Štev 1.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana
4. januara 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v. Ameriko 80 Din.
Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v
Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List
vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno;
naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din.
Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte
na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v
Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvad-
ratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst.
Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od
vsakc reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov em2 dva
dinara v „Posianom“ tri dinare. Ki naroči 14, 12 ali celo
stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno
več. Takso za vse oglase plača opravništvo.,, NOVIN“.
Na znanje naročnikom.
Cena Novinam bo v l925. Leti 25 dinare, če bodo hodile na vküpen naslov. Če pa si jih što naroči na lasten naslov, mora pIačati 30 dinarov. Cena Marijinomi listi stane (10 din). Za Ameriko bo cena Novin 100 Din, Marijinoga lista pa 50 Din. Cena se je povišala za to, ar bodo Novine večkrat štiri-stranske.
Naročniki Novin dobijo Kalendar za
 ceno, naročniki Marijinoga lista pa brezplačno. Amerikancom je Kalendar brezplačen. Što prve številke Novin ne pošle (taki) nazaj, ga bomo meli za naročnika i njemi jih bomo pošilali. Što teda Novin ne misli nadale meti, naj pošle prvo številko nazaj. Vüpamo se, da število naročnikov v tom svetom leti naraste. Za vsakoga krščanskoga človeka je dobra kniga i dober list potreben. Iz toga dvojega se vči, ka njemi je za zemelsko i posmrtno srečo potrebno, človek je takši, kakše knige čte. Če ščete meli v sebi krščanski düh, čtite krščanske „Novine“.
Vredništvo Novin i Marijinoga lista Črensovci (Prekmurje).
polovično
Na znanje volilcom „Ljüdske stranke ali Kmečke zveze“ za Prekmurje.
Naš narodni voditeo, g. Jožef Klekl so nevarno zbetežali. Že od 16. decembra naprej ležijo v posteli, štere ne morejo zapüstiti.
Zdaj njim je že malo bolše, a vstanoti še vseeno nemrejo. I tüdi doktor njim je prepovedao zapüščati sobo. Nekaj tednov morajo meti popun mir.
Ka pa zdaj? se bote pitali. Ka naj delamo, če nimamo voditela? Povemo vam, ka je dužnost vsakšega izmed nas i dužnost vseh vküp.
Se spomnite na sveto pisemsko priliko o dobrom pasteri? — Šo je za svojimi ovcami i pazo, da niti edne ne bi zgübo. Svoje živlenje bi dao za svoje ovce. Tüdi mi smo ovce, ar g. Klekl so naš paster, naš voditeo. Šli bi med nas i šli za nami, da nas ne bi zgübili. A nemrejo. Ali so ovce ne dužne, da mislijo na pastera, Če te tüdi neje med njimi? Ali so ne dužne, da njemi skažejo zahvalo, dajo zavüpanje? Dužne so. I s čim se lehko pokažemo verne? Da ostanemo stanovitni i da pride den volitev — 8. februar — ne bomo šli s svojov kruglicov mimo liste kište, nad šterov bo zapisano njüvo ime. Vsakši naj vrže v njo kruglico. S tem izkažemo svojo zahvalo za trüde, štere so meli g. poslanec do zdaj z nami i tüdi zavüpanje za nadele. 
G. voditeo nemrejo med vas. Kak pa so pravili, vas obiščejo s svojimi pismi. Gda bodo malo bolši, bodo pisali v vsakšo ves i v tistom pismi povejo vse, ka vam
trbe znati. To pismo naj vzeme vsakši tak, kak bi sprejeo njih, če bi prišli k njemi.
Vse vas pozdravlajo i še vam priporočajo v molitev.
Vodstvo stranke.
Demokrati so oplüvali želo cele sobočke fare.
Sobočka fara je vložila po g. Jožefi Klekl, narodnomi poslanci prošnjo, da bi smele katoličansko šole prevzeti čč. šolske sestre.
Odgovor, šteroga so g. Klekl dobili na to prošnjo, se glasi:
Gospod minister prosvete z odlokom 6. N. br. 61. 259 od 15. II. 1924 na osnovi čl. 11. zakona o narodnih šolaj od 19. VI. 1904 neje odobrio, da se odpre v Murskoj Soboti versko — katoliška šola, štere upravitelstvo naj bi se dalo šolskim sestram iz Št. Petra pri Maribori.
S tem je prošnja odklonjena, sobočka fara pa osramočena, ar njena žela neje bila poslühnjena Krščanske šole teda ne sme biti v Soboti i to po zaslüžcnji demokratov!
Tak je odločo minister Pribičevič, ki je že telko i telkokrat vdaro s svojimi odloki na naše šole. Pribičevič ma tüdi v Prekmurji nekelko pristašov. Med njimi je tüdi kraleski notar Koder, ki je tak veren njegov slüžabnik, da celo kandidira na njegovoj listi.
Vüpamo se, da nieden katoličanski i evangeličanski volilec ki na vero kaj da, na to stranko ne da glasa.
NEDELA.
po božiči II. Evang. sv Luk. 11. 40—52. I Jezuš je raseo v modrosti, starosti i milosti pred Bogom i pred ljüdmi.
Kak rastejo naša deca? V starosti vsi. Od leta do leta postajajo vekša i zrastejo v mladenca, v mladenko, moža, ženo, v starčka i starko — nazadnje pa vmerjejo. V starosti rastejo vsi. Ka pa v modrosti? Kak malo jih je deležno te dobrote! Telo raste, modrosti pa ni. Gde pa je milost? Srca so še mlada, düše bi še morale biti čiste, nedužne, a istinsko neso. Milosti ni v njih. Zdajšnji svet je ne rabi, zato vsigdar bole i bole pozabla na njo. Vse drügo je za več, posvetne stvari majo vekšo vrednost. Ka bi düša, ka Bog?! I ta nebesa?! Ve so daleč, ne vidimo jih. Zato vživati svet. On nam da vse. Tak misli denešnji svet. Po svetnih kinčaj hrepeni, a vseeno ne je srečen i ne bo. Nemre biti, dokeč naša deca ne bodo rasla tüdi v modrosti i milosti, kak je raseo mali Jezušek.
