač, t. j. davek
od glave, za vojake in uradnike pa so morali dajati žito.

Rimljani so širili med domačini latinski jezik, svoje
šege, svojo omiko in svoje zakone ter svojo vero. To so
storili tem laže, ker so ustanavljali po starih gradiščih in
drugih primernih krajih nova mesta. Tako so nastala mesta:
Emona (Ljubljana), Celje, Ptuj (»Na Hajdinu«), Virunum
na Gosposvetskem polju. Ob morju so cvetla poleg Ogleja
mesta Trst, Koper in Pulj. Ob izlivu Kolpe v Savo je nastal
Sisek, ob gorenjem Dunavu pa Vindobona (Dunaj). Poleg
utrjenih mest, obdanih večinoma z obzidjem in z jarkom,
so bile manjše naselbine, n. pr. Nauportus (Vrhnika), No*
viodunum (Drnovo pri Krškem).

V teh mestih in trgih so Rimljani naselili deloma italske
kmete in obrtnike, deloma vojake in domačine. Ti so obde*
lovali polje okrog mesta, pasli živino in sadili sadno drevje
in trto. V mestu so izdelovali blago za obleko in razno
orodje. Izven mesta ob veliki cesti so pokopavali mrliče.
Izprva so jih sežigali, pozneje pa so cela trupla de vali v
kamenite rakve.

Rimljani so vzeli domačinom vso zemljo in jim pustili
samo koče in malo sveta kot najemnikom. Gospodarji so
bili zemljiščem le rimski vojaki in drugi naseljenci. Med
naseljenci je bilo tudi mnogo domačinov, ki so bili pri Rim*
Ijanih v službo stopili za hlapce ali vojake. Naučili so se
od njih bolje obdelovati zemljo, zasajati vinsko trto, rediti
živino, izdelovati razne predmete ter z njimi tržiti. Naučili
so se od Rimljanov tudi bojevanja in rimskega bogočastja.

Tudi rudnike in fužine, ki so jih bili otvorili, oziroma
zgradili že domačini, n. pr. v Bitnjah v Bohinju, so Rimljani
izkoriščali. Zgradili so tudi po vseh podjarmljenih pokra*
jinah ceste. Znali so jih tako izvrstno in trdno podlagati,
da je njih sledov še dandanes vse polno po naših krajih
(»Ajdovska cesta«). V prvi vrsti so bile te ceste namenjene
vojaškim svrham, potem pa so pospeševale tudi trgovino
ter so sploh služile prometu.

Po J. Apihu.

257

202. Peta.

Tih in skromen ždi Ptuj ob široki Dravi ter sanja o
svoji davno pretekli slavi.

Že 1. 33. pred Kr. r., ko so Rimljani prvič dospeli v
Panonijo, so našli tukaj močno utrjeno mesto, v katerem
so se jim domačini vztrajno postavili v bran. Po težko prh
dobljeni zmagi so si Rimljani osvojili mesto ter v njem
nastanili veliko vojaštva. Imenovali so to vojaško pošto*
janko Petavium ali Petabio.

Leta 8. po Kr. r. so se v tem mestu mudili cesar Tibe*
rius, za njim Drusus in mnogi rimljanski prvaki s svojim
spremstvom. Takim imenitnim osebam so zgradili dostojna
stanovališča, krasne marmornate palače, opremljene z vsem
sijajem rimljanskega bogastva. Vmes so se dvigala veli*
častna svetišča raznih rimljanskih bogov in boginj, kakor
Marta, Herkula, Izide, Bolone in Diane. V bližnji in daljni
okolici so se blesteli med zelenjem krasnih vrtov beli gra*
diči rimljanskih bogatinov.

Petabio se je razširil v največje mesto Panonije. Veliko*
mestni promet je vrvel po mestu, ki se je raztezalo daleč
po Dravskem polju. Zjutraj navsezgodaj so peki in mle*
karji kriče ponujali svoje blago. Podnevi so iz mnogošte*
vilnih šol doneli glasovi učečih se otrok. Slišalo se je ropo*
tanje in šumenje tvornic. Tu so nesli brzonogi sužnji na
pozlačenih nosilih Rimljanko na posete, tam so jezdili čast*
niki v spremstvu vojščakov. Na semnjiščih so mnogošte*
vilni trgovci ponujali bogato izbiro vseh pridelkov takrat
znanega sveta: smokve iz Palestine, oranže iz Italije, platno
iz Egipta, celo svilo iz Kitajske. Vsaka novost, ki je uspela
v Rimu, je došla tudi v Petabio, tako tudi krščanstvo. Že v
2. stoletju je tukaj živela kristjanska občina, ki ji je nače*
loval škof. Petabio pa je imel tudi v Rimu zelo vpliven
glas. Cesarji Oto, Vespasianus, Septimius Severus in Ro*
mulus Momillus so bili v Petabiu proglašeni za vladarje
rimljanskega sveta.

Krasota in bogastvo Petabia sta ob preseljevanju na*
rodov privabila roparske druhali. Od leta 403. do 410. po
Kr. r. je tukaj taboril arijanski kralj Alarik s 700.000 Goti.
Leta 451. so prilomastili strašni Huni. Narodna pripovedka

17

258

trdi celo, da je hunski kralj Atila v Petabiu umrl ter da leži
še dandanes v dragocenih rakvah pokopan pod gomilo sv.
Roka pri Ptuju. Sloveči grški vojskovodja Belizar se je
tukaj boril z gotskim kraljem Vitigom.

Goti in Huni, ki so razbili rimljansko cesarstvo, so
razrušili tudi Petabio v mrtvo grobljo. Iz propada so ga
zopet povzdignili 1. 581. Sloveni. Zlasti je mesto zadobilo
staro blaginjo za kralja Sama. Sloveni so imenovali to mes
sto Peto, namreč peto mesto izmed najimenitnejših mest.
Šteli so od vzhoda: 1. Zemun (Taurunum), 2. Mitroviča
(Sirmium), 3. Beograd (Singidunum), 4. Osjek (Mureia) in
5. Peta (Petabio), od zapada pa so naštevali: 1. Rim, 2. Oglej,
3. Emona, 4. Celeja, 5. Peta.

Ko pa je umrl kralj Samo in ni več ščitil Pete, ji je
obledel sijaj na vse veke. Leta 658. so jo razrušili Obri in
obrska strahovlada ni dopustila njene obnovitve. Nad raz*
valinami Pete je v teku 200 let razgrnila Drava v hudih po=
vodnjih grez in prod in zagrebla mesto kakor mrliča. Nad
grezjo je zraslo trstje in jelševje, da ni bilo več sledu nekdaj
tako krasnemu mestu. Ali še dandanes izorje na Hajdina
skem polju orač tu krasen marmornat kip, tam rimljansko
grobišče, še drugje dobro ohranjene sobane rimljanske
palače.

Leta 854. je vojvoda Hecilo, sin panonsko^slovenskega
kneza Pribine, zgradil novo mestece na levem bregu Drave
ob znožju grajske skaline. Toda že leta 861. je bila nova
naselbina v oblasti salcburškega nadškofa, ki je tukaj nas
stanil Bavarce. Domačini Sloveni niso umeli priselnikov.
Dejali so jim Nemci (mutci), pa tudi tujci (neznanci). Mesta
pa, ki je bilo obljudeno zgolj s tujci, niso odslej nazivali
več Pete, marveč Ptuj, katero ime se je ohranilo do danes.

Po letopisih mesta Ptuja Elza Kukovčeva.

203. Slovenci pod nemško upravo.

Slovenci so prvi izgubili svojo narodno svobodo. Odkar
so jih bili podjarmili Nemci, se niso mogli nikdar več osvo*
boditi tega gospostva. Srbi in Hrvatje so se že osvobodili
tujega jerobstva in snovali svoje države, Slovenci pa so še
vedno robovali tujcu.

259

Življenje Slovencev je bilo pod tujo upravo kaj težko.
Imeti niso smeli svojih vojvod. Njih gospodarji so bili
edino le Nemci. Ti so po slovenskih deželah naseljevali
svoje rojake iz Nemčije. Dajali so jim zemljišča, ki so jih
jemali Slovencem. Ni čuda, da so se Nemci v slovenskih
pokrajinah vedno bolj množili. Tudi nemške duhovnike
in druge cerkvene dostojanstvenike je naseljevala med
Slovenci nemška uprava. Nemška uprava je dalje zidala
katoliške cerkve in samostane pa zapirala slovenske cerkve
in preganjala slovensko duhovščino. Nemški upravitelji so
silili narod, da je moral brezplačno delati na cerkvenih po*
sestvih, oni pa, ki so sami imeli kaj zemlje, so morali
plačevati velike davke. Tako so narodu vzeli skoro vso
zemljo. Ni čuda, da so Slovenci živeli in delali večinoma
na posestvih nemških velikašev ali pa na cerkvenih po*
sestvih. Na ta način so postali čisto odvisni, ker niso imeli
ne svobode in ne svoje zemlje. Vse muke in vsa zla je
moral pretrpeti naš narod od svojih nemških gospodarjev.

Po Jovi P. Jovanoviču.

204. Umeščanje koroških vojvod na Gospo¬
svetskem polju.

Prvi dan septembra meseca 1. 1286., tako piše letopisec,
opat vetrinjski, je bil Majnhard Tirolski po starodavni šegi
slovesno posajen na vojvodski stol.

Na znožju Krnske gore leži kamen, na katerem je tedaj
sedel kmet iz roda Edlingerjev, ki so imeli to pravico od
starodavnih časov po dednem pravu. Z eno roko je držal
marogastega bika, z drugo pa kobilo enake barve. Ne daleč
od njega je stal deželni knez, oblečen v sivo raševino, obut
v kmetske čevlje, z deželno zastavo v roki. Okoli njega pa
so bili deželni plemiči in vitezi, vsi v najsijajnejši opravi.

S palico v roki se približa deželni knez kmetu na ka?
menitem sedežu. Kmet vpraša v slovenskem jeziku: »Kdo
je, ki tako prihaja?« Okoli stoječi odgovore: »Deželni knez
je.« Kmet dalje povprašuje: »Ali je pravičen sodnik, ki išče
blaginje domovine? Ali je blagoroden ter prijatelj in za*
ščitnik prave vere?« Vsi odgovore: »Je in bo.« — »Po

n*

260

kateri pravici,« nadaljuje kmet, »pa sme pregnati mene s
tega sedeža?« — »Dobiš 60 beličev, marogastega bika, ko*
bilo in obleko, ki jo ima sedaj knez na sebi. Prost boš ti
in prosta vsa tvoja hiša vsakega davka.«

Zdaj se rahlo dotakne kmet z desnico knezovega lica.
Opomni ga še enkrat na sveto dolžnost pravične sodbe,
potem odstopi z vojvodskega sedeža in odvede obe živin*
četi s seboj.

Knez pa se postavi oblečen, kakor je, na kamen, ki ga
je pravkar ostavil kmet, potegne svetli meč, ga zavihti na
vse štiri vetrove ter se zaroti in priseže, da bo vsem sodnik
po dolžnosti in pravici. Nato se je še napil iz preprostega
kmetskega klobuka čiste studenčnice narodu v pouk, naj bo
zadovoljen s tem, kar daje in prireja domača dežela, pa naj
ne hrepeni premočno po vinu in drugih inozemskih naslad*
ninah.

Izpod Krnske gore se je napotil umeščeni vojvoda v
starodavno veličastno gosposvetsko cerkev, kjer je pel naj*
višji deželni svečenik slovesno sveto mašo ter med službo
božjo blagoslovil in posvetil kneza po cerkvenih predpisih.

Po službi božji šele je slekel knez kmetsko obleko in
se oblekel v svojo knežjo opravo ter se napotil k sijajnemu
obedu. Po končanem obedu se je odpravil z vsem sprem*
stvom na bližnje Virunsko polje, kjer še dandanes stoji
vojvodski prestol. Prestol ima dva sedeža, enega na vzhodno,
enega na zapadno stran. Na prvega je sedel vojvoda ter
delil deželne naj me in pravice vsakemu, kdorkoli jih je
zaprosil od njega, na zapadnega pa je sedel goriški grof,
mejni grof koroški, ter delil svoje naj me.

205. Gosposvetsko polje.

(1414)

Zvonovi done in bobni pojo
in pod vihrajočo zastavo,
glej, pisane množice radostno vro
in pesmi slovenske iz src jim teko
svečanemu dnevu na slavo.

261

Saj narodu danes je dana oblast,
da svojo izvede pravico:
kmet Šotar poveril bo vojvodsko čast
Železnemu Ernestu v brambo in last,
da čuva z njo dom in resnico!

Ob sveti Gospe, ki vsa v cvetju dehti,
gospoda se z narodom zgrinja,
molitev iz duše pobožne kipi,
od ginjenja solzne so ljudstvu oči,
v njih jasno se solnce utrinja.

In kamenit prestol pripravljen je že
na sredi domačega polja
in plemičem burno vzigrava srce
in vitezom drzno ostroge zvenče —■
nad njimi je naroda volja! —•

Zabliska v desnici se Ernestu meč,
da kmetu z njim službo priseže,
na štiri strani gre zamah blesteč,
z besedo neslišno glasno govoreč:
Zvestoba me z narodom veže! —

In kmetov klobuk da knezu napoj
domače vodice hladeče,
govedo in konja v dar prejme svoj,
a spremstva sijajnega bruhne roj
v glasove, gospoda slaveče ...

Iz davne davnine pa v isti čas
slovanska se prošlost ozira:
glej Boruta vojvode blagi obraz,
Gorazda pojavi se viteški stas,
duh dvigne se Hotimira!

Nevidne roke se spno v blagoslov
in ustno dobrotno šepeče:

»Čast, bratje, varujte svojih domov,
da vam nasilje sovražnih valov
ne vzame zvestobe in sreče!« —

E. Gangl.

262

206. Turške vojne po slovenskih deželah
v XV. stoletju.

I.

Na vzhodu Kaspijskega morja in daleč tam za evrop*
skimi mejami se raztezajo neizmerne travnate planote, ki
se zovejo Turansko gorovje. Odtod in z velikanskega gos
rovja na njegovem vzhodu se je usul marsikateri divji
hudournik mongolskih narodov proti solnčnemu zahodu na
lepe in cvetoče evropske dežele. Iz ondotnih krajev so
privreli Huni in Obri, Madžari in Tatar ji, odtod se je utrgal
tudi oni mongolski rod, ki mu pravimo Turki in ki je toliko
stoletij neprestano strahoval polovico Evrope.

Turška oblast se je pričela konec XIII. stoletja. Usta*
novil jo je v Mali Aziji Osman. Zato se zovejo Turki po
njem tudi Osmani. Iz Male Azije so napadali v XIV. sto*
letju vedno bolj pogostoma Evropo. Osmanov drugi nasled*
nik, Murat, jim je pridobil v Evropi že trdno stališče. Odslej
so se spuščali vedno predrzneje na vse strani. Leta 1389. so
storili na Kosovem polju konec srbski državi ter spravili
v naslednjih letih velik del Balkanskega polotoka podse.
Celo glavno mesto Carigrad se jim je upiralo le še s težavo.
Jeli so uhajati tudi čez Dunav ter so nadlegovali Ogrsko,
kjer je tedaj kraljeval Sigismund. Ta je dobro spoznal
veliko nevarnost, ki je pretila krščanskemu svetu, ter jih
je sklenil ustaviti, dokler je bilo še čas. Leta 1396. je zbral
veliko krščansko vojsko ter pri Nikopolju udaril na Turke,
ki pa so potolkli kristjane in jih ujeli nad 10.000. Ob tej
priliki so se Slovenci, ki jih je vodil celjski grof Herman II.,
prvikrat sprijeli z njimi. Takoj iz bitke pri Nikopolju se
je usula močna turška drhal na Štajersko, sedanji severom
vzhodni del Dravske banovine, zajela Ptuj, ga požgala ter
precej prvikrat odgnala nad 16.000 kristjanov v sužnost.
S to nesrečno vojno so se začeli neštevilni in grozoviti tur*
ški napadi v slovenske pokrajine.

Le malo let zatem (1. 1408.) so zagledali tudi Kranjci,
prebivalci jugozapadnega dela sedanje Dravske banovine,
Turke prvikrat na svoji zemlji. Napadli so Črnomelj in
Mdtliko, grozovito pogazili okolico ter pobili in odvedli
s seboj veliko ljudi. Zelo huda se je godila Metliki 1. 1429.

263

Mesto je bilo slabo utrjeno in hiše lesene. Turki ga napa*
dejo, pokoljejo vse, kar jim pride na pot, razrušijo cerkve
ter vzamejo s seboj, kar je imelo le kaj vrednosti. Zatem jo
udarijo prvikrat čez Gorjance nad Novo mesto, odkoder jih
je v naglici zbrana krščanska vojska, 4000 mož, po hudem
boju zavrnila.

Odslej jih ni bilo celih 40 let v slovenske dežele, ker
so imeli na Balkanskem polotoku dovolj opravka. Ko so se
polastili zadnje balkanske dežele, so se privalili 1. 1469. —-
bilo jih je baje nad 10.000 — iz Bosne zopet na Kranjsko.
Na nesrečno Metliko, ki so jo razdejali, in na njeno okolico
so se usuli najprej. Ves teden so ostali tu, potem so se
razlili v treh velikih curkih čez vso Kranjsko.

Koliko so napravili Turki to leto škode, je težko pove*
dati; bila je neizmerna. Ves svet sedanje Dravske banovine
je bil pomendran, trgi, vasi, cerkve požgane in razrušene,
tisoč in tisoč ljudi pobitih, do 30.000 v sužnost odvedenih,
dolge vrste ugrabljene živine in tovorov drugega blaga od*
peljanih čez mejo na Turško.

Taki grozni dogodki so se ponavljali še vse XV. sto*
letje. Turki so privreli skoro vsako leto v dežele naše bano*
vine, včasih celo po štirikrat na leto (na pr. 1. 1471.). Največ
je trpel v XV. stoletju njen jugozapadni del. Zapisano je,
da so Turki prilomastili štiriintridesetkrat nadnje. A tudi
drugim krajem niso prizanašali. Na Primorsko so prigrmeli
dvanajstkrat, na Štajersko enajstkrat, na Koroško devetkrat.

II.

Iz početka so prihajali Turki v majhnih, pozneje pa v
vedno večjih trumah. L. 1477. jih je privedel bosenski paša
32.000 glav nad ubogo, največ v lesenih vaseh živeče ljud*
stvo. Ljudska prislovica je dejala, da jih je bilo kakor listja
in trave. Razlivali so se na vse strani ter divjali križem po
deželi. Na svojih urnih konjih so prihajali, kadar so se jih
naši predniki najmanj nadejali. Prikazali so se kakor blisk
z jasnega neba, najrajši ponoči, zlasti če jih je bilo malo.
Strah in groza sta prešinila ubogi kraj, ki ga je udarila ta
šiba božja. Jok in stok se je razlegal po vasi, v katero so
se usuli neusmiljeni krvoločniki, najhujši sovražniki krščan*
skega imena. Saj je bila njih najimenitnejša dolžnost klati

264

in pobijati kristjane, požigati njih selišča, skruniti in razru*
sevati njih cerkve. In to mohamedansko dolžnost so izpol*
njevali s strašno grozovitostjo. Gorje napadeni vasi, gorje
množici, ki se je, recimo, zbrala k božji službi ali se sešla
od blizu in daleč na semenj! Ob takih prilikah so prihajali
Turki najrajši.

Za velike semnje in velike cerkvene shode so zvedeli
po ljudeh, ki so jih prisilili, da so jim bili kažipot. Tako je
zvedel n. pr. 1. 1475. bosenski paša Ahmet, da bo na sv. Mb
klavža dan velik semenj na Muljavi pri Stični. Privihral je
ter odgnal 4200 oseb obojega spola v sužnost. A prav zaradi
ljudi so prihajali tako radi v naše kraje. Njih napadi so
bili zlasti lov na mlade, čvrste in zdrave osebe, da so jih
prodajali v sužnost. Zlata in srebra po naših ubožnih vaseh
ni bilo, pač pa so imeli naši predniki nekaj, kar je krvoloč*
niku posebno prijalo. To so bili njih čvrsti in krepki udje,
za katere so Turki na svojih semnjih vedno obetali visoke
cene. Zato so stregli posebno po mladih in čvrstih ljudeh
obojega spola, zlasti po otrocih, ki so bili že toliko odrasli,
da so jih lahko gnali s seboj. Ti so imeli posebno visoko ceno.

Turški cesarji so vzrejali iz krščanskih otrok svoje naj*
predrznejše vojake, tako zvane janičarje. Pa tudi za cesar*
ske služabnike so jemali najrajši krščanske otroke. Nekaj
časa se ni smel noben beg, noben paša bližati sultanu brez
večjega ali manjšega števila nalovljenih otrok. Leta 1469.
je n. pr. paša Vejhbeg odbral 500 najlepših in načvrstejših
kranjskih dečkov in deklic ter jih poslal sultanu v dar.
Sčasoma so morali turški posestniki in velikaši celo davke
plačevati le s krščanskimi otroki. Te so potem v turških
šolah najskrbneje vzgojili ter jih vteknili ali v janičarska
krdela ali jih odmenili za državne službe. Pri vzgoji so jim
zatrli najprej spomin na krščanstvo in udušili v njih srcu
vsak boljši čut, ki blaži človeka. Znali so izbrisati iz njih
src spomin na očetovski dom, njegove šege in navade ter
pretrgali vse vezi, ki tako sladko vežejo človeka z milo
domovino in z dragimi rojaki. Namesto tega pa so jim vce*
pili slepo vdanost do svojih turških gospodov, naj večjo
strast za mohamedansko vero in najgrozovitejše sovraštvo
do vsega, kar je bilo v zvezi s krščanstvom. Ni čuda, da
so postali janičarji, nekdanji krščanski otroci, največji strah

265

kristjanom. V vojni zoper krščanstvo, v katerem so bili
rojeni, so razsajali pozneje kakor besni. Pač je marsikateri
janičar svojo grozovitost razodeval morebiti baš v kraju,
kjer se je porodil, plenil po domovini, ki jo je pozabil, v
sužnost vlačil svoje rojake in prelival morda kri svojih naj*
bližjih sorodnikov.

III.

Ko so 1. 1476. Turki predivjali skoro ves sedanji jugo*
zapadni del Dravske banovine, je ni bilo najbrž rodovine,
ki ne bi bila žalovala po ubitem ali, kar je bilo še hujše,
po ujetem sorodniku. Ni je bilo morebiti družine, ki ne bi
bila bolestno gledala na razvaline svojega domovja. Cele
štiri mesce je razsajal takrat neusmiljeni sovražnik po de*
želi. Grozovito so ravnali Turki zlasti po Koroškem in Šta*
jerskem štiri leta pozneje (1. 1480.) ter odvedli s seboj na
tisoče ljudi, med njimi tudi 500 duhovnikov. Pobrali so cer*
kveno opravo in hiše božje izpremenili v hleve.

Neštevilne požgane vasi, porušene in oplenjene cerkve
so leto za letom pričale, da je bil Turek v deželi. Trdne
kraje, močne gradove in z debelim obzidjem ograjena mesta
pa so puščali Turki v miru. Z obleganjem se niso mogli
dolgo muditi; sicer bi pa z obleganjem tudi nič ne bili
opravili, ker niso vozili nikakršnih za to potrebnih priprav
s seboj. Včasih so tudi udarili na to ali ono mesto ter so
Metliko, tedaj še vso leseno in slabo utrjeno, trikrat požgali
do tal. Nekaterikrat so se zakadili na Novo mesto, prihru*
meli nad devetkrat pred Ljubljano ter se n. pr. 1. 1472.
utaborili na treh krajih pred njo. Vendar jim je bilo največ
do tega, da bi plenili, morili in pobijali ljudi in požigali vasi
po mestni okolici. Ubogi kmet je trpel največ ali skoro
edino le on. Ko so daleč na okoli gorele vasi in se je vlačil
gost oblak dima po deželi, so bili meščani in grajščaki za
svojimi močnimi obzidji skoro popolnoma varni. Za ubo*
gega kmeta se ni genila niti ena roka. Pomagati si je moral
sam ter skrbeti najprej za to, da niso Turki nenadoma
planili nanj.

V ta namen so imeli kmetje na visokih, nalašč za to
izbranih gorah, odkoder se je videlo daleč po deželi, pri*
pravljene velike grmade, ki so jih zažgali, kadar so udarili

266

Turki čez mejo. Mahoma so zaplapolali kresovi po vsej
deželi od hriba do hriba, in kakor blisk se je razširila no*
vica, da so Turki tu. To je bilo znamenje, da se je treba
umekniti v tabore. Tako so imenovali dobro utrjene kraje,
v katere se je bilo mogoče zateči v naglici z vsem, kar je
bilo komu drago: z ljudmi, z živino in z blagom.

Tabori so bili ponekod močni stolpi na visokih gorah
ali sredi debelih gozdov, ponekod v naglici za silo utrjene
razvaline starih rimskih gradišč. Najrajši pa so kmetje
ogradili svoje cerkve z močnim obzidjem ter jih utrdili
z visokimi stolpi. Marsikateri slovenski cerkvi se je do naj*
novejšega časa poznalo, da je bila nekdaj močno utrjen
tabor. V shrambah in kleteh po taborih je bilo vedno sprav*
ljenega toliko živeža, da so ljudje lahko prebili nekoliko
tednov ali vsaj nekoliko dni. Največkrat je minila zanje
nevarnost, če so odbili le prvi turški naskok; zakaj Turki
niso imeli navade in jim tudi ni kazalo, da bi se mudili dalje
časa v enem kraju, ampak so vihrali kakor burja po deželi.
Ko so krepki moški — najčešče pod vodstvom svojih žup*
nikov — odbijali Turke od tabora, so klečali v cerkvi starčki,
žene in otroci ter molili k usmiljenemu Bogu za zmago.

