/»Scr&ci/Ka t- frtyt&/LMŠir SBSMbL SHB22Š& Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik IX. V Ljubljani, dne 1. januarja 1929. 1. številka. Ob vstopu v Vsem članom OM. organizacije ptt. uslužbencev, vsem naročniikom »Poštnega glasnika«, vsem poverjenilkotm, sottrudnikom in pod-pomikom našega gibanja želimo isrečno, zadovoljno, blagoslovljeno novo leto 1929. Tistim tovarišem in tovarišicam, tki iz-stopijo v tem letu iiz aktivne poštne službe •in preidejo v zasluženi pokoj, 'želimo, da bi uživali počitek v miru in zdravju še toliko let, kolikor časa so aktivno služili v poštni stroki. Aktivnim uradnikom, zvaničnikom in služiteljem (želimo, da bi se vsem izplačale v , tem letu razlike, da bi napredovali, da bi prišli na tista službena mesta, kamor žele, da me bi bilo v tekočem letu iz naših vrst nobenega smrtnega slučaja, pa tudi nobenega ta-tega ne, ki meče grdo luč na naš stan. Pogodbenim poštarjem želimo, da bi se v novem letu poboljšalo njihovo materialno stanje, da bi bil sprejet novi pravilnik o pogodbenih poštah, kakršnega je sestavila organizacija in kateri ne osigura poštarjev samo v denarnem pogledu, ampak jim daje tudi druge pravice, zlasti pa večjo brezskrbnost za slučaj starosti, onemoglosti in bolezni. Dnevni-čarlkam im dmevničanjem želimo, da bi bili v ■tam letu vsi prevedeni v kategorije, v katere spadajo in v katerih bi bili morali biti že prvi dan njihove službe. Poštnim pastorkam — brezplačnim vežbankam pa želimo, da pri pošti leto osorej ne (bomo več poznali toga naziva, marveč da bodo že vse nastavljene, če ne že v pripadajoče kategorije, pa vsaj kot dnevničarke. Za našo organizacijo je nastopajoče leto posebno pomembno, ker stopa letos v svoje jubilejno leto. Kot naslednica nekdanje Zveze poštnih organizacij, ki se je bila ustanovila dne 16. maja 1919, slavi letos desetletnico svojega obstoja. To desetletnico nameravamo proslaviti skromno, pa dostojno, kakor se spodobi veliki, resni, idejni, strogo strokovni stanovski organizaciji slovenskih poštarjev. (V prvi vrsti jo hoče proslaviti kot strokovna organizacija, ki ima na svojem programu ta-ko>j za dobrobitjo osobja — napredek In zboljšanje ptt. stroke. Nece ostati samo pri besedah, njej to niso prazne fraze, marveč hoče s pomočjo službene oblasti in drugih poklicanih faktorjev oživotvoriti smelo namero brzojavne tekme v Sloveniji. S tem ne prevzema organizacija samo silne moralne odgovornosti, marveč tudi ogromno delo, skrbi in denarne izdatke. Sicer smo o tem obširno pisali v zadnji številki našega lista. Ključ rešitve leži za enkrat pri direkciji. Upamo, da 'bomo v prihodnji številki že lahko sporočili, kakšno stališče je zavzela napram prošnji in nameri Obl. organizacije direkcija pošte in telegrafa v 'Ljubljani. •Na zunaj nameravamo proslaviti desetletnico naše organizacije ob priliki desete glavne skupščine OPO, ki se bo vršila v Ljubljani. Kdaj se bo vršila, je danes še težko reči, vendar bomo skušali dotočiti dneve, ki bodo že po samem datumu dali naši jubilejni skupščini poseben poudarek. Alt se bo vršila ravno na dan, ko poteče 10 let od ustanovitve —• 16. maja 1929, ali se bo vršila ob priliki brzojavnih tekem, ki bi tvorile posebno točko dnevnega reda, ati pa se bo vršila v dneh 12., 13. im H. julija 1929. Te tri dni zaseda namreč vsako leto poštni kongres, to je glav- jubilejno leto. na skupščina maše osrednje organizacije — Saveza ptt. uslužbencev v Beogradu. . Savez ima že po pravilih določeno, kdaj se vrši njegov ikongres (na pravoslavni Petrov dan), zato je vsako leto 12. in 13., po potrebi še 14. julija. Zadnji jubilejni kongres v Beogradu je sicer sklenil, da naj se vrši prihodnji '(enajsti) poštni kongres v (Zagrebu. Toda že sam (ta sklep ni bil soglasen, mnogo jih je podpiralo predlog predsednika naše organizacije, da naj bi se vršil kongres za leto 1929 v Ljubljani ob priliki proslave desetletnice ljubljanske obl. organizacije. Kesneje je bilo čim dalje več zahtev, da naj se vrši kongres v Ljubljani, danes je pa že sama bratska zagrebška obl. organizacija prišla do tega, da naj bi odstopil Zagreb prvenstvo Ljubljani z ozirom na našo desetletnico. Zato je zelo mogoče, da se bo vršilo letos to največje poštarsko zborovanje — kongres, na katerega pridejo predstavniki organizacij im delegatje iz vseh pokrajin države, v prestolici Slovenije, v Ljubljani, zaeno z glavno skupščino naše organizacije. Na zunaj, napram