157. Številka.
Današnja številka velja 2 kroni.
V Ljubljani, v nedeljo 17. julija I9Z1.
L1U. Isto
tohaji v**k dan popoldne, Imormil nedeljo So prasalke.
H}1™8*! 8 Pastor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K. Od 30 m/m višine dalje kupčijski In uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—* Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratjv naj se priloži znamka za odgovor.
IJpravnUtvo „Slov. Naroda" in „Narodna Tiskara*«' nllca it 5, pritlično. — Telefon št 304.
linatlova
vaUi
„Slovenski Narod1 ¥ Jugoslaviji:
cdoletno naprej plačan . K 300"— polletno ........ 150'—
3 mesečno......., 75'—
1     - ........25—
v Ljubljani la po posti i V Inozemstvo:
celoletno......K 48d*—
polletno ........   „240 —
3 mesečno .  .  , .  .  .  If 120-—
..........40 —
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki uai pošijeio v prvič naročnino  vedno po nakaznici.
Na samo pismena naročila bres DOSlatve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Slov. Naroda11 Knaflova nllca it 5, I. nadstropje
Telefon šlev. 34.
Dopis« sprejema le podpisana in zadostno frankovane. Rokopisov nu vrača. ~*y&
Posamezna StsviSSta vs!ia T20 K
Poštnina plačana v goilotfirti.
Hi po nsšem s!
Italijanski hipernacionalisti ima* Jo zopet veselje do političnih orgij. Z velikanskimi gestami nastopajo In s šumnimi besedami branijo ita= lijanstvo tam, kjer izziva. Zaman so pametne besede grofa Sforze. brez efekta so pogledi na propadaš joči Trst in mrtvo Reko, laški nacionalistični vpijati postavljajo vse politiko, vsa pravila gospodarskega življenja na glavo, ker tako hoče njih nepojmljiva in brezvsebinska misel o grandezzi Italije.
Prav, gospodje, tam preko! Na* dalj u j te s svojim delom in prepre* čite sporazum dveh narodov, ki sc ga hoteli modri državniki stvoriti y Rapallu. Še večjo prošnjo imamo do Vas, da naravnost in odločno stopnjujete svoj politični salto mortale, da bo končno uničena tud! rapallska pogodba sama. Ni po na* šem okusu ta pogodba in zato hva= la Vam, Če jo zrušite!
Usodepolno se motite. Naša država vstaja k moči in vstrajno in neodoljivo napreduje njena notra* nja krepitev. Čisto vse eno, Če je v naši sredi Radič, čisto vse eno, če delujejo med nami tudi drugi, na katere računate vi. Naša mlada moč vstaja in poglejte našo voj* sko in razumeli boste, da smo mir^ ni tudi tedaj, kadar poslušamo vaše kričanje.
Toda, gospodje tam preko, ki se kljub svoji patentirani figariji radi ponašate s slavno zgodovino starih Rimljanov, ali pa ste tudi premi* slili, kake posledice prinese unice* nje rapallske pogodbe? Vendar ni vaš političen fanatizem tako velik, da mislite, da bomo mi zrušili ra* pallsko pogodbo zato, da si stvoriš
mo novo ali celo še nesrečne}so? Vendar si ne domišljate, da borne pogazili to, kar smo z žrtvami in s stisnjenimi zobmi stvorili, da se odrečemo novim tisočem naših 1 ju= di, da ugasimo veš pohlep z novi* mi gospodarskimi koncesijami sebi v škodo.
Ne, gospodje, tako nespametni nismo, in če bomo zrušili sedanje rapallsko pogodbo, potem storimo to samo zato, da nikdar in nikoli več ne žrtvujemo toliko ljudi, da nikdar in nikoli več ne oškodujemo svojih interesov.
Naš položaj je danes bistvene drugi, kakor je bil 11. novembra 1 1920. Danes imamo ustavo, danes imamo hrbtenico, ki daje vsemu narodu močno in silno življenje L. 1920 smo še bili v krizi notranje? ga življenja, danes stopamo iz nje z mogočnim korakom. Zato pa pre* soj amo danes položaj tudi vse dru: gače, ker mi danes rapallske pogod--be niti ne potrebujemo več.
Zato le na plan, vi junaki zasede, in zrušite to, kar proklinja 60C tisoč naših ljudi! Zvesto in odločne vam bomo pomagali, ker zarja naše moči ostaja!
Rapallska pogodba je do viška napeta struna. Napnite jo še malo da poči! Ne bojimo se, če ne zapoie daleč pretrgana struna nobenih sladkih melodij; z lahkoto prenese? mo tudi resne in življenja izbijajo? če akorde.
Trda so naša srca, jeklene na? še mišice; ko razbijate rapallske pogodbo, okusite oboje. Zelo radi vam bomo ustregli, ker zavedamo se dobro, da rapallska pogodba ni po našem okusu.
Haloge Sokslstoa.
'(Govor staroste dr. Ravniharja na  glavni skupščini Jug. Sokol. Saveza
v Osijeku.)
Vzgajati narod s ciljem, da bo? di ta narod čvrst in zdrav po duhu in telesu, da bodi, dasi mal po šte? vilu, po svojih duševnih vrlinah in po svoji fizični odpornosti velik to je naloga. Sokolstva- Zato je ls naravno, ako iščemo stikov z vsem: činitelji, ki imajo pred seboj sličen cilj, to je na eni strani naša vojska
na drugi strani šola. Vojska stremi za tem, da poviša brambno silo nas rodovo. Svrha ji je, da očuva naše granice neupravičenega napada, na? ših pokrajin lakomnega sovražni* ka, da brani integriteto domovine, da daje državi v mednarodnem svetu ves rešpekt, ki ji gre. Stari rek: »Si vis pacem, para bellum!«
ostane toliko časa resničen in v ves ljavi, dokler se človeštvo ne otrese svojih človeških slabosti. Dobra ar? mada je še vedno najboljša zasloni? ba diplomacij. Kaj nam pomaga šc tako dobra diplomacija, ako pa ni? ma svojega hrbta zavarovanega z narodom, ki kakor granitna skala podpira njene besede! Dobra ar* mada je izraz sile narodove na zunaj.
A Sokolstvo ne namerava nič manj, kakor da usposobi narod za eksistenco borbo med narodi. Zato stojimo tako blizu armadi, naši narodni armadi, tej oboroženi or* ganizaciji našega naroda samega S svojo harmonično vzgojo telesa in duha je sokolska vzgoja najbolj? ša priprava ne samo za vstop v ar* mado, ampak za brambno sposob? nost narodovo sploh. Zategadelj smo mnenja, da morata med So* kolstvom na eni in armado na dru? gi strani vladati vzajemnost in medsebojna podpora. Kakor ie So? kolstvo ponosno, da se armada po? shižuje njegovega vadbenega siste? ma ter je s temi izrekla, da hoče biti z nami v najožjem stiku, še bolj ponosno je, da je c'obilo svojo opo= ro v armadi, ki je ovenčana s sijaj* nimi tradicijami kakor malokaten* armada na svetu. Stik z armado ne pomenja militariziranja Sokolstva, amnak prej, če se smemo tako iz* raziti, sokoliziranj e armade. (Dol* gorrajno ploskanje.)
V pravilnem umevanju sokol? ske misli ter njenega pomena za procvit države je tudi naučna upra? va, ministrstvo prosvete, uprav iz državnih interesov priznala Sokol? stvo kot prevažno kulturno institu? cijo, ki zasluži vsega priznanja in podpore.
Kdor pravilno pojmuje jugo? slovensko državno misel, ne najde razlike med državno idejo in nacio; nalno idejo. Obe ideji sta popolno? ma skladni. Naravno je, da se uprav naši državniki opirajo na Sokolstvo, ki je vedno bilo in bo nositelj nacionalne misli. Zato pa ima tudi država, ki sprejme nacio? nalno misel, to je idejo svobodne* ga ujedinjenoga naroda na demo* kratski, socialno pravični podlagi, v Sokolstvu svoje brezpogojne pri? padnike in branitelje.
Moder državnik, da si more zgraditi mogočno državno stavbo,
da si more vzgojiti fizično in du? ševno zdrave državljane, sposobno za zdravo konkurenco s sosednimi državami, začenja s svojo vzgojo pri poedincu. Prav isto hoče Sokola stvo, samo da namesto pojma »dr? žava« stavlja pojem »narod«. Kei se pa danes za nas ta pojma krije* ta, je delo za narod hkratu delo za državo. Sokoli hočemo, da je vsak poedinec jakega telesa, zdrav? du? še, pa odločne in jeklene volje. Na? rod takih poedincev je nepremag? ljiv, narod takih poedincev stoji na kulturnem višku, bo socialne pravičen, bo dober gospodar. Tak narod je zmožen, da premika gor ' ako so mu na poti, in da prekorači brezdna, ako ga ločijo od cilja. Ustvariti hočemo narod junakov, ki ve, kaj hoče in ki to, kar hoče. tudi doseže.