V goratih krajih so se zatekali ljudje v votline. V Bo*
hinju so zapirali sotesko pri »Stopnicah« tako dobro, da
Turki niso privihrali niti enkrat v to dolino. Prav tako so
storili tudi Korošci s prelazi, ki drže s Kranjskega in s Pri*
morskega do njih. A oni niso bili toliko srečni kakor Bo*
hinjci. Ko so prigrmeli Turki 1. 1478. s Primorskega do Pre*
dela, jih ni zadrževalo, da je bil prelaz tesno zaprt in močno
zavarovan. Splezali so na nevarne in visoke pečine, po ka*
terih ni hodila človeška noga še nikoli. Konje so po vrveh
potegnili kvišku in jih z njimi spuščali od skale do skale v
globočino. Tako so po ovinkih dospeli čez Predel v Trbiž
ter predivjali odtod vse dolenje Koroško tja do severne
meje naše banovine. Ta napad je bil najhujši, kar jih je bilo
pretrpeti Korošcem.

IV.

Sami so se morali kmetje povsod braniti. Kje pa je bil
takrat cesar in njegova vojska?

Od te strani ni bilo pričakovati nobene pomoči. Tedaj
ni še bila Avstrija tako urejena in tudi ne združena v tako

267

celoto kakor pred svetovno vojno. Vsaka dežela je bila
sama sebi na skrbi. Za svoje sosede ni hotela nobena ni«
česar storiti, kajti vojska stane veliko denarja. Zato niso
marali velikaši sosednjih dežel nič vedeti o teh bojih, češ:
Hrvati in Slovenci naj si pomagajo sami, kakor vedo in
znajo. Cesar pa tudi ni imel toliko moči, da bi jih bil mogel
siliti. Pač so se shajali avstrijski oblastniki in tudi mogoč«
niki iz neavstrijskih nemških dežel večkrat na posvetovanje;
ker pa bi bilo za vojsko šteti denarja, so se zopet razšli, ne
da bi bili kaj ukrenili zoper turško silo. Nič ni pomagalo,
da so tudi papeži izpodbujali krščanski svet na boj proti
Turkom, nič ne, da so razglašali odpustke za bojevalce proti
njim. Hrvatske in slovenske dežele so bile zgolj same sebi
prepuščene. Njih veliki posestniki so morali misliti na to,
kako bi se sami ubranili Turka. Posvetovali so se na skupnih
shodih, si nalagali sami tako zvani turški davek ter vzdrže«
vali s svojim denarjem iz kmetov zbrano vojsko proti
Turkom. Toda vse to ni pomagalo nič. Dostikrat so udarili
Turki čez mejo prav tedaj, ko so se posvetovali poslanci
o nadlogah svojih dežel.

Ko se je 1. 1469. pridrevilo nad 10.000 Turkov na Kranj«
sko, je sklicala deželna gosposka vse deželane na noge ter
nabrala res nad 20.000 vojakov. A preden se je to zgodilo,
so jo Turki, ki so dotle grozno divjali po deželi, že davno
popihali iz nje. Leta 1475. so gosposke poklicale v vojsko
Štajerce, Korošce in Kranjce; a ko so se ob Sotli udarili
s Turki, niso imeli sreče: Turki so jih popolnoma užugali.
Pa saj bi bilo čudo, če bi jih ne bili, ker je bilo Turkov nad
12.000, kristjanov pa samo 450.

Da bi bili z združenimi močmi lahko zaprli Turkom pot
v slovenske dežele, so se prepričali leta 1483. To leto se je
usulo čez Kranjsko, Koroško in Štajersko nad 10.000 Turkov.
Ko so dovolj naplenili in se namorili, so se zopet zbrali na
Štajerskem ter se pripravili na odhod domov. A ob potoku
Onavici na Hrvatskem so jim Srbi in Hrvati z nekaterimi
kranjskimi plemenitniki zaprli pot. Bilo jih je kakih 4000
konjikov in 8000 pešcev. Turški paša jih je zaslutil in jim
poslal nasproti okoli 2000 mož, a kristjani so vse posekali.
Ker se četa ni vrnila, je ukazal paša svojim ogleduhom, naj

268

pozvedujejo, kaj se je zgodilo. Ko so mu sporočili nesrečno
novico in je spoznal, da tiči v veliki zagati, je ponudil krist*
janom vse nalovljene ljudi in vso nagrabljeno živino, če
njegovi vojski ne store nič žalega. A kristjani niso hoteli
nič vedeti o tem. Zato jim je obljubil še več, a vrhutega je
še obetal, da ga ne bo več na Kranjsko. To ponudbo so
kristjani sprejeli, ker so se bali, da ne bi razdraženi paša
dal poklati vseh ujetnikov. Odposlali so v njegov tabor šest
mož, da se pogode za ujete kristjane. Paša jim pokaže 3000
naj slabotnejših ljudi, ki jih je odbral iz množice, močne in
krepke pa je bil poskril v taboru, kjer so morali, z odejami
in listjem pokriti, ležati na tleh in se niso smeli geniti.
A odposlancem se je zdelo, da imajo več ujetih nego ponu*
janih 3000. Zato so prisilili Turke, da so jim jih obljubili
še 1000.

Med tem pa so krščanske čete od vseh strani obkolile
turški tabor ter zajele sovražnika. Z vzklikom »Jezus
in Marija« so udarile nadenj ter ga domalega posekale.
Turški paša sam in mnogi imenitni Turki so se potuhnili
in pomešali med ujete kristjane, a zmagalci so jih zasledili,
ujeli ter jih poslali kralju Matjažu (Korvinu) v dar. Od
velike turške druhali je ušlo le kakih 800 mož, a kristjani
so udarili tudi za temi, jih dohiteli ter vse potolkli.

Ta nesreča je Turke tako prestrašila, da so imeli Slo*
venci odslej štiri leta mir. Potem pa so se Turki zopet osrčili
ter jim delali silo prav vsako leto. Vendar so jo dostikrat
grdo izkupili. Leta 1491. so jim kranjski kmetje prestregli
pot ter jih pobili več tisoč. Še slabeje se jim je godilo
naslednje leto na Koroškem. Semkaj so prihajali tem češče,
ker jim ni bilo več dosti plena na opustošenem Kranjskem.
Toda v bitki pri Beljaku jih je obležalo nad 10.000, med
njimi tudi paša sam, ranjenih pa je bilo nad 7000. K zmagi
so pripomogli tudi ujeti kristjani, ki so si med bojem raz*
trgali vezi in zagrabili sovražnika odzadaj.

S to zmago so se Korošci iznebili Turka za to sto*
let j e, pa tudi Kranjci, nad katere so prihrumeli vsako leto,
dokler se ni Maksimilijanu I. posrečilo, da je sklenil z njimi
mir 1. 1503.

Ivan Vrhovec.

207. Janičar.

1. »Kaj čakaš, paša? Kaj stojiš?

To vas napasti se bojiš?!

2. Ko burja sem smo privihrali,
podrli mesta, poteptali.

3. In ti kot hraber janičar
podžigal v nas si bojni žar.

4. Od zmage vodil si do zmage
tovariše nas, svoje drage.

5. Za nami borb je slavnih sled,
pred nami trese se ves svet.

6. Od bistre Bosne do Savine
poznajo džavri nas Turčine ...

7. In tukaj, paša, si obstal!

In te vasi si zdaj se zbal?!

8. Zakaj baš danes omahuješ

in tratiš čas in premišljuješ?«

9. »»Postoj še, Osman beg, postoj!
Še dosti časa je za boj.

10. Glej tam med drevjem hišo belo!
Kraj nje tam vidiš ti kapelo?

11. Minulo let je trideset —

in svojo vas zdaj vidim spet.

12. Tu bili so me uplenili,

za janičarja me vzgojili...««

13. In Ahmed paša gleda zdaj
domačo vas, svoj rojstni kraj ...

270

14. »»Ah, tu ležijo, v tej dolini
mladosti moje vsi spomini...

15. Tu moja je preljuba vas,

pred njo sovražnik, tujec — jaz!««

16. »Kaj mar nam domovina tvoja!

Krvavega želimo boja.

17. Čuj, tabor punta se, kriči,
po plenu, krvi hrepeni.

18. In paša, ti se obotavljaš

in nočeš v boj in nas ustavljaš?!«

19. »»Potrpi! Kaj se vam mudi!...

Če mati moja še živi,

20. le to rad vedel bi popreje.

Še danes ljubim jo brez meje ...««

21. »Ha, izdajalec! Ves ostrog
pripravljen je že za naskok —■

22. a paša — ti!« ... »»Jaz se ne ganem
Ne morem z vami. Tu ostanem ...

23. Gorje ti, moja vas, gorje!...««

Zabode handžar si v srce.

Anton Aškerc.

208. Prvi slovenski kmetski upor.

V začetku XVI. stoletja so bili kmetje popolnoma
odvisni od gospode. Nič več pravic jim skoro niso hoteli
priznati. Kmetje so se pritoževali. Ko pritožbe niso pomas
gale, so odrekali davščine in se upirali tlaki.

Obrnili so se. prav do cesarja Friderika III. s pritož*
bami. A zaleglo tudi to ni nič. Huje in huje so se razburjali

271

in leta 1515. je izbruhnil velik upor po vseh slovenskih
zemljah. »Za staro pravdo«, t. j. dajte nam pravice iz staro*
davnih časov, to je bilo geslo vseh upornikov. Trn v peti
je bil kmetom kočevski plemič Thurn. Bil je pravi trinog,
zato so kmetje najprej napadli njega in ga umorili. Za tem
so prišli na vrsto drugi gradovi. Kmetje so jih zažigali, si
osvajali orožje, živino in žito ter popivali po grajskih kleteh.

Seveda graščaki niso tega mirno trpeli. Jurij Herbert*
stein je s pomočjo redne vojske pri Brežicah popolnoma
potolkel neizvežbane kmetske čete in velel pobiti upornike
brez usmiljenja. Mnogo so jih tudi pobesili v Gradcu.

Po Neratovi »Zgodovinski čitanki«.

209. Gubčeva sodba.

(1573)

Na Vidmu se množica gnete ljudi
pred hišo veljaka župana,
a v izbi za mizo je četa vojvod
k posvetu prevažnemu zbrana.

Tam Gubec Matija je v misli vtopljen
in vojni razpletek v njih snuje,
in glas mu je oster in resen in strog,
ko drugom tako beseduje:

»Prisegam vam, bratje, da sveta je stvar,
ki zanjo se kmetje borimo,
tlačilcem prinašamo kazen in smrt,
da robstva se vsi oprostimo.

A kdor iz sebičnosti sebi le v prid
izrabljati hotel bi zmago,
naj pomni, da sleherni takšen zločin
z življenjem bo plačal mi drago!

Mi nismo razbojnikov divja druhal
in Turkov mi nismo krdelo,
na naših klobukih je upanja znak,
na naši zastavi razpelo!«

272

In Ilija Gregorič moško doda:

»To vsi smo ti že obljubili,
a kdor ne bori se za pravdo in čast,
brez srca ga bomo sodili!«

In zdajci na veži razgiblje se hrup,
jok ženski odjekne v vihranje;
mir zopet zavlada na Gubčev ukaz,
in žena preruši molčanje:

»Vaš človek je v borno mi kočo udrl,
s sekiro mi shrambo odklenil
in meni ubogi siroti je ves
imetek brezčutno uplenil.«

»Kdo ta je nesrečnik?« de Gubec temno.
Storilca že tirajo priče:

»Prelomil besedo, oskrunil je čast,
tat Štefan se Šafarič kliče!«

In Gubcu se strela ukreše v očeh,
pred hišo na jablano švigne:

»Na vejo brž podlega Štefana zdaj
plačnikova roka naj dvigne!«

E. Gangl.

210. Protestantizem in začetek slovenske
• književnosti.

V Ljubljani imamo krasen spomenik Primoža Trubarja
v Trubarjevem parku. Kaj je li storil ta mož 16. stoletja,
da so mu Slovenci postavili spomenik v 20. stoletju?

Okrog leta 1500. so bile razmere po naših krajih jako
žalostne. Slovenci, večinoma poljedelci, so bili skoraj sužnji
svoje prevzetne gospode, ki je živela prav razkošno po
gradovih. Nedostajalo pa je dobrih duhovnikov, ki bi bili
ljudi poučevali in tolažili ter prevzetne graščake učili lju<
bežni do bližnjika.

Zakaj pač takratna duhovščina ni izpolnjevala naloge,
naložene ji od Kristusa? Premalo šol je bilo; vsi duhovniki

273

niso bili dovolj izobraženi za svoj vzvišeni poklic. Kako
so pa takrat nastavljali duhovnike? Če je graščak veliko
pripomogel, da so kje sezidali cerkev in ustanovili župnijo,
je imel pravico, da so tamkaj nastavili duhovnika., ki je bil
njemu všeč. Dosti župnij je oddajal vladar. Nastavljal je
ljudi, ki so bili zaposleni na njegovem dvoru. Ti duhovniki
včasih več let niti videli niso svoje župnije, le plačo so
jemali. Namesto njih SO' opravljali službo slabo plačani
namestniki, ki niso bili dovolj izobraženi.

Slične razmere so bile tudi med Nemci. Menih dr. Luther
je v začetku 16. stoletja začel učiti, da je Sv. pismo edini
vir božjih resnic in da so duhovniki lahko poročeni. Govoril
je zoper poglavarje katoliške cerkve in zoper redovništvo,
zoper post in izpoved. Luthrovi privrženci so na cerkvenem
zboru ugovarjali ali protestirali katoličanom, zato jih ime¬
nujemo protestante.

Iz nemških dežel je prišel protestantizem tudi k nam.

Ljubljanski duhovnik Primož Trubar ni le razširjal
nove vere s pridigo, ampak kakor Luther na Nemškem je
tudi on začel pisati knjige. Vedel je, da je Slovencem treba
slovenskih knjig. Leta 1550. so izdali prvi dve slovenski
tiskani knjigi: Katekizem in Abecednik. Abecednik je
Trubar izdal zato, da bi se Slovenci naučili čitati, ker takrat
je le malokdo znal pisati in čitati. Važen pa je takisto
prevod Sv. pisma. Trubarju torej gre glavna zasluga, da so
začeli tiskati knjige v slovenščini. Imeli smo potem še več
mož, ki so sestavljali slovenske protestantovske knjige.

Protestanti pa so skrbeli tudi za šole. V naših krajih so
poučevali v nižjih razredih verouk v slovenskem jeziku.

Takratni Habsburžani, ki so vladali Slovence, so se jako
trudili, da bi odpravili novo vero. To se jim je po hudih
naporih posrečilo šele v 17. stoletju. Samo v Ljubljani so
sežgali najprej 8 voz, potem pa še 3 vozove najrazličnejših
protestantovskih slovenskih knjig. Ljubljanski škof Tomaž
Hren je največ storil v svoji škofiji za odpravo protestan¬
tovske vere.

Posledica protestantizma je bila pri nas, da so tudi
katoličani začeli pisati slovenske knjige in skrbeti za dobre
šole, v katerih so si vzgojili dobrih duhovnikov.

D. Debelakova.

18

274

211. Izumi v srednjem veku.

1. Smodnik.

Nemci so dolgo časa trdili, da je izumil smodnik nemški
frančiškan Bertold  S c h w a r z , o njem pa ni vedel
nihče, kdaj in kje se je rodil.

Nekega dne je slučajno zdrobil nekoliko solitra, žvepla
in oglja v možnarju ter položil na vse skupaj težek kamen.
Ko jame nato kresati ogenj, pade iskra v možnar, in kakor
bi trenil, se vname stolčena zmes, kamen pa odleti s strašno
silo proti stropu. Schwarz je kar ostrmel in je še večkrat
ponovil ta poizkus, a vselej z enakim uspehom.

Čudni pojav razodene drugim. Kmalu so jeli ulivati
železne cevi, iz katerih so v vojni streljali težke krogle na
trdnjave in mesta. Nove naprave so zvali najprej možnarje,
pozneje topove. Človeški um jih je vedno popravljal in
izboljševal, dokler ni izumil puške, ki jo nosi s seboj lahko
vsak vojak. Odslej nista več odločevali v vojni osebna
hrabrost in moč.

Skoraj gotovo pa je, da smo dobili smodnik od Kitaj cev^
ki so ga poznali baje že za Kristusovega rojstva. Rabili so
ga pa samo za rakete in umetni ogenj.

Po Josipu Staretu.

2. Papir.

V starem in tudi še v srednjem veku niso še ljudje
poznali takšnega papirja, kakršnega imamo dandanes v obi¬
lici. Najstarejši narodi so pisali s ko vinskimi črtali
na opeko  in tako ohranili trajno pisavo ali pa na voščene
plošče.

V Egiptu so živeli stari Egipčani. Ti so pisali na listje
drevesa, ki so ga imenovali »papirus«. Odtod ima sedanji
papir svoje ime. Egiptovski papir pa je bil silno drag, in ker
drugod ni rastlo to drevo ter ga tudi v Egiptu niso imeli
preveč, ga po drugih deželah ni bilo dobiti niti za drag denar.

Ljudje so si morali drugače pomagati. Začeli so tanke
ovčje in kozje kože prav skrbno strojiti in so poizkušali
nanje pisati. Izprva ni šlo, ker se je barva razlivala in mazala
na popolni gladini. Tri sto let pred Kr. r. so začeli v mestu

275

Pergamu izdelovati najboljše kože za pisavo. Po tem mestu
so tudi imenovali tako kožo pergamen.

Ob Kristusovem rojstvu in še dolgo potem so pisali po
vseh rimskih deželah na pergamen. Seveda ni bilo lahko
nanj pisati. Pisava namreč je bila največkrat slaba; v teku
več stoletij je celo porumenela in je postala nečitljiva. Ven¬
dar- pa so se ohranili še mnogi rokopisi na pergamen.

Takih rokopisov niso- mogli vezati kakor naš papir,
ampak so jih zvijali v zvitke, včasih so jih tudi hranili v
posebnih škatlah. Imenitne rokopise vidimo v muzejih in
knjižnicah.

Kakor so Kitajci poznali smodnik prej nego mi, tako so
bili tudi glede papirja srečnejši. Že leta 150. pred Kr. so iz
surovega bombaža  izdelovali tanek papir, na kate¬
rega so znali prav dobro pisati. Ker pa Kitajci z zunanjim
svetom niso hoteli nič občevati, je minilo mnogo let, preden
so v Evropi zvedeli to novico.

V 12. stoletju so začeli na Španskem izdelovati papir iz
bombažnih cunj, med katere so mešali po malem tudi plat¬
nene. Sedaj je bil papir že cenejši, da si ga je marsikdo
lahko kupil. Ljudje pa niso mirovali, dokler se jim ni posre¬
čilo izdelovanje papirja iz samih cunj. Zdaj šele se je papir
tako pocenil, da si ga je vsak lahko omislil. V novejšem času
ga izdelujejo tudi iz smrekovega lesa in celo  iz
slame.

S pocenjevanjem papirja se je začela širiti omika, ker
so se ljudje vadili pisati. Lahko so si dopisovali ter zapi¬
sovali svoje misli, dogodke in izkušnje ter jih dajali čitati
drugim ljudem. F r . ]vi aro lt :  »Zgodovinske učne slike«.

3. Tisk.

V starodavnih časih niso ljudje imeli tiskanih knjig,
ampak samo pisane. Prepisovali so jih osobito menihi, ki
so navadno znali jako lepo pisati. To prepisovanje pa je
stalo mnogo truda in časa, ni torej čuda, da so bile knjige
takrat prav drage. Sveto pismo na pr. je stalo veliko denarja.
Draginja pa je ovirala razširjevanje omike. Umevno je, da
je bil pouk v šolah, ki jih je tedaj bilo le malo, zelo po¬
manjkljiv.

18 *

276

Pozneje so ljudje na gladke lesene deščice ali ploščice
vrezovali raznovrstne svete podobe in druge stvari. Pobar¬
vali so jih potem ter pritiskali na koženico ali na papir.
Taki lesorezi so bili iz početka prav slabo narejeni; težko
je bilo spoznati tiskano podobo. Ako so hoteli natisniti celo
knjigo, je bilo treba toliko lesenih deščic, kolikor strani je
imela knjiga. Kako težavno, utrudljivo in počasno je bilo
to delo, izprevidi vsakdo. Po tisku so bile te deščice brez
vrednosti.

V tem času je živel v Mogunciji na Nemškem pleme¬
nitaš po imenu Ivan Gutenberg (okoli 1. 1440.). Ta mož je
pogostoma mislil, kako bi se dale knjige tiskati s posamez¬
nimi lesenimi črkami. V to namero si je prirezal več ravnih,
enako debelih in enako dolgih lesenih klinčkov, a na enem
koncu je vsakemu vrezal pismenko ter jih potem vezal in
zlagal v besede in vrste.

Ko je hotel tiskati, je počrnil one vršičke in jih pritisnil
na papir. Po natisku so paličice razvezali in jih zopet rabili
za tiskanje novih knjig. A prvi Gutenbergovi poizkusi niso
uspevali po želji; lesene pismenke so bile namreč premehke
in so se kmalu okršile.

Zato jih je začel izrezavati iz svinca, pozneje pa iz
zmesi svinca in kositra. To je stalo mnogo denarja, ki ga pa
Gutenberg ni imel. Zategadelj se je zvezal z bogatim zla¬
tarjem Ivanom Fustom, ki mu je posodil denarja za ureditev
prve tiskarne. Z obema se je združil še župnik Schoffer, ki
ni bil samo spreten lepopisec, ampak tudi prebrisane glave.
Ta je izumil poleg ulitih črk tudi dobro tiskovno črnilo.
Tako je obče koristna umetnost vedno bolj napredovala.

Ko je bil Gutenberg svoj izum izpopolnil, se je lotil
tiskanja Sv. pisma. Delal pa je skrivaj, da bi nihče ne raz¬
nesel njegove umetnosti. Kako je svet strmel, ko sta Guten¬
berg in Fust 1. 1455. povabila ugledne in bogate mogunške
meščane v svojo tiskarno ter strmečim možem kazala novo,
prvikrat natisnjeno Sv. pismo. Ljudje so se kar trgali za
nove knjige, toda skrivnosti tiska ni videl nihče.

Vse je slavilo in občudovalo- Gutenberga. A zaslužene
slave se ni dolgo veselil, kajti bogati Fust, ki je Guten-
bergu posodil nekaj denarja, je postal skop in zavisten. Ker
mu Gutenberg ni mogel takoj vrniti posojila, je sodišče

277

vso tiskarno prisodilo skopemu Fustu, ki jo je potem s po¬
močjo Gutenbergovih izučenih delavcev dalje vodil in v
kratkem času že obogatel.

Gutenberg je popolnoma obubožal. Šele čez več let je
mogel napraviti svojo novo tiskarno. Skopega Fusta pa je
kmalu zadela zaslužena kazen — umrl je za kugo.

Dve leti pozneje je umrl tudi Gutenberg, ubožen, za¬
puščen in pozabljen od vseh. Šele čez mnogo let so zasluž¬
nemu možu postavili v Mogunciji lep spomenik.

Dokler sta živela Gutenberg in Fust, ni nihče poznal
skrivnosti tiska. Ljudje so tedaj mislili, da je to čarodej¬
stvo. Zgodilo pa se je, da je sovražnik napadel mesto Mo-
guncijo, ga razdejal in obenem tudi obe tiskarni.

Pomočniki teh tiskarn, ki jih prej niti med ljudi niso
pustili, so se zdaj razkropili po vsem svetu in tako raznesli
skrivnost tiska.

Kmalu so po Nemčiji ustanovili več tiskaren. V Ljub¬
ljani je ustanovil prvo tiskarno 1. 1575. neki Janez Mandelc,
ki je bil doma s Primorskega.

Zdaj se je tiskarstvo začelo širiti po vsem svetu. Tiska¬
nih knjig je bilo kmalu vse polno. Bile so tudi cenejše nego
pisane. S tiskarstvom in s knjigami so se pa tudi širile
umetnosti in znanosti, skratka: s tiskarstvom se je človeštvu
odprla pot do višje izobrazbe in do blaginje.

Fr. Marolt: »Zgodovinske učne slike«.

212. Vitezi.

V srednjem veku je v javnem življenju gospodovalo
viteštvo, ki je obsegalo vse navadne viteze, grofe, kneze,
vojvode. Vitez je znal sukati orožje v boju, orožje in boj
pa sta imela v tistem času prvo besedo.

Viteštvo je postalo naposled dostojanstvo, za katero se
je moral plemič nalašč učiti. Sedemletnega dečka so poslali
v grad odličnega kneza, kjer se je kot paž moral učiti
krščanskega nauka ter malo pisati in čitati. Grajska gospa
ga je učila lepega vedenja. Pri obedu je moral streči, po¬
sebno pa se je moral vežbati v jahanju, streljanju z lokom,
borenju, lovu, igranju šaha in v pesništvu.

278

V štirinajstem letu je smel spremljati svojega gospo¬
darja na lov, k viteškim igram in v boj. Bil je š č i t o n o s e c.

V dvajsetprvem letu je mladenič postal vitez.  To je
bil slavnosten dogodek, združen s svečanostnim obredom,
pri katerem so mu izročili znake viteškega dostojanstva:
meč, šlem, oklep, vojno suknjo, pas, železne rokavice, konja
in zlate ostroge.

Razen vojne je bila vitezom naj ljubša zabava lov in
igre. Drugih del niso opravljali.

Bivali so v gradovih z dvojnim obzidjem, ki ga je
obdajal navadno globok jarek. Preko jarka so spuščali pri-
dvižen most. Najbolj utrjeni del grada je bil stolp, kamor
so spravljali ob obleganju vse imetje. Tam so odbojevali
tudi zadnje boje, čeprav si je osvojil sovražnik že ves ostali
grad.

Življenje po gradovih je bilo zlasti pozimi pusto, saj
niso imeli takrat niti poštene kurjave niti oken. Potujoči
pevci so jim bili edino razvedrilo, zato so jih prav radi
sprejemali.

Iz Neratov e »Zgodovinske čitanke«.

213. Celjski grofi.

Ko stopiš na celjski postaji z železnice, ne pozabi po¬
gledati na hrib, ki ima na vrhu mogočne razvaline starega
gradu! Kdo so pač bili oni gospodje, ki so se s te višine
varni sovražnikov lahko mirno ozirali po lepem mestu in po
Savinjski dolini? V mestu ti kažejo v minoritski cerkvi za
glavnim oltarjem več mrtvaških glav. Ena je na dveh mestih
razklana. One razvaline in te mrtvaške glave pričajo živo,
kaj je človeška slava, koliko je ostalo moči nekdanjih celj¬
skih grofov.