javnosti bi bila to pač najsijajnejša proslava desetletnega obstoja naše organizacije. Notranji uspehi organizacije so bili v pravkar minulem letu povoljni, če se upošteva splošno nepovoljno stanje države in državnih nameščencev. Posrečilo se nam je, izvoje-vati nekatere zahteve, ki so bile že dolgo na dnevnem redu naše organizacije. Za ostale zahteve pojdemo v novem letu z novo močjo v nov boj. Ustrojstvo enotne organizacije brez društev, sekcij in podružnic se je izkazalo tudi v praksi kot najboljše in edino pravilno. Pover-jeniška služba je funkcionirala odlično, članstvo je šlo zopet za stopnjo višje v vzgojnem in •propagandnem pogledu. Zopet se je povečal krog tistih zvestih, trdnih, neotmahljiviih, discipliniranih, na katere zida organizacija kakor na skalo. Število članstva je sicer od lanskega novega leta padlo za skoro 20 odstotkov, (toda takrat so bile tri orgamizačme edinice — OPO in dve samostojni društvi, — danes pa je naša organizacija brez »španovi-je«, brez omejene ali neomejene zaveze, samostalna in edinstvena. To pa pomeni 100 procentov plusa napram 20 procentom minusa. V pogledu na tovariše izven OPO in na njih društva naše naziranje ni tako optimistično. Vsa bridka izkustva zadnjih desetih let, vsi neuspehi niso zadostovali, da bi bili spoznali (kardinalno resnico, da bo razcepljen in nesložen stan slabo odrezal. Zaslepljeni od bleska lastne osebe in sovraštva do nas, ne vidijo zarje, ki vstaja: gospodstvo sindikalnih organizacij. Kakor avstrijski generali po zlomu na fronti, tako se bodo voditelji nasprotnega tabora šele post festum zavedli, kaj se je zgodilo in kam so prišli. Zato pa bodo prišli v novo dobo s praznimi rokami in s praznimi glavami. Čas jih je prehitel in čas jih bo izvrgel, kakor da jih nikoli ni bilo. Vendar ne smemo podcenjevati njihovega gibanja. Kakor smo 'že v zadnji številki na kratko javili, nameravajo združeni nasprotni-.:i ustanoviti neka zvezo in izdajati svoj list. Iz idejnega stališča ne pomeni to nič. Ako bi 'Mio članstvo popolnoma zanesljivo, ako bi bilo i celokupno članstvo že tako prožeto prave or- ganizačne misli in ideje, potem bi lahko samo zamahnili z roko in šli dalje svojo pot. Hvala Bogu, mnogo je že takih članov, vsak dan jih je več, toda pri 1200 članih je neizbežno, da Je precejšen procent takih, ki bi jih utegnilo marsikaj motiti. Prihaja preizkusna doba našega članstva. V tej dobi sc bo videlo, koliko in kakšen sad so rodile naše ideje, naši sestanki, naš list in vse javno udejstvovanje naše organizacije. Kdor je plašen, ga bo morda strah, če izve, da je v nasprotnem taboru skoro vsa direkcija v družbi z odpadlimi nižjimi uslužbenci. Kdor je skozi in skozi služben in oportunističen, ga bo morda i motilo, če najde na nasprotni listi samega šefa stroke in druge funkcionarje. (Kdoir je vedno rad pri polni skledi, ne-glede na to, kaj je v njej, ga bo morda zamikalo k oni .»tazabmašni« skledi. Utegne se zgoditi, da bo treba preiti v defenzivo, da bo treba jesti grenki opozicionalmi kruhek. Utegne se zgoditi, da bodo odločali o naših stvareh ljudje, ki nam ne bodo dobri baš zaradi pripadnosti k naši organizaciji. Utegne se zgoditi, da bo kdo trpel krivico in preganjanje zaradi ideje, na katero prisega, kateri služi in živi. Zato pojde morda naše članstvo na široko rešeto: kdor bo prelahek, prešibek, omahljiv in nestalen, bo skozi Padel! Sam« močni, neustrašeni, pokoncistoječi bodo ostali. Doslej smo jih šteli, poslej jih bomo tehtali. (Pa mislimo, da se smemo zanesti na delo izadnjih let in da ne borno prevarjeni v naših nadah, ko smo overjeni, da bodo le redke' prazne pleve, ki bodo padle skozi rešeto, velika večina našega članstva pa ostane zvesta (svoji ideji in svoji organizaciji, pa naj pride kar hoče. H koncu samo še nekaj besedi k devetlet-nicl našega lista. Ni treba dosti, saj mu je izstavil tako odlično izpričevalo v masledlnjem članku današnje številke tov. Zmg., eden od onih širokoplečnikov, ki so in ostanejo naši, pa da se skale rušijo in grobovi odpirajo. Hvala Bogu, in dosti je takih, zato nas ni strah bodočnosti. »(Poštni glasnik« je brez dvoma najcenejši list v Jugoslaviji: 36 številk za 24 dinarjev. Člani ga dobivajo brezplačno, za nečlane ostane še nadalje dosedanja quasi-naTočnina 2 Din na mesec. Skušal bo vsebino še vsestransko izboljšati. Upošteval bo nasvete prijatelja Zmg., pa bo v prvi vrsti strokovno glasilo. Če le ne bo sem pa tje