Glasi.
Slovenska Krajina.
G. Jožef Klekl, nar. poslanec se tem potom zahvalo vsem, ki so njim želeli blažene božične svetke i srečno novo leto. V pismaj se zavolo betega neso mogli zahvaliti ali svoje ljüdi kak navadno pozdraviti i za to prosijo odpüščenje.
Vsem naročnikom i širitelom. V denešnji številki pošlemo vsem čeke, štere si shranite i z njimi poravnajte, naročnino. Što je mogoči, naj poravna naprej celo naročnino, ali bar eden tao. Na sirmake radi počakamo. Širiteli svojih listov ne plačajo. Zvün toga pa se naj odračunajo od naročnine za stroške, štere bodo meli pri dopisüvanji i naj do zadnjega januara naznanijo, kelko naročnikov bodo meli i kelko sirot, štere bi liste brezplačno dobile. Liste lehko pošIemo tistim sirotam, za štere što plača. Zato prosimo bogatejše ljüdi, da se smilüjejo takših sirot, štere bi rade štele, a nemrejo, ar nemajo penez, da bi si naročile naše liste. Tüdi do zdaj je bilo tak, da so nešterni bogatejši naročniki naročili liste za sirmake.
Martinišče. Dijaki so odišli domo. Na Tri krale pridejo nazaj. Vüpamo, ka pridejo tak zdravi i veseli, kak so šli domo. Edna sobočka gospa je pitala, ka jejo, ka so tak debeli pa rdeči. Odgovor je bio: Kruh, kavo, zelje, repo, krumpIine, graj, žganike, kašo, riž, makarone, jaboka, včasi pogače, ešče palačinkc smo parkrat dobili, po nedelaj i svetkaj pa tüdi malo mesa. Tak je. Nikše posebna dobrota je to ne, pa itak jim jako hasni, ar majo red, šteri je več vreden kak vse drügo. MikIavž je vsem prineseo lepa darila, nešternim pa tüdi šibe, na šterih je visilo toliko grajov koliko „grajanja“ so dobili pri prvoj konferenci. Moremo priznati, da je takših preci bilo. No, Miklavž jim je dao lepe navuke i smo mislili, ka de drüga konferenca dosta bolša. Pa je že tak. Edni so šli naprej drügi pa nazaj. Či bi v Martinišči bilo več prostoraj v šterih bi se jim malo šole držalo, bi gotovo bili dosta bole pripravleni za šolo. Na to vüpamo pridoče leto.... Naskori za Miklavžom je prišeo najlepši Marijin svetek, to je, Brezmadcžna. Pred lepo okinčanim Marijinim kepom so gojenci spevaIi i deklamirali (pesmice pravili). Pri toj priliki je tüdi vsaki dobo Marijino svetinjico (cecvo), štero zdaj pri sebi nosijo, da si tak bole zagotovijo Marijino pomoč i se večkrat na Njo spomenejo. Zdaj, kak je zima pritisnola, se vsaki tjeden oglašajo starišje, či bi mogli tüdi njihovoga dijaka notri zeti. Na velko žalost se jim more odgovoriti: Ne je mogoče! Nega prostora! Zdaj jih je že itak prek 40 stalno notri, nešterni se pa samo hodijo včit, ar tü majo mer, svetlo pa toplo. Mi se že naprej veselimo tistomi srečnomi časi, gda de vsaki dijak, šteri de želo, lejko sprejeti v Martinišče. Že zdaj se veselimo, kak lepo bo te, gda bomo v svojoj hiši, na svojem dvorišči, gda bo vse blüzi doma. Najbole nas pa zdaj boli srce, ka nemamo svoje kapelice. Tak smo v tom tali, kak je bio Don Bosko, gda je mogeo iti od ednoga kraja v drügi kraj. Pa kak je Marija Pomočnica njemi pomagala bo gotovo tüdi nam. V tom smo trdno prepričani. Pa kak ne? Vej se dela v čast božo, za zveličanje düš, za pravo krščansko vzgojo naše mladine. Vej je na stojezere dobrih src, štera nam bodo ešče naprej pomagala s svojimi dari. Istina, zdaj so tej milodari v penezaj skoro popolnoma henjali i to preveč čütimo, ar mamo dosta	dugov, 	pa	 se
tolažimo, ka de v novom leti bolše. Dragi naši dobrotniki! Pri začetki novoga leta se Vam s celim srcom zahvaIimo za to, ka ste nam že dali, da smo tak lejko z malim začnoli. Nego to je komaj začetek. Pri tom nemremo pa nesmimo ostati, nego naprej iti. Načrtov, planov mamo dosta, pa se nam tej plani znajo podreti, či nam Vi vsi ne priskočite na pomoč i to že v tom novom leti.
Tolvajija se den za dnevom bole širi. Na Sveto noč, gda so pošteni lüdje odišli k božoj slüžbi, so neznani tolvaje na G. Bistrici pri Čižmašija Veroni notri v hlevi streIili edno svinjo, štere so nej mogli odnesli dale do plota. Vertinja, da je prišla od rane meše, je nesla svinjam jesti ali na žalost je svinje nej našla v hlevi, liki vso krvavo za plotom v pleče streljeno.
2
N O V I N E
4. januara 1925
Redka starost. Vmro je v Dol. Lendavi v 96. leti svoje starosti Schwarz Jakob, lendavski meščan, ki v svej tej letaj ni ednok nej bio betežen. Redka starost i redko zdravje.