Polpeto stoletje je že minilo, odkar je končal ta slavni
rod. Leta 1456. je umrl za nasilno smrtjo zadnji grof celjski,
Ulrik II. V Beogradu ga je ubil ogrski mogotec, ki se je bal
njegove moči. Krvaveč iz hudih ran na glavi, je izdihnil
Ulrik dušo.

Ulrikovo truplo so iz Beograda spravili v Celje, kjer
ga je sprejela žalujoča grofica Katarina.

279

Na dan pokopa so ga s črno ogrnjenimi konji prepe¬
ljali v minoritsko cerkev. Dolg izprevod ga je spremil z
zastavami in z grbi grofovskih gradov. V cerkvi je bil pred
glavnim oltarjem pripravljen mrtvaški oder, ves pregrnjen
z dragim suknom in razsvetljen s svečami. Na ta oder so
položili mrliča. Obstopili so ga v črno oblečeni ubožci z
gorečimi svečami v rokah.

Ko so duhovniki zapeli vigilije, je ljudstvo glasno za-
plakalo. Po vigilijah je bila maša zadušnica. Olb darovanju
se je grofica, vsa objokana, dvignila, šla okoli oltarja in
darovala. Za njo so šli in darovali vitezi, plemenitniki,
uradniki in služabniki pokojnega grofa. Zdajci je na črno
ogrnjenih konjih prijahalo dvanajst v črno oblečenih oprod.
Prinesli so in na oder položili grofov oklep, meč, šlem in
grb. Za njimi pa je vstopil, ves v železnem oklep ju, jak mož.
Vrgel se je pred odrom na tla ter glasno in tužno zaklical
trikrat:

»Danes grofi celjski in nikdar več!«

Nato je raztrgal celjsko zastavo in zlomil grb. Pri tej
priči je ljudstvo po cerkvi zagnalo jok in stok, da se je
razlegalo daleč na okrog.

Po mrtvaškem opravilu so Ulrikovo truplo položili v
cerkveno grobnico, pojoč mu mir in pokoj.

Tako je preminul zadnji celjski grof, čigar oblast je
segala čez vse slovenske dežele in še hrvatske.

Po celjski 'kroniki dr. Fr. Ilešič.

214. Napoleon.

Osvoboditev Slovencev, Hrvatov in Srbov izpod nemškega

jarma. Ilirija.

Ko je francoski cesar Napoleon končal vojno proti
Rusom, jo je napovedal Avstriji. V istem času so se borili
Srbi v Srbiji pod Karadordevim vodstvom proti Turkom.

Napoleon je v tej vojni vzel Avstriji južni del Dravske,
zapadni del Savske in Primorsko banovino', poleg tega še od
Italije zasedeno slovensko ozemlje v Primorju. Ob tej pri¬
liki je propadla tudi stara dubrovniška država. Iz vseh teh
pokrajin je ustanovil eno državo Z imenom Ilirija. Ime je

280

dobila ta država pa starih Ilircih, ki so živeli po teh po¬
krajinah, še preden so prišli vanje Srbi, Hrvatje in Slovenci.

Od tedaj v novi državi niso več vladale avstrijske
oblasti. Novim francoskim oblastim pa je bilo naročeno,
naj z narodom ravnajo ljubeznivo, uprava pa da bodi po¬
štena in pravična.

V tej dobi je bilo v Iliriji mnogo plemičev, ki so imeli
velika posestva. Njih zemljo so obdelovali siromašni ljudje,
ki niso imeli svoje posesti. Toda takoj ob ustanovitvi Ilirije
je odredila francoska vlada, da zapadejo plemiška posestva.
Tako so prešla plemiška ter tudi cerkvena posestva v last
narodu. Vsak kmet je prejel toliko zemlje, kolikor mu je
je bilo potrebno. Oblasti so postopale z narodom dobro¬
hotno in so vsakemu sodile pravično. Takrat je izšla tudi
naredba, da je povsod, kjer je potrebno, otvarjati osnovne
šole. V njih so poučevali učitelji deco v materinem jeziku.
To pod avstrijsko in nemško upravo seveda prej ni bilo
dovoljeno.

Prestane so bile torej muke, ki jih je trpel naš narod
pod tujci. Slovenci, Hrvatje in Srbi so jeli uživati svobodo
in živeli so zadovoljno pod novo francosko oblastjo.

Pa žal je francoska obLast v Iliriji trajala le šest let.
Napoleona so* združeni zavezniki premagali in izgubil je svoj
prestol. Takoj nato je propadla tudi Ilirija.

Bilo je to ob istem času, ko so tudi Turki ponovno
podjarmili Srbe. Trpljenje in radost osvobojenja so uživala
vsa tri plemena našega naroda torej istočasno. Ko so se
Srbi v Srbiji osvobodili turške nadvlade pod Karadordevim
vodstvom, takrat so bili po Napoleonu osvobojeni tudi
Slovenci v sedanji Dravski, Srbi in Hrvati pa v Savski in
Primorski banovini. A ko so Slovenci, Hrvatje in Srbi za¬
padli ponovni sužnosti ob padcu Ilirije, so tudi Turki zopet
zavladali vnovič nad Sfbijo.

Francoska uprava v Iliriji je sicer trajala le kratko dobo,
vendar je donesla našemu narodu mnogo koristi. Ilirija je
sicer propadla, toda propasti ni moglo vse, kar je francoska
uprava napravila dobrega. Avstrijske oblasti poslej niso
mogle z narodom več tako ravnati kot prej. Narod je dobil
zemljo in niso mu je mogli zopet vzeti in dati plemičem.
Ljudstvo torej ni več tlačanilo na plemiških posestvih,

281

ampak je bil vsak kmet gospodar na svoji lastni zemlji. Bila
je to prva velika dobrota za narod v prejšnji Iliriji. Še večja
dobrota pa je bilo to, da je narod dobil svoje šole, ki se
je deca v njih učila v materinem jeziku. Tako' je narod iz
šole dobil razborite ljudi, ki so mu postali voditelji. Od
takrat torej ni bil več prepuščen samemu sebi kot prej.
Njegovi voditelji so jeli pisati knjige v narodnem jeziku in
so učili narod, da mora čuvati svoje narodno ime, svoj na¬
rodni jezik, svoje narodne običaje, svoje narodne pesmi in
svoj narodni ponos.

V tem času so pisali v teh krajih knjige v narodnem
jeziku: Valentin Vodnik, France Prešeren, Janez BIeiweis
in drugi, med Hrvati Ludovik Gaj in Stanko Vraz, v Srbiji
pa Vuk Karadžič in Dositej Obradovič.

Ti voditelji so učili narod, da je govor Slovencev, Srbov
in Hrvatov eden in isti govor, da so torej Slovenci, Hrvatje
in Srbi sinovi enega naroda, da so zato bratje, ki naj se
ljubijo med seboj in pomagajo drug drugemu.

Pozneje so v istem zmislu pisali tudi še drugi, kakor
A. Martin Slomšek za Slovence, Strossmayer za Hrvate in
Gj. Daničič za Srbe. Te so posnemali pozneje še mnogi
drugi slovenski, hrvatski in srbski pisatelji. Zato take može
naš narod spoštuje, kakor spoštuje tudi svoje velike može
na bojnem polju.

Po raznih virih.

215. Nekaj naših velikih mož.

1. Valentin Vodnik.

(1758—1819)

Valentin Vodnik je začetnik slovenskega pesništva.
Devet let star je »popustil igre, luže in drsanje in šel voljan
v šolo«. Latinske šole je dovršil v Ljubljani ter nato stopil
v frančiškanski red. Ko je bil posvečen v duhovnika, ga je
poslal škof na deželo duše past. Že dijak je zlagal lepe
pesemce, a prvo večje delo je »Velika pratika«, v kateri je
objavljal poučne sestavke ter vpletel kratkočasne prigodbe
in pesmi, kakor »Kranjc, tvoja dežela je zdrava«. V Ljub¬
ljani je izdal 1. 1806. knjižico »Pesmi za pokušino«. Prirejal

282

je poleg tega narodne pesmi, n. pr. »Ravbar«, »Kralj Matjaž
in Alenčica«.

Ob času francoske okupacije je postal ravnatelj ljub¬
ljanske gimnazije in nadzornik osnovnih šol. Ker ni bilo
tedaj slovenskih učnih knjig, je napisal najpotrebnejše sam.

Valentin Vodnik.

Naj znamenitejša je njegova »Pismenost za prve šole«. V
tej knjigi je tudi natisnjena »Ilirija oživljena«, ki proslavlja
vstajenje slovenske narodnosti. S to pesmijo se je Vodnik
hudo zameril avstrijski vladi, ki ga je po Napoleonovem
padcu upokojila.

2. France Prešeren.

(1800—1849)

Prešeren je bil rojen dne 3. decembra 1. 1800. v Vrbi na
Gorenjskem. Otroška leta je preživel na očetovem domu v
onem prekrasnem kraju, ki ga sam slavi takole:

Dežela kranjska nima lepš’ga kraja,
ko je z okolšno ta, podoba raja.

Sedemleten deček je odšel k stricu župniku Jožefu Pre¬
šernu na Kopanj, odtod pa v Ribnico, kjer je vstopil v drugi
normalni razred. V Ribnici hranijo zlato knjigo, kjer je

283

Prešeren zapisan med odličnimi učenci. Jeseni leta 1813. je
prišel v ljubljansko gimnazijo. Bil je vseskozi odličen dijak.

O počitnicah je šel vsako leto dvakrat domov: o Veliki
noči in o velikih počitnicah. Nekoč pride v Vrbo baš ob

žetvi. Med ženjicami je bila tudi njegova mati. Sin ji hoče
pomagati, zato vzame njen srp in začne žeti. Ali ker ni bil
vajen takemu delu, se globoko ureže v levi kazalec. Obrunek
na prstu mu je ostal vse življenje za spomin na ponesre¬
čeno žetev. |

284

Po dovršeni gimnaziji je šel na dunajsko vseučilišče,
kjer je postal doktor prava. Nekaj let je nato služil v Ljub¬
ljani, potem pa se je kot odvetnik preselil v Kranj.

Bil je jako dobrega srca. S siromaki je večkrat delil
svoje perilo in svojo obleko. Primerilo se je celo, da je
podaril beraču zadnjo srebrno dvajsetico, ki jo je imel v
žepu. Posebno so ga ljubili otroci, saj se jim ni nikoli bližal
s praznimi rokami. Otroci so tekali po ulicah za njim in ga
prosili: »Doktor, fig, fig!«

Prešeren je spesnil mnogo prekrasnih, večno lepih
pesmi. Umrl je v Kranju 8. februarja 1849. 1. Pokopali so
ga na kranjskem pokopališču. Na njegovem nagrobnem
spomeniku čitamo te-le njegove besede:

Ena se tebi je želja spolnila,
v zemlji domači da truplo leži.

Tudi v Ljubljani na Marijinem trgu ima Prešeren lep
spomenik.

3. Janez Trdina.

(1830—1905)

Janez Trdina.

Profesor Janez Trdina, doma iz Mengša pri Kamniku,
nam je napisal prekrasno zbirko »Bajke in povesti o Gor¬
jancih«, ki jih je po svoje ustvaril največ po narodnih

285

pravljicah, nabranih med ljudstvom. Tu in tudi v drugih
spisih združuje Trdina resnično življenje s pravljičnimi in
bajeslovnimi dogodki. To je posebnost njegovega sloga.
Posebno vzoren in lep je njegov jezik.

Trdina je bil Slovenec z vso dušo. Sovražil je nasilje
vlad, ki so tlačile naš narod. V »Bahovih huzarjih« razkriva
nasilje nemške avstrijske vlade. Zaradi tega je moral pustiti
profesorsko službo na Reki ter je od takrat živel v pokoju
v Novem mestu.

4. Stanko Vraz.

(1810—1851)

Stanka Vraza prištevamo k tako zvanim »Ilircem«. V
začetku 19. stoletja se je med Jugosloveni pričelo gibanje,
da bi se Srbohrvati in Slovenci oprijeli enega pismenega

Stanko Vraz.

jezika. Najhitreje so se oprijeli te nove, »ilirske ideje«
Štajerci in Korošci. Korošec Matija Majar-Zilski se je celo
trudil, da bi Slovence in Hrvate tudi v pisavi združil, kranj¬
ski pisatelji in pesniki — posebno Prešeren — pa so se temu
gibanju upirali.

286

Glavni pesnik ilirskega gibanja je bil Stanko Vraz,
Izdal je zbirko ilirskih pesmi »Narodne pesmi ilirske« in
»Dulabije«, ki v njih posebno lepo opisuje svoje domače
kraje.

5. Fran Levstik.

(1831 —1887)

Levstik se je rodil 1. 1831. v Retjah pri Vel. Laščah.
V gimnazijo je hodil v Ljubljano, kjer je že dijak zaslovel
zaradi svojega jezikoslovnega znanja in je kot četrtošolec
objavil svojo prvo pesem.

Čista in bogata velikolaška govorica in neumorno pro¬
učevanje staroslovenščine in drugih slovanskih jezikov sta
dala Levstiku slovenščino v tako' oblast, da mu v tem ni
bilo vrstnika. Njegove pesmi so po obliki dovršene (»Otroč-

287

je igre v pesemcah«, »Ubežni kralj«), njegova proza pa
kaže, kako naj pišemo lepo slovenščino (»Martin Krpan«),

Najbolj znan pa je bil kot jezikoslovec. Napisal je
»Napake slovenskega pisanja« in s tem utrjeval pisavo slo¬
venščini.

Levstik je bil človek dobrega in blagega srca, čeprav
po vedenju grčast. Pretrpel je mnogo gorja in bede, a nikoli
ni zastokal, nikoli prosil. Ko mu je bilo hudo, se je pridružil
deci, ki jo je ljubil najbolj.

Umrl je 1. 1887. v Ljubljani.

6. Anton Medved.

(1869 —1910)

Medved se je rodil 19. maja 1869. 1. v Kamniku. Po
osnovnošolskih naukih je stopil v ljubljansko gimnazijo in

Anton Medved.

je šel nato v bogoslovnico. Umrl je kot župnik na Turjaku
12. marca 1910.

288

Medved je bil Cimpermanov učenec. Od njega se je
učil zunanje oblike in stroge umerjenosti verzov. Medve¬
dovi spisi se odlikujejo po klenem in bogatem jeziku. Napi¬
sal je veliko množino pesmi za odrasle in mladino. Tudi na
dramskem polju se je poizkusil. Napisal je dve žaloigri:
»Ivan Kacijanar« in »Za pravdo in srce«.

7. Dragotin Kette.

(1876 —1899)

Dragotin Kette.

Kette pripada odličnemu krogu slovenskih pisateljev:
Cankarja, Župančiča in Murna. V tem krogu zastopa on
nežno lirsko pesništvo, ki se pojavlja v krasni obliki jezika
in izraža globoke misli in prelepa čuvstva.

Hudega trpljenja, katerega odsev je jasen v mnogih
njegovih pesmih, ga je rešila smrt, ko je bil star šele dvajset
tri leta. Vedno je hrepenel po čim večji popolnosti, zato je
tudi zapisal: »Popolnitev bodi moj edini vzor, luč, resnica
moje delovanje«.

Dragotin Kette je poleg drugih pesmi spesnil tudi
mnogo mičnih pesmic za mladino, spisal več basni, ki se
odlikujejo po lepih naukih, in mnogo lepih pravljic.

8. Anton Martin Slomšek.

(1800  — 1862 )

289

Slomšek je bil rojen istega leta kot Prešeren na Slomu
pri Ponikvi. Gimnazijo je posečal v Celju, licej pa v Ljub¬

ljani. V celovški bogoslovnici je navajal bogoslovce k pisa¬
teljevanju ter je poslovenil več spisov Krištofa Schmida.

19

290

Kot dekan v Vuzenici je spisal znamenito šolsko knjigo
»Blaže in Nežica v nedeljski šoli«, kot šolski nadzornik pa
tudi več učnih knjig ter jel izdajati letnik »Drobtinice«.
L. 1846. je prišel za opata v Celje, a še istega leta je postal
lavantinski škof. Škofijski sedež je pozneje prestavil od
sv. Andraža v Maribor ter tako združil skoro vse štajerske
Slovence. Umrl je 1. 1862. — Nekatere njegove pesmi (Ve¬
selja dom) in basni so znane še današnjemu rodu.

9. Fran Erjavec.

(1834—1887)

Fran Erjavec je bil rojen dne 4. septembra 1834. 1. v
Ljubljani na Poljanah.

Velika mlaka konec vrta je bila mlademu Frančku nad
vse ljuba. Po tem morju je vozil ladje v daljna mesta — •
celo v Ameriko. Tja je vozil pesek, nazaj pa češnjeve peške,
in če se mu je ladja po nesreči potopila, ni dolgo žaloval,
ampak si je hitro naredil drugo iz papirja. Tako pripoveduje
sam. Ves dan je tam čepel in premišljeval živali, ki so živele
v mlaki: žabe, močerade, hrošče, ščipalke, mešice.

A prekmalu je bilo konec veselih dni, zakaj zgodaj je
izgubil očeta. Umrl mu je, star 32 let. Zdaj se je pri Erjavče¬
vih oglasilo uboštvo. Franček je često v šolo grede lačen po¬
biral češnje, ki so jih raztresale branjevke. Večkrat je moral
iti tudi s sestro na Golovec po suhljad. Tudi mater je kmalu
izgubil. Nekega dne je po stopnicah tekla v klet, se spo-
teknila in ubila. Za Franceta je potem skrbela teta, ki jo
je silno rad imel in jo potem tudi do smrti obdržal pri sebi.

Izprva se mu v šoli ni godilo dobro, šele v drugem letu
je postal izvrsten in zanesljiv dijak; tako tudi v gimnaziji.

Kot dijak se je seznanil s slovečim prirodoslovcem Fer¬
dinandom Schmidtom, kateremu je v Šiški pomagal urejevati
njegove prirodopisne zbirke. Tu si je pridobil ljubezen do
prirodoznanstva. Seznanil se je tudi z drugimi prirodoslovci
in z njimi pretaknil marsikatero jamo in votlino.

Odločil se je za učiteljski stan. Na Dunaju se je učil
prirodoznanstva in že 1. 1859. napravil izpit. Služil je v
Zagrebu na realki, potem pa v Gorici, kjer so ga bili

291

Slovenci silno veseli. Žal, da je umrl tako kmalu! Lotila se ga
je bolezen in dne 12. januarja 1887. je nenadoma izdihnil.

Fran Erjavec.

Erjavec se je izkazal učenjaka v šoli in v javnosti.
Povsod med učenim svetom je slovelo njegovo ime. Tudi
Nemci so ga čislali.

Bil je odločen Slovenec in značajen mož, Vse nesreče
in bridkosti je prenašal brez tožbe. Poštenjak je bil v

19 *

292

vsakem oziru. Nikomur ni želel ne storil krivice. Učenci so
ga ljubili in oblasti visoko cenile.

Erjavec je bil odličen slovenski pisatelj. Napisal je
dolgo vrsto učenih prirodopisnih razprav. Spisal je tudi več
šolskih učnih knjig, pa tudi zabavnih in kratkočasnih po¬
vesti. Najlepša pa je njegova knjiga »Domače in tuje živali
v podobah« in »Naše škodljive živali«, ki jih je izdala
Družba sv. Mohorja v Celovcu. Tudi v naših čitankah je
marsikaj njegovega.

V njegovih mičnih spisih je lep, čist slovenski jezik.
Človek jih zato rad po večkrat čita. Iz njih odseva čista,
plemenita duša.

Pesnik Simon Gregorčič poje o njem:

»Priroda vsa, ki vrl ji bil glasnik,
mu velikansk je, večen spomenik!«

A mi?

Pomnik postavimo mu tak,
da slednji skuša biti mu enak.

Po Fr. Maroltu.

10. Josip Stritar.

(1836—1923)

Dne 25. novembra 1. 1923. je umrl v Rogaški Slatini
mož, kakršnih je malo rodila slovenska mati: Josip Stritar.
Živel je dolgo, umreti pa ni mogel, dokler je Slovenija tičala
v okovih. Ko pa so se mu izpolnile želje in je zarja svobode
obžarila njegov rod, je legel k večnemu počitku. Pokopan
je v Ljubljani v skupni grobnici slovenskih slovstvenikov.

Josip Stritar se je rodil v Podsmreki pri Vel. Laščah
1. 1836. Kot dijak je bil vseskozi odličnjak. V počitnicah je
bil največ v družbi Levstikovi. To nam lepo opisuje v spisu:
»Kako sva z Levstikom krompir pekla.«

Po dovršenih naukih na Dunaju je služil za domačega
učitelja. V tej službi je prepotoval skoraj vso Evropo. Na
teh potovanjih se je naučil marsičesa. Pred vojno in med
vojno je bival na Dunaju, kjer je živel v siromaštvu, dokler
ga ni poklicala domovina na domača tla.

293

Stritar se je rodil v pokrajini, ki nam je dala tri odlič¬
njake: Trubarja, Levstika in Stritarja. Kakor Levstik je tudi
on začel pesniti že na gimnaziji z imenom Boris Miran.

Zbirka njegovih pesmi in povesti obsega sedem zvezkov.
Mladino je zelo ljubil. Napisal ji je zbirke: »Pod lipo«,
»Jagode«, »Zimski večeri« in »Lešniki«.

294

11. Simon Jenko.

(1835—1869)

Simon Jenko je poleg Levstika najnadarjenejši izmed
pesnikov v dobi od 1850. do 1860. leta.

Rodil se je 1. 1835. v Podreči na Sorškem polju in bil bi
gotovo postal kmet, da ga ni vzel k sebi stric frančiškan,

oče Nikolaj, v Novo mesto. Tu je začel hoditi v gimnazijo.
Hrano je dobival v samostanu, za druge potrebščine pa si je
skrbel sam s poučevanjem bogatejših dijakov. V šoli je

295

napredoval zelo dobro. Razen v prvi šoli je bil vedno prvi
v razredu. Izpričevala hvalijo posebno njegovo znanje slo¬
venščine in njegovo spretnost v izražanju. Zgodaj se je
začel razvijati tudi njegov pesniški duh. Prve njegove pesmi
so iz četrte šole.

Po dovršeni gimnaziji je šel na visoko šolo na Dunaj.
Tu se je vzdrževal sam s tem, da je sprejel službo domačega
učitelja v bogati rodbini. Ko je končal študije, je stopil v
službo v odvetniško pisarno v Kranju. Ali pomanjkanje, ki
ga je pretrpel na Dunaju, in strast do neizmernega kajenja
sta mu izpodkopala že od narave šibko zdravje. Jeseni leta
1869. je moral leči in kmalu nato je umrl. Pokopali so ga v
Kranju poleg Prešerna.

Jenkove pesmi so jako prikupljive in nežne. Sloveča je
njegova pesem »Naprej, zastava Slave!«

12. Josip Jurčič.

(1844—1881)

Josip Jurčič je bil rojen na Muljavi pri Stični na Do¬
lenjskem 1. 1844.

Kakor Stritar je bil tudi Jurčič doma s kmetov. Hodil
je v šolo v 1  Ljubljani. Že dijak v četrti šoli je spisal povest
»Noč med slovenskimi polharji«, s svojo povestjo »Jurij
Kozjak« pa je zaslovel že kot petošolec.

Ko je končal gimnazijo, je odšel na Dunaj. Ni pa imel
denarnih sredstev in je moral zato opustiti učenje. Posvetil
se je tedaj pisateljevanju in novinarstvu.

Bil je prijatelj Stritarja, Levstika, Kersnika in Levca,
ki jih vse poznate že vsaj po njih spisih v naših čitankah.

Josip Jurčič je imel za govorico naroda kaj tanko uho.
Rad se je mudil med preprostim ljudstvom, opazoval nje¬
govo vedenje in poslušal njegov jezik. Ni čuda, da so vsi
njegovi spisi pisani v prekrasni narodni govorici. Značaji
oseb v njegovih povestih in romanih pa so pristni; to so
pravi domači ljudje, trde grče, šegavi so in dovtipni.

296

Josipa Jurčiča zbranih spisov je 11 zvezkov. Mnogo bi
bil še napisal, pa je umrl še mlad, komaj 36 let star.

13. Simon Gregorčič.

(1844—1906)

Simon Gregorčič spada med najbolj priljubljene slo¬
venske pesnike. Rojen je bil 1. 1844. na Vršnem pri Koba¬
ridu na Goriškem, umrl pa je 1. 1906. v Gorici. Mlada leta je

297

preživel v planinskem raju pod Krnom in ob bregovih bistre
Soče, ki je o njej pozneje spesnil tako krasno proroško
pesem z naslovom »Soči«. Iz večine njegovih pesmi diha

iskrena ljubezen do solnčne domovine in krasnih planin.
Njegove pesmi so tako lepe, da je dobil zaradi njih naslov
»goriški slavček«. Posebo ga ljubi mladina, ker je zmerom
mil in nežen in rahločuten.

298

14. Anton Aškerc.

(1856—1912)

Anton Aškerc je bil rojen leta 1856. v Globokem pri
Rimskih toplicah na Štajerskem. Že kot kaplan je priobčeval

svoje pesnitve s podpisom Gorazd največ v »Ljubljanskem
Zvonu«. Znamenite so njegove romance in balade, ki se
odlikujejo po lepi vsebini in po krasnem jeziku. Aškerc je

299

bil vnet Jugosloven, ki pa ni dočakal našega osvobojenja.
Umrl je 1. 1912. v Ljubljani ter počiva v grobnici slovenskih
pisateljev pri Sv. Krištofu.

15. Ivan Cankar.

(1876—1918)

Ivan Cankar.