zmanjkalo prostora, bo imela vsaka številka rubriko »Strokovni ded« ali »Uradni kotiček«. Ze v današnji številki priobčujemo aktualni članek o štetju vojnih let. iZasiguralii pa smo si, da bomo prejemali od najmerodajnejše strani redne informacije o . najnovejših razsodbah državnega sveta, o prizivih glavne kontrole, o tolmačenju uradniškega zakona1 po generalni direkciji drž. računovodstva, o važnih rešitvah pt. ministrstva, ki zadevajo ptt. os obje itd. Zato naj bo geslo slehernega našega človeka1: v jubilejnem letu vse za organizacijo in njeno glasilo! poštni dom bo naša trdnjava, zato podpiši takoj delež! Zmg.: Naše stanovsko in strokovno glasilo. Zopet smo dočakali novo leto in naš »Poštni glasnik« je stopil v deveto leto. tNi ibil majlien dar, katerega nam je poklonila naša organizacija, v minulem letu s tem, da nam je dala mesto prejšnjih 24 letnih — 36 vsebinsko bogatih številk; torej 12 številk več in zastonj. Ponosni moramo biti na maš list in hvaležni naši matici organizaciji, ki se ni strašila ne truda ne troška. Vsa čast in hvala pa tudi našim neumornim delavcem, sotrud-nikom lista, v prvi vrsti tovarišu uredniku in ostalim dopisovalcem. Oglejmo si torej pisce našega glasila v letu 1928. V vsaki številki nam prednjači naš Jakše, naš vrli Joja in Čamp«. Zastopani so še tovariši iMartinšek, Zablačan, Stanonik, Vovk; psevdonimi: P. Z., M. M., Fej, S., Ja.. f)., V. VV., B. C., S., F. M., hi še nekaj anonimnih piscev. Seveda ne smemo pozabiti aortorjev in piscev Petetefilma in tudi ne našega »Bida« s papirnato pošto. Kje pa smo ostali tovariši? Saj vedno trdimo. da nas je poštarjev cela armada. Tu pa le peščica — skromno peščica ducata mož! Vso čast m 'toplo zahvalo piscem, toda od nas vseh ostalih bi bilo pričakovati, da vsaj enkrat v letu razveselimo urednika in mu pošljemo mal članek. Pravimo, da nimamo kaj pisati, posebno mi podeželski. Poštna stroka je tako gibčna in zavisna od naglih izpre-metnb, da imamo gradiva vedno dosti na razpolago. Dovolj bo, če pošlje vsak Je drobtinico za »Uradni kotiček« ali »Strokovni del«. Oživimo torej ti dve rubriki, ki v novem letu v nobeni številki ne sme več izostati. Pri vsaki tudi najmanjši pošti se dobi dosti 'strokovnega gradiva, rekel bi skoro več, nego pril velikih poštah, (kjer so tovariši z delom v uradu tako preobloženi, da jim čas ne dopušča toliko kakor nam. Vzemimo za primer železniške legitimacije. Vsi uradi so bneli pravico podaljševati njih veljavnost, samo pošta je hi la izjema. Tovariš S. je v »Poštnem glasniku« štev. 12. od 21. aprila 1928 — dobro kritiziral to nepravilnost in danes se je naša skupna želja izpolnila; tudi upravniki smejo podaljševati veljavnost želez, legitimacij. In koliko je še enakih stvari, ki bi se dale poenostaviti in olajšati. Naši predpostavljeni nimajo 'toliko vpogleda v našo službo, kakor mi, ki jo izvršujemo. Vem, da bi se marsikaj izpremenilo, ako bi se stvarno obravnavalo in razjasnilo. Prepričan sem tudi, da se bo naša višja oblast za naše težnje zanimala in se tudi na te težnje ozirala, če bodo v korist mam in službi. Obenem bo o vseh naših željah in težnjah tudi organizacija podrobno poučena in nas na merodajnih 'mestih podpirala. Morda se bo kdo oglasil in rekel: vse lepo in res, pa kaj nam vse to koristi, če pa se na naše želje ne ozirajo. Saj je tovariš V. W. v strokovnem delu v članku »Potrebne izpremembe v poštnem obratu« marsikaj koristnega opisal, a do danes se ni na to še nič reagiralo. Pes je, vendar ne smemo biti plašni. Sčasoma 'se bo tudi to izpremenilo in ko bodo videli, da se Za stroko resno in stvarno zanimamo, bodo naše zahteve tudi resno upoštevali. Na ta način bodi naš list naše stanovsko in res tudi naše strokovno glasilo, katerega moramo sami spo polnil ti v zadovoljstvo našega urednika in v veselje nam vsem bralcem. Pokažimo tudi na tem polju našo strokovno izobraženost, zavednost in smisel za organizacijo. Obračam se s tem na vse tovariše, da se pridružijo moji misli in pristopijo v krog dopisovalcev in pomagajo k uresničenju naše velke želje: Naš »Poštni glasnik« postani vsaj ob desetletnici dolgo zaželjeni tednik! Zato kličem: Zaspanci, zdramimo se v novem letu veseli, čili in zdravi in hajdi na delo! Vštetje vojnih let. Ob raznih prilikah sem ugotovil, da večina tovarišev ni na jasnem, v kakšnem obsegu in pod katerimi pogoji se štejejo vojna leta v pokojnino. Po razgovorih tovarišev iz raznih