V tem je svrha dela sokolske? ga, namenjenega vsemu narodu: s telesno in duševno vzgojo dati naj? višjo stopinjo popolnosti vsakemu poedincu naroda, da ga usposobi? mo za službo temu narodu; služiti narodu od zorne mladosti do visoke starosti, pripravljen biti, ako treba za žrtvovanje samega sebe na ol? tarju domovine, to je bistvo misli sokolske. V nacionalni državi mo* ra ta misel biti istovetna z državne mislijo.
To je edina politika, ki jo sme gojiti Sokolstvo. Sokol si lahko pri; padnik te ali one stranke, seveda stranke, koje program ali delova? nje ni v navskrižju s temeljno mi* slij o sokolsko. Kakor hitro se od? daljiš cd te misli, nisi več Sokol Prav zategadelj se Sokolstvo ne vtika v politiko strank, zakaj So? kolstvo ima svojo politiko; njen program, čeprav enostaven, je šir? ši in s tem višji od programa vsake politične stranke.
Logična posledica temu je, da se Sokolstvu ni pečati z nam na? sprotnimi telovadnimi organizaci? jami. Imam v mislih, da sc me ne bo napačno umelo, takozvane or? lovske telovadne organizacije, ki so politične strankarske organizacij je. Ako bi sc Sokoli spuščali z nji? mi v prerekanje, tekmovanje ali celo boj, bi s tem lc pripoznali, da so te organizacije nam sporedne, po delu in načelu nam sorodne. To ravno negiramo. Ne sme nas mo* titi, ako nosijo nam sličen kroj, ki
so ga posneli po našem, ako prire? jajo javne nastope in telovadbe, k1 imajo na videz nekaj sličnosti z našimi nastopi. Odkar stojim v jav? nem življenju, je moja maksima, ne zmerjati in psovati in rudi ne zasmehovati nasprotnika, ne sc iz= črpavatj z negativnim delom, am« pak s pozitivnim delom- udejstvo? vati svoj program. (*im intenziv* ne j še bo tvoje delo, čim vstrajnei« Se in doslednejše, toliko višje boš stal nad svojim nasprotnikom, in tvoja zrnata bo plemenita, kot taka od vseh pripoznana: nehote ti bodo sledili tudi oni, ki so doslej omahovali in oklevali, na katero stran bi stopili, rudi oni, ki so bili zavedeni v nam nasprotne organi; zacije. Zato še enkrat: ne napadati teh organizacij! Napad, pa bodisi upravičen ali neupravičen, le pre* rad rodi odpor, podžge nasprotni« k a, da se tem bolj oklene svojih, če tudi krivih načel. Naše delo hr> di koncentrirano krog naših telo* vadnic, krog naših delavnic, in bo= dite prepričani, da ostane zmagovi. to nad vsemi drugimi.
Ako pa je država priznala So? kolstvo kot državnim interesom služečo institucijo, ako nam iz te? ga razloga nudi moralno in gmotno podporo, tedaj bi bilo povsem na« pačno, ako bi se Sokolstvo, kakor pod nekako vladno protekcijo, mirno hotelo solnčiti v tej protek* ciji ter se udajalo brezdelju, me* neČ, saj bo vlada skrbela za nas Sokolska misel in Sokolstvo ne po^ trebujeta nobene protekcije. (Dol* gotrajno ploskanje.) To smo pdka* zali v preteklosti, ko smo ne samo brez vsake protekcije, ampak jfjii'7, vsem sovražnostim raznih bivših vlad rasti i in se krepili. Naspr^t* no, Sokolstvo jo dolžno samemu sebi, da upraviči zaupanje, ki se mu daje od zgoraj. Naše delo m,ora biti odslej še intenzivnejše od do* sedanjega, mora biti Širše in pjož* ne j še po svoji organizaciji, irjora biti globlje po svojem notranjem delu. 7 „
Temu delu se moramo tem boljj posvetiti, ker je po prevratu z osvobojen jem našega naroda, po* stalo mnogo svobodnih naših latentnih sil. Nad polovico te sile je bila prej vezana v borbi proti so* vražnikom naše nacionalne rajsJi^ koje nositelj je bilo ravno Sokol*1
Miss Kendal v Londonu je predavala, kakšno ne bodi dekle* Zahteva, naj se angleško žensrvo vrne k starim strogim Šegam in običajem iz dobe kraljice Viktorije. »V mojem   času«,   je rekla miss Kendal, >so bila dekleta ponosna, če so mogla kazati   snežno bel vrat;   danes pa se puste dekleta po vetni in solncu   zarjaveti ali pocrniti, še več: pušijo, nosijo nedostojno kratka krila itd-«   Ker se v Londonu, kakor v Parizu ah* na Dunaju, občinstvo takoj zanima za tako trditev ter nanjo odgovarja, se je vnela po časopisih živahna debata o vprašanju, kakošno naj bo moderno dekle. London se je razcepil v dva tabora, eden je za nazore stare miss Kendal ter obsoja vedenje, obleko in zunanjost današnjih   deklet   druga   stranka pa jih brani.   Mr. Mc Evoy piše,   da se mu zdi zarjavelo dekle lepo. V dobi kraljice Viktorije in v mladosti   miss Kendal   so bila dekleta drobcena in bleda, nežna in plaha, danes so kakor Grkinje rjave, močne, samostojne in krasne.   Mr. Shanon, najuglednejši londonski slikar, odgovarja, da smatra današnjo okoli vratu globoko izrezano   žensko   obleko za zelo pametno in lepo; današnja dekleta so zato utrjena in zdrava. Kaj pomaga, če je dekle lepo, ako j« bledo, bolehno! Res je, da pušijo preveč, a zato še ni vzroka,   da bi si želeli nazaj   starih časov.   Tudi slikarica miss Airv ni zadovoljna, da ženske pušijo, češ to večkrat   sploh ni pušenje,   nego brezumno dimljenje. Bedasti pa se ji zde moderni jumperji, ozke vreče, v katerih Ie>-taio   ženske do ulici   kakor živa črka S; (pkfeto grdi so moderni klobuki« Id s« m>
sijo brez ozira na obliko obraza in slave. Kratka krila smatra za umestna le pri vožnji s čolnom ali pri igranju tcnnisa; zvečer pa ni lepo, ako se vidijo dekletom po ramah in prsih cele zemljevidne karte, ki jih jim je vžgalo solp.ce. Po ulicah naj bi ženske ne letale kakor punčke, ki še niso dorasle. Res pa je, da je današnje dekle zdrave In sveže polti, medtem ko so kazale naše babice žalostno bledičnost Zaradi očitanja, da dekleta in ženske sploh dandanes preveč pušijo, se je oglasil tudi velik traiikant. Porednež priznava, da v času kraljice Viktorije, mlade in starejše in stare dame niso pušile, zato pa so prav tako strastno šnofale. Konsum tobaka za ncslanje, piše ta zlobnež, je bil v mladostni dobi miss Kendal ogromen baš zaradi ženstva. Preti modernim dekletom pa se izkorišča pridiga škofa v Nonvichu. Škof je dejal, da so današnja dekleta preveč glasna. Smejejo se in govore hrupno, da je človeka zanje sram. Menda hočejo dekleta s svojim krohotom in vikom opozarjati nase. Toda mladi možje se s tako kričavo gosko pač radi zabavajo, toda v zakon je ne marajo, ker bi ne imeli nikdar miru. Mlada dekleta pač niti ne slutijo, kako drugače vpliva tiha dobrota in skromna milina deklet na mladeniče in može. Tudi v dunajski »N. Fr. Presse« se Je oglasila neka dama, ki pozdravlja za bodočo Jesen novo modo: do gležnjev segajoče krilo, češ dosedanja dokolenska krila bo treba prepustiti zopet otrokom. In tudi dekleta bodo potem zopet bolj podobna damam. Slovenci smo preresni (ali preveč dolgočasni), da bi se zanimali za taka vprašanja, Češki listi pa prinašajo redno modna poroCfla in ženstvo lu rado Sta.
Dr. M. Zamik:
ramat!£ne pressips
o priliki kongresa jugoslovenskih igralcev.
Postajati je začelo že boljše; to vidim vsaj v Ljubljani, kjer se je v prošlih dveh sezonah začel resen in vesel pokret v smeri glediške umetnosti. Igralci so postali skrupuloznejši v lastni presoji, malokdaj še opažamo, da se ta ali oni smatra za dovršenega mojstra, ki je že zdavnaj vse z veliko žlico v sebe zmetal. Vsepovsodi vidimo razvoj in pričetek one skromnosti, ki jo redi spoznanje da je pred človekom še dolga in trnjeva pot. Vajeni smo bili svoj-čas, da se tudi v najboljšem namenu ni smelo napisati neugodne besede o naših igralcih, ker v svojem od sveta odrezanem provincijalizmu so se vsi imeli za svetovne umetnike.