Cankar je naj izrazitejši zastopnik naše nove književ¬
nosti in njen najplodovitejši pisatelj. Njegovo ime slovi
danes med Slovenci in med vsemi evropskimi narodi. Rodil
se je na Vrhniki 1. 1876. in je umrl v Ljubljani 1. 1918. Zlagal
je pesmi, pisal povesti in drame. Tudi za mladino je spisal
mnogo lepega. Po šolskih knjigah je veliko njegovih lepih
spisov. Tudi v tej čitanki jih najdete.

300

Ivan Cankar je živel vedno skromno, cesto tudi v po¬
manjkanju. Ker je bil tudi slabega zdravja, so njegova dela
večkrat tudi odsev njegove trpeče duše. Cankar opisuje
življenje, kakor ga je spoznaval sam. Prav to verno opiso¬
vanje pa spada med tiste njegove vrline, po katerih si je
stekel nesmrtnih zaslug v naši književnosti.

16. Josip Murn-Aleksandrov.

(1879—1901)

Josip Murn-Aleksandrov je bil pesnik žitnih polj,
pesnik ajde in pšenice, zorečega in dozorelega žita. Njegov
svet poezije je bila dežela, kjer je preživel svoja prva naj-
nežnejša leta, dasi je bil rojen v Ljubljani. Že v tisti zgodnji

MsAO)  #/VutVi/V"C*

mladosti pa so ga pričeli odrasli ljudje strašiti, češ, ko bo
izpolnil drugo leto, da bo prišel nekdo iz Ljubljane in ga
odvedel v mesto. Prav zato se je Murn še z večjo ljubeznijo
oklepal preproste selske koče in mesto mu je ostalo vedno
nekako tuje in sovražno. Tudi pozneje, ko so se uresničile
besede ljudi in je Murn moral v mesto, čeprav se je branil
in bežal, da so ga morali s silo nesti v voz in odpeljati v
Ljubljano, mu je bilo v mestu tesno, da je večkrat pobegnil
na polje. Tam je sanjal svobodno svoje tihe sanje. Polje

301

mu je bilo pravi prijatelj, drugega ni imel. Zato se je s tem
večjo nežnostjo oklenil prirode. Obiskoval je gimnazijo,
pozneje je še študiral na Dunaju. Ko se je vrnil z Dunaja,
se je prvič močneje oglasila v njem bolezen, ki si jo je
nakopal zaradi uboštva. Moral je opustiti učenje, kar mu
je bilo najtežje. Umrl je star komaj dvajset dve leti.

Murn-Aleksandrov je daroval mladini mnogo lepih
pesmi. Po večini so krasne slike iz prirode, ki jo je tako
iskreno ljubil. Znane so njegove pesmi: »Šentjanževo«,
»Pesem o klasku«, »Pesem o ajdi«, »Kmečka pesem« in
druge.

17. Vuk Stefanovič Karadžič.

(1787—1864)

Vuk Stefanovič Karadžič je bil rojen južno od Šabca ob
Drini. To mesto dobro poznamo iz svetovne vojne. Vukovi
dedi so prišli iz Hercegovine.

1. Kako je Karadžič dobil ime Vuk.

Radi bi znali, kajne, zakaj so mu dali starši tako čudno
ime. No, to ime je v Srbiji prav navadno. Ali njegovi starši
so imeli za to še poseben vzrok. Bilo je petero otrok, a vse
je staršem ugrabila smrt. Pa so sosedje, ki so bili precej
praznoverni, kmalu govorili: »Glejte, vsi pomrjo! To ni kar
tako! Čarovnice ali vešče jedo staršem otroke!« Slednjič so
tudi roditelji polagoma začeli isto verovati. Ko se jim je pa
narodil še en sin, so si dejali: »Čarovnice in vešče ne bodo
pojedle volka. Ime Vuk — po naše volk — mu dajmo, pa bo
varen!« Tako je Karadžič dobil ime Vuk.

2. Kako se je naučil čitati.

Ko je bil osem let star, je Vuk dobil svoj bukvar. Uči¬
telja ni imel nič. Pa bistra glavica si je znala pomagati. »Če
ni učiteljev, si jih poiščem,« je sklenil. Pa je šel z bukvarjem
po potih in travnikih. Kjerkoli je srečal kakega duhovnika
ali trgovca, je zvito vprašal, kazoč na svoj bukvar: »Znaš

302  .

li to citati.« Marsikoga je pri tem osramotil, ker ni znal
citati, od drugih pa, ki so čitali iz bukvarja, se je naučil
citati sam.

3. Kako je prišel v šolo.

Po učenju je jako hrepenel, a domači bi ga ne bili dali
v šolo. Slučajno pa so takrat Turki uničili očetovo posestvo
in družina se je raztepla na vse strani. Vuk je odšel v

Vuk Stefanovič Karadžič.

Sremske Karlovce, odtod pa v Beograd. Učil se je rad.
Posebno ga je še veselilo proučevanje narodnega jezika,
narodnih šeg in navad. Slednjič je sam postal učitelj.

4. Na Dunaju.

Ko so Turki 1. 1813. zopet zavzeli Beograd, je odšel
Vuk na Dunaj, kjer se je seznanil z našim učenjakom Jer¬
nejem Kopitarjem. Po njegovih navodilih je izdal slovnico
srbskega jezika po govoru prostega naroda, pozneje pa

303

znameniti slovar srbskega narodnega jezika. Zbirke nje¬
govih narodnih pesmi so zaslovele po vsej Evropi.

Pri pisanju se je držal gesla kot naš Vodnik:

Kar mati učila,
me mika zapet’,
kar starka zložila,
to lično posnet’.

Po pravici se zato imenuje Vuk Stefanovič Karadžič
oče srbsko-hrvatskega književnega jezika.

Na smrtni postelji na Dunaju je želel vode iz črnogor¬
skega vira in javorove gosli ter je nato umrl.

Leta 1897. so odpeljali z Dunaja zemeljske ostanke dveh
velikih mož: v Ljubljano Jerneja Kopitarja, v Beograd pa
Vuka Stefanoviča Karadžiča.

Na Vukovem grobu je napisano: »Oče srbske književ¬
nosti.« Po predavanjih dr. Frana Ilešiča A. Rape.

216. Verske šege Slovencev.

Slovenci so bili yedno jako veren narod. Zato je pri
njih mnogo verskih šeg bodisi v javnem, bodisi v domačem
življenju. Nekatere šege so jako lepe in kažejo značaj
našega naroda. Narodno življenje prepleta čista in pleme¬
nita poezija.

Najlepše verske domače šege ima naš narod o Božiču.
Na božični večer denejo na glavno mizo nekaj velikih
hlebov in jih pregrnejo s prtom. To so poprtniki. Okoli
mize pa polože v posodah raznega žita. V tem je gotovo ta
pomen, da je bil rojen Kristus v »Hiši kruha« (v Betlehemu),
pa tudi ta, da si želi kmet blagoslova na žitnem polju. Tudi
utegnejo biti poganski spomini. Kakor je daroval nekdaj
Slovan svojih pridelkov bogovom, n. pr. Svetovidu, tako jih
daruje nekako tudi Zveličarju.

Enako pripravijo mizo pred Novim letom in pred
sv. Tremi kralji. Na ta dan naposled razrežejo hlebe in jih
razdele domačim, od žita pa dobi nekoliko tudi živina. Na
Novo leto in v začetku leta hodijo »koledniki« od hiše do
hiše; to je starodavna ostalina.

304

Na pustni torek je dan, ko ljudje nič ne delajo; pač pa
mora biti ta dan vedno pripravljena »potica«, da si je
domači in tujci sami urežejo in vzamejo, kolikor hočejo.
To je spomin poganskih časov in izraža lepo misel, da je
vsaj en dan posel ali služabnik prost in enak gospodarju.

Sredipostno sredo je pri Slovanih spomin ali rek, da
»babo žagajo«, t. j. spomin nekdanje boginje Morane ali
spomin odhajajoče zime in prihajajoče pomladi.

Še lepši verski spomin in spomin prihajajoče pomladi
je cvetna nedelja, ko neso mladeniči prvo cvetje v cerkev
blagoslavljat. Neso pa »butaro« ali »vejnik«, t. j. dolg po-
vezek leskovih in drugih tenkih šib, ki je ves ozaljšan s pi¬
sanimi trakovi, s cvetjem, z mačicami in tudi s kakim jabol¬
kom. Mladeniči se poizkušajo, kateri bi prej prinesel domov
svoje breme, in zato teko z njim iz cerkve. Palice porabi
pastir, ki goni živino past, kar je pa drobnejšega, to raz¬
sekajo na kosce, in kadar je poleti nevihta, denejo blagoslov
cvetne nedelje na žerjavico, da prežene hudo uro.

Na veliko soboto neso dekleta blagoslavljat jestvine v
cerkev. Ko so blagoslovljene, hite z lepo opravljenimi jer-
basi domov. Katera pride prej, velja za pridnejšo, a marsi¬
katera si nakoplje ob tem bolezen. Od blagoslovljenih
jestvin, kakor piruhov, kolačev i. dr., mora dobiti vsakdo pri
hiši; celo živini dado ostankov.

Binkošti so Slovencu verski praznik, pa tudi praznik
cvetoče pomladi. Deklica naj se umije binkoštno nedeljo
z roso, da bo lepa in njena polt bela.

O kresu zažigajo grmade, kresove, okoli ognja pleše
mladina, hišna okna prepletajo s kresnicami in z drugim
cvetjem. To izredno veselje je namenjeno solnčni in nebesni
svetlobi.

Ob Vseh svetih se poslavlja prirodna moč, ljudje pa se
spominjajo tudi svojih pokojnikov in molijo za verne duše.
Nekdaj so menda čuli ob grobih, zato se imenuje spomin
vernih duš »vahti«, t. j. vigilia, in ponekod dele po hišah
otrokom in siromakom hlebčke, imenovane »vahtiče«
(vahče) ali »prestice« (prešce).

Streljanje čuje Slovenec jako rad; zato strelja ob velikih
slovesnostih, zlasti ob Veliki noči. Jako rad prepeva; pre-

305

peva iz veselja, iz pobožnosti. Ob praznikih in na večer pred
prazniki čuješ po slovenskih hišah mnogo petja. Tudi pri
mrliču, kadar čujejo na večer sosedje, radi pojo ali si prh
povedujejo strahovite pripovedke.

To so le nekatere ob kratkem omenjene verske navade.
Reči smemo o slovenskem narodu, da prešinja vernost vse
njegovo življenje. Koliko tihe sreče in prave zadovoljnosti
daje to narodu, ve le tisti, ki živi z njim in ga opazuje

natanČno - Dr. Fr. Lampe.

217. Ustanovitev hrvatske države.

Hrvatje in Srbi so jeli ustanavljati svojo državo skoro
v istem času.

Iz početka so Hrvatje ustanovili dve državi. Ena je bila
v Primorju in so jo imenovali Primorsko Hrvatsko ali Belo
Hrvatsko, druga država pa se je razprostirala med Savo in
Dravo in so jo nazivali Posavsko Hrvatsko ali Panonsko
Hrvatsko.

Obe državi sta bili pod frankovsko oblastjo. Vladali so
ju hrvatski knezi, toda morali so se pokoriti frankovskemu
vladarju kakor srbski župani grškemu carju.

Ko je v Raški vladal župan Mutimir, takrat je načeloval
v Primorski Hrvatski knez Trpimir, v Posavski Hrvatski pa
knez Kocelj.

Po smrti kneza Trpimira je hrvatski vojvoda Domagoj
pregnal Trpimirove sinove in se sam proglasil za kneza v
Primorski Hrvatski. Ta je kakor zetski župan Vojislav po*
zaprl in pomoril tuje starejšine in tako osvobodil Primorsko
Hrvatsko frankovskega gospostva. Frankovski kralj pa je
zaradi tega poslal proti knezu Domagoju veliko vojsko in
je pozval na pomoč tudi Kocelja, slovensko*panonskega
kneza, knez Domagoj pa je v bojih premagal obe sovražni
vojski. Od takrat Franki niso več napadali države kneza
Dotnagoja, Primorska Hrvatska pa je postala popolnoma
svobodna in neodvisna hrvatska država.

Za vladanja kneza Domagoja v Primorski Hrvatski so
sinovi kneza Trpimira živeli na Grškem. Ko pa je Domagoj

20

306

umrl, tedaj je zaprosil Trpimirov sin Zdeslav  grškega
carja, naj mu da oddelek vojske, da bo z njegovo pomočjo
zasedel prestol svojega očeta. Obljubil je, da prizna v Pri*
morski Hrvatski grško nadoblast, ako zasede on prestol.
Grški kralj mu je ugodil in Zdeslav se je vrnil v domovino
ter s pomočjo grške vojske pahnil s prestola Domagojeve
sinove in sam zasedel knežji prestol, se proglasil za kneza
v Primorski Hrvatski in priznal nad njo grško nadoblast.
Od takrat pa 'je bilo v Primorski Hrvatski dosti grških
starejšin kakor prej frankovskih. Zato so nastali v državi
veliki nemiri med hrvatskimi velikaši. Nekaj jih je bilo na
strani Zdeslava, drugi so mu bili protivni, ker je s tujo
pomočjo zasedel knežji prestol, privedel v domovino tujce
in priznal tujo nadoblast. Vse to jih je toliko bolelo, da so
ubili kneza Zdeslava in proglasili za kralja hrvatskega voj=
vodo Branimira. Od tedaj je bila Primorska Hrvatska zopet
neodvisna.

Za Branimirom je prišel na prestol njegov sin Mutimir,
za njim pa njegov sin knez Tomislav.

218. Ogri ali Madžari.

Za vlade kneza Tomislava so se naselili v sosednje
pokrajine hrvatske države Ogri ali Madžari. Borili so se
proti Frankom in jih potiskali vedno dalje, proti severu pa
so se naselili med Čehe in Hrvate, kjer bivajo še danes.
Tako so razdvojili slovanske brate Hrvate in Čehe, ki so
si bili dotlej sosedi.

Madžari so bili podobni Hunom. Niso obdelovali polja
in ne gojili drobnice, ampak so jemali drobnico in hrano
drugim narodom. Gojili pa so izvrstne konje, ki so na njih
dreveli po tujih pokrajinah in plenili, požigali, morili ter
zadajali strah, kjerkoli so se pojavili.

Madžari so često napadali tudi Hrvate, a ti so se jih
vedno ubranili. Da bi se mogel še uspešneje in bolje ubraniti
teh nasilnikov, je knez Tomislav združil obe Hrvatski v eno
hrvatsko državo.

307

219. Ustanovitev hrvatske kraljevine.

Ko je knez Tomislav ujedinil Posavsko in Primorsko
Hrvatsko v veliko hrvatsko državo, je želel, da ta država
postane kraljevina. Toda to se ni moglo zgoditi, dokler bi
tega ne odobril grški cesar ali rimski papež. Obrnil se je
torej do papeža. Papež je drage volje odobril, da se knez
Tomislav proglasi za kralja, a Hrvatska za kraljevino, in je
poslal po svojih poslancih knezu Tomislavu tudi kraljevske
znake: krono, žezlo, plašč in jabolko.

Tako je hrvatski knez Tomislav postal prvi hrvatski
kralj, Hrvatska pa kraljevina leta 925. V istem času je tudi
srbski župan Časlav v drugič ujedinil vse srbske zemlje v
eno državo.

Tudi grški cesar je želel pridobiti zase Hrvatsko in
kralja Tomislava. V ta namen je odstopil Tomislavu prh
morska mesta v Dalmaciji: Zader, Split, Kotor, Trogir in
poleg tega še nekaj tamošnjih otokov. S tem je bila Hrvatska
znatno povečana in je postala močna in samostojna država.
Kralj Tomislav je za Hrvate to, kar za Srbe Štefan Nemanja.
Tomislav je pravi ustanovitelj hrvatske države.

Pod njegovo vlado se je končal tudi boj med pristaši
slovanskega in med pristaši latinskega bogoslužja. V tem
času je tudi umrl kralj Tomislav.

220. Kronanje kralja Tomislava.

PIrvati iz početka niso imeli kraljev. Raznim njih ple*
menom so načelovali župani, ki so se pozneje imenovali
bani. Tak ban je bil tudi Tomislav. Vsi drugi župani in
bani so ga zaradi njegovih vrlin priznavali za svojega
prvaka. To ga je nagnilo, da se je dal kronati za hrvatskega
kralja.

Takrat se je zbral ves narod hrvatski na Duvanjskem
polju, kjer je bila velika narodna skupščina ali sabor. Sem
je prišel tudi Tomislav s svojim spremstvom. Pred njim je
korakala njegova osebna straža v oklepih, s pozlačenimi
in srebrnimi čeladami na glavi, s ščitom v eni, a s kopjem
v drugi roki. Za njimi je šla duhovščina, za njo župani,
načelniki mest in bani ter naposled dvorska gospoda,

20 *

308

kraljevi sluge in dvorjaniki. Nazadnje je stopal kralj, odet
v sijajna oblačila, opasan z dragocenim pasom, toda brez
plašča in krone.

Pred cerkvijo so čakali kralja papeževi poslanci in
splitski nadškof z drugimi škofi in ga povedli vanjo. Tu
je papežev poslanik vprašal narod, ali želi, da krona Tomi*
slava za kralja. Narod je odgovoril, da želi, in papežev
poslanik je nato odvedel Tomislava na vzvišeno mesto
poleg oltarja, kjer je bil že pripravljen prestol. Najprej je
Tomislav prisegel narodu in cerkvi na sv. evangelij. Nato
ga je poslanik opasal s posvečenim mečem, ga pomazilil
s svetim oljem, mu položil z obema rokama krono na glavo
ter mu dal v roke žezlo. Po kratki molitvi je vzel z mize,
ki je stala ob prestolu, obuvalo in plašč in ju dal zaklad*
niku, a ta je ogrnil s komornikovo pomočjo kralja s plaščem
in ga obul. Nato je kralj vstal in se trikrat priklonil z be*
sedami: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!«
Podložniki vseh stanov so pohiteli k prestolu, ki je nanj se*
del Tomislav, da so poljubili roke kronanemu kralju in rob
njegovih oblačil. Kronanje se je dovršilo s klicanjem: »Na
mnoga leta!«

Potem so odšli zopet vsi v istem redu. Pred cerkvijo
je zajahal kralj med narod in vojaštvo ter mahnil z mečem
na vse štiri strani sveta v znak, da bo branil domovino
zoper sovražnike od vseh strani. Po hrv _ eitanki

221. Hrvatska pod drugimi hrvatskimi kralji.

Po smrti kralja Tomislava je vladalo Hrvatski še več
kraljev. Najznamenitejši so bili: Štefan Držislav, Kresi*
mir III., Kresimir IV., Zvonimir in Peter Svačič.

Za vlade teh kraljev je sosednja Madžarska postala
urejena, velika in močna država. Predzadnji kralj Zvonimir
si je želel pridobiti njeno prijateljstvo, pa se je oženil
z Jeleno, sestro madžarskega kralja Ladislava.

Toda Zvonimir je ostal brez naslednika in po njegovi
smrti so nastali boji in prepiri o tem, kdo naj bo hrvatski
kralj. Kraljica Jelena je hotela, da vlada ona, toda imela je
nasprotnike, in ti so izvolili sorodnika hrvatskih kraljev,

309

Štefana, za hrvatskega kralja. Ta pa je obolel in odklonil
kraljevsko čast. In zopet so nastali nemiri. Tedaj je kraljica
Jelena pozvala svojega brata, madžarskega kralja Ladislava,
naj on zavzame kraljevski prestol v Hrvatski. Ladislav je
z madžarsko vojsko prišel na Hrvatsko in zavzel severno
polovico Hrvatske, južne pa ni mogel osvojiti. V tem delu
Hrvatske so pa postavili hrvatski velikaši za kralja Petra
Svačiča.

Kmalu po teh dogodkih pa je umrl madžarski kralj
Ladislav in prestol je zasedel kralj Koloman. Ta je z močno
vojsko udaril na Hrvatsko. V boju pri Petrovi gori 1. 1097.
pa junaški Svačič s svojo vojsko ni mogel odoleti preveliki
madžarski sili, saj se je borila proti Kolomanu le polovica
Hrvatov. V tej borbi je padel junaški kralj Peter Svačič ter
mnogo znamenitih vojskovodij in velikašev.

Hrvatska je bila poražena in kralj Koloman je zavzel
vso državo. Od tedaj Hrvatska ni bila več samostojna
država. Madžarski kralji so bili poslej tudi hrvatski kralji.
Hrvatska je imela le še svoje bane, ki pa so bili odvisni od
madžarskih kraljev.

Kralj Peter Svačič je bil zadnji kralj samostojne hrvat=
ske države.

200 let je živela Hrvatska pod vlado Arpadovičev.

Tiste čase je bila zavest državne skupnosti še slaba.
Narod je razpadal na večje število plemen, ki so bila med
seboj needina.

V slavonskih gozdovih so se jeli naseljevati ogrski
plemiči, pa tudi mnogo nemških obrtnikov se je naselilo v
Hrvatski. Nastala so svobodna kraljevska mesta, podrejena
le kralju, n. pr. Samobor, Križevci.

V 16. stoletju je prišla Hrvatska pod oblast Habsbur*
Žanov. V tem času so Turki neprestano vdirali v deželo,
zlasti je trpela Lika. Plemiči in velikaši so zbirali narod na
boj proti Turkom, ki so vedno odvajali s seboj na tisoče
ujetih in jih prodajali v vzhodne dežele ali pa jih naseljevali
na svojih posestvih kot rajo. Naj hujši boj med Turki in
Hrvati je bil na Krbavem polju 1. 1493. Ta bitka je za Hrvate
to, kar je za Srbe Kosovo polje.

Po tej bitki je hrvatski narod trpel še več nego prej.
Plemenitaši so ga trli in Turki. Ko narod tega ni mogel več

310

prenašati, se je uprl. Nastal je drugi hrvatskoslovenski
kmetski upor. Hrvatskim upornikom so se pridružili tudi
slovenski kmetje. Upornike sta vodila Ilija Gregorič in
Matija Gubec. Okoli 30.000 kmetov se je bilo zbralo okoli
teh vodij, da se osvobode svojih tlačiteljev. Toda niso imeli
dosti orožja, zato so jih stanovski vojaki pod vodstvom
barona Thurna premagali pri Krškem in Brežicah. Mnogo
jih je poginilo. Ilijo Gregoriča so obglavili na Dunaju, Matijo
Gubca, kmetskega kralja, pa kronali v Zagrebu z žarečo
železno krono, sedečega na razbeljenem železnem prestolu.

222. Ilija Gregorič.

(1573)

Pest železna krutega trinoga,
ki mu v žilah kri germanska polje,
tre Hrvata kmeta in Slovenca,
zemljo krade mu, živino kolje.

Dvigne v ljudstvu se uporna sila,
v bran Matija Gubec se postavi,
zbere se ob njem pogumna četa,
z njo za pravdo plane v ples krvavi.

A izdajstvo jim za hrbet skoči,
meč uniči kmetom svetle nade
in razbeljena železna krona
Gubcu na ponosno čelo pade ...

Gregorič Ilija, voj junaški,
z Gušetičem drugom ne omahne,
vojevati hoče se za narod,
dokler mu svoboda v dom ne dahne.

Pri Jasenovcu se baš krepčata,
da bi zopet v borbo se spustila,
a proda ju Drmačič izdajnik,
ki ga zlata cena je zmamila.

311

V Zagreb ju odvedejo vojaki,
da bi ju sodila kruta sila,
toda v Beč ukaže pripeljati
carjeva beseda ju nemila.

Ude kmetoma so tu lomili,
v škripcih jima pokale kosti so...

Njima vzeli zlato so svobodo,
toda vzeli je potomcem niso!

In oba so mučenika zopet
zaklenili v zagrebške temnice.

Tukaj Gušetič dobi zavetje
v blagih rokah smrti rešenice.

Gregorič pa brez bojazni čaka,
da mu sodbo izreko krvavo,
in na trgu svetega mu Marka
meč krvnikov odtelesi glavo!

Preden v smrt junak Ilija pade,
jasna mu beseda oglasi se:

»Skozi mrak in temo mučeništva
bednikom svobode dan žari se!«

E. Gangl.

223. Bitka pri Mohaču.

Trideset let po osvojitvi Srbije in Bosne so udarili Turki
na Madžarsko, da podjarmijo tudi to državo. Najprej so
zavzeli Mačvo ter mesti Beograd in Šabac, kmalu nato pa
so osvojili tudi Srem in Slavonijo. Takrat so šli tudi Madžari
s svojo vojsko proti Turkom, da jih poženo. V tej vojski
je bilo tudi mnogo Hrvatov. Obe vojski sta se zbrali pri
Mohaču. V tem boju je padlo mnogo Madžarov in Hrvatov.
Padel je tudi madžarski kralj. Po zmagi so Turki zavzeli
madžarsko prestolnico Budim ter velik del Madžarske in
Hrvatske. Osvojene pokrajine so izpremenili v turške
pašaluke.

312

Po bitki pri Mohaču so bili Madžari brez kralja. Toda
plemiči in velikaši se niso pripravljali na nove borbe s
Turki, marveč so se prerekali in borili med seboj o tem, kdo
bo madžarski kralj.

224. Zrinjski šn Frankopan.

En del madžarskih in hrvatskih plemičev je izvolil
za novega madžarskega kralja erdeljskega vojvodo Ivana
Zapoljo, drugi del pa avstrijskega vojvodo Ferdinanda I.
Tako sta bila na Madžarskem kar dva kralja.

Nenadoma pa je umrl kralj Ivan Zapolja (1540. L).
Tedaj je v vsej Madžarski zavladal kralj Ferdinand, ki je
bil istočasno tudi vladar Avstrije. Stoloval je na Dunaju.

Po smrti Ferdinanda I. (1564) so pod njegovimi nasled*
niki nastale velike homatije in vstaje. Tudi Turki niso dali
miru, dasi so jim nekateri Ferdinandovi nasledniki plačevali
davek. Ko pa je zavladal Leopold I., sin Ferdinanda III., je
leta 1664. sklenil s Turki Vašvarski mir in je hotel Hrvatsko
in Madžarsko spojiti z Avstrijo ter tako ustanoviti eno
veliko državo. Da bi to laže dosegel, ako bi temu nasproto*
vali hrvatski in madžarski plemiči, jim je vzel mnoge pra*
vice, ki so jih imeli od prejšnjih vladarjev. Nastavljal pa
je tudi v Hrvatski in Madžarski avstrijske upravnike in
generale. Ti so vladali po kraljevskih naredbah in ne po
hrvatskih in madžarskih zakonih. Težko je bilo takrat ples
mičem in narodu.

