Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Šfev. 145. V Liomiani, v ponedeljek, dne 28. junija m Lelo XLVDI, pSLOVENEC« velja M PoiH u m stnc.1 Jogo« ^■UTlJa tat v Ljubljani: IHMO leto naprej. K 180-- " 50I ^ K « „ 80-. ■a oetrt leta „ . » „ 45-— Baenmesee m,.„ Ww fafMzamstvo oeloletno K24IK bb Sobotna izdaja: b Baoelo leto K 30-— totaoMnatm. „ 35- Enustolpna petltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat ... po K 4'5< aradnl razglasi, poslana Itd.....po S 8-— Pri večjem naročila popust Najmanjši oglas 59/9mm K10, Izhaja vsak dan lzvzemšl po-nedeljek In dan po praznika, ob 5. url zjutraj. __„ Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejomajo. Dredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi nI. S. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 25.511, bosn.-hero, 7563. Drugi dan v ' 'ubljani. . _ Slovesno frobentanje fanfar, umetniško dovršeno izvajano od trobentačev kraljevske garde, je včeraj naznanjevalo nepregledni množici naroda, ki je čakala v mestnih ulicah, da se bliža kraljevič. Slavnostna, veličastna je bila včerajšnja Krstnikova nedelja, katera ostane Ljubljančanom gotovo v neizbrisnem spominu, kakor jim ostane tudi Krstnikova sobota, na katero je prvič Ljubljana sprejela v svoji sredi svojega prvega narodnega vladarja. Kraljevič je obiskal včeraj dopoldne stolnico, protestantovsko cerkev, deželni dvorec in univerzo, obrtno šolo in muzej. Narod se je zbiral po ulicah in cestah in trgih, po katerih je vedel, da se bo peljal prestolonaslednik. In z navdušenjem, katerega ni moči popisati, je narod pozdravljal regenta povsod, prav povsod so sprem-Ijevali zvoke fanfar navdušeni pozdravi vladarju. Slavlje se je vršilo tako-le- Malo preH n od) IcsVc,,- č iz vladne palače V stafoaa* <'j}.sti.f|;.■ -, -,;CQ iV. Nikolaja, ! 'V iu •'.omohilcvi ' • '<■ ,:d?la >■.. ».* tj ..... ua celu. Po- le£ kraljeviča je sedel v avtomobilu deželni predsednik dr, Brejc. V drugem avtomobilu se je vozil ministrski predsednik dr, Vesnič, nakar so sledili avtomobili z ostalimi ministri in dvornim spremstvom. Med spremstvom kraljeviča smo opazili tudi ministra saobračaja dr. Korošca, poverjenika Remca in Verstovška, generala Maistra in druge. Med potjo v stolnico je kraljeviča po vseh ulicah navdušeno pozdravljal narod. Kraljevič se je za ovacije prijazno zahvaljeval. Ko je sprevod prišel pred stolnico, so zadonele fanfare, avtomobil z regentom se je ustavil, nakar je regent med viharnim vzklikanjem neštete-la stopil h glavnim vratom, kjer čakoval prevzvišeni dr, Ant. Bon. polnem ornatu na čelu stolne du-ho W5ne. • DRAVNI GOVOR LJUBLJANSKEGA ŠKOFA. ?r< 'zvišeni vladika in naš prvobori-; i j. ujedinjenje naroda SHS, dr. Anton B. Jeglič jc nagovoril pred cerkvenimi vrati kraljeviča sledeče; Visočanstvo! Na vratima naše stolne crkve Vaše Visočanstvo srdač.j pozdravljam u ime svojo, u ime našeg patriotičnog svečenstva i u ime za našu novu kraljevimi oduševljenog naroda. Izrazujoč Vašemu Visočanstvu i Vašoj kraljevoj kuči potpuno odanost i vjernost, se vsi raduje-mo, što če Vaše Visočanstvo prisustvovati svetoj misi. Prikazuču ju Svevišnjem za našu kra-Ijevu kuču, za Vaše Visočanstvo i za blagor naše lijepe, mlade kraljevine, neka dobri Bog narod i predstavnike tako vodi, da se može na temelju strahu božjega i potpune pravednosti tako