Noben list ni mogel izlepa dobiti gle-diškega kritika, ker malokdo se je- našel, ki je imel dovelj želodca, da je mogel vsevprek hvaliti in občudovati, čeprav je vse Izobraženo meščanstvo in tudi on sam in camera caritaris zabavljal, kako slabo se Igra in da obstoja vsa režija le v tem, kje bo stal ta ali oni fotelj na odru.
Priznajmo si, da smo v glediški umetnosti med vsemi Jugoslovani skoraj gotovo še zadnji In pošteno se potrudimo brez nadutosti in precenjevanja samih sebe, čimpreje doučiti se tega, kar nam je bilo pri mikrokozmičnih naših razmerah pod Avstrijo brez naše krivde nemogoče.
Drugi dramatični večer je kazal najbolj prazno hišo. Niti ime Gogolj ni pritegnilo občinstva« niti niso Ljubljančani imeli za-
vesti, da je že diktat vljudnosti, hrvatske goste ne pustiti igrati pred polprazno hišo. Predstavam je škodoval tudi nerodni program, t. j. ker so bili istočasno v Tivoliju variete.-večeri. »Hec« pa vedno vleče, čeprav je manjvreden. Plakat jo še posebej oznanjal: Reprezentanca Zagreb. Torej izbrano osebje, nekaj najboljšega, kar premorejo.
Bila je zares nad vse častna reprezentanca, vredna hrvatske prestolice. Kakor dobro dvorno gledišče. Prva ruska gledišča po moji sodbi ne morejo Gogoljeve »Zcnitve« igrati dosti drugače.
Ne bom našteval imen igralcev, ker jih naše občinstvo itak ne pozna; bili pa so vsi prave Gogoljske figure, vsak kabinetno delo zase. izcizeliran v maski, v kostumu, v igri. Kako krasno so bile zasedene že male vloge, na pr. sluga Stjepan, one vrste človek, o katerih pravi Gogolj, da izpuhtevajo, kamor pridejo, duh, kakor bi že deset let v tistem prostoru prebivali ljudje.
In nastop snubcev! Ko se je privalil skozi duri debeli eksekutor v starover-skem fraku, s slonovsko širokimi hlačami, z očali in »bakenbardi« (tako jim pravi Gogolj), ko je priskakljal oficir Anučkin, preščipnjen okrog pasu, s kakadu-frizuro, ko je pricapljal trhli penzijonirani pomorski poročnik Ževakin, brez las in s trdo nogo, in ko je Kočkarev (eden najboljših med izvrstnimi) privlekel svojega oblomov^ke-ga prijatelja Podkoljesina pred srnmežlji-vokoketno možaželjno krasotico v krinolini Agafjo Tifonovno in njeno tetko — nI bilo v gledišču konec onega oproščajočega smeha, ki ga povzroča humor, če je spojen s prav«   umetnostjo.   Tudi bosopete
služkinje ne smem pozabiti; spominjala me jo na ono igralko med Hudo*estvenikI, ki je mojstrsko predstavljala štorkljajoče mlade dekle, take, ki sem tim pntzna, da so nedavno še kravec pasle. Ko omenjam £a vse, ne smem prezreti babe, ki posreduje* žonitve; v Ljubljani bi ji rekli »cubringar--ca«.
Bil je večer, prepojen z najboljšo umetniško kulturo. Z zavistjo moramo obračati svoje oči proti kraljevskemu Zagrebu, ki to premore. Kdo ie bil režiser, nam *Maska« zamolčujc.
Za prihodnjo sezono pripravlja pašo narodno gledišče Gogoljevega »Revizorja«; doktor Prijatelj ga je nanovo prevedel (igrali so ga pri nas že, ko sem bil skoro še otrok) lepo In smiselno; intendant, prof. JuvančiČ, urednik nove. dramatične knj,*/nrce, ga prina'a kot prvi zvezek, v lepi opremi, z Oogoljevo sliko* in dvema zanimivima scenlčnima risbama od Gogoljeve roke. Pp tej izdaji In sploh po respektu sodeč, s katerim se Je naše gledišče te naloge lotilo (za pravo režijo bosta že skrbela g. Putjata In g. Čengerk — slednji je. kakor čujem, igral Hlestako-va v Petrogradu!), smemo pričakovati, da nam bo tudi domače gledišče podalo v kratkemvečer, ki bo vreden zagrebške »2enitve«.
In nič bi ne škedilo, če bi tako proti koncu sezone, ko že omaguje zanimanje, včasih za par večerov povabili Zagrebčane, da nam pridejo zaigrat svoje najboljše stvari. Uživalo bf občinstvo m našemu Igralstvu bi bilo v veliko korist, opazovati tuje in dobre jugoslovanske igralce-
Zadnji večer nam je prinesel srbska ljudsko   Igro »Pljusak i«,   pravjo narodno
Stvo. Biti Sokol, je značilo, javno in kljub vsemu očitovati svojo na* caonalno misel, ki ne pozna nobe* nega kompromisa. Ta borba se ie vodila na tri fronte: proti našim narodnim nasprotnikom, proti dr* žavi, Id nas je proti naši volji drža« la uklenjene ter ničnim predstavi« tel jem, to je raznim vladam ter končno proti nasprotnikom Sokol* stva v lastnem narodu. Bili so časi ko je veljalo mnogo poguma, iz* povedati, da si Slovenec, da si Slo* van. Potenciran pogum pa je bila iz* poved, da si Sokol, da si nositelj ra* dika Ine ga nacionalizma, ki ne po« zna sprave, ki pa pozna samo dvo* je: aH zmago ali pa pogin.
V onih predvojnih časih si opravljal delo sokolsko že s tem. da si oblekel sokolski kroj ter se pokazal med narodom. Ta narod si vnemal s svojo neustrašenostjo in z živo besedo. Narod te je spreie* mal navdušeno; kjerkoli se je po« kazala rdeča srajca, so ji hitele na* sproti množice. Ta narod je spo* znaval, da ima čista nacionalna mi* sel svojega čuvarja, ki le čaka ugod* nega trenutka, da tlečo iskro razpU ha v svetel plamen. Tvoji pohodi med narod so bili velikega pome* na. S svojim nastopom si ga učil manifestirati za nacionalno misel da si ga očuval indifirentnosti ali celo raznarodovanja, si ga moral vezati nase z najrazličnejšimi sred* stvi, ki s sokolsko mislijo v ožjem pomenu besede nimajo zveze. Mo* ral si mti nuditi zabave, veselic in družabnih večerov. Da si si priba* vil gmotnih sredstev za tako dru* štveno delovanje, si moral napra* viti marsikako koncesijo na škodo čisti misli sokolski. Le naravno je. ako je pri tem trpelo sokolsko no« tranje delo, ono pravo delo, ki ima svoj temelj v telovadnici.
*Tp manifestačno delo, kakor ga smemo imenovati, je po pre* vratu odpadlo. V notranjosti drža* ve nimamo narodnih nasprotnikov ki bi imeli še kaj vpliva, da bi za* virali razvoj nacionalne misli, dr* žava sama je narodna in ne more* mo si vet misliti vlade, ki bi uprav Z državnega stališča ne bila nosite* fjica nacionalizma; spričo temu mo= rajo tudi nasprotniki Sokolstva v narodu samem pasti do stopnje brezpomembnosti. Marsikdo, ki je spoznaval Sokolstvo samo s te ma* nifestaČne strani, je bil mnenja, da je sedaj tudi odpadla njegova eksi* stenčna upravičenost, češ naših kljubovalnih nastopov ni več treba sa narod pa itak skrbi država.
Temu nasproti trdim; da je prav sedaj prišla naša ura, sedaj Sele je dolžnost Sokolstva, da raz* vijp svojo delavnost kakor mu ;o veleva bistvo misli sokolske. Tem bolj, ker so odpadle vse zapreke, ki so prej zavirale to delavnost in ker imamo danes na razpolago toliko in toliko telesnih in duševnih sil na« šega naroda, ki nam prej niso mo* gle in niso smele služiti. Vse te sile združiti, to je delo organizator no. z vsemi temi silami iz telovadnice vzgajati poedinca in z njimi narod da napravimo iz njega telesno in moralno čim dovršenejšo edinlco v mednarodnem svetu, to je delo idejno. Ne rečem, tudi manifesti* rati je treba, toda te manifestacije naj ne bodo gola parada,   z njimi
nam je pred narodom zgolj polaga«
ti račun o svojem delu in o svojem napredku. S tem, da polagamo ta račun, služijo manifestacije hkraru propagandi, da se na nas ves narod oklene še tesneje, da nam sledi v telovadnice, da spoznava naše nje* mu in njegovi koristi služeče delo in da se sam loti tega dela. Jugoslo* vensko Sokolstvo kaže i v eni i v drugi smeri oči viden napredek. Od Novega Sada preko Maribora do Osijeka smo zrasli po številu naše* ga dela. Račun smo položili te dni s svojim nastopom na telovadišču in danes ga polagajo zavezni funk« cijonarjL V tem delu tiči naša moč.