Dva hrvatska plemiča, Peter Zrinjski in Fran Franko*
pan, sta se • tedaj dogovorila z nekaterimi madžarskimi
plemiči, da pobudijo med Hrvati in Madžari vstajo proti
samovoljnemu kralju Leopoldu I. Kralj pa je o tem zvedel,
pa je oba pozval k sebi na Dunaj in ju velel nastaniti v neki
gostilni pod strogim nadzorstvom. Pozneje so ju prepeljali
v Dunajsko Novo mesto, kjer sta bila obsojena na smrt.
Obsodbo so izvršili dne 30. aprila 1671. leta.

S Petrom Zrinjskim in Franom Frankopanom sta bili
uničeni dve odlični hrvatski plemiški rodovini, ki sta si v
prejšnjih časih pridobili mnogo zaslug ne le za Hrvate, nego
tudi za slovenske dežele. Zato nam vzbuja njuna poguba
tem večje obžalovanje in sočutje.

225. Zrinjski in Frankopan.

( 1671 )

Ko poplava turška se razlila
po slovenskih in hrvatskih je doleh,
vso ugonobiti je pretila,
kar je bilo sreče v krajih teh.

In junaka dva pogumno vstala
narodu teptanemu sta v bran:
v boj sta neustrašeno zvihrala
Peter Zrinjski, Krsto Frankopan.

Dunajski je car nevšečno gledal,
ko je rasla jima moč in last,
in zato je hlapcem zapovedal,
naj prezirno zro na njiju čast.

Da se zmiri z njima, je z lokavo
zvabil ju besedo na svoj dvor,
a razpel le podlo je nastavo —
kazen je pripravil za upor!

V Dunajskem je Novem mestu ječa
brž odprla okovano dver,
tam zamrla je svobode sreča,
vstal življenja zgodnji je večer.

In sodniki krivdo so iskali,
leto dni kovali so načrt,
ko poslednjič so v posvet se zbrali,
na grmado so veleli v smrt!

Carju pa se milost je zbudila,
jezi je shladila val besneč
in tako je končno odločila:

Glavo vzemi le krvnikov meč!

A najprej naj vsakemu desnica
pade s tnala, da bo dan dokaz,
kakšno zadoščenje stke pravica,
če upornik mahne ji v obraz.

In za svojega imena slavo,
narodu v ponos in časti v bran
smrti je v objem položil glavo
Peter Zrinjski, Krsto Frankopan ...

E. Gangl.

226. Ban Jelačič.

( 1801 — 1859 )

Sto Bog dado i sreča junačka!

Jelačičevo geslo.

Glas leti po očetnjavi,
kjer Slovan na jugu biva:

»Vsi smo zvesti majki Slavi,
ista v nas je krvca živa,
kar učil nas brat je Gaj,
to ostane vekomaj!«

Jelačiču generalu
narod bansko čast pokloni,
ob navdušenja navalu
nanj zaupno se nasloni:

»Pravde si zaščitnik strog,
naše svobode prorok!«

Pesem ori, godba svira,
grom topov grmeč naznanja,
da čas suženjstva umira,
ko Hrvatu v dar poklanja
srbske cerkve svečenik
Rajačič molitve vzklik.

Sprejme Jelačič Ličane,
vsa se Krbava razmahne,
krajišnikom razigrane
duše mlada moč predahne,
vse Primorje zavihra,
svoje mu sokole da.

315

V štiri struge se razlije
njega vojska zmagovita:

Talijane plašne bije,
v Budo mahne vsa srdita,

Beč užuga silni meč,

Turka ukroti besneč.

Jelačiča vsi Slovani

kitijo z junaško slavo

in vsi v bratskem krogu zbrani

pod trobojno so zastavo,

duh ilirski razprostre

nad zemlje se slavske vse.

In iz roda v rod prehaja
mu ime v svetost spomina
in pravljični čar obdaja
matere hrvatske sina.

Jelačiču Zagreb vdan
dvigne spomenik krasan.

E. Gangl.

227. Vladika Josip Juraj.

( 1815 — 1905 )

Duša plemenita njemu sanja,

srce si odgovora želi,

kakšna naj ljubezen bo brezdanja,

ki mogočno v prsih mu gori,

da vsem bratom v srečo se in slavo

razprostre nad širno očetnjavo.

Ni Sloven le blesk na travi rosni,
Srbin v tuje morje ni vtopljen
in Hrvatu ni pogled ponosni
s tesno domačijo ograjen:
rojstvo vsem iz iste korenine,
bratje vsi slovanske smo družine!

316

Ista kri po žilah naših polje,
naši je besedi isti vir,
naša moč naj vre iz skupne volje,
bratstvu naj umakne se prepir!

S čistim srcem domovini služi,
kdor se pod zastavo isto druži!

V Djakovu postavi dom vladika,
božji hram postavi v čast Boga,
kist ga okrasi umetelnika,
dleto mu visoko ceno da.

Kar lepote duh pobožni zmore,
v posvečene dahne jo prostore.

Z Bogom se vladika pogovarja,
njemu toži naroda gorje,
nanj naj lepših časov sveti zarja
veličastne j ša od dne do dne,
da duha bo narod vzpel k poletu,
da med prvimi bo stal na svetu.

Josip Juraj roko dobrotvorno
nad vso zemljo v blagoslov razpne,
in kjer je srce najbolj uborno,
prvi tja v tolažbo se ozre,
znanost in umetnost pospešuje,
njima v prid najprej največ daruje.

Koder govor naš na sluh udarja,
dela tam razglašajo ime,
narod ga s ponosom izgovarja
in med prve stavi ga može.

Vekomaj živi mu veličina,
lažna mre kleveta in temina!

In ko blagovestnik v smrt zasanja,
iz gomile plane opomin:
treba nam je žrtev in dejanja,
treba nam poguma in vrlin,
vsakemu pa vedno in povsodi
prva domovina v mislih bodi!

E. Gangl.

317

228. Prve srbske državice.

Že v 7. stoletju je poizkušal Samo ustanoviti skupno
slovansko državo, v kateri je združil Slovence, Čehe, Mo*
ravce in Lužiške Srbe. Pozneje je to njegovo zamisel obnovil
v 9. stoletju Ljudevit Posavski, ki je združil pod svojo vlado
posavske Hrvate in Srbe. V istem času so se jele snovati
prve srbske državice tudi pri drugih srbskih plemenih.

Srbska plemena v Primorju so se ujedinila v štiri večje
skupine in so ustanovili štiri majhne srbske državice, ki so
se imenovale: Zeta, Hum, Trebinje in Neretva.

Srbska plemena v Zagorju so se ujedinila v dve večji
skupini in so ustanovila dve majhni državici v Zagorju:
Bosno in Raško.

Z e t a se je razprostirala okoli reke Zete. Jugozahodno
od Zete do Jadranskega morja je bila državica Trebinje.
Državica Hum je ležala severovzhodno od državice Tre«
binje do reke Neretve. Neretva  se je razprostirala okoli
reke Neretve.

Bosna  je obsegala predele okoli rek Bosne, Vrbasa in
Drine, Raška  pa okoli rek Zapadne Morave, Ibra, Rasine
in Toplice.

Vsaka izmed teh malih državic je imela svojega vla*
darja, ki so ga ponekod imenovali kneza, drugje pa župana
ali bana.

Te državice niso živele med seboj v bratski slogi in
ljubezni, zato se niso mogle ujediniti v skupno veliko in
močno državo.

V tem času so že živele okoli teh malih srbskih državic
velike in močne države drugih narodov. Na vzhodni strani
od njih je bila Bolgarija, na jugu Grška, na severu pa fram
kovska država.

229. Mutimir.

Raški župan Mutimir je vladal v Raški iz početka s svo*
jima bratoma. Pozneje pa so se bratje razprli in celo med
seboj bojevali. Mutimir je s svojo vojsko premagal brata in
je poslej v Raški vladal sam. Tudi z vladarji iz Zete, Huma,
Trebinja, Neretve in Bosne se je zapletel v vojno in jih

318

podjarmil pod svojo oblast. Tako je Mutimir zedinil vse
male srbske državice v eno veliko srbsko državo okoli
leta 870. po Kr.

Istočasno s smrtjo Mutimirovo, ko je propadla srbska
država, je propadla tudi država Ljudevita Posavskega. Grki
so namreč polagoma osvojili vse srbske državice drugo za
drugo, pozneje pa so jih zavojevali od Grkov Bolgari.

230. Časlav.

Čas la v, vnuk župana Mutimira, je izvršil drugo
ujedinjenje  vseh srbskih državic.

Časlav je živel kot ujetnik v Bolgariji. Odtod je po=
begnil v Raško in nemudoma pozval tamkajšnje Srbe na
boj, da se osvobode izpod bolgarskega robstva. Z navdm
šenjem so se odzvali temu pozivu vsi ondotni Srbi in drža*
vica je bila kmalu svobodna. Potem pa je Časlav rešil kmalu
tudi vse druge srbske zemlje bolgarske oblasti in zopet
ustanovil veliko in močno srbsko državo. Toda po njegovi
smrti je tudi to njegovo delo razpadlo. Grki so / zavzeli vse
srbske zemlje in zopet je Srbom gospodaril tujec.

231. Vojislav.

V tretjič  je ujedinil vse srbske zemlje zetski župan
Vojislav.  Ta je želel, da bi bila Zeta povsem svobodna,
da bi Grki ne imeli v njej nič oblasti. Pa se je dogovoril
s svojimi vojvodami in pobili so vse grške starejšine v Zeti,
Vojislav pa je prevzel vlado nad Zeto sam. Grški car je
takrat v Zeto poslal veliko vojsko, da bi kaznila Zečane in
bi Zeto zopet osvojila. V ta namen je pozval na pomoč
tudi humskega župana. Toda župan Vojislav je premagal
obe vojski in je zedinil Hum z Zeto in s Trebinjem. Pozneje
sta se pridružili Voj i slavo vi državi tudi Raška in Bosna. In
zopet so bile ujedinjene vse srbske zemlje v eni državi. Toda
tudi ta je kmalu razpadla na več manjših državic in zopet
so jih podjarmili Grki.

319

242. Štefan Nemanja — ustanovitelj.

Župan raški, Štefan Nemanja, je v četrtič  ujedinil
vse srbske zemlje v eno državo.

Raška je bila razdeljena v dele. V predelu okoli reke
Ibra in Rasine je vladal župan Štefan Nemanja, v drugih
predelih pa so gospodarili njegovi trije bratje.

Nemanja je bil sicer najmlajši izmed bratov, a bil je
najmodrejši, najresnejši in najboljši. Zato je narod tudi
njega više cenil nego njegove brate. Ti so ga zato črtili.
Nekoč so ga pozvali na neki dogovor in ga ob tej priliki
vrgli v ječo. Nemanja pa se je osvobodil, prišel v svojo
župo, zbral svoje vojvode in svojo vojsko in šel z njo nad
brate. Premagal jih je, jim vzel oblast in združil njih župe
s svojo župo. Od takrat pa je v vsej Raški vladal sam.

Pozneje so se bratje sprijaznili in Nemanja je vrnil
bratom oblast, vendar so se morali zavezati, da bodo njemu
pokorni in ga bodo slušali.

Kmalu nato je Nemanja pridružil Raški tudi Hum in
je predlagal tudi zetskemu županu, naj pridruži tudi Zeto
Raški, da tako nastane močna srbska država, kakor je bila
svoje čase. Zetski župan na to ni hotel pristati, toda Ne?
manja ga je premagal v boju in tako je bila tudi Zeta pri=
družena Raški in Humu.

Tako je bila vnovič ustanovljena velika srbska država,
ki se je imenovala Raška, po glavnem mestu Rasu, v bližini
sedanjega Novega Pazarja.

Ta leta 1168. ujedinjena srbska država, osnovana po
Štefanu Nemanji, ni več razpadla kot prejšnje, temveč je
še napredovala. Zato imenujemo Štefana Nemanjo ustanov
vitelja srbske države.

233. Ustanovitev srbske kraljevine.

Štefan Nemanja je zlasti skrbel za dobro upravo v novi
državi in je širil krščanstvo. Celo sam je sezidal več lepih
cerkev.

V početku je priznaval grško nadoblast in je živel v
prijateljstvu z grškim carjem Mihajlom. Ko pa je ta umrl,
se je Nemanja združil z Madžari in skupno z njimi začel

320

osvajati grške zemlje, ko so tisti čas križarske vojske reše»
vale Sveto deželo. Madžari so takrat osvojili Braničevo in
mesto Beograd. Nemanja pa je zavzel pokrajine na severu
med Zapadno in Veliko Moravo, na jugu Kosovsko oblast,
na vzhodu vse dežele do mesta Sredca, ki je sedaj glavno
mesto Bolgarske (Zofija), v Primorju pa je osvojil mesta
Bar, Ulčinj in Kotor, ker so v vseh teh zemljah živeli Srbi
pod grško oblastjo, ter se je nato proglasil za samostojnega
vladarja srbske države.

Grški car in Nemanja sta se nazadnje sprijaznila in
grški car je priznal srbsko državo 1. 1190. za popolnoma
samostojno.

Nemanja je vladal nad trideset let. Ko pa se je postaral,
je prepustil upravo svoje države svojima sinovoma Štefanu
in Vukanu, sam pa je šel v samostan.

Imel je tri sinove, Vukana, Štefana in Rastka. Nemanja
je izročil vlado mlajšemu sinu Štefanu, ki je imel za ženo
grško princezinjo, Vukana pa je postavil za vladarja v Zeti.

Najmlajši sin Rastko pa je odšel še otrok na Sveto
goro, kjer se je pomenišil. Kot menih je dobil ime Sava.
Pozneje se je na poziv sina Save tudi njegov oče, ki je živel
kot menih v Studenici z imenom Simeon, preselil na Sveto
goro. Tu sta oče in sin sezidala veliki hilandarski samostan.
V tem samostanu je Simeon umrl in je tu pokopan.

Po Nemanjevi smrti se je Štefanov brat Vukan obrnil
za pomoč do rimskega papeža in do Madžarov. Madžari so
mu pomagali. Pahnil je tedaj svojega brata z vladarskega
prestola ter ga zasedel sam. Ko pa se je vrnila madžarska
vojska v svojo domovino, so srbski vojvode pahnili Vukana
s prestola in posadili nanj prejšnjega župana Štefana.

Župan Štefan je prosil svojega brata Savo, naj se vrne
v Srbijo, da mu bo pomagal in svetoval. Sava je res prišel
in je pomiril oba brata. Kmalu potem pa je Vukan umrl.

Štefan se je pozneje proglasil za srbskega kralja in je
bil kronan v samostanu Žici.

Štefan je bil prvi srbski kralj, ki je bil venčan s kralje*
vim vencem in ga zato imenujejo Štefana Prvovenčanega.

321

Tako je Srbija postala kraljevina in so se vsi poznejši
vladarji zvali kralji. Zgodilo se je to leta 1217., t. j. 282 let
po proglasitvi hrvatske kraljevine ali 110 let po propadu
hrvatske samostojne države po bitki na Petrovi gori.

Po Jovi P. Jovanoviču.

234. Ustanovitev bosanske države.

Ko je razpadla ujedinjena srbska država, ki jo je usta*
novil župan Vojislav, na več majhnih državic, takrat se je
odcepila od srbske države tudi Bosna in je nastala samo*
stojna srbska država. Bosna je ostala samostojna tudi še
po ujedinjenju srbskih državic po Štefanu Nemanji. Poslej
se ni nikdar več zedinila z drugimi srbskimi državami, zato
sta bili od takrat dve srbski državi: Raška ali Srbija in
Bosna.

Prvi bosanski vladarji so se imenovali bani. Med njimi
je bil najimenitnejši Kulin.

235. Mesto Dubrovnik.

Poleg Raške in Bosne je bila še tretja zasebna srbska
država — mesto Dubrovnik ob Jadranskem morju.

Iz početka je dubrovniška država obsegala mesto Du*
brovnik, pozneje se ji je pridružila tudi okolica.

V Dubrovniku ni vladal en sam vladar, nego je opravljal
državne posle senat ali svet več mož, ki so jih volili Du*
brovčani.

Dubrovčani so se posebno bavili s trgovino. Imeli so
mnogo ladij ali galej in so na njih potovali po morju v široki
svet in tržili. Dubrovnik je bilo v tem času najbogatejše in
naj lepše izmed vseh srbskih in hrvatskih mest.

236. Dušan Silni.

Ko so se v 12. stoletju osvobodili Srbi bizantinske nad*
oblasti, je nastala ena najslavnejših dob srbske zgodovine.
Zavladal je Srbom najslavnejši vladar iz rodu Nemanjičev,
Dušan Silni, prvi srbski car, ki je jako povečal svojo državo
pa tudi skrbel za njen notranji procvit.

21

322

Mladi kralj Dušan je živel nekaj časa v grški prestol*
niči, pozneje pa na dvoru svojega deda kralja Miljutina.
Za vlade svojega očeta kralja Štefana Dečanskega je Dušan
vršil vladarske posle v Zeti, v vojni z Bolgari pa je pove*
ljeval srbski konjenici in se izkazal velikega junaka in
izvrstnega vojskovodjo. Zato pa je kralj Dušan, dasi je bil
mlad, dobro poznal razmere v srbski in grški državi in
so mu bila znana vladarska opravila. Stoloval je v mestu
Prizrenu.

Takoj po smrti Štefana Prvovenčanega so Bolgari od*
vedli iz Bolgarske carico Ano, teto kralja Dušana, in tudi
njenega sina. Kralj Dušan je nameraval napovedati Grkom
vojno, pa se zato ni hotel vojskovati z Bolgari. Dogovoril
se je rajši z njimi, da skupno udarijo na Grke.

V teh bojih so Bolgari zavojevali nekatere pokrajine
v Trači ji, Srbi pa so zavzeli nekatere srbske pokrajine v
Macedoniji.

Dočim se je Dušan bojeval proti Grkom, so Madžari
napadli severno mejo srbske države. V tem času je grški
car ponudil kralju Dušanu mir. Dušan je sklenil z njim mir,
pa je nemudoma povedel svojo vojsko proti Madžarom. Ko
so Madžari uvideli, da so se uračunali, so se povrnili domov.

Nekaj let potem se je proglasil grški vojvoda Jovan
Kantakuzen za grškega carja. Ko so ga nasprotniki napadli,
je pribežal v Srbijo h kralju Dušanu. Takrat sta se Dušan
in Kantakuzen dogovorila, da Srbi vnovič udarijo na Grke.
Ko pa se je vnel boj, se je Kantakuzen izneveril kralju
Dušanu in Dušan se je moral s svojo vojsko boriti z Grki
sam. Takrat so Srbi osvojili vso Macedonijo razen mesta
Soluna.

Za vlade Dušana so tudi v Albaniji nastali veliki nemiri
in medsebojne borbe med albanskimi plemeni. Kralj Dušan
je takrat zmagal in podjarmil bojujoče se Albance in pri*
družil Albanijo srbski državi.

Po smrti zadnjega Nemanjiča pa je zopet razpadla
Srbska na celo vrsto samostojnih državic. To so izrabili
Turki in vdrli v Srbijo. Po strašni bitki na Kosovem polju
1. 1389., na Vidov dan, je slavno srbsko carstvo podleglo
turški premoči. Številne junaške pesmi opevajo kosovske
junake in njih boje.

323

237. Srbi pod turško oblastjo.

Ko so Turki osvojili vse srbske zemlje, takrat v Srbiji
ni bilo več velikašev in voditeljev naroda. Poginili so bili
v vojnah. Ostal je v podjarmljeni Srbiji le preprosti narod.

Podjarmljene Srbe so Turki imenovali rajo, t. j. sužnje.

Vse osvojene srbske zemlje so razdelili Turki na velike
oblasti. V vsaki oblasti je načeloval turški starejšina, ki so
ga imenovali pašo, njegovo oblast pa pašaluk.

Paše je imenoval turški car, ki ga Turki imgnujejo
sultana.

Sultan je razdelil srbsko zemljo med Turke, ki so se
posebno hrabno borili proti Srbom. Imenovali so se spahiji.

Vsak moški je moral turškemu carju plačevati davek v
denarju, poleg tega še desetino.

Pa tudi krvni davek so morali plačevati podjarmljeni
Srbi, t. j. oddajati so morali Turkom svojo deco. Vsakih
pet let so hodili sultanovi uradniki po vaseh in mestih in
pregledovali vso moško deco od 10. do 16. leta. Krepke
dečke so jemali in odvajali s seboj v Turčijo. Tu so jih učili
turškega jezika, v maternem jeziku pa niso smeli govoriti.
Kmalu so ga torej pozabili, prav tako pa tudi svojo vero.
Na ta način so postali Turki, ki so bili najhrabrejši turški
vojaki. Nazivali so jih janičarje.

238. Kosovo polje.

(1389)

Oj ti polje, Kosovo ti polje,
kaj v cvetovih mi žariš rdečih,
kakor bi te krvca porosila,
porosila, v rožah se strdila?

Vzdiše polje, Kosovo mi polje,
iz globine glas tožeč prihaja:

»Name padla črna je nesreča!

Miloš Obilič je dal življenje,
knezu Lazarju so vzeli glavo,
majka Jugoviča je sokole,
svoje je sinove žrtvovala.

21 *

324

Nepregledna vrsta je junakov,
ki so vame legli v smrtno spanje.
Našo zemljo — sveto očetnjavo —
robstvu v plen je dušman si osvojil,
našo je ugrabil nam svobodo,
križu blesk zastrli so mrakovi.
Slepi guslar peva žalne pesmi
o uničeni domovja slavi.

Ranjena odpeva j o mu srca,
ki jih stiska bolečine groza,
v dušah zevajo globoke rane,
v ranah nade neme pokopane...«

Oj ti polje, Kosovo ti polje,
strašna je povest cvetov krvavih!
Naj li v veke gluha noč te krije,
nikdar več ti beli dan ne sije?

Mrtva srca, ki jih zemlja krije,
srca se junakov oglasijo:

»Ne zdihujte, bratje, ne tožite!

Kar je bilo, moralo je priti,
da zbudi, utrdi se spoznanje,
kaj je robstvo in kaj je svoboda!
Naj srce se s srcem zvesto druži,
ena naj napaja vas ljubezen,
to ljubezen je do očetnjave!

Ako mi smo zanjo krvaveli,
živi borci se vojujte zanjo
in ponosni zanjo se žrtvujte!

Kdor ne ljubi domovine svoje,
naj izdajico peklo pogoltne!

Kadar narod ves k osveti vstane,
sam si zopet pribori svobodo —
takrat bomo mi pokojno spali,
domovina si izleči rano,
polje Kosovo bo maščevano!«

E. Gangl.

325

239. Bitke na Kosovem.

Ko je pomrl rod Nemanjičev, je bila Srbija razdeljena
na več delov. V Pomoravju je vladal mogočni knez Lazar,
v Prištini in Prizrenu pa sta gospodarila njegov zet knez
Vuk Brankovič ter Dorde Stratimirovič iz rodu Balšičev iz
Zete. Vsi prejšnji poizkusi, da bi podjarmili Srbe, niso
uspeli Turkom. Turški sultan Murat I. pa je 1. 1389. vnovič
začel veliko vojno proti Srbiji. Sultana sta spremljala nje*
gova sinova Bajazid in Jakub z mnogimi pomožnimi zbori
turških vazalov. Med njimi je bil tudi zbor bolgarskega
carja Šišmana.

Car Lazar in njegov zet Vuk Brankovič sta se posta*
vila Muratovi vojski v bran. Priskočila jima je na pomoč
pomožna vojska bosenskega kralja Stepana Tvrtka I. Med
Prištino in Labom, na ozemlju Vuka Brankoviča se je
zbrala vojska. Med vojniki je bil tudi srbski velmož Miloš
Obilič. Njega so pri carju Lazarju osumili, da je izdajalec.
Da dokaže svojo nedolžnost, vernost in vdanost, je odšel k
turškemu sultanu, češ, da se mu vda. Našel je Murata v
njegovem stanu. Murat ga je drage volje sprejel, misleč, da
je prebežnik, toda Obilič je potegnil meč in sultana usmrtil.
Na mestu so ga Turki posekali, a Obilič je s tem dokazal
svojo vdanost.

Po Muratovi smrti je takoj prevzel vodstvo vojske
njegov sin Bajazid I. Toda med Turki je nastal nered.
Zmaga se je že nagibala na Lazarjevo stran. V zadnjem
trenutku pa se je preokrenilo. Turki so jeli zmagovati. Celi
oddelki bosenske in srbske vojske so pobegnili. Iz tega je
pozneje nastala govorica, da so poraza krivi Bosenci, še
kasneje pa so pričeli krivdo pripisovati poedinim srbskim
veljakom.

Car Lazar je padel v tem boju. Srbi ga od takrat časte
kot svetnika in narodnega mučenika. Pokopali so ga blizu
bojišča v Prištini, leta 1391. pa so njegovo truplo prenesli
v monastir Ravanico v Sremu, ki ga je bil sam ustanovil.

Vuk Brankovič, Lazarjev zet, se je srečno rešil. Ostal
je nepomirljiv turški sovražnik, dokler ga niso končno
pregnali.

326

V tej bitki so izgubili Srbi svoje carstvo in svobodo.
Druga kosovska bitka se je vršila 1. 1448. Takrat je bil

Janos Hunyadi poražen.

V letu 1690. so Turki pobili na Kosovem avstrijskega
generala grofa Holsteinskega, leta 1831. pa bosensko*arnavt<
ske upornike.

V balkanski vojni leta 1912. so Srbi strahovito porazili
Turke pri Kumanovem in na Kačaniku. V tem letu so tudi
branili Kosovo na vzhodu na Ovčjem polju in v Bregalnici
proti Bolgarom.