razvija", kao što je treba za dobrobit vremenitu i vječnu svega naroda. Vaše Visočanstvo blagoslo-vio Bog! Kraljevič Aleksander sc je za škofov nagovor zahvalil s poklonom, nakar jc stopil v cerkev in šel med špalirjem bogo-slovcev do glavnega oltarja, pred katerim je bil prirejen za regenta poseben sedež. Obenem so šli v cerkev ministri, generali in drugo spremstvo. Službi božji so prisostvovali zastopniki raznih vojaških in civilnih oblasti, svetniki trgovske in obrtniške zbornice, ljubljanski občinski svetniki in mnogobrojno odlično občinst' . Knezoškof dr. Jeglič je daroval tiho sv. mašo, med katero jc prepeval pevski, zbor slovenske cerkvene pesmi. Po sveti maši se je odpel »Te Deum« in himna ;>Bože pravde«. Po dovršeni službi božii je Kraljevič Aleksandf Iz cerkve, stopil v avtomobil i vozil s svojim spremstvom počasi r »urnimi ovacijami občinstva izpred i po Stritarjevi ulici, Prešernovi u' . m 4 cesti in Gosposvetski cesti ske cerkve, pred katero ga jf kal oslavni svečenik A. Obradr k • , ln m ornatu, ki jc pozdravil kre -vič . V imenu ,.van(.'cljsk občine je pozdravil njen 'mat. ob .nski svetovalec pl. Trnkoczy krafr.vič? deksandra z besedami: »Df.brod;.:!•: v ašo cerkev!«, nakar se je k ,.sv ■ Alc sander uljudno zahvalil. V ce- jf. pozdravil kraljeviča Aleksandra 1 ! Iti. .ja svečenik Obrado-vič s sir ečij vorom: PODaAVNI jOVOR STEV ANA A. -3RAD0VIČA. B1 ■■>: ven grjadi vo imja gospodnjc! 1 ^tlije dane proživljuje naš narod ,'••*•. uj Sloveniji, kada kulturno središte i. brače Slovenaca, bela Ljubljana,.prvi l'' dočekuje onoga, koji dolazi u ime Go-ojjodnje, da nam navesti novu blagovest: da smo od sada svoji, svi jedno, da smo slobodni i ujedinjeni in da nam to blago, teškom mukom zasluženo, više niko od-uzeti ne može. Slobodan i ujedinjen narod naš dočekuje vesela srca Miljenika svoga, junač-kog sina mudrog in neustrašivog našeg vladara i Kralja Petra Prvog, dočekuje svoju Nadu, oreolom slave, časti i ugleda ovenčanoga Naslednika Prestola i Regenta Aleksandra, Dobro nam došao pobedniče mili, za-točniče slobode, propovedniče jedinstva i bratstva, blagovesniče pra, ,1e i jedna-kosti! Prinesimo tople molitve Bogu, da se pod Tvojom mudrom vladavinom naša velika Otadžbina učvrsti, da nam Otadžbina cveta i napreduje, da ceo narod bude src-čan i zadovoljan, da može svu svoju snagu posvetiti mirnom kulturnem radu. Iz dubine duše i blagodarna srca u vernosti i odanosti kličemo: Da živi Njegovo Kraljevsko Veličanstvo naš kralj Petar Prvi! Da živi Vaše Kraljevsko Visočanstvo Naslednik Prestola i Regent Aleksander! Da živi slavni Kravljevski Dom Karagjorgjeviča! Po nagovoru je opravil kratko pravoslavno blagodarenje, med katerim je dal svečenik poljubiti kraljeviču sv. križ. Kraljevič je izstopil iz cerkve burno pozdravljen od občinstva, katerega je bilo vse polno na Gosposvetski cesti. Medtem, ko je kraljevič sedel žc v avtomobilu, ga je še izpred cerkve blagoslovil svečenik s križem. Ves sprevod ie nato krenil nazaj po Gosposvetski cesti, Dunajski cesti, Šelen-burgovi ulici na Kongresni trg. Kraljeviča so prav povsod burno pozdravljali. Ko je sprevod krenil na Kongresni trg, je zaplapolalo morje trobojnih zastavic. Na trgu so bile zbrane vse ljubljanske šole,- ljudske, srednje in visoke. Ogromna množica je burno pozdravljala kraljeviča Aleksandra in njegovo