resorov sem tudi ugotovil, da dajejo višje oblasti dostikrat, napačne informacije. O naši direkciji tega sicer ne morem trditi, pač pa se godi to pri drugih direkcijah, posebno pa pri ministrstvih drugih resorov. Eni pravijo, da se vojna leta sploh ne računajo dvojno, drugi, da se računajo dvojno le onim, ki so pred vojno službovali v mejah Srbije in Cmc gore, tretji, da se bodo štela samo v slučaju bodočih vojn, četrti pa pravijo, da «e štejejo le tedaj, ako je uslužbenec upokojen radi bolezni. Iz omenjenih izjav je razvidno, da se odredbe in zakoni tudi pri višjih oblastvih različno in mnogokrat popolnoma napačno tolmačijo. Zato želim to zadevo na osnovi lastnih informacij, prejšnjih zakonov in na-redb pojasniti, da se bodo tovariši znali ravnati. Pripominjamo pa. da veljajo ta pojasnila za one uslužbence, ki iso službovali pred ali med vojno v krajih izven Srbije in Cme gore. Fred vsem poudarjam, da uradniški zakon iz 1. 1923. ne jemlje pravic, ki smo si jih pridobili že prej z raznimi zakoni in nared-bami. To je 'tudi za vštetje vojnih let zelo važno. In vendar smo se prepričali, da ne samo razna ministrstva, temveč celo državni svet v konkretnih Primerih različno razsoja. Za vzgled omenjam, kako je razsodil drž. svet na mojo pritožbo proti razvrstitvi iz 1. 1914., katera razsodba je bila popolnoma pravilna. Takrat se nisem pritožil, ker mi niso všteli vojnih let, ampak zato, ker so mi pri prevedbi sploh Premalo let všteli; vendar je pojasnil državni svet v 'svoji razsodbi tudi prvo. Med drugim pravi, da se je vpoštevala moja pritožba, ker se ministrstvo pri prevedbi ni oziralo na čl. 241 uradniškega zakona in ni priznalo za pokojnino časa, ki je že bil priznan z raznimi zakonskimi predpisi, posebno pa: 1. Dvorni dekret štev. 47.388 od 2. novembra 1832. 2. Zakon od 27. decembra 1875. o vojaški obskrbj c. in kr. vojske, voj. mornarice in domobranstva, 3., Dekret finančnega ministrstva štev. 4847 od 17. februarja 1892. 4. Naredba avstrijskega ministrstva od 10. decembra 1915, drž. zak. 362 in cen. naredba od 9. junija 1915, dirž. zak. 361 o vštetju vojnih let. Teh torej ministrstvo Pri prevedbi ni upoštevalo, kar je protivno čl. 241. uiradn. zakona. Zato prevedba ni pravilna in se mora popraviti. Tako je razsodil državni svet v mojem primeru. V raznih drugih konkretnih primerih je pa tudi državni svet različno sodil: odvisno je bilo pred vsem od članov komisije, ki so razsojali o tem vprašanju. Za nas sta najbolj važni zadnji dve omenjeni naredbi,'ki sta izšli v državnem, zakoniku knjiga CLXX. izdanem dne 12. decembra 1915. Glase se: 361. Cesarski ukaz z dne 9. junija 1915 o prištevanju vojnih let za odmerjanje pokojnine za sedanjo vojno. Na podlagi § 14 državkiega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 (drž. zak. štev. 141) zaukazujom: § 1. V vseli primerih, v katerih je treba pri odmeri pokojnine prišteti vojna leta, se morajo glede tega prištevanja za sedanjo vojno z ukazom ustanoviti določila,.ki se razlikujejo od določil prvega odstavka § 10 zakona z dne 27. decembra 1875 (drž. zaik. štev. 158). §2. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Izvršitev je poverjena mojemu ministru za deželno hrambo v sporazumu z ostahrai udeleženi™ ministri in v soglasju z mo#« vojnim ministrom. Na Duha ju.'dne 9. junija 1*915. 362. Ukaz ministrstva za deželno hrambo v sporazumu z ostalimi udeleženimi ministrstvi in v soglasju s c. in kr. vojnim ministrom z dne 10. decembra 1915 o prištevanju vojnik let pri odmerjanju pokojnine za sedanje vojno. Na osnovi pooblastila, podeljenega s cesarskem ukazom z dne 9. junija 1915 (drž. zak. štev. 361) se ustanavljajo,za prištevanje vojnih let k službenemu času, pri odmerjanju pokojnine za sedanjo vojno, naslednja določila: § 1. I istim osebam, katerim se prištejejo vojna leta za sedanjo vojno, se pri odmerjanj« pokojnine prišteje eno leto za'vojno leto, a) ako so službovale med vojno najmanj 3 mesece, ali b) ako so se neglede na dobo službovanja udeležile bojev, ali ’ c) bile pred sovražnikom ranjene, ali č) postale zaradi vojnih težav, torej tudi zaradi epidemskih bolezni nesposobne z« službo. $ 2. I alki m osebam pa, ki so med vojno aktivno službovale v koledarskih letih, se pri odmerjanju pokojnine prišteje za vsako koledarsko leto po eno leto za vojno leto, ako so v vsakem teh koledarskih let aktivno službovale : a) najmanj 3 mesece, ali b) brez ozira na dobo i>o pogojih j.z § j. § 3. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Torej: vsem onim osebam, ki so bile že pred ali med vojno v državni službi, se morajo vojna leta pri odmerjanju pokojnine všteti dvojno. Po neki poznejši odredbi pa šele tedaj, ako se upokoje radj bolezni. Logično pride to vpoštev tudi pri odmerjanju pokojnine za vdove in sirote državnih uslužbencev, ki so umrli v času med aktivnim službovanjem. Ce se je zgodila komu pri odmerjanju pokojnine v tem oziru krivica, naj se pritoži na državni svet. V pritožbi naj se sklicuje na omenjene zakone in naredbe. Ker pa je v mnogih primerih pritožbeni rok že potekel, bi bilo potrebno, da uradniške organizacije, društva upokojencev im državni poslanci „delajo na to, da se te krivice 'takim službeno popravijo in povrne razlika, ki je s tem nastala. S. Poštanski kalendar. Za leto 1929, za jubilejno leto naše organizacije je bila nameravala Oblastna organizacija iptt. uslužbencev v 'Ljubljani izdati poštni koledar v priročni obliki kataloga z aktualnimi razpravami in pregledi, ki bi zanimali slovenske ptt. uslužbence. Ravno takrat pa sa je sestavil iz višjih uradnikov poštnega ministrstva poseben odbor, ki je razglasil, da izda za vso državo po vsebini in ilustracijah bogati poštni koledar za leto 1929 in je takoj začel nabirati naročnike. Samo iz tega vzroka smo odstopili od svoje namere, da se ne bi tolmačila naša akcija kot kako konkurenčno ali separatistično podjetje. Kakor sm» vedno pripravljeni za skupne interese žrtvovati se, tako smo z veseljem pozdravili namero tovarišev iz centrale in istno agitirali i» skupni poštni koledar ter dobili tudi precej naročnikov. Danes nam je skoro žal tega. Vedeti smo sicer, da ni v redakcijskem odboru nobene** SfcfVertca, vifindar nismo pričaltavali, da se ho »v 'tem skupnem poštnem koledarju Slovenija in ljubljanska poštna direkcija tako docela jprez,rf!a. Koledar ima 58 o>ebnih slik, pa med njimi niti ene od vodilnih uradnikov Slovenije, niti slike K. direktorja Gregoriča ni notri. Od 17 stavbnih slik je samo ena, ki ima napis »Direkcija pošte i telegrafa u Ljubljani«, pa ,še tista je v resnici — glavna pošta Ljubljana J. Torej od 75 ilustracij se nanaša samo ena na Slovenijo, pa še tista je napačna. Za-to'tudi menda ni treba pripominjati, da ni nobenega članka v slovenščini. Ne vemo, ali in koliko zadeva krivda na tenj merodajne faktorje v sami Sloveniji, lojalno jemljemo v vednost tudi pogovor redakcijskega odbora na koncu koledarja, vendar, će smo iskreni, moramo priznati, da slo-Vensikj poštarji s tem koledarjem nismo zadovoljni. Objave Gospodarske zadruge. seznam trgovin in tvrdk, ki dajejo članom Gospodarske zadruge ali OPO blago na nakazila. 'Ker se je v 20. številki Poštnega Glasnika ođ til. jtflija 15138 objavljeni’ seznam v preteklem polletju nekoliko izpremervrl, objavljamo danes nov, ^popolnjeTi seznam. I, Manuiakturne in modne trgovine. Ce-s-ko in a®Ješko sukno, ševiot, razno blago jza olbfteke in plašče za. dame in gospode, brisače, platno za rjlihe, prte, garniture za mizo in postolje, piašče itd.: d. Fabijana in Jurjevec, Stritarjeva ul. 5. I?. J. Grobelnik, Mestni trg 28. 3. Josip Ivančič, Setenburgova ul. 8 in Ihi-itaiska c. 7. A. Ljubljanski oblačilni bazar. Mestni trg 8. ft. J. C. Maver, Stritarjeva ulica 4. b. R. Miklavc, Pred Škofijo 3. 7. Prane PrevorSeik, Sv. Petra cesta 19. 8. A. Potokar, Vodnikov trg 1. 9. Produkcija d. z o z.. Tržaška c. 26 (Hiše Stair im Dom). 10. A. iu E. Skabernc, Mestni trg 10. IT J. Šlibar, Stari trg 21. 12. Drago Schwab, Dvorni trg 10. Ivi Tekstil bazar. Vodnikov trg 10. H. Pel. Urbanc, Sv. Petra cesta 1. !$. Žitnik in Lončar. Stari trg 16. n. Konfekcijske trgovine. togotovljene obleke za dame, gospode in otroke. izgotovljene kostime, plašče i. dr.: I. Konfekcija' Pramde, K. Derenda, (iradišče 4. 3. Elite, konfekcija d. z o. z.. Prešernova fiil. 9. 3. A. Kunc, Gosposka ulica 7. A- T. Kunc, Mestni' trg 14. 5. P. Lukič, Stritarjeva ul. 9 (Filipov dvorec). 6. L Maček. Aleksandrova cesta 10. III. Modne in športne trgovine. Ktezni moćni in športni izdelki za dame, gospodič in1 deco: 1. J. Kette, Aleksandrova cesta 3. 2. P. Magdič, Aleksandrova cesta 7. 3. A. Šinkovec masi. K. Soss. Mestni trg <8-39. IV. Galanterijske trgovine. Razno galanterijsko blago: I. Ant. Krisper. Mestni1 trg 26. V. Trgovine s čevlji in usnjenimi izdelki. Vsakovrstni čevlji1 lastnega in inozemskega izdelka, usnjene torbice, kovčki in drugo: 1. Ant. Krisper, Mestni trg 26. 