Nasprotniki naši se ne boje Sokolstva morda radi njegovega kroja, to bojazen so paralizirali s tem, da so sami oblekli sokolski kroj, meneč, da je ljudstvo šlo za Sokolstvom zgolj zaradi njegove zu* nanje prikazni. Tudi se ne boje na« ših izletov in naših povork, z de* nar jem se dajo tudi te aranžirati prav sijajno. Ali to, česar se imajo bati in zaradi česar nas sovražijo, je naše delo. Delo, ki ž njim vzga* jamo in izobražujemo vsakega po? edinca, ga dvignemo telesno in nravno, ga osvobodimo vseh pre> sodkov, vtisa vzbudimo samostojno mislečega duha, ga napravimo spo* sobnega za konkurenco v borbi živ* ljenja in v borbi duhov, to delo in sila, ustvarjena s tem delom sta, Id ju nasprotniki v nas mrze in ki jima hočejo izpodkopati tla. Prav to pa nas uči, kaj je naša prava dolžnost in kaj nam je storiti, da misel so« kolsko vtelesimo v narodu. S tem samo, da si prilično oblekel sokol« ski kroj, s tem, da se kažeš v tem kroju ob raznih slovesnih prilikah, s tem, da nazivi ješ svojega tovariša v kroju »brata« ter mu kličeŠ »Zdravo«, s tem v današnjem polo* žaju Sokolstvu v naši svobodni dr« žavi in za sokolsko misel še nisi sto* ril ničesar. Ti časi so za nami.
Tudi bi bilo napačno misliti, da propagiraš širjenje sokolske mi* sli z vnetim ustanavljanjem sokol« skih društev. To ni nikaka ume t* nost. Sokolsko društvo je ustanovi* ti le tam, kjer je pripraven teren za to in kjer so dani pripomočki,, da vršiš sokolsko delo: to so telovad* niča, dobro izvežbani vaditelji in primerno število duševnih delavcev Kjer tega ni, pa si ustanovil sokol* sko društvo, si spravil v svet mrtvo« rojeno dete, ki ob prvi priliki zataji svojega očeta in ti kompromitira idejo samo.
To so misli, ki jih dajem na pot današnji skupščini, v tem duhu naj razpravlja, naj ustvarja svoje skle* pe, naj podpre organizatorno in idejno naše delo. Čim rigoroznejše se držimo teh smernic, čim strožje postopamo pri izberi svojih članov, na čim višjo stopinjo postavimo misel sokolsko, tem uspešnejše bo delo, tem soli dne j še podlago ustva* rimo za rast in procvit sokolske stvari. Le na ta način bo imel od nje korist ves naš narod ž njim pa na* ša država. In to je na koncu koncev, kar hočemo.
Spominjajte se
Dražbe sv. Cirila m Metodu.
Zoeza Slouenfje z Hdrii®.
igro brez Salontirolerjev. To so bili resnični kmetje, ne slovenski sicer, nego srbski, a tako pristni, da si pozabil gledišče. Kako so igrali!
O vsebini Igre naj omenim glavno: Kmetica je nesla pod večer moko iz mlina, ko jo Je presenetila ploha. Sosed jo vzame pod streho (moramo si misliti pač selo, kl ima zelo raztresene hiše) In ji odstopi posteljo. Sam gre pa na seno spat Njegove žene slučajno nI doma. Igra pričenja zjutraj, ko je gostinja ravno vstala In ji pride gospodar, ki je zapustil svisli, voščit dobro jutro. Zdaj pa začne prihajati vsa žlahta, mati prenočevalke, nato se vrne besna domaČa gospodinja ki je že vse zvedela, nato dozdevno ogoljufani zakonski mož, potem še gospodarjeva tašča in njen mož, star dobričina z rdečim nosom.
Ves svet vpije na ubogega gospodarja, de je presuStnik, škandal Je vseobčen. čimbolj po v dar j a nesrečnež, da je spal na senu, bol] se mu rogajo. Naposled hoče prenočevalka skočiti v hišni vodnjak, nato »pet gospodinja. Oospodar vlači zdaj to, zdaj ono za roko nazaj. Ce pa omeni svisli, ženske kar vikajo, tast pa, star, Izkušen možak, se muza ln mežika.
Tako se ta reč plete skozi tri akte od ene komične scene do druge, da smeha ni konca ne kraja. Zbegani mož hoče vse popustiti in jo popihati v Ameriko ali na Turško. Tedaj pa pride mimo vrta žarno-oka ciganka, vsekakor domača na vasi in opozori nesrečnika, naj vendar praša svojo ženo, kje je ona sinoči prenočevala!
Lice se možu zjasni, ko mu ciganka pove, da je njegovo ženo v mraku spremljal ravno mož njegove prenočevalke tudi nekam, da le prenočila. Položaj se na mah preobrne. Zdaj začne doslej zmerjanl gospodar igrati Otella; cela druščina postaja prav malobesedna, ljubosumna domača žela pride v strašno zadrego, jeclja ta se - izvija, enako njen sinočnji spremljevalec Drug sa drugim se splazijo od hiše, ko jim > BMROdar naposkd stisnil sofco Jo Bok* i
zal, da Jim ne zameri več, ko so se ad oculos prepričali, kako neumni so bili.
Ostaneta na vrtu le še žena ln mož. Zapovedujoče Ji pokaže, na) gre v niso in ona plaho uboga. On pa sname z drevesne veje solidno kljukasto palico ter stopa z nedvoumnim namenom počasi za gospo soprogo v hišo.
To igro se mora videti in sicer v srbščini Ne morem si Je misliti slovensko. Jezik je tukaj bistven del milijeja. In kako krasno se je to slišalo! Kregali in zmerjali so se skoro ves čas. In organi! Zlasti bariton glavnega nesrečnega junaka, dobrohotnega možaka s slovanskimi brki in širokimi belimi hrvatsko-srbsko-madjarskimi hlačami. Srbščina se čuje vse drugače nego hrvaščina, mnogo temneje in pastozneje. In tisti široki medmeti: »eee .«..«, enkrat navzgor, drugikrat navzdol, potem zopet vijugasto; vsa lestvica čutov se izraža v teh »eee . . .< ali odsekanih »e«. Kakor pri Italijanih.
Sploh so tudi igra, živahne in plastične geste z rokami, gibi z glavo, z obrvmi itd. živo spominjali na Italijane, le da teče vse mirneje, bolj domače, manj nervozna Včasih se mi ie zdelo, da gledam Lahe, ki igrajo laško ljudsko igro. Vse Je bilo temperament ter igrano Iz najnotrajnej-še pristne narave. Igrali so zares svoj rod, kakoršen je; patrijarhalen In dtato občutljiv v prašanjih Ženske zvestobe, neznansko občutljiv, četudi se Je le videz pokvaril, a zopet takoj dober ln razumen, če Je mogoč izhod.
Ali bi ti umetniki Igrali tako dobro tudi Strindberga ali pa kako salonsko Igro, ne vem. To pa, kar so nam pokazali v popolnoma svojem obiležjn, je bila, lahko rečem, zares klasika.
Motile so le naše dekoracije, ker nimamo pravih za srbske kraje. Zlasti planinsko jezero v ozadju namesto dolgočasne prstene ravni ali malih brd, polnih božjega blagoslova, se ie izvzemalo, precej čudno.
Slovenija, doslej najbolj industrijalec del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je izgubila na podlagi rapallske pogodbe naravno pot do svojega morja Zato ji ne preostaja drugega, kakor da si poišče potom zgradbe nove železniške proge na Jadran novega izhoda
Izmed obstoječih pristanišč prideta v poštev Baroš- Bakar ln Spli t Da se zveze središče Slovenije po najkrajši poti in zato najboij racijonalno z obema lukama, ni druge možnosti, nego da se podaljša kočevska proga do one najugodnejše ležeče točke na progi Reka-Bakar-Ogulin-Karlovac-Zaereb, ki leži Kočevju najbližje. V tem smislu se je izreklo tudi Ministrstvo saobraćaja ter se končno odločilo za spoj Kočevja z Moravicami (bodisi z Brod- ali Srpskimi Moravicami). To je najkrajša črta In kot taka najbolj vpo-števana. Poleg podaljšanja kočevske Železnice ln dograditve proge med Gospićem in Kninom v prvi vrsti, je potrebno v drugi vrsti modernizirati celokupno progo Ljubijana-Split, oziroma Liubljana-Bakar-Reka, jo preurediti v glavno progo, eliminirati nepotrebne ovinke in povečati radije ovinkov ter zgraditi deloma trdnejšo pod-stavbo.