spremstvo. Pred dvorcem je kraljevič izstopil. Pozdravil ga je tam predsednik likvidacijske komisije gosp. dr. Grcgorič. Med špalirjem akademikov je odšel kraljevič Aleksander nato v dvorec, kjer sc je pojavil na balkonu v spremstvu profesorjev vseučilišča med viharnimi ovacijami mno-; žice. NAGOVOR REKTORJA DR. PLEMLJA. M! Vašemu Visočanstvu izrekam v imenu svojih kolegov in v svojem iskreno zahva-0 za čast, ki jo je izkazalo s svojim po-.etorn mlade; naše univerze. Vaše Visočanstvo je s svetlim svojim potrdilom ustanovitve jugoslovanske univerze v Ljubljani svečano izrazilo to, o čemer je uverjen ves narod: o kulturni višini tukajšnjega prebivalstva, o njega vdanosti naši junaški dinastiji, njega ljubezni do mile naše domovine. Prebivalstvo našega lepega mesta in vseh krajev toliko stoletja tlačene Slovenije je razumelo, da jc to darilo najsijaj-nejši uspeh po dolgih mukah pridobljene svobode, ki mu jo je priboril v zvezi z našimi velikimi zavezniki svojih pradedov vredni rod junakov na Kosovem polju pod slavnim vodstvom našega kralja spasitelja in njega dinastije; prebivalstvo je razumelo, da mu zaščiti ta kulturni zavod, posvečen mladeži iz vseh delov naše velike države, najboljšo udejstvitev ujedinjenja, ki je po njem tako hrepenelo in katero je spočetka videlo izvršeno samo po svojih sinovih legionarjih. Mi pa, univerzitetni profesorji, imamo trojico svetih dolžnosti; da preskrbimo t'svojim učencem temeljito znanstveno izobrazbo, ki naj jih usposobi za mednarodno tekmo, da sami gojimo globoke znanstvene študije, ki naj nam ohranijo naša imena po svetu in pospeše priznanje jugoslovanskega naroda kot enakopravno kulturnega, da vdahnemo svoji mladeži hvaležnost do svoje dinastije, idealno razumevanje jugoslovanske ideje in požrtvovalnost za domovino. Nadejamo se pa, da bomo lažje izpolnjevali te težke dolžnosti, ker nam je Vaše Visočanstvo ne samo podalo univerzo, ampak tudi moderni štatut s popolno avtonomijo in popolno svobodo pouka. Izrekam Vašemu Visočanstvu še posebno hvaležnost našo za ta dragoceni biser in obljubljam, da se ga hočemo izkazati vredne in pa tudi z vso odločnostjo vedno si prizadevati, da se mu brez madeža ohrani njegova sveta nam čistost. Razume se, da imamo še na vseh krajih obilico težkoč, zlasti radi prostorov, utemeljenih deloma v današnjih izrednih razmerah, a v svesti smo si, da bo Vaše Visočanstvo blagoizvolilo podpirati nas, da bomo lahko čimprej vršili v celem obsegu svoje za narod prevažne posle pod lastno streho. Ponavljajoč svojo iskreno zahvalo za ustanovitev univerze ter za svetli poset, zaključujem svoje besede z veselim klicem: Živio kralj Peter, živio regent Ale-kasnder! ODGOVOR REGENTA, Iskreno sam dirnut pozdravima, koje mi podnose predstavnici prosvete u ime svoje i u ime omladine, budučnostj naše. Sloboda, koju smo tako skupim žrtvama izvojevali a koja danas ozarava i visoke planine i pitome doline lepe slovenačke zemlje, ne znači još potpuno oslobodjenje naroda, ako se vojničkome i političkome delu našem ne pridruži i prosveta. Vaše reči, gospodine rektore, koje ste mi u 'ime predstavnika prosvete izrekli i oduševljc-nje, kojim se omladina pridružila Vašemu pozdravu, dovoljnu su jamstvo, da sa po-uzdanjem možemo dogledati buduče dane sjajnog razvoja naše kulture, uskračenog nam u prošlosti, koja jc bila tako surova