Na Martinišče: Bobovec Martin nabrao v Lipovcih 70, g. Kuhar, župnik pri Nedeli, so nabrali v svojoj fari 101, od svojega dali 10, g. župnik Krantz na Tišini dobili iz Tropovec 533, i 4 srebrne korone, Raj Štefan i Dominko Jožef iz Gumilic vsaki po 10, Dr. Šumenkovič iz Beograda 100, Pucko Štefan nabrao v Renkovcih 141, veleč. g. Rudolf Bednarik od svojega 120, njihova sestra Terezija 120, njihova mati Marija 120. N. N. iz Belgrada 2000 Din.
Lepa navada je bila po našem kraji lansko leto, gda se je po gostüvanji nabiralo za Martinišče. Skoro na vsakšem se je kaj nabralo. Znamo, ka se skoro na vsakšem gostüvanji dosta je pa ešče več pije. Kelko božega dara se pofrati i pokvari. Ne delajte si več stroškov kak je potrebno, nego rajši kaj darüjte za dijake. Pozvačin, drüžbani pa starišinje, nabirajte med gosti za Martinišče. Ka naberete, pošlite ali odneste g. plivanoši.
Na polansko i kobiljansko cerkev je poslala na uredništvo našega lista Lebar Bara iz Garežnice po 50 Din. Penezi se naj zdignejo tü od tevi dve občini.
ZahvaIimo se g. Fr. Hirschlni, ravniteli sobočke hranilnice, ka so nam za kalendar mesto točnih 3 Din poslali 10 Din z dobre volje. Siroti damo za te peneze brezplačno kalendar.
Pitanje i odgovor. Radikali pravijo, da do vsi Prekmurci glasali za nje; demokratje pravijo, da so gvišni, ka dobijo v Prekmurji najmenje tri kovete, Radičovi trdijo, da je Prekmurje horvacko i zato do itak vsi glasali za nje, ravnotak pravijo Hartnerovci. Što vgane zdaj, čido je Prekmurje? — Odgovor: Prekmurje je prekmurskoga lüdstvo i to lüdstvo si bo zbralo samo svojega zastopnika, šteri ma srce za nje.
Dragi špajs. Nekša tvrdka v Zagrebi je razpisala velko nagrado za uganko, šteri jo reši. Med drügimi bi se dobili tüdi lepi avtomobili. Trbelo je samo rešiti vganko i poslati 60 Din penez. Što bi dobo vekše nagrade, bi njemi to naznanilo s telegramom. Tak je dosta lüdi poslalo notri rešitev vganke i tüdi peneze. Med drügimi je poslao tüdi Molnar, klobučar iz Dobrovnika. Nagrade bi se delile včasi po žrebanji t. j. 24. dec. 1924. Nišče pa je šteo špajs napraviti z Molnarom i njemi je telegrafirao, da je dobo drügo nagrado t. j. lepi automobil. Razveselo se je toga i je včasi dao lepo nagrado pismonoši, automobil je odao g. Eppingeri v Lendavi za 250. 000 kron. Šli to v Zagreb po automobil, ali konec je bilo veselja, konec küpčije, gda so jim v Zagrebi povedali da ešče niti žrebanja ne bilo, nego bo komaj sledkar, da je g. Molnara s tem samo nešče nafarbao. G. Molnar ma s tem špajsom do 2000 Din škode.
Na božične svetke se je pokazalo, kak lepo so napredüvala žižkovska školska deca i mladina v izobrazbi i kak črensovski farani, posebno pa Žižkanje znajo ceniti i lübiti kulturo srca i pameti. Ali drago morajo plačati prireditelji to kulturno delo, ar so jih financje gorjavili, da neso plačali dače od dobička!...
Uradna naznanila.
Na podlagi naredbe ministerstva socijalne politike od 12. 9. 1924. št. C 49. se bode na podlagi čl. 62 zakona o varstvu delavcev i člena 146 finančnoga zakona za leto 1924/25 od 1. sept. 1924. naprej predpisovao prispevek za začasno delavsko zbornico za Slovenijo v Ljubljani dnevno v zneski 1/2% zavarovalnoga dnevnoga zaslüžka, šteri slüži za podlago pri odmeri prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni i to v visini 81/3% prispevka za zavarovanje za slučaj bolezni.
Prispevek za delavske zbornico se bode predpisovao samo za tiste osebe, ki so dolžne biti zavarovane za slučaj bolezni i nesreče i so uvrščene v VI. i višje mezdne razrede. Za tiste osebe, štere se pa uvrsčene v 1. do vštevši V. mezdni razred, se te prispevek ne bode predpisovao.
Prispevek za delavsko zbornico znaša na tjeden (za 6 dni):
Mezdni razred:
VI. 	VII. 	VIII. 	IX. 	X. 	XI.
Prispevek v dinaraj:
0. 18	0. 20	0. 24	0. 29	0. 35	0. 42.
Mezdni razred:
XII. 	XIII. 	XIV. 	XV. 	XVI. 	XVII.
Prispevek v dinaraj:
0. 50	0. 60	0. 72	0. 87	1. 02	1. 20
Ta prispevek je dolžan plačati delodajalec i ga sme v celoti odtegniti od delojemalčovoga (zavarovančovoga) zaslüžka.
Prispevka za delavske zbornico bode predpisovao po odredbi ministerstva za socijalno politiko Okrožni urad za zavarovanje delavcov v Ljubljani mesečno za nazaj istočasno s prispevki za slučaj bolezni i nesreče za posredovalnico za delo. (Borzo dela). Plačane prispevke nakazovali bodo  Okrožni uradi osrednjemi uradi za zavarovanje delavcov v Zagrebi. Te pa pristojnim delavskim zbornicam.
Politične drobnije.