2. I. C. Maver, Stritarjeva ulica 4. 3. 'Petovia, d. z o. z.. Dunajska cesta 1. 4 A. Žibert, Prešernova ul. 38 in Kongresni OTg 19. VI. Modistinie. Damski klobuki, vsakovrstni in za razne prilike, popravila klobukov in druga v to stroko spadajoča dela: 3. M. Sedej - Strnad, Prešernova ulica 3. J. Ida Škof - Wanek nasJ., Pod Trančo 2. 3. A:m. Tršan, Sv. Petra cesta 6. VII. Zobozdravniki in zobotchnlkL 1. Dr. Mirko Kambič, Vidovdanska cesta 2. 2. Ivan Radovan, SeUeniburgova ulica 4. 3. Josip Kovač, Sv. Petra cesta 27. Vin. Urarji: I. Slavko Rus, Dunajska cesta 7. IX. Fotografi. {Umetni zavod za poveča vanje slik m fotografij, kopira umetniške slike). 1. K. Staut, trgovina razmnoženih slik, Gosposvetska c. 1. X. Krznarstvo in kožuhovina: 1. Filip Bizjak, Šelenburgova ulica 8. 2. Ludovik Rot, Mestni1 trg 9. XI. Radio . trgovine: 1. Franc Bar, Mestni trg. Zaloga radioapara-tov in sestavnih delov, akumulatorjev, anodnih 'baterij, elektronk itd. 2. Radioval, družba z o. z., Kongresni trg 3. Radioaparati in potrebščine. XII. Razne tvrdke: 1. Davorin Bizjak, Stari trg 8, krojaška in konfekcijska trgovina. Izdeluje dbleke po meri, ima v zalogi vsakovrstno perilo, klobuke itd. 2. M. Franz! in sinovi, Privoz 10. Tovarna pletenin in nogavic. 3. Emilija Gostinčar, Sv. Petra cesta. Pletenine in: perilo. 4. Goniča Vojska, Gosposka ni. 16. Tovarna perila za dame, gospode in otroke. 5. iM. 'Novljan, Mesarska stojnica na živilskem trgu. 6. F. Slamič, Gosposvetska cesta 6. Vsakovrstni mesni' izdelki in tovarna konserv. 7. Mirko Bogataj, Stari irg 14. Trgovina s klobuki. Opozorilo. Opozarjamo članstvo v, lastnem interesu, da to številko »Poštnega Glasnika« dobro shrani, da ga bodo imeli vedno pri roki, kadar bodo potrebovali seznam tvrdk. Izprememtoe med letom bomo sproti objavljali Prihodnji seznam izide šele 1. juli a 1929. Pripominjamo, da plača zadruga tvrdkam ob mesecu vse račune za dotični mesec v celotni vsoti in da tvrdkam ne plačuje v obrokih. Zato naj člani ne plačujejo obrokov naravnost tvrdkam, ampak naj vsa plačila nakazujejo edino na čekovni račun Gospodarske zadruge, ki ima' številko 12.936. Vsako' drugo plačevanje povzroča tako tvridki kakor zadrugi nepotrebno delo. Da ni takoj prvi mesec enemu ali drugemu odtegnjen obrok, je vzrok po navadi tvrdka, ki pošlje zadrugi račune za dobavljeno blago prepozno, t. j. konec meseca, ko so plačilne pole že gotove in razposlane. Oni člani, ki nočejo, da bi' jim obroke odtegoval računsko - kontrolni odsek, naj spo-roče to zadrugi, ki jim dopošljc položnice. Tudi naj se člani, ki bi radi odplačevali blago v več ko šestmesečnih obrokih, obrnejo vedno na zadrugo, ki jim bo rade voli e ustregla. V trgovinah pa se ni treba glede obrokov razgovarjati, ker dobi — kakor rečeno — tvrdka ob mesecu ves račun plačan. Vso pritožbe radi nekulautne ali netočne postrežbe naj člani sporočc takoj zadrugi ali OPO, ki bosta pritožbo preisikali iu potrebno ukrenili. Tudi prosimo člane, ki so si nabavili blago pri eni ali drugi tvrdki, da nam sporočc, kako so zadovoljni in katero tvrdko najbolj priporočajo, da bomo tudi o tem vodili evidenco. Za vse’ informacije glede odbitkov in drugega obračajte se vedno na zadrugo ali OPO in ne na direkcijo, ker direkcija ne vodi’ o odbitkih nobene evidence, ampak ima o vseh nabavah evidenco samo Gospodarska zadruga. Končno apeliramo na vse člane, tudi na one poštno uslužbence, ki ne nakupujejo blaga na na-kalzita, da pri nakupih upoštevajo v prvi vrsti tvrdke, ki so tu navedene in inseriraiio v »Poštnem Glasniku«. Te tvrdke najtopleje priporočamo1, ker smo sigurni, da bodo člani prav dobro in kulantno postreženi. — Svoji k svojim! 'Dostikrat naroče člani z dežele blago na obroke pismeno naravnost pri tvrdki, ne da bi imeli od organizacije oziroma Gospodarske zadruge potrebno nakazilo. Potem tvrdke sprašujejo, ali je dotičnik član in ali jamčimo za naročeni znesek. Organizacija ima s takimi neredneži mnogo 'nepotrebnega posla in pisarij. Zato naj so člani' najprej obrnejo na nas za nakazila v približnem znesku in šele z nakazilom naj potem1 naroče blago. Organizacijsko gibanje. IZ 10. ODBOROVE SEJE OPO OD 6. DEC 1928. Poročilo zagrebške oblastne organizacije. Prečita se izčrpno poročilo, ki ga je poslala bratska zagrebška organizacija o sestanku med obl. org. ptt. usl. v Zagrebu in