Z ozirom na to je edino umestno, da se zgradi med Kočevjem in Moravicami prvovrstna proga. Po njej bi vozili lahko tudi brzovlakl. Če bi bil teren popolnoma raven, bi bila s stališča absolutne ekonomije na mestu ravna proga, ki Je najkrajša. Teren pa rd raven, temveč precej gorat in presekan z globoko zarezo, v kateri teče Kolpa. Da bo proga absolutno ekonomična, se mora položiti tako, da Ima pri danem maksimalnem vzponu najmanjše višinske diference in najmanjšo dolžino. Ako se hoče zgraditi prvovrstna solidna proga, po kateri bi lahko vozili rudi brzovlaki s 75 km na uro, se vzpon 15ih metrov na 1 km ne bo smel prekoračiti in radij ovinkov ne bo smel iti pod 400 ra. Ker je teren precej kompliciran in ker bo treba prekoračiti znatne višinske razlike, se železnica brez večjih ali manjših ovinkov in predorov ne da zgraditi. Ti ovinki, oziroma serpentine si slede lahko ena za drugo ali pa se raztegnejo po bližnjem terenu. Z ozirom na to, da se proga brez ovinkov ne more Izpeljati, je povsem umestno, da se polože ovinki po najbolj obljudenih In bogatih krajih, kakor sta kočevska in poljanska dolina.
Največjo oviro nove proge tvori Kolpa Njo je treba na vsak način premostiti na dnu ozke doline ali pa visoko nad vodo. Spuščanje v dolino dela progo daljšo in zato manj ekonomično, premostitev po mostu, ki bi se dvigal 100 do 200 m nad vodo, bo vso stavbo sicer nekoliko podražila, akoravno bi bila proga znatno krajša. S stališča absolutne ekonomije je na mestu edino Ie visok most M bi zvezal oba strma bregova blizu vrha na najožjem mestu, za kar prideta v poštev mesti pri Dolu oziroma pri Radencah.
Kar se tiče proge Kočevje-Moravice, sta projektirani več alt manj v detajlu že dve varijanti. Prvo, takozvano rdečo progo, je projektiral po nalogu znanega Industrijalca, g. Antona Kajfeža v Kočevju, rodom iz Banjaloke, dunajski (torej ne jugoslovanski) inženir g. F. Mussil. Varijanta g. A. Kajfeža zastopa mnenje razven tranzitnega deloma tudi lokalnogospodar-ski moment, skoraj izključno z ozirom na eksploatacijo lesa. Ta proga Je začrtana iz Kočevja čez Stalcarje, Banjaloko, Nova Sela, Brod ob Kolpi, premosti Kolpo v dolini in se dviga na desnem bregu zopet na-vzor proti Brod-Moravicam. Dolžina te varijante Je 44 km ter Ima do 25%o vzpona. To dokazuje ,da Je teren zelo nepri-kladen v svrho Izpeljave položnejše železniške proge.
Drugo varijanto, takozvano zeleno progo, je projektiral strojni tehnik g. VeriJ Svajgar. Njena dolžina znaša 38 km ter Ima največji vzpon 15%o. Potek te proge je: iz Kočevja gre Južnozapadno od MozIJa in Verderba, odtod v predoru do Kolpe (385 m visoko), odkoder se spušča vedno na levem — vratolomnem — bregu Kolpe vzdolž te reke do Dola (311 m visoko), kjer premosti Kolpo (cca. 100 m nad vodo) ter, poslužlvši se Artička, teče do Pleme-nitasa. Tu zgine pod zemljo ter pride pri Srpskih Moravicah zopet na dan.
Obe varijanti imata to veliko napako, da sta izpeljani deloma po manj obljudenih krajih, posebno ona ga. V. ŠvaJgarja, ki se pri svojem projektu nI oziral nI nikako zadevo lokalnogospodarskega pomena, temveč je skušal dobiti — tranzitno progo. Varijanta ga. A. Kajfeža pa ima še to napako, da Ima velik vzpon, kar jo dela nesposobno za glavno progo.
Varijanta, takozvana modra proga, katero propagira Odbor za podaljšanje kočevske železnice po kočevski in poljan-
ski dolini v Srpske Moravice, izhaja z že omenjenega stališča, da je treba izpeljati ovinke, s katerimi se morajo prekoračiti višinske razlike, po najbolj obljudenih krajih in najbolj važnih krajih. Ta proga bi tla po naravni poti. iz Kočevja pri severnem robu Mozija, pri Knežji lipi skozi kake tri km doi;; predor, čez koto 490 ob ovinku ee-ste južno od Nemške loke, po poljanski dolini mimo Predgrada-Starega trga, nad Gorenjimi ali pa Doljnimi Radencami po visokem mostu čez Kolpo ter pri Plemeni-tašu skozi 6 km dolg predor v Srpske Moravice, oziroma v svrho izognitve zadnjega predora pri Dolu po visokem mostu čez Kolpo na Male Drage in odtod v Srpske Moravice. V Malih Dragan ni sc event. napravi! lahko kratek odcepek na Brod Moravice. Te zadnje Moravice se nikakor ne bi mogle uporabiti za kako važno železniško Križišče z ozirem na to, ker je tam teren silno neprikladen. radi česar ne preostaja drugega kot izpeljati novo železnico do Srpskih Mora vic, kjer je že večja postaja z veliko kurilnico in drugimi vsestranskimi udobnostmi neobhodno potrebnimi za večji promet.
Kdor pezna malo obljudene in gorate kraje prvih dveh varijint, se bo nehote vprašal, čemu ne bi tekla ta nova r.elezni-ca po kočevski in poljanski dolini, torej po terenu, kjer se bo železnica dala graditi brez vsakih velikih tehničnih ovir (razven mostu čez Kclpo), naša država bo pa na tak način prištedila na izdatkih veliko več milijonov, kakor pa če bi sledila načrtu g. A. Kajfeža.
Ta proga bi biia znatno krajša kot prva in morebiti tudi krajša kot druga, čeprav je izpeljann precej daleč proč od zračne črte Kočevje-Moravice. Če bi tekla ta nova proga po kočevski in poljanski dolini, bi imela ta Železnica, razven svojega samoobsebi umevno tranzitnega, tudi lo-kalnogospodarski pomen in sicer že samo skozi to, da bi vsi zelo obljudeni kraji levo in desno od kočevske in poljanske doline, ki gravitirajo v ti dve dolini, pridobili na možnosti vsestranskega razvoja To bi bilo za državo in občine velike važnosti. Mimogrede bodi omenjeno, da se je ljudstvo do sedaj iz teh krajev kljub raznim m neprecenljivim zemeljskim zakladom radi nemogočega obstanka izseljevalo v Ameriko. Ako pa posmatramo natančneje te zaklade, moramo konstatirati, da bi ta rova proga po kočevski in poljanski do'ini še tesneje spojila lokalne in tranzitne interese.
Pri varijanti g. A. Kajfeža se povdarja vrednost gospodarskega stališča edino v bogastvu lesa Nič manjše, ako ne še večje bogastvo raznega lesa ln lesnih izdelkov je v območju nameravane proge po kočevski in poljanski dolini. S tem pa ni gospodarska stran te proge končana.
Izvoz vina iz zainteresiranih in sosednjih občin bi tvoril lepo postojanko v izvoznem poročilu.
V državnem interesu je, da se izpelje železnica ne samo po najbolj obljudenih krajih, temveč tudi mimo krajev, kjer so se našli pomembni sledovi premoga in železne rude. Ni izključeno, da se najdejo take množine, da se bo Izplačala eksploatacija, če bo tekla mimo železnica.
Kdo ne bo hotel izkoristiti več tisoč konjskih sil močne Kolpe? Skoro bi rekel človek, da ni idealnejšega mesta za napravo velike električne centrale*, kakor pa med Lazi in Dolom. Ta centrala ne bi dajala dovolj električne moči samo za vsemogoče gospodarske in Industrijske naprave, temveč bi tudi lahko vzdrževala železniški obrat kar je za državo gotovo velikega opmena.
Divjeromantična kolpska dolina bi privabila tujce.
Zelo važen razlog, ki govori za to, da s© Izpelje ta nova železnica po kočevski in poljanski dolini mimo Predgrada-Starega trga, je pa ta, da je dana s tem možnost da se pozneje zveze Črnomelj s Predgra-dom-Starim trgom in ustvari na tak način po najkrajši poti zveza Maribor-Zldam most-Novo mesto-Bakar-Reka. S to zvezo bi se opravičil tudi znani ovinek Belo* kranjske železnice proti Črnomlju, ki je drugače neracijonelen.
Končno bodi omenjeno, da govori tudi strategični moment v prilog izpeljave podaljšane kočevske železnice po kočevski in poljanski dolini, kar se o prvih dveh vari-jantah ne more trditi.
Iz vsega navedenega je jasno, da vsestranski razlogi ne priporočajo samo. ampak celo zahtevajo, da se kočevska železnica podaljša po kočevski in poljanski dolini. In ako se ne bodo pojavile tu v tem slučaju razne makinacijo, kot se je zgodilo deloma svoje dni pri projektiranju dolenjske železnice, potem je skoraj gotovo, da se bo nepristranska komisija vladnih zastopnikov odločila za modro progo.
Politične uestl.