prema našem plemenu. U velikoj svetskoj kulturnoj utakmici ne može izostati narod, kojega umni predstavnici tako sve-srdno pojimaju svoju dužnost prosvečiva-nja a oml, 'i ■ . tako oduševljeno prihvata nauk ljub.; prema domovini. Da živi om^di 1 ičnost naša! rektor predstavil regentu pr' Ijanskega vseučilišča, kate- re prisrčno nagovarjal ter iz- pr - 1 sameznih zadevah ljublian-sl šča. AKADEMIKI PRI REGENTU. Regentu se predstavi nato deputacija akademikov, v kateri so bili bogoslovec Koretič, medicinec Debelak Guido, jurist Gaberšek, filozof Rape in tehnik Debelak, V imenu akademskega sveta je govoril tehnik Debelak sledeči govor: Vaše kraljevsko Visočanstvo! Akademska omladina jugoslovanske univerze v Ljubljani pozdravlja z navdušenjem v svoji sredi prvoboritelja narodnega iedinstva in ustanovitelja naše univerze, Omladina, ki je vedno prednačila v borbi za" osvobojenie, bo tudi v bodoče zastavila vse svoje sile, da zavzame naš narod odlično mesto med narodi kulturnega sveta. Da pa zamoremo izpolniti veliko nalogo, ki nas čaka tako kakor pričakuje od nas naš narod, prosimo Vaše Visočanstvo blagohotne naklonjenosti. Prepričani smo. da nam Vaše Visočanstvo pripomore do prostorov, ki jih nujno rabimo, do imenovanja naših profesorjev in do gmotnih sredstev potrebnih za uspešen razvoj središča naše prosvete, iz katerega bo narod črpal svojo srečo in ta srečna bodočnost našega naroda bo večna spomenplošča kulturnega dela Vašega Visočanstva. Mi akademik mo: Dobrodošel med osvoboj a • > dom. Živel naš jugoslovanski kr Živel regent Aleksander! Živ( ■ ujedinjena večna Jugoslavija! Medtem je šolska mladin; ;!p -.-i trgu vse tri himne, »Bože pr . r . Naprej zastava slave« in »Lepa o" vina«. Ko je stopil regent z pi-balkona, nj hotelo biti ovacij je bila zbrana naša inladež: na up in ša nada. Z zastavicami so mahfii ■ grla so z navdušenjem, ki se mu.,. 1. veti, pozdravljala narodnega našega vladarja. Kraljevič jc nato odšel z vsem spremstvom iz dvorca peš po Kongresnem trgu, Wolfovi ulici pred Prešernov spomenik. Ko je stopil na trg, so ga začele deklice in gospodične obsipati s cvetjem, skupina belooblečenih deklic je šla pred njim in posipala cesto s cvetjem, z okenj hiš, mimo katerih je šel kraljevič Aleksander s spremstvom, pa je naravnost deževalo cvetja. Ko je dospel vladar na Marijin trg, ki je bil nabasano poln občinstva, je medj viharnimi dolgotrajnimi ovacijami in do-^ nebesnim vzklikanjem položil srebrn vel nec pred spomenik velikega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Doi solz so vladarja ganile prisrčne ovacije naroda, PRED MAGISTRATOM. Izpred Prešernovega spomenika se jc reglonasled-niku učiteljski z^or. Kraljevič se je s nosa-meznimi gospodi zelo prijazno razgovarjal. Nato je odšel med špalirjem gojencev in gojenk v strojni oddelek, kjer so stali učenci pri strojih, ki so bili v teku, in tako s praktičnimi zgledi kazali izdelovanje raznih strojnih delov. Prestolonaslednik je posamezne gojence izpraševal o pomena in načinu izdelovanja raznih predmetov, se živahno zanimal za vporabo posameznih strojev, pohvalil posamezne gojence ter nekaterim tudi podal roko. Strojna dvorana je tudi pri ostalem spremstvu zbudila mnogo zanimanja. Nato si je ogledal razstavljena slikarska in kiparska dela obrtne šole, ki so zbudila mftogo odobravanja in pohvale med visokimi gosti. Regent se je zlasti živahno zanimal tudi za ta dela ter se izrazil o njih zelo pohvalno, Zlasti mnogo pozornosti je posvetil prestolonaslednik posameznim kiparskim delom, lČast m ie pokloniti se Vašemu kraljevskemu V.iočanstvu imenom zavoda, kateremu r.iče tujem Li zahvaliti se kar najudaneje na odlikovanju, ki s'.e ga blagovolili izkazali našemu muzeju s svojim pose f-om.