maturantskim udruženjem. Odbor sklene, da se naša organizacija popolnoma solidarizira s stališčem zagrebške posestrime in da ne ukrenemo v tem pogledu nobene akcije brez vednosti in solidarnosti zagrebške obl. organizacije. Zato povabimo Zagreb na skupni sestanek, ki naj bi se vršil kje v sredi med Zagrebom in Ljubljano. Poročilo pevskega odseka. Odbor izda načelniku pevskega odseka tov, Rozmanu pooblastilo, da ustanovi nov pevski zbor in da se pogaja za ugoden nakup harmonija. Poročilo vzgojno - propagandnega odseka. Odbor 'pooblasti načelnika tega odseka tov. Čampo, da skliče po lastni uvidevnosti prvi družabn. večer. Po udeležbi bi se potem odločilo, ali naj se uvedejo rednj družabni večeri in v kakšnem obsegu. IZ 11. ODBOROVE SEJE OPO OD 18. DEC. 1928. Članarina Zvezi drž. nameščencev silno obremenjuje našo blagajno. Naša organizacija se je brez stvarne potrebe, ampak iz same solidarnosti včlanila v zvezo. Nima od nje nobenih bistvenih zahtev, niti jo nadleguje toliko, kakor kako majhno društvo, ki plačuje nekaj stotakov članarine na leto. Naša organizacija pa plačuje iz lastne blagajne Zvozi 12.000 do 113.000 Din na leto. Za sam izraz solidarnosti pa je to malo preveč. Zato je sklenil odbor, da maj OPO zastopa na prihodnjem obenem Zboru Zveze stališče, kj ga jo zastopala že pri svojem pristopu v Zvezo, to je, da se raz-dele društva glede na plačevanje članarine na 3 kategorije: društva do 100 članov, naj plačujejo po 1.50IDin od člana, društva od 100 do 1000elanov Po 1 Din in društva nad 1000 članov po 50 para •od člana na mesec. Ce se ta predlog ne sprejme, naj se zahteva pavšalirana članarina do najvišjega zneska 8000 Din letno. , Brzojavne tekme. Odbor sprejme s pohvalo predlog glavnega poverjenika OPO na pošti Maribor 1 tov. Vaclava Kunsta, da priredi OPO s sodelovanjem pt. direkcije v letu 1929 brzojavne tekme za Slovenijo. Obširneje smo pisali o tem v posebnem članku. * Izredni kongres se ne bo vršil. Po sklepu 10. kongresa Saveza ptt. uslužbencev v Beogradu naj bi se vršil meseca novembra ali decembra 1928 v Novem Sadu ob priliki posvetitve poštnega doma v Novem Sadu izredni kongres, na katerem bi se sprejela nova pravila Saveza po osnutku ljubljanske organizacije. Ker pa novosadska organizacija ni gotova s pripravami za posvetitev doma, se izredni kongres no bo vršil'. Poslovnik tiskovnega odseka. Odbor je sprejel mesto dosedanjega »Poslovnika za Poštni glasnik« nov »Poslovnik tiskovnega odseka«. Oblika^ izdajanje, naročnina, urednik in upravnik lista ostanejo stari. Honorarji za spise se določijo za leto '1929 Po 40 in 50 par od tiskane vrste. S 50 par se bonoriraijo saimo uvodniki, prvovrstni strokovni članki in osebno vesti. Vse drugo po 40 par od vrste. Dopisi, 'ki obravnavajo osebne ali krajevne prilike, ki torej niso splošnega značaja, dalje izjave, polemike in pa članki, ki niso v interesu organizacije, se ne honorirajo. DRUŽABNI VEČERI. Z mesecieni januarjem tega leta začne prirejati OPO za svoje člane, njihove svojce in po njih vpeljane goste družabne večere v Ljubljani. Vršili bi se vsako soboto v mesecu. Prvi družabni večer bo v soboto, dne 5. januar!j t. 1. Lokal in čas sporočimo za vsak družabni večer posebej s posebnimi obvestili, ki jih pravočasno razlpošljem« poverjenikom ljubljanskih pošt in oddelkov, da jih na primeren način razglase članstvu. Glede programa naših družabnih večerov. se pogovorim« na prvem, poizkusnem večeru dne 5. januarja t. 1. Vabimo članstvo, da se tudi v družabnem pogledu stanovsko osamosvoji in se polnoštevilno udeležuje večerov svoje organizacije. Prvi namen je, da bi vodili ti večeri tudi v privatnem ju družabnem življenju do tovariških medsebojnih odnošajev. To je odvisno od članstva in posetnikov, ki naj prineso na družabni večer samo nekoliko dobre volje iu tovariškega razpoloženja. To in ono. Zahvala. Za praznike in novo leto, kakor tudi k uapredovamiu, senu prejel toliko voščil in čestitk od svojih ljubih tovarišic in zvestih prijateljev, da naj mi ne štejejo v; zlo, če se kar na temi mestu vsem skupaj iskreno 'zahvalim, želeč isto v dvojni meri. — Joško Jakše, urednik PoštneKa glasnika in predsednik OPĐ. Zaostanki na naročnini so napisani na naslovnih listkih današnje 'številke. Vsak, kdor nj član OPO (ki dobivajo list brezplačno), naj pogleda, ati in kateri znesek je zabeležen na pasici. Prosimo, tla prizadeti naročniki poravnajo dolžne zneske do 3. januarja