Na našega bivšega ministra Sušnika kriči 7. št. „Murskij Novin“ kak na kakšega hüdodelca. Zakaj je g. Sušnik ne po voli Murskim Novinam? V sledečem odgovarjamo na to: Murskim Novinam se zato ne vidi g. Sušnik, ar je vzeo proste vozne karte Sokolon i freimaurerom pa je dao te smilenim sestram pa invalidom i ar je on kak minister odvzeo stanüvanje ednomi visokomi uradniki, šteri se je na
državne stroške okoli vozo po Parizi i je to stanüvanje dao na razpolago siromaškim delavcom. Nadele se njim ne vidi g. Sušnik zato, ka je kaštigao ednoga uradnika, šteri je k nečistosti zapelavao sebi podrejene uradnice i končno zato se jim g. Sušnik ne vidi, ka je šteo nam Slovencom pomagati s tem, ka bi naši kraji v šterij pomenjküje silje, dobili po znižanoj voznoj ceni silje. Samo ka bi zaslüga g. Sušnika kak ministra skrile, Murske Novine na njega kričijo i ga ogrizavajo.
Država.
Odpüščeni kaštiganec zbio paznika. Pa 18 mesečnoj vozi je bio spüščeni iz mariborske voze nekši Kavran. Gda ga je paznik pelao prek mosta, je Kavran iz maščüvanja ali pa za to, da bi prišeo za zimo nazaj v vozo, začno paznika süvati i plüskati. Na pomoč so pribežali policaji, ki so napadalca vkrotili i ga spravili nazaj v vozo.
Železniška nesreča na Pragerskom. Okoli 20. novembra sta na Pragerskom vküp vdarila tovorni vlak, ki je vozo iz Čakovca i osebni vlak iz Maribora. Škoda je precej velka. Mrtev je nekši paznik konjov štere je pelao tovorni vlak v Gradec. Več konjov je dobilo menše ali vekše poškodbe.
Zverinski sin. Pred kakšima dvema. tjednoma je premino v D. Daruvari mlinar Kolaček. Ar se oča več dni neje povrno, ga je sin prijavo na policiji. Nekaj dni po prijavi pa so deca zapazila v vodi človeško roko. Prestrašena so bežala domo i povedala starišom. Včasi je steklo več ljüdi k potoki, iz šteroga so potegnoli človeško telo: mrtvoga Kolačeka. Na njem so se poznala znamenja strašnoga hüdodelstva. Koža na glavi je bila na večih mestaj odprta, roke i rebra spotreta i šinjek je bio ves čaren. Policija je včasi spoznala, da je bio Kolaček na strašen način usmrčen i v potok vrženi. Preiskava je naskori prišla na sled pravomi hüdodelci — Kolačekovomi sini, šteri je pred par dnevi sam prijavo, da je oča premino. Sin je pripoznao, da je očo bujo na prigovarjanje svoje žene i njene matere, ar je šteo postati sam gospodar na očinom vertstvi. Svojo zverinsko hüdobijo je včino po noči, najprle je zadavo očo z rokami, na to pa ga polmrtvoga vrgeo pod mlinsko kolo, ki je dovršilo zverinsko delo. Na podlagi priznanja je Policija zgrabila poleg morilca tüdi njegovo ženo i mater.
Čisto dalmatinsko. Na den Vseh svecov se je odigrao v cerkvi Gornjega sela nenavaden dogodek. Cerkveni pesmari so prišli k meši v jako dobrom razpoloženji i so se začnoli že pred mešov štükati, šteri ma lepši glas. Odločiti so toga ne mogli, ar je vsakši pravo, da je njegov glas najlepši. Slüžba boža se je začnola, a glas orgeo je prekričao prepir pevcov, šteri je postajao vsigdar vekši. Naednok so verniki v cerkvi čüli namesto petja vdarce, ki so kapali po glavaj razgretih pesmarov. Boj med pesmari je postao tak glasen i divji, da je bio g. župnik prisiljen, da je prekino sveto daritev i poklicao vojaške stražare, ki so komaj dobili narazno pijane pesmare i jih spravili pod klüč. — Pa pravijo, da pijača bistri pamet. Bistri jo ja, a
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
1. Iztrgane rože v jesenskom vetri.
Raztrgana megla se je razkadila prek po goraj, po sero-rujavnom pisanom nebi. S težkimi peroti je plapolao jesenski veter; s svojimi vdarci neje odpro žalostno odejo nebá, novejše i novejše motne cote par je prineseo s seov od dalnoga oceana. Temen, strah zbüjajoči, moker, težkoga düha je bio zrak vse okoli. Mračen, oblačen, kak srce stlskajoča žalost.
Težko žalüvanje se je razgrnilo tüdi na edino gospodsko hišo trnogradske Kapelske vulice. Ki tam stojijo na soparno potaracanom dvori okoli bleščega küfernoga dreva, na štero pred vrati čaka štirivprežna mrtvaška kočija, mogoče niti ne sIutijo, kak težko je to, kak  ko bo še le za par dni. Vküpstisne celo gospodsko hišo z vsem, ka je v njoj; vküpstisne sedanjost dvoje rastoče dece. Ki zdaj s skuzami čakajo dühovnika, da odspevle zadnjo slovo, a te sledkar se navčijo jokati.