V svetovni vojni pa je bilo Kosovo maščevano in osvo*
bojeno.

240. Miloš Obilic.

(1389)

Boj na Kosovem hrumeč krvavo,
komu venec tke v junaško slavo?

Sultan Murat v misli ždi vtopljen,
zmage ga vedri blesteči sen.

Straža budna šator mu obdaja,
sin mu Bajazid to vest dovaja:

»Svetli oče, zunaj je junak,
k tebi rad bi mu dospel korak.

Duša mu na križ je pozabila,
z našo vero se je okrasila.

Tebi pokloniti hoče v last
svojega orožja moč in čast.

Miloš Obilic vojnik se zove,
ti usmili prošnje se njegove!«

Murat dvigne milostno roko,
v šator Milošu brž pot odpro.

327

Miloš se boječe ne prikrade,
k nogam Muratovim plah ne pade.

Njemu handžar je v rokavu skrit,
ostro brušen, s strupom je oblit.

Kakor blisk zasveti se rezilo —
v prsi ni zamaha izgrešilo.

In iz rane bruhne vroča kri,
sultan Murat mrtev obleži.

Prve groze se naval poleže,
vsaka roka po orožju seže.

Milošu je pot v prostost zaprt,
lovor okrasi junaško smrt!

E. Gangl.

241. Carica Milica.

( 1389 )

Lazar car na vojno se odpravlja,
se od žene Milice poslavlja.

Z njim na Kosovo hite junaki,
vsi med njimi so njegovi svaki.

To devet sinov je Jugovičev,
oj, devet junaških sokoličev.

Milica zre Lazarja ljubeče,
šepeta beseda ji proseče:

»Bratje vsi so pod orožjem zbrani,
eden vsaj na dvoru mi ostani!«

Lazar car se Milici posmeje
in tako ji tolažeče deje:

328

»Jaz nikomur ne velevam v boje,
rad osvobodim vse brate tvoje.

Nihče vezan ni na mojo službo,
kogar hočeš, vzemi si za družbo!«

Vsi junaki se na boj ravnajo,
prapori ponosno že vihrajo.

Milica z očesom solznim gleda,
brate nagovarja nje beseda:

»Bratje mili, eden naj ostane,
da mi bo tolažil srčne rane!«

Odgovarjajo ji Jugoviči:

»Sestra draga, nas na dvor ne kliči!

Kosovo sedaj nas v bitko zove,
da nam zmago da ali grobove!

Damo pa ti slugo Golubana,
z njim ti bo zaščita varna dana!«

Toda Goluban na belca plane,
sama Milica doma ostane.

E. Gangl.

242, Čefe Kula.

( 1809 — 1878 )

Stoji tam mesto Niš, stoji
in v turški sužnosti ječi.

A Srb si iz trpljenja
želi osvobojenja.

Kdo toliko moči ima,
da narodu pogum vzravna?

Kje je junak, da z rajo
gre na osvetno vstajo?

In Štefan Sindjelič vzdrhti,
od jada stisne meč v pesti.

Glas gre po očetnjavi:

»Z menoj na ples krvavi!«

A Turka je prevelik broj —
kako šibkejši v bran mu stoj?

In v jarke za okopi
z junaki Štefan stopi.

Da vragu se ustavi pot,
smodnika vsujejo povsod.

Le iskre ene treba —
in vse zleti do neba!

Naval je Turka strahovit,
za Srbom pada Srb ubit.

Že v srbsko taborišče
steze si dušman išče.

Tedaj pa Sindjelič veli:

»Nihče ne sme mu živ v pesti!«

Trenutek le ... grom... strela .
Smrt Srbe je objela ...

Ker živih borcev ni dobil,
se paša je raztogotil.

In črne misli snuje,
krvnikom poveljuje:

»Ker živih psov mi ni v roke,
mrličem vzemite glave!«

Na nečloveško delo
šli Turki so veselo.

330

In vzidati jih v stolp veli...

In Čele Kula tam stoji.

In glava tam ob glavi
strmi in nemo pravi:

»O bratje, glejte, čujte nas —
maščujte nas, maščujte nas!«

E. Gangl.

243. Sv. Sava.

Raška je bila domovina enemu izmed najimenitnejših
srbskih mož, naj večjemu narodnemu svetniku, sv. Savi.

Štefan Nemanja je imel več sinov. Najmlajši se mu je
rodil 1. 1176. Klicali so ga Rastko. To je poznejši sv. Sava.

Rastko je bil bistroumen, nadarjen deček. Imel pa je
posebno nagnenje do nabožnosti in samostanskega življe*
nja. Oče si je mnogo prizadeval, da bi odvrnil dečka od tega
nagnjenja. Marsikaj je poizkušal. Poslal ga je v predel svoje
države, da bi ga upravljal. Pa to ni pomagalo, zato ga je
pozval nazaj na svoj dvor, kjer je prirejal razne slavnosti,
ki naj bi zanimale sina. Tudi to ni zaleglo. Usoda je
hotela, da so prav v tem času prišli na dvor ruski menihi.
Rastku življenje na dvoru ni ugajalo, zato se je rajši družil
z menihi. Ker se je bal, da ga ne bi oče obdržal na dvoru,
je skrivaj pobegnil z njimi. Našli so ga naposled na Sveti
gori v ruskem samostanu. Menihi so bili baš pri jutrnjicah,
ko so prišli Nemanjevi poslanci za Rastkom. V strahu,
da ga odvedejo s seboj, je za božjo voljo prosil menihe, naj
ga spre j mo v samostan. Menihi so mu ugodili in mu nadeli
samostansko ime Sava. Ostrigel si je lase in jih priložil
posvetni obleki ter vse to po poslancih poslal očetu v zna*
menje, da za svet ne živi več.

Na vzhodnem robu Svete gore sta z očetom, ki mu je
bilo samostansko ime Simeon, sezidala hilandarski samostan.

Sv. Sava je mnogo pisal v starem srbskem jeziku, kakor
so ga govorili v oni dobi. On je torej ustanovitelj prave
srednjeveške srbske književnosti. Tudi srbsko cerkev je

331

uredil in je sam postal prvi nadškof neodvisne srbske cerkve
s sedežem v Žici.

Svojega brata Štefana je kot prvi srbski nadškof venčal
za prvega srbskega kralja, ki se zato imenuje Štefan Prvo*
venčani.

Ko je bil vse uredil doma, se je hotel s potovanjem
versko pokrepčati. Romal je dvakrat v Sveto deželo. Tudi
v Egipt in Babilon je prišel.

Umrl je 1. 1236. v Trnovem, stari bolgarski prestolnici.
Njegovo truplo so prepeljali v Hercegovino v samostan
Mileševo. Tu je počivalo 200 let. Potem so ga prepeljali
Turki v Beograd in neki paša je na Vračaru, to so brda nad
Beogradom, sežgal njegove ostanke.

Spomin sv. Save živi še danes v narodu. On je zavetnik
srbske šolske mladine. Posebno slave dan njegove smrti
27. januarja, ko obhajajo tako zvane »Svetosavske besede«.

Državljane, ki imajo zasluge za književnost, umetnost
in državno blaginjo, odlikuje kralj Jugoslavije z redom
sv. Save.

Po predavanjih dr. Fr. Ilešiča A. Rape.

244. Borbe Srbov za osvobojenje.

Nad petdeset let so Srbi nepopisno trpeli pod turškimi
nasilniki. Uspešne vojne Rusov s Turki pa so zbudile tudi
Srbe, da so se gibali bolj in bolj in so si izkušali priboriti
zlato svobodo. Osvobodili so se najprej v Beograjskem
pašaluku, v Stari Srbiji, v Bosni in Hercegovini. Voditelj
srbskih upornikov je bil Jurij Petrovič, ki so ga Turki ime*
novali Kara Dorda, t. j. Črni Jurij, ki je imel vrle pomočnike
v hajdukih Veljku, Petru Dobrnjanu in Štefanu Sindjeliču
z njegovimi resavskimi junaki. Sindjelič je padel na hribu
Čegru ob vasi Kamenici.

Miloš Obrenovič je nazadnje priboril Srbiji samostal*
nost ter si nadel pridevek knez Srbije.

Z dovoljenjem evropskih držav je narodna skupščina
leta 1882. povzdignila Srbijo v kraljevino.

245. Petar Mrkonjič.

( 1875 — 1921 )

Za krst častni i slobodu zlatnu!

Ercegbosanska krščanska raja
od bolesti vije se v okovih,
zemljo rodno vroča kri napaja,
plamen gospodari po domovih,
polumesec o vsevladju sanja,
križ v ponižanja temo naklanja.

Krik oskrunjene časti devištva,
dece jok in mater tiha groza,
nema bol junakov mučeništva,
opustošena ravan in loža
narod vnambjo k osvetni vstaji:
zmaga ali smrt naj pride raji!

Petar Mrkonjič začuje klice,
bratom na pomoč se naglo dvigne,
srd razpali mu junaško lice
in k zakletvi meča jeklo švigne:

»Z mano vsak, ki v srcu ti je vera;
že prepolna je trpljenja mera!«

Zgrne se ob njem sokolov jata,
v prsih volja, v pesti nož in strela!

Srb objame si Slovenca brata,
kri Hrvatu v žilah polje vrela,
ena jih naloga složno druži,
večni pravdi ena duša služi!

V prah razmelje skalna se pečina,

a junaštvo Petru ne uplahne,

prva njemu skrb je domovina,

zanjo se mu sila vsa razmahne,

njej živi in zanjo sam četuje,

zanjo z njim se z bratom brat voj uje.

333

V njem je krvca Karadordeviča.

Vnuk sokola sivega Seljaka
vsem je borcem jasna, živa priča,
kaj poziv je in poklic junaka:
ena mati —- domovina ena,
zanjo žrtev težka ni nobena!

Bije Mrkonjič preljute boje,
trn opleta mu ponosno glavo,
a ko k zmagi dvigne hrabre roje,
lovor ga ovije z večno slavo,
in iz smrtne žetve prekrvave
spne se prapor svobodne države!

Z njega se sijajem tropramenim
kiti zemlja naša vsa prostrana
in proslavlja s spevom ga ognjenim
vsaka duša mu v ljubezni vdana.

Veličina Petra k nebu zrase,

rodni svet ga v pokoj sprejme vase! —

#  E. G angl.

246. Kralj Peter Karadjordjevič — Osvoboditelj.

Po smrti kralja Aleksandra Obrenoviča je izvolila
narodna skupščina v Beogradu Petra Karadordeviča za
kralja Srbije. Peter Karadordevič je bil sin prejšnjega kneza
Aleksandra Karadordeviča in Karadordev vnuk. Bilo je to
leta 1903.

Kralj Peter je bil rojen dne 12. julija 1844. leta (29. ju*
ni j a) v Beogradu. Še mlad je odšel iz Srbije z očetom Aleks
sandrom, ko je ta prenehal biti knez Srbije.

Dokler ni postal kralj Srbije, je živel na Francoskem.
Tam je hodil v vojaško šolo in je postal francoski častnik.
Boril se je tudi v vojni med Francozi in Nemci.

Pozneje je živel v Črni gori. Tu se je oženil s kneginjo
Zorko, hčerko črnogorskega kneza Nikole. V Črni gori mu
je bila rojena hčerka Jelena, sinova Dor de in Aleksander
in tu je pozneje tudi umrla njegova žena kneginja Zorka.

334

Ko je bil izvoljen za kralja, je živel v Švici, njegova
sina Dorde in Aleksander pa sta se tedaj učila v vojaški
šoli v Rusiji.

Leta 1904. so praznovali v Srbiji stoletnico prve srbske
vstaje proti Turkom pod Karadordem in takrat je bil kralj
Peter kronan. Kraljevska krona je izdelana iz starega topa
njegovega deda Karadorda. Kronali so ga v Beogradu na
isti način, kakor so kronali prejšnje srbske kralje. Takrat
so bile v Beogradu velike svečanosti, ki so se jih udeležili
Srbi iz vseh srbskih pokrajin, pa tudi nekaj Slovencev je
bilo navzočnih.

Kmalu po kronanju kralja Petra je bila tudi Črna gora
proglašena za kraljevino in knez Nikola za kralja Črne gore.

247. Okupacija Bosne in Hercegovine.

Avstro^Ogrski ni bilo všeč, da je zasedel srbski prestol
kralj Peter Karadordevič. Ni ji bilo po volji kronanje kralja
Petra, ki so se ga udeležili tudi mnogi Srbi iz Bosne, da
vidijo in pozdravijo svojega nekdanjega vojvodo Petra
Mrkonjiča, sedaj kralja Srbije.

V strahu, da bi se v Bosni in Hercegovini ne širila misel
o ujedinjenju s Srbijo, je proglasil avstrijski cesar, da sta
Bosna in Hercegovina pridruženi AvstrosOgrski.

Ta okupacija je kralja Petra in vse Srbe hudo zadela.
Branili bi bili svoje dežele z orožjem, a ni bilo mogoče, ker
srbska vojska takrat ni še bila dobro pripravljena na vojno
proti avstro^ogrski monarhiji.

Takrat se je kralj Peter obrnil na pomoč do ruskega
carja. Ta pa mu je svetoval, naj ne prične boja z Avstrijo,
ki so ga želeli in zahtevali Srbi, nego naj se srbska vojska
dobro pripravi in založi z orožjem. »Pride čas,« je dejal,
»ko bo Avstrija morala vrniti Bosno in Hercegovino.«

Kralj Peter in srbski državniki so poslušali ta nasvet in
so imeli poslej največjo brigo za to, da dobro oborože svojo
vojsko in jo preskrbe z vsem potrebnim.

Okupacija Bosne in Hercegovine je bila izvršena 1.1908.
Te dve pokrajini sta sedaj porazdeljeni v nastopne bano*
vine: drinska, primorska, vrbaska in zetska.

335

248. Balkanska vojna.

Kmalu po okupaciji bivše Bosne in Hercegovine je srb*
ski kralj obolel. Oddal je torej kraljevsko oblast prestolo*
nasledniku Aleksandru, ki je bil takrat doleten. Tedaj je
sedanji naš kralj vršil kraljevsko oblast namesto očeta
kralja Petra.

V tem času je bilo še mnogo Srbov pod turško oblastjo,
pa tudi mnogo Bolgarov in Grkov.

Takrat so uvideli srbski državniki, da je treba popra*
viti stari greh nesloge med Srbi, Bolgari in Grki. Prepričali
so o tem bolgarske in grške državnike, da trpe vsi skupaj
pod krutimi Turki le zato, ker niso složni. Dogovorili so
se torej, da napovedo skupno vojno svojim zatiralcem,
Turkom. Sklenili so zvezo vseh krščanskih držav na Bal*
kanu proti njim, da se osvobode robstva Srbi, Bolgari in
Grki. To je bila balkanska zveza. Srbija je imela veliko in
dobro opremljeno vojsko okoli 400.000 borcev in dobre voj*
skovodje. In kmalu se je začela vojna.

Srbska vojska je bila razdeljena na štiri dele. Prvi vojski
je načeloval prestolonaslednik Aleksander. Ta vojska je
prodrla v Turčijo pri Vranju in šla do Skoplja. Tu je zadela
na veliko turško vojsko pri Kumanovem. Na Kumanovem
je bila prva največja in naj odločilne j ša bitka. Hujša je bila
nego bitka na Kosovem polju. V tej vojni se je borilo
80.000 srbskih vojakov proti 100.000 Turkom. Z obeh strani
je grmelo nad 2000 topov. Tu so se Srbi izkazali za prave
junake in premagali večjo turško vojsko. Razbili so jo, da
je razpršena bežala z bojišča proti Skoplju in na bojišču
ostavila veliko število topov, konj, pušk, hrane in streliva.

Srbska vojska je bila po tej zmagi jako ohrabrena in
je takoj jela zasledovati sovražnika. Kmalu je vkorakala v
Skoplje, nekdanjo prestolnico čara Dušana, zavzela Veles
in takoj krenila dalje na jug pred Prilep.

Pred Prilepom in Bitoljem se je bilo zbralo mnogo
turške vojske, a Srbi so jo tudi tu premagali in osvojili
mesta Prilep, prestolnico Kraljeviča Marka, Bitolj, Tetovo,
Ohrid in Strugo.

336

Tu se je srbska vojska sešla z grško vojsko, ki je bila
tudi premagala Turke in osvojila mnogo pokrajin, ki so
v njih živeli Grki pod turško oblastjo.

Druga srbska vojska je prešla iz Pirota na Bolgarsko,
a odtod v Turčijo. Osvojila je Krivo Palanko, Kratovo, Stip,
Kočane in Radovište.

Tretja srbska vojska je prodrla v Turčijo pri Prepolcu
blizu Kuršumlije in prišla na Kosovo polje. Ta vojska se je
največ borila z Arnavti. Zavzela je Prištino in Dakovico,
nato pa staro in slavno mesto Prizren, prestolnico Duša*
novo.

Četrta srbska vojska je prišla preko planine Javora in
pri Raški v Turčijo. Povsod je premagala Turke in osvojila
Sjenico, Novi Pazar, Mitrovico, Novi Varoš in Plevlje in se
združila s črnogorsko vojsko, ki je bila osvojila Berane,
Belo polje in Peč. Združena srbska in črnogorska vojska
sta nato zavzeli Skader, prestolnico nekdanje Zete.

Ko je srbska vojska osvojila vso Macedonijo, Staro
Srbijo in Novopazarski Sandžak, je en njen del še zavzel
severni del Albanije in mesti Drač in L ješ in došel do
Jadranskega morja. Veliko hrepenenje, da dobi država izhod
na morje, je bilo s to osvojitvijo izpolnjeno.

Bolgarska vojska je bila takrat v Trači ji. Osvojila je
velik del Macedonije, ni pa mogla osvojiti mesta Je dres
n a, ker ni imela velikih topov. Zato so Bolgari prosili Srbe
pomoči. Srbi so takoj poslali pred Jedren svoje velike topo*
ve in združena srbska in bolgarska vojska sta zavzeli Jedren,
nekdanjo prestolnico turškega carstva.

Ko je bila turška vojska tako poražena na vseh straneh,
je zaprosila Turčija druge države, naj posredujejo, da bi
se vojna prekinila, in je izjavila, da odstopi Srbiji, Bolgariji
in Grški vse zemlje, ki so jih bile osvojile njih vojske.

Tako se je končala balkanska vojna v letih 1912. in 1913.
Kar je nameraval Karadorde, to je bilo torej izvršeno po
nekaj nad sto let pod vlado njegovega vnuka kralja Petra.

249. Ranjenec od Prilepa.

(1912)

Silna bitka vname se v Prilepu,

Srbin bije s Turkom se sovragom,
s prsmi, glej, junaškimi nezlomno
jez gradi mu pred domačim pragom.

Meč se bliska, krogla k smrti žvižga,
dim s plameni se k oblakom vije.

Marko vojnik ranjen k tlom omahne,
kri mu iz globoke rane lije.

Bratska roka naglo ga prestreže
in na skrb k zdravniku ga odnese,
a iz ust besede ni tožeče
in oči junaku ne solze se.

Z veličastnim mirom Marko čaka,
da naj pride, kar že mora priti,
samo z maj ko, z ženo in z otroki
želel za slovo bi govoriti...

Sel spusti se kakor ptica naglo
v Markov dom, da svojce mu privede.
Naglejša je smrt: ta položi ga
v dom poslednji med domače grede.

In ko pridejo njegovi dragi,
prvo jim vprašanje zašepeče:

»Kaj je z Markom? Dejte, majka prosi,
da nam spet obsine solnce sreče!«

Trda jim resnica odgovarja:

»Marko kot junak poslednjo srago
vroče srčne je krvi potočil —
sebe dal je domovini v zmago!«

Nema bol jih dvigne do gomile,
nanjo so pogledi vseh uprti,
a ponosna lepeta beseda:

»Marko je umrl junaške smrti!«

338

Stara majka, žena in dečica
s križem poslove se od rednika,
v vzdih se ne izlije bolečina,
saj ljubav je k domu prevelika! —

E. Gangl.

250. Svetovna vojna.

Srbi v Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini in v vseh
drugih pokrajinah izven Srbije, pa tudi Slovenci in Hrvatje
so se veselili, ko je izšla Srbija iz balkanske vojne povečana
in močnejša. Upali in verovali so v to, da tudi zanje kmalu
pride čas, da se osvobode avstrijskega gospostva in da bodo
svobodni, kakor so svobodni njih bratje v Srbiji in Črni
gori. To povečanje Srbije seveda Avstriji ni bilo všeč, saj
so vedeli njeni državniki, da jim poslej ne bo več moči tako
pokoravati Srbov, Slovencev, Hrvatov, Čehov in Poljakov,
ki so živeli v Avstriji, in da ne bodo mogli več v njih uničiti
nade za osvobojenje. Jeli so torej razmišljati, kako bi uničili
Srbijo, da bi Avstrija lahko v miru živela. Naposled sta
se -avstrijski prestolonaslednik Ferdinand in nemški cesar
sestala in dogovorila, da napove Avstrija Srbiji vojno, a
Nemčija da ji bo pomagala. Od takrat se je Avstrija prh
pravljala na boj in iskala povoda zanj.

Leto po koncu balkanske vojne so objavili časopisi, da
pojde avstrijski prestolonaslednik Ferdinand v spremstvu
mnogih avstrijskih vojskovodij v Sarajevo v Bosni na
vojaške vaje, da poizkusijo z avstrijsko vojsko, kako bi se
izvršil napad na Srbijo, kadar bi izbruhnila vojna. Te vaje
naj bi se bile vršile na Vidov dan, ko proslavljajo Srbi svoje
kosovske junake. To je nekaj mladih bosanskih Srbov silno
ogorčilo in sklenili so, da usmrte avstrijskega prestolona*
slednika, ko bi prišel v Sarajevo. Gavrilo Princip je torej
ustrelil v Sarajevu prestolonaslednika Ferdinanda in nje*
govo soprogo na Vidov dan 1. 1914., ko sta se peljala po
ulici.

Avstrija je nato proglasila, da so bili ti mladeniči najeti
in poslani iz Srbije, da umore Ferdinanda, pa je zato napo*
vedala Srbiji vojno.

339

Srbija se je takrat obrnila za pomoč do ruskega carja.
Ta je obljubil, da bo branil Srbijo. Zato je jela tudi Rusija
zbirati vojsko za boj. Avstriji sta se pridružili Nemčija in
Turčija, Srbiji pa Rusija, Francija in Anglija, pozneje tudi
Italija in Amerika. Ker so se udeležile te vojne skoro vse
države na svetu, imenujemo to vojno svetovno vojno.

251. Avstrija napade Srbijo.

Ko je Avstrija napovedala vojno Srbiji, je Srbija priča*
kovala, da ji bo pomagala Grška, ker je bila njena zavez*
niča. Toda Grška se je izneverila in Srbija se je morala
proti Avstriji braniti sama.

Avstrija in Nemčija sta se morali boriti na treh boji*
ščih: na vzhodu proti Rusiji, na zahodu proti Franciji in
Angliji, a Avstrija sama je na jugu prevzela boj s Srbijo.

Avstrija je izvršila napad na Srbijo iz Bosne, je osvojila
Šabac in Ložnico in prišla do planine Cera. Na Ceru je bila
zbrana glavna srbska vojska. Tu je bila prva velika bitka
v tej vojni. Manjša srbska vojska je ustavila mnogo silnejšo
avstrijsko*ogrsko, da ni mogla prodreti globlje v Srbijo.

Po bitki na Ceru je prišla druga avstrijska vojska v
Srbijo preko Save. Osvojila je Beograd, Smederevo in Va*
ljevo, a srbska vojska se je umaknila na planini Rudniku
in na Kosmaju.

Takrat je prišel stari kralj Peter k srbski vojski, da jo
ohrabri. Ob tej priliki je dejal vojakom: »Otroci moji, kdor
hoče braniti svojo domovino pred sovražniki, ta ostani ob
meni, kdor noče, naj odide in jaz ga odvezujem prisege,
da bo zvest svojemu kralju.« Po teh besedah je zgrabil stari
kralj puško in se postavil v prvo vrsto borcev, da se skupno
z njimi tudi on bori proti sovražniku domovine, rekoč:
»Junaki, naprej!«

Ta zgled in te besede junaškega kralja so tako navdu*
šile srbske vojake, da so se kot razjarjeni levi vrgli na
avstrijsko vojsko in jo tako zmleli, da je jela bežati z
bojišča.

Prav tako junaško se je borila srbska vojska na Kos*
maju. Obe avstrijski vojski sta v divjem begu hiteli prot'
Savi, a srbska vojska ju je preganjala in pregnala preko

22 *

340

reke. V tem boju je srbska vojska zopet zavzela vsa od
Avstrijcev osvojena mesta in junaški kralj Peter se je s
svojo junaško vojsko vrnil v Beograd.

V teh bojih so Srbi ujeli okoli 60.000 Avstrijcev, mnogo
topov, pušk, konj in drugih vojnih potrebščin. Med ujetniki
je bilo mnogo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se niso hoteli
boriti proti svojim srbskim bratom in so bili veseli, da so
bili ujeti.

Srbija se je takrat brez vsake tuje pomoči sama ubra*
nila mnogo močnejšega sovražnika. Ves svet se je divil
velikemu junaštvu srbske vojske in veliki ljubezni Srbov
do domovine. Avstrija je imela velikansko škodo in še večjo
sramoto.

252. Avstrija, Nemčija in Bolgarija v drugič
napadejo Srbijo.

Ker se je Avstriji prvi napad na Srbijo tako sramotno
ponesrečil, je prosila pomoči od Nemčije. Nemčija je torej
poslala svojo najboljšo armado in svojega najboljšega voj*
skovodjo Makensena v pomoč Avstriji. Toda tudi obe
združeni vojski si nista upali napasti Srbije. Nemčija in
Avstrija sta torej nagovorili Bolgarsko, naj se jima še ona
pridruži in napade Srbijo. Bolgarska se je strinjala s tem
in šele tedaj sta avstrijska in nemška vojska napadli Srbijo
od spredaj, Bolgari pa so ji udarili v hrbet.