=s Pokrajinski namestniki. Beogradska »Pravda« poroča, da sta bila hrvatsko - slavonski namestnik Juraj Demctrovič in slovenski namestnik Ivan Hribar te dni sprejeta pri ministrskemu predsedniku Pašiću in ministru Pribičeviču ter da sta bila 14. t. m. zaprisežena. Dalje piše: »Dolžnosti in pravice rxrin*ajmskih namestnikov so ostale iste* kakršne so bile dolžnosti in pravice bana, odnosno predsednika pokrajinske vlade, samo da imajo ti čisto likvidatorsko misijo. NJim ostanejo podrejeni dosedanji poverjeniki. V Ljubljani je za poverjenika za notranje posle postavljen g. dr. Baltić, dosedanji predsednik pokrajinske vlade: v Zagrebu ni nikakih sprememb med poverjeniki. Naloga namestnikov bo, da poleg svojih rednih poslov v zmislu ustave pripravijo vse, kar Je potrebno za likvidacijo pokraiinskih uprav. V prvi vrsti stoji vprašanje o razdelitvi n* oUaitf tes te odpraviti ra po-
trebni materijal. V tesni zvezi s tem stoji tudi vprašanje tamošnih uradnikov. Nadaljna naloga pokrajinskih namestnikov je izenačenje zakonov. Tudi v tem pogledu. Kakor v posledu razdelitve poslov med centralne uprave in samoupravne edinice, bo dolžnost namestnikov pripraviti materijal in svoje predloge. Njih položaj v uradniškem vprašanju je v današnjih prilikah posebne politične važnosti. Zlasti na g. Demetroviću leži v tem pogledu delikatna naloga.«
= Politične počitnice. Stojan Protić uporablja svojo počitnic© v to svrho, da poseti vodilne politike bivše parlamentarne zajednico v Zagrebu in za konference s slovenskimi klerikalci. Bajo hoče pred svojim enomesečnim oddihom pripraviti večjo akcijo za revizijo ustave. Protić upa na razkol med demokrati in med radikalci ter se nadeja da se bliža. č>.e, ko sprejme državno krmilo zopet on v roke. y_ Za-
grebu ie konferiral tudi z banom dr. Tomljenovićem. — »Beogradski Lm-v-
nik-e poroča, da prido l'rotić iz Rimskih toplic tudi v Ljubljano rodi sporazuma za energično borbo ptt d položaju, ki je nastal s sprejetem nove
ustave. >Demokratija< javlja, da deluje Protić na zvezo radikaicev, Na rodnega kluba in Jugoslovenskega kluba, katerim naj bi se pri dražili tudi R&<iićevci t"r zemljoradniki ali muslimani. Baje Loče Protić po raznih mestih Slovenije prirediti pol i tirna zborovanja, na katerih naj bi raz   njih    govorilo več
uglednih    članov    Slovenske ljuske
stranke, predvsem seveda <Ir. Korošec To agitacij?].o potovanje Protič^vo po smatra v beogradskih političnih krogih za prvi korak v akciji, ki io ii.i.i«: :iva znčeti za oživotvorjonje opozieijonalne-ga parlamentarnega bloka, ra ustvaritev homogene opozicije, ki naj bi po padca Pašićeve vlado prevzela državno posle.
bs Rekonstrukcija vladi«. F-eograd, 15. julija. Danes dopoldne je bila i ministrska konferenca gledo rekonstrukcije vlade. Kakor doznava vas dopisnik iz informiranih krofov, poet ene vojni minister general Zečevid, Uranom .ć provzamo ministrstvo ■aobraeafa, dr. Mile-ič " rn<» rvformo. Odprto šo vprašanje, ali prevzame Pribič r it mini s tre t vo notranjih del ali proevotoi
— 1'pravna razdelitev M J državr*. Iz Beograda javljajo, da Je ministr ki svet žo razpravljal o zak n ikem prodV loiru glede upravne randelitve dr/.Livo. ] Bgotovljen je tudi načrt o ureditvi državnega sveta, o glavni kontroli in o odgovornosti ministrov.
~ Nase stranke in ustava. >Jng< pile med drugim: Čeprav naSe posa-mesne stranke niso zadovoljno z ustavo, čeprav so skuhale svojim pristalem naslikati ustavo kot nemoderno in celo* reakcijonarno, so je mosrel vsak ob-iektiven človek, ki je preeitai ustavo, prepričati, da je naša ustava ena najmodernejših. To jo priznalo tudi inozemsko časopisje, v kolikor s<> jim znani posamezni važnejši členi nase ustave. Brozdvoinno bi so bil mocel spremeniti ta ali oni člen ustave, ako bi bile sodelovale pri ustvaritvi ustave vso nase stranke, toda pri končni razpravi so odšli zajedničarji in Jngosiovenaki klub, Radićeva skupina pa sploh ni sodelovala v konstituanti. Seveda, najbolje je zapustiti bojno polje in kritizirati in poleg tega brezobzirno nastopati proti vsem onim, ki so imeli moč in voljo, da vrše delo narodnega ln držav*, nega edinstva. Četudi sprejetje ustave ni zadovoljilo vseh narodnih vrst in četudi bodo uiedinjeni klerikalci in zar jedničarji pričeli novo borbo, se demokratska stranka no boji te borbo, I>emo-kratska stranka je na pravem potu in jo prepričana, da je vporabiVi 6vojo moralno moč za to, da se z ustavo končno napravi konec raznim separatističnim stru jam. Demokratska stranka ve, da še ni popolnoma izvršila svoje naloge in da ne sme s prekrižanimi rokami mirno gledati, kaj delata Drinković in Korošec, Demokratska stranka ve, da bo morala ravno sedaj iti med narod, da pridemo do one Jugoslavije, ki je ideal vseh najboljših Hrvatov, Srbov in Slovencev. Ustava jo bila skrajno potrebna in mi smo s sprejetjem ustavo napravili velik korak naprej. Zaj*xini-čarji in Jugoslovenski klub govorijo in pišejo že seda* o reviziji ustave; pozabljajo pa. da tega ne bodo tako dolgo mogli storiti, dokler stoje na svojeta plemenskem stališču. Oni morajo predvsem izvesti revizijo svojih zastarelih programov in se odreči svojemu plemenskemu stališču.
=: Novi poslaniki naše kraljevine. Poslednja ministrska seja je razpravljala tudi o izpopolnitvi poslaniških mest v Rimu, Parizu, Varšavi in W a s h i n g t o n u. V poštev pri-.hafajo za ta mesta dr. Velizar Jankovih, dr. Momčilo Ninčić, dr. A. Kramer m BoŠkovič. Definirivnega sklepa Še ni. Zasesti se imajo tudi poslaniška mesta v BeroJinu, Sofiji, na Dunaju in v Budimnešti, za katera prihajata v prvi vrsti v postov dr. Smodlaka in dn. Sola.
— Naša mcfa napram Madžarski,
LDLL poroča iz Maribora: Ker Je tri-anonska mirovna pogodba ratificirana in se prične v kratkem razmejitveno delo z Madžarsko, so odpotovali delegati mednarodne razmejitvene komisije v Pariz. Svrha tega potovanja je, da dobe potrebne instrukcije za določitev meje med Madžarsko in Štajersko. Ker pa je ozemlje, ki prihaja na tej črti v poštev, zasedeno po Madžarih, stopa tudi določitev naše moje v smeri od Radgono preko Sv. Ane do Take v ospredje. Zakasmitev ratifikacije trl-anonske mirovne pogodbe je na ta način ovirala tudi nadaljevanje razmejitve na tem delu naše bodočo meje. Pri razpravah glede meje med Madžarsko in Štajersko je nas delegat general Pli-\elič dosledno vztrajal pri tem, da se bivša državna madžarska meja kot taka ugotovi in da se nova meja v zmislu mirovne pogodbe popolnoma natančno določi.
= Dr. Gosarjev shod v Mariboru. Včeraj zvečer je priredil klerikalni poslan, di*. Gosar v Mariboru shod, na katerem jo precej mirno in stvarno govo-Til o ureditvi države, o radikalnih krščanskih načelih in proti centralizmu. Klerikalci so tudi napovedovali, da pride na shod minister n. r. poslanec Gostinčar, katerega pa ni bilo.
= Konferenca o prometu z Reko. V Trstu jo bila 10. t m. daljša konferenca naših, italijanskih in reških delegatov glede vzpostavitve prometa z Reko in Jugoslavijo. Konferenca je imela nalogo, da izvedo vsaj provizorični sporazum glede prometa z Reko-Za-greb. Italijanska delegacija je kasala
J idenco, da doseže trajen in definiti-
■ i a sporazum, ker polaga nanj veliko ^ žnost. Naša delegacija 3© bila za pro-
* :orij, ker se konferenco niso udele-i vali ofieialni zastopniki Reke.
= Italijanski konzul v Šibeniku. i p 1 i t, 15. julija. V Šibenik je dospel 1 j vi italijanski konzul Do Angelo.