Karču Benö leži v drevi. Matrika (krstna kniga) pravi o njem, da je 47 leten, vdovec, posestnik. Dvanajstletni Elemér i desetletna Trezika, ki se poleg dreva skuzita, znata, da je bio njüv oča. Edini, šteri jiva je lübo na sveti. Mati bi jiva lübila mogoče bole, če bi jo mela. A njo že niti poznala nesta. Elemér se še spominja na njo. Toda samo tak, kak vidi skoz to
gosto moglo na vogli stoječo kapelo. Gda je pod božičnim drevom razdelila Jezuščekova darila. Kak je bilo, to ne ve. A tüdi to ne, da je te poleg njega čüčala tista mala deklica, ki je še komaj te začnola šütati i s šterov je sledkar vküp raseo, o šteroj je komaj kesneje zvedo, da je njegova sestra. Kelkokrat še njemi je to pravila mati; se ne spominja. Niti njeni obraz njemi ne bi prišeo na pamet, če ne bi bio na steni njeni slikami kep i v albumi fotografija, štera jo predstavla v položaji, kak njega drži v naročaj. Kakši malček je bio te on! Kak davno je bilo tisto! Kelko časa je že tomi, da neje mogeo več videti maternoga obraza! Samo z ednim kamnom pokrito jamo, o šteroj so pravili i pravijo, da je tam materino stanüvanje.
I zdaj vzdignejo velki ploščati kamen s tiste jame i dolspüstijo drügo drevo, očino.
Po sprevodi je Gohér Lörinc palabánjski posestnik, Karčujov svak položo na svojo kočijo dve deteti.
Gohérova žena je batrivila jokajočivi deteti.
— Od zdaj naprej bota naša deca. Vdajta se v božo volo.
— Se že pokaže, kak bo; se je oglaso svak.
Edna stara slüžkinja je ostala v hiši. Že
dugo slüži pri drüžini, mogoče je že tresti let od toga. Mož je bio kočiš, med časom je vmro, ona pa je tüdi nadale verno slüžila Karčujovim. Niti mati nebi mogla bole skrbeti za obe deteti, kak ona. Tüdi jivi objoče posebe, zdaj gda se njoj trbe ločiti od njevi. Kak da bi joj lastni deteti odtrgali od naročja. Tüdi deteti začneta
nanovo z jokom. Ne pride njima na pamet na telko sirotinščina, kak to, da njima JuIiška ne bo kürila, njima davala kave, da ne pregleda vsakše jütro perila, gde se para, gde trbe gomba na nje.
Gohér se ne zbriga za njüv jok. Naj se izjočeta. Se že utrüdita. Na mesto toga da s sühim, sirovim glasom Juliški naročilo.
— Jütri popoldne pridem. Tü bom, gda pridejo uradni gospodje. Zakürite sobe, kak navadno, da nas ne bo zeblo.
— Bo, gospod. Pridem vjütro zaran.
— Ka ne vüpate tü spati?
Če ne vüpam? Moj pokojni mož bi še prle nazaj hodo, če bi istinsko mogli mrtveci nazaj hoditi. V dobrom mesti so tisti, gospod. Ne bojim se jih; ne sem praznoverna. A v toj zapüščenoj hiši itak ne bi mela mera; — je nadelüvala slüžabnica. — Srce bi mi počilo v toj zapüščenosti. Šla bom k ednomi svojemi sorodniki. Tüdi inači nimam več pravice, da bi tü stanüvala. Že vse dobro zaprem, sfalilo že ne bo tü nikaj. Dobri ljüdje so sosedje, ne najde se med njimi tolvaj.
— Dobro je teda, le zaprite vse dobro — je pravo še ednok Gohér.
— Tak bo, gospod.
Gohér je seo poleg žene i kočiš je püsto konje po blatnoj, mačkavoj poti.
(Dale).
4. januara 1925.
NOVINE
3
jo tak zbistri, da človek pozabi, da je človek i dela kak živina, ki nima pameti.
Ženski strah v Osjeki. V Osjeki se je pred par dnevi izvršo nenavaden napad, šteri je zbüdo med ženskami vnogo straha. Žena železniškoga uradnika Marija Dodik je na podstrejši obešala perilo. Ne da bi prle ka videla i čüla, začüti na ednok, kak sta njoj od zadaj dve roki opasali šinjek i njoj ga s strašno močjov stiskali. Prvi hip je odrevenela, nato pa njoj je smrtni strah podvojo moči, tak da se je začnola boriti z napadalcom. Pri tom je obrnola glavo nazaj i v svojo nepopisno grozo zaglednola dvoje strašnih, žarečih oči, a med zobmi napadalec velki kühinski nož. V tom sta napadalca i njegov aldov prišla do odprtine, iz štere vodijo stube v Dodikovo stanüvanje. Tü je gospa Dodik še ednok brsnola, pri tom pa je zgübila tla i spadnola skoz lüknjo. Našli so jo nezavestno komaj za par vör. Pri padci neje dobili velkih poškodb, a šinjek ima ščista čaren od stiskanja. Policija  je začnola preiskavo.
Zverinski mož. V zagorskoj vesi Bomnak se je kmet Jurinjak pošteno napio. Gda je prišeo kesno večer domo, njemi je žena v oči metala, rekši, da vse zapije. To je Jurinjaka tak razdražilo, da je začno ženo bili i jo je tukeo tak dugo, da je mrtva obležala. Med bitjem njoj je celi čas v oči metao, da njemi niti kupico vina ne privošči.
         Dogodek v kini. V nekšem varaždinskom kini se je pripeto zanimiv slučaj. Ena gospa je zaspala i začnola senjati. Na ednok je zakričala tak glasno, da so vsi gledalci mislili, da je nesreča. A gospej se je senjalo, da se vozi z velkov hitrostjov v automobili i da se je prevrgla, i na to je zakričala.
Domača politika.
Za kandidata samostojne (Pribičevičove) demokratske stranke za Prekmurje je postavlen Koder, kr. notar v M. Soboti; za namestnika pa Ivan Titan, nadvučiteo v Kupšincih.
Kandidat radikalne stranke v mariborskom volilnom okrožji je dr. Ravnik, fiškališ v Maribori, ki je zadosta poznani zavolo svojih grdih laži, s šterimi je v Belgradi blato Slovence i slovensko dühovščino.