Srbska vojska se niti sedaj ni ustrašila. Ni bežala, ni
odložila orožja, kakor so se sovražniki nadejali. Na obe
strani se je junaško borila in branila vsak korak srbske
zemlje. Kraj za krajem so osvajali sovražniki in nazadnje
osvojili vso Srbijo in Črno goro.

Srbska vojska, kralj in srbski državniki so takrat na*
stopili pot na Kalvarijo. Prešli so sredi najhujše zime,
gladni in do smrti utrujeni preko albanskih gora in nato
preko morja na grški otok Krf.

Nemci in Bolgari so si razdelili osvojeno Srbijo in Črno
goro. Nemci in Avstrijci so zavzeli severno polovico Srbije
in Črno goro, Bolgari pa južno polovico in pokrajine med
Veliko Moravo in Timokom.

Neizmerne muke in morje gorja so pretrpeli Srbi od
nečloveških sovražnikov.

253. V Albanskih gorah.

( 1915 )

Nad zemljo domačo je groza dospela
in ljudstvo pregnala iz hiš je in koč.

Kar trud je ustvaril, to smrt je požela,
še živim po žilah je kri ledenela,
ko pot je hitela jim v zimo in noč.

Albanske gore so usmiljene dale
begotnim zavetje — oj, skalnati grob!
In gavranov jate glušeč so vreščale
in sile viharjev brezdušne so gnale
ves narod, ves narod na zadnji pokop.

V obupa brezdanjega strašni bolesti,
ki vse kot železna dušila je pest,
na zadnji strahotni in smrtni tej cesti
ostal v neizmerne ljubezni zavesti
kralj Peter je narodu svojemu zvest!

Ob njem sta sinova, mladeniča smela,
ob njem je vojnikov užaljena strast,
a misel rešilna je vsem onemela,
vsem ista bo rana na vek krvavela:
ah, to je domovja ponižana čast!

In v kralju razmahne junaška se volja:
»Oj, bedniki, pojdite, kamor vam mar,
in čuvajte deco in ženo in polja,
ne strašim s sinovoma jaz se pokolja —
za doma svobodo naj padem vladar!«

A nihče od kralja plašan ne izgine.

Vsi v eno se zlijejo silno premoč,
k svobodi, k osveti za čast domovine
med trume sovražnikov mečev ostrine
vrnitve si režejo pot zmagujoč!

342

254. Srbija in Črna gora osvobojeni.

Srbsko vojsko, ki se je bila zbrala na Krfu, so sprejeli
zavezniki Francozi, Angleži in Italijani. Zdravili so obolele
srbske junake pa krepili izmučene borce. Tu so vso srbsko
vojsko na novo preuredili, oborožili in oblekli v tople
obleke.

Ko so se Srbi na Krfu dobro okrepili, so jih na
francoskih, angleških in italijanskih ladjah prepeljali v
Solun, iz Soluna pa napotili v Macedonijo. Takrat so se
srbski vojski v Macedoniji pridružili tudi mnogi Srbi, Čehi,
Hrvatje in Slovenci iz Amerike, kjer jih je bila prehitela
vojna. Prišli so sedaj tudi oni, da se bore kot dobrovoljci
v srbski vojski za osvobojenje svojih bratov. Takrat je
prišel Srbom na pomoč tudi oddelek ruske vojske.

Do takrat sta bili v Macedoniji le francoska in angleška
vojska. Stari srbski vojvoda Putnik je bil umrl in bil je nas
mesto njega postavljen za glavnega poveljnika vse srbske
vojske vojvoda Živojin Mišič. Vsej zavezniški vojski v Mas
cedoniji pa je poveljeval francoski vojskovodja D’Epere.
Vsa vojska je bila razporejena tako, da so bili v sredini
Srbi, na desni Angleži, na levi pa Francozi.

Ko je bilo vse pripravljeno, je dal glavni poveljnik
povelje za napad na nemško in bolgarsko vojsko.

Prve boje je začela srbska vojska, ki so o njej Nemci
in Bolgari mislili, da je bila vsa uničena od gladu in mraza
v Albaniji.

Na Dobrem polju in Vetreniku je srbska vojska napadla
Bolgare s tako neodoljivo silo, da so jih v trenutku razbili
in je bolgarska vojska bežala z bojišča, Srbi pa so jo pre=
ganjali dan in noč. Bolgari se niso mogli nikjer več ustaviti.
V nekaj dneh je prišla zavezniška vojska do Skoplja. Ko
so bolgarski poveljniki videli, da bolgarski vojaki niso več
sposobni za boj, tedaj so zaprosili glavnega poveljnika
zavezniške armade za mir. Poveljnik je zahteval, da mora
vsa bolgarska vojska odložiti orožje. Bolgari so pristali na
to, izročili orožje in se niso več bojevali.

Po bolgarskem porazu je zavezniška vojska nemudoma
začela napadati Nemce. Tudi ti se niso mogli nikjer več
ustavljati, ampak so se urno umikali proti Savi in Dunavu.

343

V kratkem času je prišla zavezniška armada do Save in
Dunava in osvobojeni sta bili Srbija in Črna gora.

Pri Skoplju je odšla angleška vojska, da udari na Turke.
Toda tudi turška vojska se je vdala in odložila orožje kakor
prej bolgarska. Tudi Turki se torej niso več borili.

255. Razpad Avstro-Ogrske.

Ko sta francoska in srbska vojska osvobodili Srbijo in
Črno goro, sta osvojili tudi Bosno in Hercegovino in prišli
preko Save in Dunava v Avstrijo. Ko sta ti vojski stopili
na avstrijska tla, je jela Avstrija razpadati. Takrat so se
vsi narodi, ki so dotlej živeli v Avstriji, odcepili od nje.
Tudi Madžari so se odcepili in proglasili svojo zasebno
madžarsko državo, Čehi in Slovaki so ustanovili svojo češko*
slovaško, Poljaki svojo poljsko državo, Nemci v Avstriji
pa so pregnali svojega cesarja Karla in osvojili svojo
državo Avstrijo. Tako je veliko avstro*ogrsko cesarstvo
razpadlo na več manjših samostojnih držav.

256. Ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Ko je jela razpadati Avstrija, so se odcepile od nje tudi
Hrvatska, Slovenija, Bosna, Hercegovina, Dalmacija in
Vojvodina. V vsaki izmed teh pokrajin je bila izbrana
začasna uprava, ki se je imenovala narodni svet. Taki
narodni sveti so bili postavljeni v Zagrebu, Ljubljani, Splitu,
Sarajevu, Dubrovniku in v Novem Sadu. Tak narodni svet
je bil sestavljen tudi na Cetinju za Črno goro. Ker Črno*
gorci niso bili zadovoljni s svojim kraljem Nikolo in z nje*
govima sinovoma, niso hoteli, da bi še nadalje vladali v
Črni gori, temveč so se hoteli zediniti s Srbijo.

Vsi ti narodni sveti so odredili, da se zedinijo s Srbijo.
Kmalu nato so se zbrali vsi narodni poslanci iz vseh po*
krajin, ki so bile pod Avstrijo, tudi poslanci iz Črne gore,
v Beogradu in se združili z narodnimi poslanci iz Srbije.
Vsi skupaj so sestavili narodno skupščino, ki je odredila,
da se Srbi, Hrvati in Slovenci kot bratje in sinovi enega
naroda ujedinijo v eno državo, v kraljevino Srbov, Hrvatov

344

in Slovencev pod vlado kralja Petra Karadordeviča s pre*
stolnico v Beogradu.

Ujedinjenje Srbov, PIrvatov in Slovencev je bilo izvr*
seno 1. decembra 1918. leta.

Nova država je bila spočetka politično takole razde*
ljena: Slovenija, Hrvatska, Bosna in Hercegovina, Dalma*
cija, Črna gora, Stara in Nova Srbija.

Tem pokrajinam so načelovali pokrajinski namestniki.

Pozneje so nastale oblasti z velikimi župani na čelu.

3. oktober 1929. pa je postal zgodovinsko važen. Novi
državi, ki se je dotlej imenovala kraljevina Srbov, Hrvatov
in Slovencev, je dal enotno ime kraljevina Jugoslavija.

Obča uprava v kraljevini se od tedaj vrši po 9 bano*
vinah, ki jim načelujejo bani.

Mesta Beograd, Zemun in Pančevo tvorijo eno upravno
celoto, ki ima naziv: Uprava'mesta Beograda.

257. Smrt kralja Petra.

Ko so bili osvobojeni Srbi izpod turškega jarma, ko sta
razpadli Avstrija in Turčija ter so bili Bolgari ponižani in
osramočeni in ko je bilo izvršeno ujedinjenje Srbov, Hrva*
tov in Slovencev v eni državi, je umrl stari, junaški in rodo*
ljubni kralj Peter, srečen in zadovoljen, da je dočakal to,
kar je želel vse svoje življenje.

Kralj Peter je umrl v Beogradu leta 1921. Pokopan je
v svoji veliki in lepi »zadužbini«, v cerkvi v Topoli, v domu
svojega deda Karadorda in očeta kneza Aleksandra.

Smrt svojega velikega in dobrega kralja so obžalovali
vsi Srbi, Hrvati in Slovenci.

Zaradi zaslug za osvobojenje in ujedinjenje Srbov,
Hrvatov in Slovencev mu je narodna skupščina nadela
pridevek Kralj Peter Veliki Osvoboditelj.

Po Jovi P. Jovanoviču.

258. Kralj Aleksander I.

Aleksander Petrovič Karadordevič, sin Petra Kara*
dordeviča, vnuka prvega srbskega osvoboditelja, in kneginje
Zorke, hčerke črnogorskega kneza, pozneje kralja Nikite,
je bil rojen dne 17. decembra 1889. 1. na Cetinju.

345

Že v zgodnji mladosti je izgubil mater. Oče je tedaj
s tremi otroki, s princezo Jeleno ter s princema Jurijem in
Aleksandrom, sedanjim našim kraljem, zapustil Črno goro
in se je naselil v Ženevi v Švici. Daši je okušal v tem času
vse bridkosti izgnanca, je bil svojim otrokom najboljši oče
in mati obenem. V skrbi za njih bodočnost se je obrnil do
ruskega dvora. Car Nikolaj II. je sprejel oba princa v svoje
dvorjanstvo. Tu so ju odlično vzgojili najboljši učitelji.

Ko je leta 1903. narodna skupščina pozvala njegovega
očeta Petra na srbski prestol, je sedanji naš kralj z njim
vred stopil kot 151eten mladenič prvič na srbska tla.

Leta 1909. se je dotedanji prestolonaslednik princ Jurij
zaradi avstrijskih spletk odpovedal v korist bratu Aleksan?
dru vsem pravicam do prestola.

S svojo resnostjo, mirnostjo in vztrajnostjo si je novi
prestolonaslednik Aleksander takoj osvojil srca državljan
nov. Vojaki, med katerimi je najrajši živel, so ga posebno
iskreno ljubili. Z nepopisno vnemo in sposobnostjo se je
poglobil v vojaški poklic in je po vsej zaslugi naglo na«
predoval.

V prvi balkanski vojni leta 1912. je že poveljeval glav?
nemu delu srbske armade in vršil prave čudeže. Turkom
je v kumanovski bitki pripravil tako usodo, kakršna je
zadela Srbe na Kosovem 1. 1389. Z opreznostjo, s premišlje?
nostjo in z osebno hrabrostjo je takrat iznenadil ves svet.

Ker je kralj Peter Prvi, naš osvoboditelj in ujedinitelj,
po balkanskih vojnah začel bolehati, je sklenil prenesti del
kraljevske oblasti na prestolonaslednika Aleksandra. Ime?
noval ga je za regenta. Ta posel je opravljal Aleksander do
očetove smrti dne 16. avgusta 1921. S tem dnem je postal
tudi naš kralj.

V svetovni vojni je naš sedanji kralj zvesto prenašal
s svojimi rojaki vse vojne težave po nedoseženem vzoru
svojega velikega očeta. Bival je pod šatori ali po kočah vrh
planin ali po gozdovih v strašnih zimah, v snegu in ledu,
sredi grmenja topov in ječanja umirajočih. Toda tudi v dneh
najgroznejšega obupavanja je izčrpal vse veličje svoje kra?
Ijevske duše s prelepimi svojimi čini. Ko je že vse bilo
obupano in je mislilo le še na lastno rešitev, tedaj je on

346

mislil pred vsem na drage. Bodril in izpodbujal je vojake
k vztrajnosti, ki dovede do zmage.

In se ni motil. Jeseni leta 1918. se je vrnil kot popoln
zmagalec na čelu svoje slavne armade v prestolnico Beograd.
Tu je dne 1. decembra v imenu svojega očeta svečano
proglasil ujedinjenje in neodvisnost države Srbov, Hrvatov
in Slovencev.

To je naš narodni kralj, veliki Jugoslovan. Da posvedo*
čimo pred vsem svetom, da je naš narod edin, je leta 1920.
prišel tudi v Slovenijo. Marsikatero oko je bilo takrat od
veselja in navdušenja rosno, saj smo videli, da so vsi na*
klepi sovražnikov prazne sanje, dokler imamo za vladarja
člana narodne jugoslovenske dinastije, ki bo branila nas
in mi njo proti vsem sovražnikom.

Daj Bog našemu kralju zdravja in moči tudi poslej, da
dovrši veliko nalogo, ki ga še čaka!

259. Šišano kumstvo.

Kum ali boter je Srbu toliko kot sorodnik. Kuma jako
spoštujejo in si ga izbirajo zelo oprezno. Zato je kumstvo
tudi velika čast. Kum je svetovalec vdovam in varuh
sirotam.

Kum je krstni ali »šišani«, t. j. tisti, ki otročičkom prvi
ostriže lase. To je že stara narodna navada.

Leta 1920. je naš sedanji kralj, takrat še regent, prispel
nenadoma v Sarajevo. Nihče ga ni pričakoval. Ljudje pa so
ga kmalu spoznali. Trume ljudstva so ga obsule in z naj*
večjim navdušenjem pozdravljale. Vsakdo je hotel videti
moža, ki je razbil strašne verige vsemu narodu.

Nekega jutra odjezdi regent Aleksander iz Sarajeva k
izviru Bosne. Od izvira je šel peš dalje, spremljan od nav*
dušene množice. Prispel je do kmetijske hiše, kjer še po
starem običaju žive v zadrugarstvu: vse obitelji iste krvi
pod skupno streho pod vodstvom enega moža, domačina.
Ves srečen je domačin povabil bodočega kralja v hišo. Tu
mu je postregel. Aleksander se je preprosto razgovarjal z
vsemi. Kar zagleda mladega Branka, domačinovega vnučka,
čvrstega Srbčiča.

347

»Ali hočeš, da postanem tvoj šišani kum?« je vprašal
dete.

Vsem je zastala beseda, a ženske so od veselja zajokale.
Bodoči kralj naj bi bil šišani kum v kmetiški hiši! Domačin
se je presrečen priklonil in prinesel škarje. Regent je prijel
škarje in po starodavnem običaju »ošišal« ali ostrigel Branka
okoli vratu. Narod na ulici pa je plakal in vriskal...

260. Poljub neodrešeni domovini.

Med množicami, ki so navdušeno pozdravljale V dneh
od 26. do 29. junija 1920. 1. našega sedanjega kralja, takrat*
nega regenta Aleksandra, v Ljubljani in po vsej Sloveniji,
je bila tudi skupina otrok s šolskimi knjigami v rokah.
Učenci CirihMetodovih šol z zasedenega ozemlja so bili to.
Zapustiti so morali najdražje — rojstni dom — ter se
napotiti čez mejo v odrešeno domovino k bratom in sestram,
ki se svobodno gibljejo pod svodobnim solncem. V naglici
so pobrali to, kar jim je bilo najljubše, ter dali slovo pre*
dragemu domu. Bog ve, za koliko časa!

Z navdušenjem pozdravljajo vladarja svobodne Jugo*
slavije in z brezmejnim zaupanjem zro v njega, ki bo nekdaj
osvoboditelj njih doslej še neodrešene domovine. Kakšne
misli in želje polnijo mlada srca teh resnih otrok, je razodela
majhna, v črno odeta deklica, ki je kraljeviča nagovorila
s temile besedami: »Vaše kraljevsko Visočanstvo! I mi smo
radostna skupina, a srečna nismo. Ko je dobrohotni Bog po*
stavil našemu troedinemu narodu novi beli dom, v katerem
gospodariš Ti, presvetli knez, smo ostali prav mi otroci
juga, otroci solnca, ki bi te bili najbolj žarko ljubili, žalostni
zunaj vrat, sirote brez ljubeče matere, mile domovine jugo*
slovenske, brez očeta, junaškega vladarja vseh srečnejših
bratov in sester. Pisali smo bratom v Trstu, na Goriškem
in v Istri, da prideš, svetli knez, med nas, pa so nabrali
to cvetje na tej sedaj tožni naši zemlji, da vidiš našo ljubav,
našo nado! Srce najboljših Tvojih sinov in hčera Te po*
zdravlja iz njih: Pozdravljen, car! Pozdravljajo Te oni, ki
hočejo zmagati!«

Po teh besedah je poklonila deklica prestolonasledniku
Aleksandru šopek cvetic z bregov naše Adrije, ki so bile

348

ovite s slovenskim trakom, na katerem so blestele besede:
»V Tvoje roke, dragi vladar, polagamo svojo usodo!«

Bil je genljiv prizor. Regent Aleksander je šopek spre*
jel, se poklonil do nedolžne deklice ter ji pritisnil na čelo
poljub — poljub neodrešeni domovini! Pavel Plesničar.

261. Domoljubni reki.

Lastna gruda — zlata gruda!

S

Boljša je gruča domače zemlje,

nego na tujem so zlate gore.

Varujmo skrbno se prostosti brez modrosti!

262. Mojemu narodu, Srbom, Hrvatom in
Slovencem!

(Iz proklamacije dne 6. januarja 1919. 1.)

Dočakali smo srečno davno zaželeni dan našega osvo*
bojenja in našega svobodnega ujedinjenja v narodni državi,
kjer bo mogel živeti naš narod svoje polno življenje in bo
mogel brez ovir uživati darove, s katerimi je blaga božja
roka tako obilno obdarila našo lepo domovino. Izpolnjena
je zaobljuba, ki so jo skozi veke s svojo krvjo vedno ob*
navijali in potrjevali vsi naši rodovi. Po enodušni odločbi
našega naroda, izraženi z enodušno izjavo njegovih naj*
boljših zastopnikov, so združeni vsi dosedaj razcepljeni deli
naše domovine v enotno kraljevino, za njenega vladarja
pa je po narodni volji poklican za kralja Srbov, Hrvatov in
Slovencev moj vzvišeni oče, Nj. Veličanstvo kralj Peter I.

Ohrabreni po zgledih vzvišenega rodoljuba in požrtvo*
valnosti naših vojakov, naših mučenikov in vseh naših
delavcev ter klanjajoč se grobovom naših junakov, bova jaz
in moja vlada neprestano in budno skrbela za rodbine vo*
jakov, ki so ovenčani z večno slavo padli v krvavi borbi za
udejstvitev zgodovinske misli in naloge našega naroda.

V imenu svojega vzvišenega očeta in v svojem imenu
pošiljam kraljevski pozdrav vsemu svojemu narodu, vsem
Srbom, Hrvatom in Slovencem.

349

Bodi nam vsem srečno novo leto, v katerem se v imenu
božjem razvije in za veke ponosno zaplapola naša troboj*
niča, s slavo odičeno, po vsem svetu priznano in spoštovano
znamenje našega kraljestva, sijajni dokaz suverenitete naše
države. Zaplapolala bo po vseh naših deželah, na vseh naših
gorah, na vseh naših rekah in otokih, vsepovsod do našega
sinjega morja.

Napolnimo svoja srca s krepko vero. v zdravo, močno
in budno življenje našega kraljestva! Bog in duh naših
prednikov in naših velikih mrtvecev naj bedita nad nami
vsemi, naj nas hrabrita in krepita v vztrajnem, napornem
in složnem delu za blaginjo in srečo mojega naroda!

Pisano v našem kraljevem dvorcu v Beogradu dne

6. januarja 1919. A , , ,

J J  Aleksander  s. r.

263. Čehi.

V drugi polovici 5. stoletja se je naselilo več slovanskih
plemen na Češkem in Moravskem. Najimenitnejše pleme
so bili Čehi, ki so se nastanili okoli današnjega glavnega
mesta Prage. Narodna pravljica pripoveduje, da se je
nekoč v stari slovanski domovini vzdignil oče Čeh, nabral
mnogo ljudi ter jih peljal čez tri velike reke. Po dolgem
potovanju je prišel v lepo in rodovitno deželo, katere se
je polastil in ki so jo po njem imenovali Češko.

Divji Avari, ki so se vgnezdili na Ogrskem, so^ pogosto*
krat napadli Češko in neusmiljeno pustošili po rodovitni
deželi. A posamezna plemena se jim niso mogla upirati.
Bilo se je bati, da pridejo Čehi za vedno pod tujo oblast
ali da oslabe in popolnoma izginejo. Tedaj je nastopil okrog
leta 623. kralj Samo in ustanovil mogočno državo, ki je bila
najboljši jez proti nemški mogočnosti. Le škoda, da je raz*
padla po Samovi smrti.

Od Samove smrti pa do Karla Velikega nimamo pisanih
poročil o češki zgodovini. Vemo samo to, kar se je ohranilo
v pravljicah. Takrat je baje na Češkem živel Krok kot
vrhovni poglavar in sodnik. Po njegovi smrti je ljudstvo
posadilo na knežji prestol njegovo bistroumno hčer Libušo.
Libuša se je poročila s Premislom, ki je bil začetnik vla*
darske rodovine Premislovcev. Ti so vladali Čehom 600 let.

350

Na Češkem so tedaj živeli še po starih slovanskih nas
vadah, razdeljeni na zadruge in rodove.

Za moravskega kneza Rastislava so se Čehi pokristja*
nili. Sv. Ciril in Metod sta jim oznanjala sveto vero v slo*
vanskem jeziku, odprla jim pot do višje omike in jim nas
klonila pomoč rimskega papeža proti mogočnim nemškim
vladarjem.

Ogri so ponovno napadli Moravsko. Čehi so jih preš
magali in si osvojili njih deželo. A med Čehi so divjali
domači boji. Tudi v borbah za nasledstvo je bilo prelite
mnogo bratske krvi. Šele za kralja Otokarja I. se je zopet
preokrenilo nekoliko na boljše. Ta je določil, da bodi odslej
zakoniti prestolonaslednik prvorojeni vladarjev sin. Od
tedaj so bili vsi vladarji češki kralji.

Otokar II. je zavladal vsem deželam, ki so bile nekdaj
last Babenberžanov, a v nesrečni bitki z Rudolfom Habss
burškim jih je zopet izgubil.

Huda nesreča je zadela Češko v 13. stoletju z napadi
divjih Mongolov v deželi. Ljudje so pred njih grozovis
tostmi bežali v gore, da so si rešili vsaj življenje.

Za Premislovci so zasedli vladarski prestol kralji iz
rodu Luksenburžanov. Najslavnejši izmed teh je bil Karel
IV., ki je postal tudi nemški cesar. Z njim je napočila v
Češki zlata doba.

Žalostni časi pa so prišli nad Češko, ko je nastopil Hus
in si hitro pridobil mnogo privržencev. Nastali so krvavi
boji, v katerih je bil voditelj Jan Žižka. Češka je bila grozno
opustošena. Za Luksenburžani so zavladali Čehom Jagelovci,
potem pa Habsburžani.

Iz verskih prepirov v Pragi se je vnela grozna trideset*
letna vojna, ki je imela strašne posledice. Češki kmet je
po tej vojni nosil težji jarem nego kdaj poprej in izbruhnili
so kmetski upori.

Za Marije Terezije je češki jezik izgubil vso veljavo,
nemški jezik je postal državni jezik.

Leta 1918. pa je tudi Čehom zasijala luč svobode v novi
mogočni češko*slo vaški državi. Marljivost, podjetnost,
vztrajnost, neomajna ljubezen do domovine, odločnost in
zavednost so jim porok za veliko bodočnost države, nam
Jugoslovenom pa izpodbujajoč vzor. Iva Zupančičeva.

351

264. Moravska.

Istočasno kot Čehi so se tudi Moravci naselili v sedanjih
svojih bivališčih. Samo je tudi njim bil kralj. Po njegovi
smrti pa so si volili sami svoje kneze.

V 9. stoletju so se pokristjanili. Luč sv. vere sta jim
oznanjala sv. Ciril in Metod, ki sta prišla na prošnjo kneza
Rastislava iz Soluna na Moravsko.

Kakor Čehi so tudi Moravci čutili moč nemških vla*
dar jev, katerim so se morali večkrat upreti na krvavih
bojiščih. Da bi bili močnejši, so se moravski knezi združili
s češkimi.

V 10. stoletju je bila Moravska že dobro uravnana
država, ki se je raztezala tudi čez Ogrsko do reke Dunava.

Knez Svatopluk je državo razdelil med tri sinove. Po
njegovi smrti je nastala med brati nesloga in tako so se
začeli domači boji, ki niso več prenehali, dokler ni država
popolnoma propadla.

Poleg Nemcev so še Madžari napadali Moravsko in si
jo prilastili, a Čehi so jo zopet osvobodili tujega gospodstva.

Kakor Češka je tudi Moravska strašno trpela od gro*
zovitosti divjih Tatarjev.

Poznejša zgodovina moravska je tesno združena s
češko. Obe deželi sta do splošnega prevrata 1. 1918. bili
pod avstrijskim žezlom.

Iva Zupančičeva.

265. Polabski Slovani.

Okoli 1. 200. do 500. so se naselili med Labo in Vislo
polabski Slovani. Bili so prvi izmed slovanskih plemen, ki
so se jeli seliti proti zahodu. Sčasoma so tudi prekoračili
Labo, se naselili do Baltijskega morja, na jugu pa do Krko*
nošev in Krušnih gor.