— Karolvifevo pismo iz Splita. :■ \rbeiterztg.< objavlja pismo grofa Mi-' iela Karolvja, ki ga je ta poslal iz
♦ :>lita peštanskemu listu >Magyar Uj-h Lgc, v kateri označuje grof Karolvi ] jave kneza Windisehgratza v narodni i iupščini, s katerimi obdolžuje grofa Karolvija raznih, nepravilnosti za laž-T:iv© in poživlja, naj s© mu nepravilnosti dokažejo.
r= Gornja Šlezlja. Po vesteh listov lina prid v medzavezniški komisiji za ( ornjo šhezijo v kratkem do velikih iz-prememb. Nekaj francoskih generalov, •ied njimi tudi Laurenta, bodo zamenjali s ngleški. Francozi sežigajo na dvorišča zgradbe, v katerih -je nastanjena lomisija, cele kupo aktov. Istotako uničujejo tudi vso korespondenco s Kor-:antyjevim glavnim 6tanom. — Ker je : lužbeno zastopstvo nemškega prebivalstva v Gornji Šleziji zopet pričelo poslovati, je razpuščen odbor 20toriee. •stotako je po dovršenju svoje naloge odložil svojo čast nemški plebiscitni komisar. — Medzavezniška komisija je uvedla kazensko postopanje proti so-■ ialnodemokratskemu članu odbora •..'Otorice Zyrusu radi njegovega odprtega pisma medzavezniški komisiji o napadih v Bvtomu. v katerem je opisal prestopke, ki so jih zakrivili francoski vojaki. — Po vesteh listov iz Katovic in Bytoma so pričele tamkaj angleške čete veliko akcijo za likvidacijo ustaje. V vseh vaseh je odrejena oddaja orožja, na vseh cestah in po gozdovih se vrši poizvedovalna služba, V Kato-vicah so bili po prekem sodu ustreljeni štirje člani neke poljsko vstaške čete. Baje se bavi angleška kontrola tudi z razpustitvijo Korfantvje/vega glavnega stana. — Kakor doznava >Vorwarts< iz
dobro poučenega vira, je po otvoritvi
železniškega prometa zapustilo Gornjo Šlezijo nad 40.000 oseb, da se izselijo v notranjost Nemčije.
—   Tardieu o versaillski pogodbi.
Andre Tardieu, najboljši Clemenceau-ov sotrudnik na mirovni konferenci, jo spisal svoje spomine k versaillski pogodbi. Spis obsega 520 strani; polne so Številk, dokumentov, spisov važnih ire-notkov. intrig itd. Tardieu pripoveduje natančno ves pot-'k mirovnih pogajanj, da bi dokazal, kako težavno in podrobno je bilo mirovno delovanje. Tardieu govori navadno lo o treh, dasi so bili Štirje ali signor Orlando je govoril malo. WilsonJ Clemenceau, Llovd Geor-ge, izreden kontrast treh natur, upira-jočih se druga drugi, kakor bi bilo težko dobiti sličnih. Versaillska pogodba je po Tardieuievem mnenju triumf pravice. Clemenceau je rekel: >Mi smo bili napadeni. Mi smo zmagovalci. Mi predstavljamo pravico in mi držimo moč. Ta moč naj bo v službi pravice.« Italijani dostavljajo k temu. da je to službo pravice razumeti tako, kakor so 30 razumeli oni trije. Pravica je doletela četrtega, po dveh letih zmage, v Rapallu. Sploh je v Tardieujevi knjigi malo besed o Italiji. Za Clemenceaua so oksistirale samo Francija, Zjedinje-no države in Anglija. O Italiji pripoveduje Tardieu samo njena pogajanja o jadranskem vprašanju in dostavlja, da je bila politika Francije napram Italiji na mirovni konferenci samo to, kar zahteva respekt in kult dobrega prijateljstva. Italijani dostavljajo: Francija, je delala svojo politiko, kakor so jo delalo tudi Zj edin jene države in Anglija napram Italiji. Glede italijanskih pridobitev pravi Tardieu; >In Italija? Ona je morala opustiti Dalmacijo in večji del jadranskih otokov. Ona ni dobila povrnitve škode, povzročene njeni denarni izmenjavi tekom vojne za stroške preskrbe z živili. Tardieu je človek, ki ne n važu je preveč Italije, kar mu italijanski listi zelo zamerijo.
Molilne s&npins za Doilfeu d obrt. sssiišce.
t Volilne skupine so štiri, od ka* terih vsaka ima dva razreda. V po* sarničnih skupinah in razredih pa so volilni upravičenci sledeče uvrščeni.
V L volilni skupini volijo:
v 1. razredu; veleobrati, ki plaču j e* jo letno nad K 1200.— obče pridobe nine, ako se uporablja zanje obrtni red. Trgovski obrati so tu izvzeti.
V 2. razredu: Vsi delavci teh obra* tov, to so dninarji, navadni in obrt* ni delavci, preddelavci, delovodje in delavni mojstri. Izvzeti so le za višja trgovska in višja netrgovska opravila nameščeni (takozvano ko* mercijalno in tehnično uradništvo). Ti volijo s svojimi delodajalci v IV skupini.
V H. volilni skupini volijo:
V 1- razredu mali (netrgovslri) obra* ti, ki plačujejo letno manj kot 1200 kron obče pridobnine in ako se za* nje uporablja obrtni red. v drugem razredu vsi delavci teh obratov. Tudi tu so izvzeti za višja trgovska in višja netrgovska opravila na* meščeni .
V IH. volilni skupini volijo:
y 1. razredu: vsi trgovski obrati, (veliki in mali), ako se zanje up o* rablja obrtni red. V 2. razredu: vsi v teh obratih za višja in nižja trgov* ska in za nižja netrgovska opravila nameščeni — toraj od trgovskega hlapca in delavca do poslovodje in prokurista. Izvzeti so le za višja ne* trgovska opravila nastavljeni. (Teh* nično osobje, oziroma uradništvo).
V IV. volilni skupini volijo:
V 1. razredu: vsi tisti trgovski in ne* trgovski obrati (veliki in mah), ki imajo spodaj v 2. razredu navedene uslužbence in ako se za te obrate uporablja obrtni red. V 2. razredu: a) vsi v netrgovskih obratih (velikih in malih) za višja trgovska opravila nameščeni (komercijelno uradni* stvo) kakor: tovarniški ravnatelji, prokuristi, pooblaščenci, poslovod* je, knjigovodje, blagajniki, potniki korespondenti in jednaki in b) vsi v trgovskih in netrgovskih obratih
I (velikih in malih) za višja in netr* govska opravila nameščeni (tehnič* no uradništvo) kakor obratni vodje, inženirji,  kemiki,  risarji in enaki.
V I. in II. skupini volijo torej vsi služb o jemalci, ki so zaposleni po večini v delavnicah in tvornicah za navadna in obrtna, ročna ali stroj* na dela (manuelni in strojni de I a v* ci). Duševni delavci (po večini ko* mercijalni in tehnični uradniki) vo* lijo v IV. volilni skupini.
V III. volilno skupino pa voh i o vsi za višja in nižja trgovska in niz* j a netrgovska opravila nastavljeni — toraj ročni delavci; kakor rudi prodajalniško in pisarniško osobje oziroma uradništvo.
Izvzeti so le za višja ne trgov* ska opravila nastavljeni (po večini tehnično pisarniško uradništvo). Ti volijo v IV. skupini.
Obrati (trgovski in netrgovski) na katere se ne uporablja obrtni red, to so tisti, ki nimajo oziroma ne rabijo za svoj obrat dovoljenja obrtne oblasti, kakor hranilnice, po* sojilnice, pridobitne in gospodarske zadruge itd. so z vsemi svojima na* stavljenci izvzeti iz aktivne in pa* sivne volilne pravice.
Sicer pa ima aktivno volilno pravico vsak delodajalec in deloje= malec (moški in ženska), ki je nad 20 let star, biva že najmanj 1 leto v Jugoslaviji in ki je vpisan v volilni imenik.
Vpisi v volilni imenik pa še niso mero da j ni za presojo vprašanja — ali spada kedo za slučaj spora pred obrtno sodišče ali ne.
Če kdo ni vpisan v volini ime-nik, s tem torej tudi ni izključen iz kompetence obrtnega sodišča. Vo= litve so torej le formalnega značaja (kdo naj bo predsednik obrtnega in prizivnega sodišča); vsak slučaj spora pa mora sodišče uradnim po* tom preiskati — ah spada podjetje; in pa delojemalec pred obrtno so* dišče ah ne.
Glede reklamacijskega posto? panja se bodo podrobna navodila objavila pozneje.
Telefonski ln brzojavna poročila.
TRGOVSKA POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO.
— Beograd, 15. julija. Seje ita* lijanskih in jugoslovenskih delega. tov za sklenitev trgovske pogodbe so ukinjene. Predsednik italijanske delegacije Luccioli je resno obolel in je odpotoval na zdravljenje na italijansko rivijero. Pogajanja se bodo zavlekla.
RAZDELITEV NEMŠKE VOJNE ODŠKODNINE.