Svet.
Što po alkoholi smrdi, mora vö. Znani auto-krao H. Ford je dao napraviti v vseh tovarniških prostoraj napis: „Od dnes naprej zgübi vsakši moj nastavlenec brez izjeme i preklica včasi slüžbo, kak friško se na njegovoj sapi opazi düh po vini, pivi ali žganici. Ravno to se zgodi, Če dobimo pri njem ali v njegovom stanüvanji kakši te gift. “ Da ta grožnja več izda, kak vse amerikanske protialkoholne postave, previdimo, če pomislimo, da je že lani najslabše plačani delavec dobio dnevno 600 kron iz čistoga dobička. Ford ma fabriko za automobile.
Verski pouk v Ameriki. Po amerikanskoj ustavi je pouk v šoli svoboden v pogledi na vero. Proti tomi pa je država Georgija vpelala verski pouk v svoje šole. Tomi zgledi je sledilo tüdi okrožje varaša Charleston v južnoj Karolini. V razpravi o tom zakoni je pravo poslanec Wimberly med drügim: „V Ameriki je zdaj 25 miljon dece, ki živejo brez verskoga pouka, med njimi pa so 4 miljone pravi pogani. Če bo šlo tak naprej, zavlada v Ameriki sčasom drüžabna, politična i gospodarska anarhija. Zato trbe veri nazaj dati njeno mesto.
Velikansko jabuko je pridelao nekši vučiteo na Erancoskom. „Petit Parisien“ poroča najmre, da je učiteo Culon (Küln) pridelao na svojem vrti jabuko, ki meri v premeri 42 cm i vaga 70 dek.
Automobilska nesreča. Na cesti proti Graci se je dogodila pred kratkim velka automobilska nesreča. V Gradec se je pelalo z automobilom 22 kmetov na kmečki shod. Pri Peggau so se ognoli osebnomi automobili, a tak nesrečno, da se je zgodila nesreča, pri šteroj sta zgübila dva kmeta živlenje, vsi drügi pa so dobili vekše ali menše rane.
Nesreča z ročnov granatov. Iz Kapošvara poročajo, da se je pripetila v tamkajšnjoj kasarni smrtna nesreča, ki je zahtevala smrt oficera Alojzija Balacza. Pri razlaganji, kak se nüca ročna granata, je ta predčasno počila i ga na mesti bujla.
Gda si slon privošči kraleski obed. V angleški varaš je prišeo cirkus s 30 letnim i jako bistroumnim slonom, šteromi so dali s kamelami vred streho v krčmi. Slon je meo že prle vsake féle mühe i zato si je njegov hlapec postlao včasi pred dverami, da bi se zogno kakšoj neprijetnosti. Proti jütri se je slon lepo odvezao, odpro dveri i stopao prek svojega čuvaja, ne da bi ga predramo. Gda pa je bio v dvori, je z lehkotov strgao drotnato mrežo na okni, kleti, v šteroj je bila bogata zaloga živeža. Zbirao neje. Vse njemi je spadnolo k teki. Spravo je pod streho celo peko krüha, nekaj falatov pogač, pol vreča mele, košaro sirovih krumplov, vrečico graha, štiri zelnate glave, venec lüka i nekelko kolačekov beloga i rženoga krüha. Mesa se neje dotekno. Pri vsoj toj velikoj pojedini neje potro nikše posodice i je previdno položo porcelanst pokrov s posode na tla. Gda ga je sledkar opazo hlapec, je glavo stisno v kot, ar se je sramüvao svoje lokomnosti.
Zborüvanje italjanske kat. mladine. V novembri se je vršilo zborüvanje italjanske katoličanske mladine. Zastopanih je bilo 5000 mladinskih krožkov. Namen kongresa je bio idejna poglobitev gibanja. Pečali so se pa tüdi z zvünanjim delom, kak zbiranje sredstev za misijone, zanemarjeno mladino itd.
Dež, gda sčes. To bi bilo lepo i hasnovito, ka ne, da bi mogeo človek napraviti, da bi šo dež, gda bi ga on potrebüvao. Neki Amerikanec je pravo, da to lehko napravi. Vlada njemi je dala 150 miljon dolarov pomoči. On je spüsto v zrak balone, napunjene s kisikom i vodikom, z elektrikov jih je vüžgao i za nekelko vör je istinsko začno dež iti. — L. 1899. se je na Francoskom vüžgao magazin za prah. Zrak se je jako pretreseo i četüdi je bilo vedro, se je naskori zaoblačilo i začno je iti dež. Vnogi so trdili, da so med vojnov štüki bili vzrok dežji. Pravijo, da vsigdar ide dež, če gori kaj velkoga. Nekši Amerikanec dela dež z nekših kemičnih sestavin. Prvo probo je napravo v Kaliforniji gde že štiri mesece neje bilo dežja. Tretji den je šo takši dež, da je bilo vse pod vodov. — Bog je pa, se zna, pravi gospod dežja.
Štatistika pijančüvanja. Predkratkim je izšla v Berlini štatistika o svetnom zavžitki alkohola. Svetovni rekord je dosegnola Bavarska, gde spijejo telko piva, da pride na vsako glavo 255 litrov. Nizozemska je z 207 litri na drügom mesti. V porabi opojnih pijač je na prvom mesti Nemčija. Največ vina popijejo v Franciji (4 miljarde litrov), v Nemčiji (350 miljon litrov) i najmenje v Angliji (75 miljon litrov. )
„Mladostni“ zakonski par. V Angliji je zdani 80 letni vdovec s 75 letnov dovicov.