Najimenitnejša plemena so bili Srbi, Bodrici in Lutici.
Usoda teh Slovanov je bila med vsemi najžalostnejša. Daši
jih je bilo po številu mnogo in so bili tudi jako hrabri, si
vendar niso mogli ohraniti samostalnosti in svobode. Rod
za rodom je ginil v obupnih bojih z Nemci. Od vseh teh

352

mnogobrojnih Slovanov se je do današnjega dne ohranilo
le še kakih dve sto tisoč lužiških Srbov. Prvi in največji
vzrok tej žalostni resnici je bila nesloga med posameznimi
plemeni.

Do Karla Velikega so polabski Slovani živeli v miru,
obdelovali polje, se bavili z obrtom in s kupčijo ter v svetih
gozdičih molili svoje bogove. A kmalu so nastali razdori
in sovraštvo med posameznimi plemeni. To neslogo so
izrabili razni nemški vladarji in si osvojili njih deželo.
Prisilili so jih, da so se dali krstiti, da so jim plačevali
desetino in zidali cerkve in samostane.

Pokrajina Lužica se je za Karla IV. združila s Češko,
zato so tudi lužiški Srbi do današnjega dne ohranili svoj
jezik.

Bodrici in Lutici so se pozneje zedinili, ko so spoznali,
da je le v slogi moč. Izvolili so si v 11. stoletju rujanskega
kneza Kruka za svojega kralja. Za njegovega vladanja je
bila Rujana na otoku istega imena najimenitnejše mesto
med polabskimi Slovani. Tu je stalo tudi svetišče boga
Svetovida.

Smrtni udarec državni in narodni samostalnosti polah*
skih Slovanov pa so zadale križarske vojne, ki so jih nemški
vojvode vodili proti njim. Najdalje se je otok Rujana
ubranil tujega gospostva, ali danski kralj Valdemar ni prej
odnehal, dokler ni tu popolnoma zadušil slovanskega živ*
lja. Tako je po malem čisto izginil ves slovanski narod
ob Labi. Sem ter tja so prebivalci še dolgo govorili kako
slovansko narečje, ali v javnem življenju je bilo treba znati
nemški in dandanes so vsi potomci polabskih Slovanov že
tudi Nemci, le lužiških Srbov se je ohranilo še nekoliko.

Iva Zupančičeva.

266. Poljska.

Poljake zovemo tiste Slovane, ki stanujejo ob Odri in
Visli. Tudi Poljaki so se izprva delili v mnogo plemen ali
rodov, ki pa niso bili v nikaki zvezi in niso imeli niti skup*
nega narodnega imena. Tako razdrobljeni so trpeli mnogo
spričo napadov drugih narodov, zlasti Nemcev.

353

Do 10. stoletja ne vemo nič gotovega o poljski zgodo*
vini, ker nimamo pismenih poročil iz one dobe. Ohranile so
se samo pravljice med ljudstvom. Znano je le, da je rod
Lehov ustanovil prvo poljsko državo.

Za Lehi so vladali Piastoviči. Razni vladarji so toliko
povečali državo, da je segala do Dnjepra pa od Baltijskega
morja do Karpatov in preko njih do Dunava in Tise.

Kralj Boleslav pa je v 12. stoletju razdelil Poljsko med
svoje sinove. Ta odredba je bila za poljski narod velika
nesreča. Po očetovem zgledu so tudi sinovi delili svoje deže*
le in tako se je Poljska čimdalje bolj drobila. Celih 200 let
ni bila več edinstvena država. Domači prepiri med posa*
meznimi vladarji so državno moč še bolj slabili ter dajali
tujim sovražnikom novega poguma.

Za Piastoviči so zasedli poljski prestol Jagelovci, ki so
tudi Litvo združili s Poljsko. Zadobili so tudi vrhovno oblast
nad vzhodno Prusko. In tako je bila v začetku novega veka
Poljska največja država v severovzhodni Evropi. A njene
notranje razmere niso bile zdrave. Na Poljskem so imeli
veljavo le plemenitaši, svobodnega meščanskega in kmet*
skega stanu ni bilo. Bila je država, podobna slabi leseni
koči, ki jo podere prvi hudi vihar.

Najprej jo je potresla Švedska, potem pa ji je Ruska
zadala udarec, ki jo je tako oslabil, da so sosednje države
planile nanjo in si jo razdelile: prvič 1. 1772. Avstrijci, Prusi
in Rusi, drugič 1. 1793. Prusi in ruska carica Katarfna II.

Bilo je tedaj med Poljaki mož, ki so šli rajši v Sibirijo
v hudo pregnanstvo, nego da bi bili podpisali sramotno
delilno pogodbo. Mnogi so se združili v tajne zarote in se
zavezali, da otmo domovino ali pa poginejo. A prišlo je še
tretjič do delitve, katere se je udeležila tudi Avstrija, in
tako je bila nesrečna država docela razkosana. Sedaj je
Zopet zedinjena. Iva Zupančičeva.

267. Rusija.

Že pred preseljevanjem narodov so živeli na današnjem
Poljskem in Ruskem od Črnega morja ter do Karpatov in
Visle do Dnjepra razni slovanski rodovi, med njimi tudi

23

354

predniki sedanjih Rusov. A ti rodovi niso bili združeni v
skupno državo.

Že v jako starih časih je bila prav živahna trgovina med
njimi. To nam pričajo mesta Novgorod, Kijev, Smolensk.
Takrat so hrabri Normani iz Skandinavije večkrat napadali
severna slovanska plemena. V 9. stoletju so bili že tako
mogočni, da so jim morala plačevati davek. Temu so se
uprla in prosila pomoči Ruse, ki so bili jako številno pleme.

Pripoveduje se, da so se trije normanski bratje napravili
na pot in najstarejši med njimi, Rurik, da je utemeljil rusko
državo. Njegovi nasledniki so čimdalje bolj razširjali svojo
oblast ter vladali do 16. stoletja.

V 10. stoletju so se Rusi pokristjanili. Sprejeli pa niso
rimskokatoliške vere, nego grškopravoslavno, ki jo spozna*
vajo še dandanes. S krščansko vero so Rusi tudi dobili višjo
omiko. Seznanili so se s knjigami, ki sta jih napisala sv.
Ciril in Metod, in si prisvojili cirilske pismenke, s katerimi
pišejo še dandanes.

Razni vladarji niso spoznali, da obstoji moč države v
skupnosti. Premnogokrat so delili Rusko v majhne dežele,
ki se niso mogle upirati sovražnikom. Nastopila je v ruski
zgodovini žalostna doba, ki je trajala do konca srednjega
veka in rodila veliko bridkosti. Divji Mongoli so Rusko
grozno opustošili v 13. stoletju. Ni mogoče popisati strašne
bede, ki jo je moral trpeti pridni in miroljubni narod nad
dve sto let v lastni državi. Najhuje je trpela južna Ruska.
Nekdaj slavni Kijev je postal mestece, okolica prava
puščava.

V začetku 14. stoletja je bila najimenitnejša ruska kne*
ževina moskovska. Mesto Moskva se je jako povzdignilo,
ker se je tudi metropolit ruske cerkve preselil tja in so tam
odslej redno bivali glavarji ruske cerkve. Moskovski knezi
so združili vse ruske pokrajine pod svojo oblast in po po*
polnem porazu Mongolov so Rusi stopili v zvezo z drugimi
evropskimi državami. Tudi so širili svojo oblast proti Aziji
in zasedli Sibirijo, kamor jih je vabila obilica dragocene
kožuhovine in zlata.

Najslavnejši ruski car Peter I. Veliki, ki si je nadel
naslov »carja vseh Rusov«, je uvrstil Rusko med evropske

355

velevlasti. Mnogo se je bojeval s Turki in s Švedi. Povečal
je svojo državo do Baltijskega in Črnega morja. Tudi slavni
carici Katarini II. in njenim naslednikom je bil glavni
smoter, da sploh izženejo Turke iz Evrope. To pa se jim
kljub številnim vojnam ni posrečilo, uničili pa so poljsko
kraljestvo.

Rusija je utrdila svojo veljavo tudi na perzijskem dvoru,
največjo moč pa je posvetila daljnemu iztoku.

Pred izbruhom svetovne vojne je stala Ruska glede
svoje obsežnosti in moči na prvem mestu, žal, da so ji
notranji boji uničili njeno moč, a sedaj,se zopet krepi.

Iva Zupančičeva.

268. Moskva.

Bila je trda noč, a matuška Moskva je gledala na nas
s tisočimi očmi, ko smo se pripeljali v njeno okrilje. Noč
mi je bila napoti in težko sem pričakoval dneva, ko se mi
prikaže matuška, »belokamenaja Moskva«, v vsej svoji
čarobnosti.

Samo Carigrada in Rima sem se tako veselil kakor
Moskve, pa Moskve še bolj, saj je slovanska! Toliko da
sem utegnil zjutraj popiti čašo čaja, pa sem že tekel v
Kremelj,  do katerega sem imel samo pet minut hoda.
Tam sem se kar popel na znameniti, 97 m visoki zvonik,
Ivan Veliki,  ki je z njega čudovit razgled po vsej
ogromni Moskvi. Pod menoj leži trdnjavi podobno jedro
vse Moskve, stari častiti Kremelj s svojimi cerkvami, samo«
stani, arzenalom, vojašnicami in palačami. Opasuje ga visok
zid v obliki trikotnika, skozi katerega vodi petero z viso*
kimi, močnimi stolpi opremljenih vrat. Okoli Kremlja se
širi tako zvani »Kitajgorod« (»Kitajsko mesto«, a Kitajcev
ni tam), okoli njega leže »Bjeli gorod«, potem »Zemljanoj
gorod«, ob robu pa predmestja.

Kak pogled! V solncu se leskečejo pozlačene in pisane
kupole nebrojnih cerkva, vmes se dvigajo ponosne palače,
javne in zasebne. Zeleni parki in vrtovi dajejo sliki mehak
izraz. Med hišami se vijejo široke in ozke, navadno zakriv«
ljene ulice, med posameznimi mestnimi kvartali pa skrbno

356

izvedeni bulvarji. Na južni strani, skoro tik pod zidom kre*
meljskim pa se vije v širokem, S podobnem krogu počasi
reka Moskva, čez katero se razpenja več umetnih mostov.
Na oni strani reke leži še velik del mesta, tako zvano
»Zamoskvorječje« ... »Ruski Rim!« porečeš, ko ti počivajo
oči na tej pisani panorami, na tem morju hiš, gradov, sa*
borov in palač.

Kolika razlika med Petrogradom in Moskvo! Petrograd
je zapadnjak, moderen Evropljan, govoreč po rusko, Moskva
je narodna Rusija, bogata, ponosna, plemenita gospa. Petro*
grad je glava Rusije, Moskva njeno srce. Moskva je Rusu
sveto mesto, ki ga ovija čas davne in slavne zgodovine.

Anton Aškerc.

VSEBINA.

Jugoslovenska narodna himna. stran

I . 3

II . 4

III. 5

Zabavi in pouku.

1. Domovini (Simon Gregorčič). 7

2. Domovina (A. Turkova). 7

3. Kako so zavedni Srbčiči (Božo Račič). 8

4. Napitnica  (Cvetko Golar).. . 9

5. Poldrugi Martin (Fr. Milčinski). 9

6. Brat (Iz »Sokoiiča«).12

7. Lakomnik in siromak (Solovej).13

8. Domači tat.13

9. Varčevanje .14

10. Marljivost in vztrajnost.15

11. Ples kralja Matjaža  (Oton Župančič).15

12. Princesinja in zmaj (Cvetko Golar).15

13. Stric iz Amerike (E. Gangl).17

14. Pogumna dekla (Jos. Jurčič).23

15. Ponočna potnica  (A. Aškerc).25

16. Vile (Iz Schreinerjeve čitanke).26

17. Tončkove sanje  (Dragotin Kette).27

18. Domačija (Ivan Cankar).28

19. Pastir Tetrev (Dr. Fr. Detela).29

20. Srna in orel (Dragotin Kette).33

21. Kralj Matjaž  (Oton Župančič).33

22. Kraljevič Marko (Vuk Stef. Karadžič).34

23. Jezero pri Preserju (Ivo Trošt).35

24. Zlata ptička  (Oton Župančič).37

25. Butalci (Fran Milčinski).37

1. Jernač brez glave.37

2. Policaj in Cefizelj.38

26. Iz moje mladosti (Ivan Cankar).40

27. Dobro delo (Iz fran. Fr. Jordan).42

28. P a m e t n i c e .43

358

Stran

29. Družina (Iz franc. Fr. Jordan).43

30. Oče in mati  (A. Funtek).44

31. Očetova slika (Iz franc. Fr. Jordan).44

32. Materina ljubezen  (Fr. Žgur).45

33. Resnice  (A. M. Slomšek).46

34. Otroku  (A. Medved).46

35. Mati (Ks. Meško).47

36. Trije popotniki  (A. Aškerc).48

37. Mornar  (Oton Župančič).49

38. Trgovec (Rabindranath Tagore.-Al. Gradnik).50

39. Kako se je godilo Milanu po svetu (Po Fr. Milčinskem) . . 50

40. Zakaj se cigani potepajo po svetu (J. Trdina).54

41. Vrnitev v domačijo (Josip Jurčič).54

42. Rešitelj domovine.55

43. D r o b t i n e (E. Gangl).56

44. D o m o 1 j u b n i r e k i.57

45. Vrednost človeškega življenja (Iz franc. Fr. Jordan) ... 57

46. Uganke  (Oton Župančič).. 58

47. Kako se vedi.69

Človeško življenje v štirih letnih časih.

A. Jesen.

48. Lastovice  (E. Gangl).61

49. Vse je veselo (A. Rape).61

50. T r i ptičke  (Karel Širok).62

51. Po požaru (Josip Lapajne).62

52. Umno zgrajene stavbe (Josip Lapajne).64

1. Andrejev dom.64

2. Hlev .64

3. Perutninski dvor.66

4. Svinjak .66

5. Čebelnjak.67

53. Umna živinoreja.69

54. Krmljenje (Josip Lapajne).70

55. V e s e 1 i pastir  (S. Gregorčič).70

56. Pašniki .71

57. Mleko (Andrej Škulj).72

58. Sadni vrt (Josip Lapajne).73

59. Kresna noč v sadovnjaku (A. Lunaček).75

60. Kosti (Josip Lapajne).79

61. Uporabljajmo s pridom sadje! (Božo Račič).80

62. Uganka  (Oton Župančič).81

63. Vrednost kmetijstva (Wodrow Wilson).82

64. »Pojdite — »Pojdimo!« (Po čajkovčevi čitanki) ....  82

65. Mati zemlja (Davorin Trstenjak).83

66. Orač  (M. Vilhar).84

359

Stran

67. Setov..84

68. Sejalec  (Cvetko Golar).86

69. Pšenica in rž (Josip Lapajne).86

70. Ajda  (Oton Župančič).89

71. Kruh (Iz Mazijeve čitanke).89

72. Kakšni so obrti (Iz Podkrajškove čitanke).90

73. Fužina v Tržiču (M. Repovš).91

74. Dobra in slaba stran (V. Kukovec).93

75. Dr. France Prešeren — prijatelj otrok (Fr. Ločniškar) ... 94

76. Grobni napis dvema dečkoma  (Fr. Prešeren) . . 94

77. Sirota — kraljica  (Cvetko Golar).95

78. Sirota  (Silvin Sardenko).95

79. Pozabljenim  (Simon Gregorčič).96

B. Zima.

80. Z i m s k i dan (Simon Jenko).97

81. Zimska vožnja  (R. PeterlimPetruška).97

82. Moč vode (Fran Škulj).98

83. Notranji glas  (Fran Levstik).101

84. Človeško telo.101

85. Pomni! .102

86. Splošna pravila za zdravje in dolgo življenje.102

87. Nasveti mladini (M. Repovš) .  102

88. Mož beseda (M. Levstik).104

89. Smrt in njeni služabniki.105

90. Začetek zla (Lev N. Tolstoj).106

91. Jetika (Po Ljubomiru Lotiču).107

92. Kako je ravnati z bolniki.108

93. Opreznost pri nalezljivih boleznih (Sidonija Krapševa) . . 108

94. Kako razkužujemo stanovanje (A. Škulj).109

95. Prva pomoč ob nezgodah.. . 110

96. Ptičja pogača (Andrej Rape).111

97. Branko prijatelj ptičic (Fr. Črnagoj).114

98. Deček in sinica  (A. Medved).115

99. O b oknu pozimi  (E. Gangl).116

100. Kako je babica kurila peč (A. Rape).116

101. Ah ti sveti Nikolaj!  (Fr. Žgur).118

102. Prišel čas je krog Božiča  (Josip Murn) ....  118

103. Sveti Božič  (Rudolf Maister).119

104. Veseli koledniki  (Oton Župančič).120

105. Trije kralji (C. Golar) ..120

106. Sveti trije kralji  (Silvin Sardenko).124

C. Pomlad.

107. Zeleni Jurij  (Oton Župančič) ........  124

108. Kralj Solnee in kraljica Pomlad (Vida Jerajeva) ....  125

109. Na poljani  (Oton Župančič) ..126

160

Stran

110. V Zali (Dr. Ivan Tavčar).  126

111. P o m 1 a d a n s k e (Oton Župančič).127

112. Ptičja prošnja .128

113. Rožica  (Milan Pugelj).129

114. Kmetovanje v zgodnji pomladi (A. Škulj).129

115. Kmetiška pesem  (Cvetko Golar).131

116. Češnja (Fran Škulj).132

117. Gozdno svetišče  (Anton Funtek).133

118. Gozd (Fran Erjavec).134

119. Zadružno življenje v gozdu.136

a) Drevje .  136

b) Kaj si šepečejo v gozdu drevesa (J. Kersnik) ....  137

c) Grmovje ..138

č) V gozdu  (Oton Župančič).139

d) Izprehodi po gozdu (A. Rape).140

120. Kdo uporablja toplomer (A. Škulj).147

121. V prirodoslovni sobi (Fran Jordan).149

Č. Poletje.

122. Poletje  (Fran Žgur).152

123. Jutro na polju  (Lj. Prunkova).152

124. Na polju (Cv. Golar).153

125. Polje in šola  (Iz ruske čitanke. Fran Ločniškar) . . . 155

126. Košnja .155

127. Kosec  (Fr. Cegnar) .  156

128. Svatba na poljani  (Cv. Golar).157

129. Škrjanec (Sv. Čeh).157

130. Šentjanževo  (MurmAleksandrov).158

131. Nevihta  (Fran Žgur).159

132. Žetev.159

133. Pesem o klasu  (MurmAleksandrov).160

134. Kresnica  (Silvin Sardenko).160

135. Kaj je življenje (I. Podgornik).161

136. Oblačka  (A. Rape).161

137. Gospodarska knjižnica (Jos. Lapajne).162

Iz zemljepisja.

138. Naša domovina (V. Sadar).164

139. Ne zabil  (E. Gangl).165

140. Ljubljana.165

141. Ljubljansko barje (Fran Črnagoj).166

142. Sava (A. Rape).169

143. Maribor (H. Schreiner).171

144. Junak Vojanov  (E. Gangl).172

145. Iz Maribora v Zgornji Dravograd (Pavel Flere).174

146. Vrbskoiezero.176

361

Stran

147. Iz Gradca v Trst (Pavel Flere).177

148. Idrijski rudnik.180

149. Donačka gora (Elza Kukovčeva).181

150. Primorska hiša (Fr. Erjavec).182

151. Iz Voloske v Pulj ..183

152. Vrh gore  (Fran Žgur).184

153. Na Sveti gori pri Gorici (Pavel Plesničar).185

154. Dravska banovina (Drašler^Malgaj).187

155. Uganka  (Oton Župančič).191

156. Zagreb (Janko Barle).191

157. Posavje v Savski in Dunavski banovini.193

158. Podravje v Savski banovini.194

159. Primorje (J. Pirc).195

160. Gore med Savo in Kolpo (J. Pirc).197

161. Fruška gora (Po hrv. čitanki).198

162. Primorje Savske banovine.199

163. Zmaj Vukotin (I. Trdina).201

164. Zagorje v Savski banovini.201

165. Liško višavje (Ciril Petrovec).202

166. Savska banovina.204

167. Zagorje v Primorski banovini (J. Pirc).206

168. O d a k 1 e si? (Jovan Jovanovič Zmaj).207

169. Drinska in Vrbaska banovina.207

170. Zašto je Hercegovina kamenita.208

171. Beograd in njegova okolica (VI. Karič).209

172. Kosovo (Konst. Jireček).210

173. Sumadija (Tit Grčar).210

174. Kosovska Stara Srbija (J. Pirc).211

175. Stara Raška.215

176. Gornje Povardarje (Dr. Dedijer).216

177. Mesta v Gornjem Povardarju (J. Pirc).218

178. Naša Macedonija (J. Pirc).220

179. Solun (J. Pirc).222

180. Kraljevina Jugoslavija (Fran Škulj).222

181. Zvezdoznanstvo  (Oton Župančič).226

182. Solnce, zemlja, luna in zvezde (Fr. Škulj).226

183. Utrinki  (A. Rape). . . 229

Iz davnih in sedanjih dni.

184. Pesem slovenske mladine  (E. Gangl).230

185. Tod bodo živeli veseli ljudje! (I. Cankar).230

186. Slovanska plemena.231

187. Stari Slovani.232

188. Življenje starih Slovanov (Jovo Jovanovič).233

189. O veri starih Slovanov (Fr. Ilešič).234

190. Ruski knez Vladimir in bog Perun (Fr. Ilešič).234

362

Stran

191. Naseljevanje južnih Slovenov v novi domovini.235

192. Sovražniki Slovenov v novi domovini.235

193. Boji Slovencev za osvobojenje. Prvo ujedinjcnje. Kralj Samo . 236

194. Drugo ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljudevit

Posavski.237

195. Razširjanje krščanstva.238

196. Sv. Ciril in Metod.238

197. Iz slovenske prazgodovine (I. Šubic).239

198. Trdoboj in Nisa (VI. Levstik).246

199. O postanku Ljubljane (A. Rape).252

200. Pravljica o ustanovitvi Ljubljane (Fr. Karbaš) . . . . ■ . 254

201. Rimljani v naših pokrajinah (I. Apih).255

202. Peta (E. Kukovčeva).257

203. Slovenci pod nemško upravo.258

204. Umeščanje koroških vojvod na Gosposvetskem polju . . 259

205. Gosposvetsko polje  (E. Gangl).260

206. Turške vojne po slovenskih deželah v XV. stoletju . . . 262

207. Janičar  (Anton Aškerc).269

208. Prvi slovenski kmetski upor.270

209. Gubčeva sodba  (E. Gangl).271

210. Protestantizem in začetek slovenske književnosti ....  272

211. Izumi v srednjem veku (Fr. Marolt).274

212. Vitezi (Nerat: Zgodovinska čitanka).277

213. Celjski grofi (Dr. Fr. Ilešič).278

214. Napoleon.27^

215. Nekaj velikih naših mož.281

1. Valentin Vodnik (Slika).281

2. France Prešeren (Slika).282

3. Janez Trdina (Slika).284

4. Stanko Vraz (Slika). 285

5. Fran Levstik (Slika)  286

6. Anton Medved (Slika).287

7. Dragotin Kette (Slika).288

8. Anton Martin Slomšek (Slika).289

9. Fran Erjavec (Slika).290

10. Josip Stritar (Slika).292

11. Simon Jenko (Slika).294

12. Josip Jurčič (Slika).295

13. Simon Gregorčič (Slika).296

14. Anton Aškerc (Slika).298

15. Ivan Cankar (Slika).299

16. Josip MurnsAleksandrov (Slika).300

17. Vuk Stefanovič Karadžic (Slika).301

216. Verske šege Slovencev (Dr. Fr. Lampe).303

217. Ustanovitev hrvatske države.305

218. Ogri in Madžari.306

363

Stran

219. Ustanovitev hrvatske kraljevine.307

220. Kronanje kralja Tomislava.307

221. Hrvatska pod drugimi hrvatskimi kralji.303

222. Ilija Gregorič  (E. Gangl).310

223. Bitka pri Mohaču.311

224. Zrinjski in Frankopan.312

225. Z r i n j s k i*F r a n k o p a n (E. Gangl).313

226. Ban Jelačič  (E. Gangl).314

227. Vladika Josip Jura  j (E. Gangl).315

228. Prve srbske državice.317

229. Mutimir. .....  317

230. Časlav . 318

231. Vojislav.318

232. Štefan Nemanja — ustanovitelj.319

233. Ustanovitev srbske kraljevine (Po Jovi Jovanoviču) . . . 319

234. Ustanovitev bosanske države.321

235. Mesto Dubrovnik.321

236. Dušan Silni. 321

237. Srbi pod turško oblastjo.323

238. Kosovo polje  (E. Gangl).323

239. Bitke na Kosovem.325

240. Miloš Obilič  (E. Gangl).326

241. Carica Milica  (E. Gangl).327

242. Čele  K u 1 a (E. Gangl).328

243. Sv. Sava (A. Rape) .   330

244. Borbe Srbov za osvobojcnje.331

245. Petar Mrkonjič  (E. Gangl).332

246. Kralj Peter Karadordevič Osvoboditelj.333

247.. Okupacija Bosne in Hercegovine.334

248. Balkanska vojna.335

249. Ranjenec od Prilepa  (E. Gangl).337

250. Svetovna vojna .., 338

251. Avstrija napade Srbijo.339

252. Avstrija, Nemčija in Bolgarija v drugič napadejo Srbijo . . 340

253. V albanskih gorah  (E. Gangl).341

254. Srbija in Črna gora osvobojeni . ■.342

255. Razpad AvstrosOgrske.343

256. Ujedinjcnje Srbov, Hrvatov in Slovencev.343

257. Smrt kralja Petra.344

258. Kralj Aleksander 1.344

259. šišano kumstvo.346

260. Poljub neodrešeni domovini (Pavel Plesničar) ... . 347

261. Domoljubni reki. 348

262. Mojemu narodu Srbom, Hrvatom in Slovencem! . . 348

263. Čehi (Iva Zupančičeva).349

364

Sira n

264. Moravska (Iva Zupančičeva).351

265. Polabski Slovani (Iva Zupančičeva).351

266. Poljska (Iva Zupančičeva).352

267. Rusija (Iva Zupančičeva).353

268. Moskva (A. Aškerc).355



i ■

I


-jt

'V .