« Kraljevič Aleksander se je '.jubeznivo zahvalil, podal roko gospodu ravnatelju in teda) _e te začel pcliod po dvoranah. Kraljevič sc je zanimal živo za izkopanine in občudoval in natančno pregiedav- 1 svetov-'.oznano situlo iz Vrč, posebno pozornost kraljeviča so vzbujali rimski izdelki iz brona in stekla, osobito je občudoval krasno pisano skledo iz stekla nekako iz dobe Kristove. Dalje izkopanine iz starosloven-skih grobov. Na vprašanje daželnega prH-sednika dr. Brejca je pojasni! g. ravnatelj, da je te stvari sam izkopal nekje v ljubljanski okolici. V sobi, kjer je razstavljeno orožje, je bila pripravljena spominska knjiga in na prošnjo gospoda ravnatelja dr. Mantuanija se je kraljevič podpisal. Kraljevič si je potem ogledal tudi podrobneje narodne, noše in cerkvene vezenine. ' Poslovil se je zelo ljubeznivo in pristavil: »Muzej je jako lep in vrlo bogat, pri-*šel bom itak zooet in si bom muzej ogledal natančno.« Ko se je kraljevič zopet prikazal v vesiibulu, so zaorili Živio!-klici; prestolonaslednik se je nato še enkrat zelo ljubeznivo poslovil in stopil v avtomobil. Fanfare zatrobenlajo in kraljevič se je odpeljal v palačo deželne vlade. SPREJEM DEPUTACU. Včeraj popoldne je regent prestolonaslednik sprejemal v reprezentačnih prostorih deželno vladne palače deputacije raznih uradov in združenj, ki so vse imele toplo željo, pokloniti se svojemu vladarju, ki si je v teh kratkih urah tukajšnjega bivanja pridobil vsa srca. Korporativno so se mu poklonili vsi člani narodnega predstavništva, deputacije duuovništva, nadalje ieputaciie državnega in zasebnega urad-ništva, okrožnih županov, političnih društev, narodno-obrambnih društev, organi- Resienf msd narodom. Popoldne ob polpetih, po sprejemu deputacij, se je prestolonaslednik peljal v spremstvu predsednika deželne vlade v avtomobilu k ljudski veselici na Kozlerje-vem vrtu, nekdaj najbolj priljubljeno zabavišče Ljubljančanov. Za njim so se vozili v avtomobilih ministrski predsednik dr. Vesnič, ministri dr. Korošec, dr. Kukovec, dr. Krizman, vojni minister Draža Jova-novič in drugi člani regentove suite. Kozlerjev vrt je nndil pestro in krasno sliko: Umetniško izvršeno vhodišče po načrtu univ. prof. Vurnika ob koncu dolgega drevoreda okusno napravljen paviljon za regenta in na obeh straneh drevoreda po več stolpov, vse v enotnem slogu. Na obeh straneh drevoreda je tvorilo špalir naše ženstvo v narodnih nošah. Prostrani vrt je bil poln množice, ki se je deloma krepčala v zato prirejenih ličnih paviljonih in šotorih in v slavnostnem razpoloženju pričakovala regentovega prihoda. Ko je dospel regent, so zaorili urnebesni vzkliki: živio regent Aleksander! Ob vhodu ga je z navdušenimi vzkliki nozdravila skupina poslancev. Ko je regent izstopil, mu je v imenu društva jugoslovanskih novinarjev poklonila mala hčerka časnikarja g. F Vo-deba krasen šopek in ra 30 fotografičnih posnetkov sobotnega slavnostnega sprejema. Regent je obo