Motorno kolo v slüžbi misijonov. P. Rimpli iz Afrike se iskreno zahvalüje grofici, vrhovnoj voditelici Drüžbe sv. Petra
Klavera za motorbicikli, šteroga njemi je podarila. Motorbicikli je za misijonara jako dober, ar so misijonske postaje jako oddaljene edna od drüge. Dajte mali dar, da se lehko küpi več takših. Darove sprejema Drüžba sv. P. Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva c. 3.
Čičerinov sin redovnik. Iz Moskve poročajo, da je Čičerinov sin z očetovim dovolenjom so v klošter i postane redovnik. (Čičerin je voditeo bolševikov. )
Najvekša lokomotiva na sveti. Na tovornom alomaši v ameriškom Nevarki je razstavlena lokomotiva, ki je najvekša na sveti. Vaga 265 ton i leži na 14 naredaj.
Črnci i papa. Letošnje leto se je vršo v New Yorki svetovni kongres čarnoga plemena. Zanimivo je, da so poslali s kongresa prvi pozdravni telegram sv. oči Piji XI.
Velka železniška nesreča v Indiji. Na žel. liniji Multarr — Lechore sta vküp vdarila dva vlaka. Dozdaj so našli 67 mrtvih. Ranjenih je do 100 ljüdi.
Prebivalstvo sveta. V zadnjih 50 letaj se je število prebivalstva v kulturnij deželaj jako spremenilo. Pred 50 leti je bila Francija s svojimi 38 milijoni prebivalcov najbole obljüdena dežela zapadne Europe; Nemčija je mela 37, Anglija 30 i severno ameriške Zedinjene države 36 miljon prebivalcov. Kak kaže najnovejša štatistika, ma zdaj Francija 39, Nemčija 64, Anglija 49 miljon prebivalcov. Prebivalstvo Zedinjenih držav pa je v tom časi naraslo na 110 miljon. Prebivalstvo celoga sveta se računa na 1800 miljonov, od šterih odpade na Europe 500, na Ažijo 900, na vso Ameriko 200, na Afriko 150 i na Australijo z otoki Tihoga morja na približno 7 miljonov.
Oroslani so ga raztrgali. Znani lovec i naravoslovec Watieville je s svojov hčerkov vküp na meji Afriške države Kongo lovio za muzej v Berni bele nosoroge. Napadnoli so ga oroslani i ga strahovito razmesarili. Po 30 vörnom trplenji je na ranaj vmro. Njegova hčerka je zdaj sama med domačini.
Nova najdišča demantov v Braziliji. Pariški list (Pöti Parizjen) poroča, da so v Braziliji odkrili nova najdišča demantov. Brez mašinov so najšli v 2 mesecaj za približno 2500 karatov demantov, ki so vredni več kak en miljon francoskih frankov.
Cestna tla iz gumija. V Bostoni so napravili zanimivo probo: tlakovanje cest z gumijom. Vnogi si obetajo od te novosti gledoč na čistost, trajnost i odpravo praha, velki hasek. Zdaj so že tlaküvali eden deo mosta. Na vöro ide prek te most do 1000 vozov.
Odprava dvorskoga vlaka. Zavolo šparanja so v Belgiji odpravili dvorski vlak. Odzdaj naprej se bodo salonski vagoni kralevske rodbine prikapčüvali k navadnim osebnim i brzim vlakom. Pohištvo dvornoga vlaka je bilo odano na javnoj licitaciji.
Irski kardinal Logue †. Predkratkim je vmro kard. Logue, ki je bio eden izmed štirih še živečih kardinalov, ki jih je imenüvao Leon XIII. Bio je jako prost, vse posle je zvršavao sam brez tajnika. Še malo pred smrtjov ga je nagovoro v njegovoj cerkvi nekši tihinec. Kardinal njemi je nato razkazao vse znamenitosti cerkve. Gda se je tihinec poslavlao, njemi je šteo dati primerno napitnino. Gda je kardinal to odklono, je tihinec proso, naj pove bar svoje ime, rekši: Gotovo ste zvonar? „0“, je nato odgovoro kardinal „večina me zove za staroga Miho, nešterni pa tüdi za kardinala Logue“.
300 ribičov vtonilo. Iz Stockholma poročajo, da je strašen viher pri Esbjergi vničo velko število ribiških ladij. Prek 306 ribičov je vtonilo.
Zamenjena nevesta. Čislo slepi invalid Nunuer v Graci je prišeo v roke brezvestnoj drüžbi svoje bivše gospodinje i njene prijatelice. Nunner je meo pred vojnov zbrano nevesto, štera pa se je med tem, gda njega ne bilo doma
4
NOVINE
4. januara 1925.
omožila. Te deklice pa ni mogeo pozabiti. To je ponücala njegova gospodinja. Pravila je, da pregovori njegovo bivšo nevesto, da se od svojega moža loči i vzeme njega. Nato je pripelala svojo prijatelico, ki je ločena od svojega moža. Ta je nato spravila od moža velko šumo penez rekši, da nüca peneze za ločitev zakona. S temi penezi sta obe ženski s svojimi prijateli dobro živeli. Zvün penez pa sta Nunneri pokrali tüdi vnogo perila, obleke itd.
Velka nstanova. Bogati tobačni fabrikant Duke v New Yorki je določo glavnico 8 miljonov za ustanovo za človekolübne namene. Prle je te bogataš že daö za dobrodelne namene 8 miljon 200 jezer funtov, ka znaša vse vküp v naših penezaj približno 5 miljard kron.
Ruski dragi kamni. Sovjetska Vlada je odala v Amsterdami za poldrügi miljon dragih kamnov. Te je zaplenila privatnim osebam i cerkvam.
Katoličan i labourist — plemič. Kral Jürij je podelo novoimenüvanomi guverneri O’ Grady plemstvo. O’ Grady je zaveden katoličanec i odličen član delavske stranke. Za vlade Mac Donalda je bio določen za poslanika Anglije pri sovjetskoj vladi v Moskvi, ka pa se zavolo padca delavske vlade neje vresničilo.