t. 1. Vse, katerim so ipriložene položnice, pa prosimo, da plačajo naročnino za te- koče leto. Ce ne žo za vse leto, pa vsaj za pol leta, saj ostane še nadalje sedanja nizka naročnina — 24 (Dim na leto oziroma 12 Din za pol leta. Kdo bi šel v Beograd? (Telefonistka iDIii/4 iz Beograda (Slovenka) želi v Slovenijo in prosi, ako bi hotela kaka tovarišica (tovariš) iz področja ljubljanske direkcije zamenjati ž njo službeno mesto. iPonudbo je poslati na uredništvo lista. Osebne vesti. Postavljeni: za kondukterja IH/3 Anton Schweiger na Jesenicah na Gor., za pogodb, pošt. lAmallija Popovič v Donji Dubravi, za dnevničarja Anton Jekovec v, Dev. Mair. v Polju in Marija Kokol na Mariboru 2. Premeščeni: pb. ur. H/J Marija Rabič iz Konj k v Celje; pb. ur. 11/4 Marija Pometa z 'Ljubljane 9 v Sevnico 'in Elizabeta 'Hrovat z iLjubljan« 1 v; Zidani most; kondukter JIiI/3 lAlojzij Ljiubič »s Litije na 'Ljubljano 1 in Josip Pavlin z Maribora Z v Podčetrtek; priprav. I1I/4 Vladislava 'Mikuž, ki Loškega potoka na Ljubljano 1 in Kristina Mirtič iz iRuš na Maribor ii; zvan. 4. skup. Alojzij Žerdoner z ravnateljstva na Ljubljano 2; dnevničar Zora Triigiliav z Dolenjega ‘Logatca na Rakek bi Alojzij Sedej z Ljubljane 2 na ravnateljstvo Upokojeni: Angelika Kokalj, pb. ur. 11/2 v Ce)j«. Poroke: pog. pošt. Josip Kutnar v. Starem trgu ob Kolpi z Marijo Pajk. . &%ečno novo Četo! đ. ISrpin, •Marlhor Slavni €•*£ 12 Za damske plašče pH8e, velourje, kasha v najnovejših vzorcih nudi po nizkih cenah losip Šlibar Ljubljana, Stari trg štev. 21 (poleg Zalaznika) Največjo Izbero vsakovrst 'ega usnja m čevljarskih potrebščin priporoča Franc Erjavec Ljubiana. Stari trg št. 11. pnrai ■iL»iLgiL«ltjJLslLa]H[3Q[ilG][3H Naiceneiša darila kupite pri tvrdki Slavko Rus Dubllana. Dunajska c 9 Zlatnina, ure, srebrnina China srebrni nastavki dobavitelj gospodarske zadruge po tnih nameščencev. Ustanovljeno 1852 Ustanovljeno 1888 TEODOR KORN, Ljubljana Poljanska cesta 8. (preje Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in centralna kurjava. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave, izdelovanje posod iz pločevine za f rnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatel) za konserve. POZOR! laborno kapljico pristnega dalmatinskega vina dobi« V Lasanovi gostimi Krsn kov« m1. S in v Žižki pri AnžoMM Vodnikov* cesta IV. Mrda jedi a, moiske ribe turska kava G asovb na razpolago. Priporočata se Pozor! RflA'0 Pozori X Poštni nameščenci! RAD O aparate in potrebščine si lahko nabavite z nakaznico svoje G >spodarske zadruge najugodneje pri tvrdki RADIOVAL Ljubljana, Kongresni trg 3 BRAĆA LASAN * V * * St? -d’ V & j>v # Manufakturna veletrgovina FELIKS URB9HC, L3UBL39H9 Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah. SREČNO NOVO LETOI JOSIP LHUFER kolonijalno in špecerijsko blago hišna ter kub niska oprema. MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 26. m k ii Jože Mihelič in drug LJUBLJANA Dunajska cesta št. 41. m Telefon 2777. Telefon 2777. Stečno novo Cetol 3» dVeac, Mfnribor Slavni trj 13 r « ;i: TEKSTILBAZAR D. Z. O. Z. LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10. VeHRa gatog« maMalaltOameRi« Mag« Solidne cene! Solidne cenet- / / Prodaja tudi na abroke / s NOVA ZALOŽBA r. z. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg z 9, in podružnica Nove založbe, prej 1 GIONTINI Ljubljana, Mestni trg 17. priporoča v nakup šolske in pisarniške potrebščin«, kakor tudi knjige vseh tu- in inozemskih založb Svo’i k svoj m! raGSSGIBril R Veselo novo leto |3 FOTO-ATELJk Q K. STAUT Gosposvetska c. št. 1. aialBlaiaiaiaiaiaia ____________ RFimm Niijboli času primerna darila si nabavite za Novo leto v konfekciji Derenda, Ljubljana nasproti dramskega gledališča. V velki izbiri se Vam nudijo vsa oblačila za moške, fante in )ečke, osobito zimske suknje, kratke in dolge obleke za šolane itd. po brezfcon-kurenčnih cenahI Z nakaznico Gospodarske zadruge pošt. nam. si nabavite aparate in potrebščine o, ^-^“©-fl0©44 FRANC BAR LJUBLJANA, MESTNI TRG 5. Izhaja 1, 11. in 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rotoptse Je pošiljati uredništvu .Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulaml 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg Z. Za .Obl. orcaniaadjo ptt. uslužbencev v Ljubljani, izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani ‘--Za .Narodno tiskana«. Fran Jezeršek v Ljub jani