Taljanska ljüdska stranka za tisk. Pristaši ljüdske stranke so zbrali za glavno svoje glasilo 243. 053 lir.
Hitra švelja. V Parizi priredijo vsakše leto tekmo, štera švelja je najbole friška. Tak tüdi letos. Zmagala je 25 Ietna Marcela Guillon (Gijon), napravila je v par minotaj svileno večerno obleko brez rokavov. Dozdaj je mela na mesec 540 frankov, zdaj njoj je pa obečala tvrdka, gde je nastanjena, letno plačo 40 jezer frankov, na mesec teda 3333 frankov, po našem 12 jezer dinarov.
BrezposeInost na Češkom. Na könci augusta je bilo v Čehoslovaskoj republiki 78. 744 oseb brez posla; državno podporo je prejemalo 8491 oseb.
Umetno pridobivanje zlata. Pariški listi poročajo, da je newyorski profesor Shaldon način pridobivanja zlata iz živoga srebra tak zbolšao, da bi lehko v par mesecaj napravo zadosta zlata za plačilo vseh nemških reparacijskih stroškov.
V 15 sekundaj okoli sveta. 6. novembra so otvorili v New Yorki razstavo o brezdrotnom telefoneranji (telegraferanji). PoslaIi so literi S i O radiotelegrafično okoli zemle, edno v zahodnoj smeri, drügo v vzhodnoj. Prišli sta nazaj v približno istom časi, v 15 sekundaj, litera S za pol sekunde prle. Na jezere radovednežöv je čakalo na izid toga izrednoga tekmovanja.
Umetni biseri (džündži) iz premoga. Dva švicarskiva profesora kemije sta iznajšla novo sredstvo za napravo umetnih biserov. Poslüžüjeta se oglene raztopine. Takši biseri se ravno tak svetijo i majo isto barvo (farbo) kak naravni; več strokovnjakov se je zaman trüdilo, da bi razlikovali umetne bisere od naravnih. Novi način omogoča izdelavanje biserov v vsakoj velikosti, cena je pa približno stokrat menša kak pa pri naravnih biseraj.
Küga i lakota na Kaukazi. Iz Rige poročajo, da divja v Kaukazi poleg lakote še črna küga. Od lakote trpi pol dva miljona ljüdi. Na kügi je vmrlo samo v varaši Stavropoli prek 3000 ljüdi.
Prerok mrzlote. Ravnatel washingtonske vremenske opazovalnice pravi, da bota tüdi leti 925 i 1926 v vremenskom pogledi jako neugodni. Prihodnje poletje (leto) ne bo toplo, poletje 926 pa še menje. To pa zato, pravi on, ar se sunčne pege vnožijo i posledica njüvoga vnoženja bo mrzlota. Že letos je bilo vreme slabo, bližajoča se zima bo šče bole mrzla, leto 1926 pa bo naravnost grozno. Nasproti toj trditvi pa pravijo nemški modrijani, da se z vekšega ali menšega števila sunčnih peg ne da nikaj preroküvati. Še zdaj neje gotovo ali prinašajo, mrzloto ali vročino.
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg. 	pšenice	400	Din.,
,, 	žita	300	,,
,, 	ovsa	300	„
,, 	kukorice	180	„
2. Živina: govenska: 	teloci: 	svinje
v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25 — 29 D. 28—32 D. v Ljubljani „ 10—13 D. 15 — 17 D. 15—20 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70—100 D.
Zagrebečka borza
dne 2. januara 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar	K	258. —
Austrijska krona, 100 K	K	—. 36
Čeho-Slov. krona, 1 K	K	8. 	—
20 kronski zlat	K	1075. —
Francoski frank, 1 frank	K	14. —
Madjar. K 100 (nova em. )	K	—. 36
Švic. fran., 1 fr. 	K	51. —
Talijanske lire, 1 lira	K	11. —
Zürich:
Dinar, 100 Din	Šv. 	frcs	7. 	80
Srečno i veselo novo leto želem
vsem svojim odjemalcom MATIJA KANIČ trg. meš. blaga Črenšovci.
vsem svojim zidarskim pomočnikom i delavcom pa svojim gostom
ČURIČ MATJAŠ,
zid. majster i gostilničar, Žižki.
vsem zadružnikom i vlagatelom Hranilnica i posojilnica Črenšovci.
vsem svojim küpcom Žagar Matija, trg. z manufakturov Črenšovci.
vsem obiskovalcom KOCET IVAN, trg. z meš. blagom Črenšovci.
vsem svojim gostom
BAUER SAMUEL,
gostilničar Črensovci
vsem svojim naročnikom Sarjaš Andraš, sabolski majster Črensovci.
vsem svojim pivcom
POLAK FRANCIŠKA,
gostilničarka
Črensovci.
vsem svojim küpcom i naročnikom Žerdin Martin, trg. i mizarski majster Žižki.
vsem obiskovalcom gostilne ŠKOBERNE KATA gostilničarka Črensovci.
Pošta.
Š. Balažic. Piljenice. Dobili 30 Din, Hvala, vse je plačano. Peter Dominko Chicago. Dobili 117 Din kak naročnino za leto 1924. Ar ste nam poslali lani več, zato je za letos zadosta ta naročnina.
MALI OGLASI
Sreča. Odajo se posestva v Apačkoj dolini, mala i velka po fal ceni. Pozvedi se pri Štefan Toplak-i v Drobtinci, p. Apače.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago I11:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago I11. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepom drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1924:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Štefan Ros, tajnik Mihael Gjörek, podtajnik Jožef Čurič, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Štefan Kavaš, nadzorni predsednik Matjaš Zver, račune-voditeli Štefan Ritlop i Pavel Tkalec, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.