— Beograd, 15. julija. Na pod* fagi odloka rninistrske ekonomske konference ima predsednik delega* tov iz trgovskih krogov voditi to* čen račun o prejemu in oddaji vse* ga od Nemčije sprejetega blaga kot vojno odškodnino sprejetega blaga. Predsednik delegatov ima organizirati razdelitev, katere bo* da deležni vsi krjui bMte Srbije,
UČIT.   ZBOROVANJE  V ZA* GREBU.
t- d Zagreb, 15. julija. Včeraj ob 8. dopoldne je pričela v učitelji* šču v Meduličevi ulici zborovati skupščina delegatov saveza hrvat* skih učiteljskih društev. Predsednik prof. Sakrič je ob otvoritvi pozdra* vil zastopnike glavnega odbora Ju* goslovenskega učiteljskega udruže* nj a iz Beograda, na kar se je vršila daljša razprava o vprašanju g. Mi* lojeviča, zakaj ni osrednji odbor sprejel v savez treh sremskih uči* teljskih društev. Končno je skup* ščina s 128 glasovi proti 103 glaso* vom sklenila, da se sremska društva sprejmejo v zavez. Na popoldan* skem zborovanju so se prečitala poročila o poslovanju odbora. Za tem se je vršila razprava o izpre* membi pravil in izvedbi u j edin je* nja v enotnem društvu. Po živahni
šina, ki je bila nasprotna ujedinje* nju, odstranila. V dvorani je ostala velika večina delegatov ter je bil predlog o ujedinjenju v enotnem učiteljskem društvu sprejet soglaša no. Po skupščini so odšli delegati in ostali učitelii, okoli 500 po šte* vilu, v sprevedr na Jelačičev trg, kjer so manifestirali za narodno edinstvo in složno tlelo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Danes do* poldne se ie vri ila v dvorani »So* kola« na Wikonovem trgu 12, red* na skupščina »Saveza hrvatskih učiteljskih druitev.c.
KOMUNIST! V SPLITU.
— d Split, 15. julija. Splitska policija je zaprla komunističnega voditelja Marica, pri katerem so našli več obtežilne^a gradiva.
GRŠKOaTURŠKA VOJNA.
— d Atene, 14. julija. OficijeU no poročilo z dne 11. t. m. veli: Prodrli smo južno od Adranasa do Ormanduka in potisnili majhne sovražne oddelke nazaj. Severno od Ušaka so napredovale naše čete do vhoda prelaza, ki je južno pod Hanom. Na drugih frontah nič no; vega.
RAZ OR02IT VE N A KONFEs REN CA.
— d Washington, 15. julija. V \Vashington je dospela japonska nota kot odgovor na povabilo k udeležbi pri razorožitveni konfe« renči. Japonska vlada sprejema po= vabilo, a ne omenja ničesar glede ureditve vprašanja daljnega vzho* da. —
— d Washinton, 15. julija. Semkaj je dospel odgovor Kitajske na povabilo predsednika Hardinga.
STANOVANJSKO VPRAŠANJE V ANGLIJI.
— d London, 14. julija. Mini* ster brez portfelja dr. Addison je izstopil iz kabineta, ker je vlada ve* čino točk njegovega načrta glede zidanja stanovanjskih hiš s pomoč; jo vladnega denarja odklonila. Ta sklep smatra dr. Addison kot pre* lom obljub, ki jih je vlada slovesno dala ljudstvu.
VRNJENI LADJI.
— d Split, 15. julija. Italija je nam vrnila bivši avstrijski vojni ladji »Donau« in »Hartenburgoc. Ladji sta došli v Šibenik.
RAZPUST KADETNIC NA OGRSKEM.
— d Budimpešta, 15. julija. Naučni minister je danes predložil zakonski načrt glede razpusta vseh vojaških kadetnic, vojaških višjih in nižjih realk ter vzgajališč za častniške hčere bivšega honveda kakor tudi celokupne armade. V smislu trianonske mirovne pogodb be bo nadalje obstajala le »acade* mia Ludovica« kot šola in vzgajali* šče za častnike.
VOJNA PROTI ŽELIGOVSKE* MU.
— d Varšava, 15. julija. Kakor javljajo iz Kovna, je beloruska vla* da napovedala vojno generalu Zeli* govskemu.
ŽENSKE POROTNICE.
— d Berlin, 15. julija. »Deu* tsehe Allgemeine Zeitung« javlja: Državni zbor je z večino glasov za* vrnil zakonski načrt, da bi se pri* tegnile ženske k večniškim in po* rotnim sodiščem.
Iz nažs lirallsuine.
— V prvo artilerijsko podoficirska šolo v Kragujevcu se sprejme letos 200 kandidatov gojencev po predpisih za podoficirske šole. Rok prijave je do 20. septembra t. 1. Sprejeti kandldatje imajo biti v Soli 29. septembra t L radi zdravniške preiskave. Točni podatki se dobe pri vsakem vojnem okrugu.
neodresana domo-uina.
— Iz Idrije. Dne 21. junija so priredili dijaki tuk. srednjih šol koncert v hotelu »Didič«, ki ]e uspel v splošno zadovoljnost. Na koncertu so sodelovali dijaki In dijakinje ter ie koncert vodil katehet. TI dijaki in dijakinje so Sokoli in Orli, Sokoliće in Orlice. Koncert se ]e vršil precizno, po-setili so ga tudi italijinski častniki v paradnih uniformah ter obilo drugega občinstva slovensko ln tudi italijanske narodnosti, kolikor je teh pač že v Idriji Italijani imajo priliko spoznati našo glasbo, našo dušo in vse gre lahko brez zaprek, brez fašistov, brez strankarske, roržnie in tako je prav posebno v takih krajih. Ce smo že navezani na skupno življenje, Je najboljše, če se na tak način razumemo. Vsa Čast prirediteljem!
— Obtoženci zaradi požara v ladjedelnici pri Sv. Marini oproščeni Razprava ie trajala 4 dni. Tekom razprave je državni pravdnik umaknil obtožnico proti šestim obtožencem, ko ie pa bilo porotnikom predloženo vprašanje, ali smatrajo obtožence za krive* so vprašanie zanikali. Na podlagi teea pravoreka so bili vsi obtoženci oproščeni. Njihov branitelj Se bil odvetnik Zennaro. Fašisti so hoteli že proti kon-
cg priapn udrati iz sodno rivoranft
kar   pa   so   jim   stražniki preprečili. Oproščence je množica burno pozdravljala«   Pri tem je prišlo   do spopadov med fašisti in skupinami množice. Ko se je biižal fašistom odvetnik Zennaro v spremstvu svoje uradnice,     ga fn i-sti napadli in pretepli s palicami Uradnico so sunili   stran.   Prihiteli so v; -nostni organi, ki so preg      faši te. Ranjenega Zennara sc ol       ti v bližnji   lekarni.   Drugi dan ic pri pori I razpravi   državni   pravdni!* z ostr. besedami f/.i^;;al nap:;'. '.< (vJvetnik; Zennara.   izražajoč' upanje,   da kmalu okreva in se vrne na sod ni jo. Podivjani fašisti so hoteli   terorizirati sodniio in branitelj;!, da bi bili obtoženci radi n -žara kar najhujše obsojeni.  To je n goče  samo v Italiji.  Tudi   dr 1   d s precej divje razmere, ali najbolj div , so v oni Italiji, ki se naj bol i trka na prsi s svoio dvatisočletno kulturo.
— Slovenska deputacija pri m' -stru Raincriiu. J<o   je bival minister
Raineri v Gorici, se mu ie predstavila pod vodstvom poslanca dr. Podpornika slovenska deputacija: Župan šavnik kot predsednik in Rijavec kot tajnic »Zveze slovenskih župam .v ter Vi-žintin kot zastopnik za lm« voinfli iKk<,dovai!CwV.   Izročili so ' >irno
spomenico. Minister Raineri sc /ivo zanimaj za poročila posl 11 :a i', dgor-ni! a. Pri točki o slovenskih cen en&
■ . ratih je i^av!!:    »ProSr a   v vojno
od ' 1 dnino z vsemi ptfiogami in dokumenti, nai :•: bodo vločciv v h ili aa-skem, slovenskem ali nemškem iezikn« ne smejo biti ovira za rodno reševanje prošenj. Str; nke smejo ;rp::: nobene škode radi zavlačevanj.! I r smo vsi italijanski državljani. 1 i vživamo enake pravica. Minist.r ie obljubil da sc popravijo razni nedostatki v navedeni spomenici. To ie bil prvi slučaj, da je st< pila slovenska korporacJla v direktni stik z zastopnikom italinunske
mmm m
— Odmori p*> volitvah. Naši Iju se no Pirešijo groženj in nnsilja; Sli : o volit Slov. Kor. stranko. Ta ali oni je ostal doma, a velika večina je izpolnil narodno dolžnost Z uspehom moramo biti zadovoljni, sai se jih jo mnogo izselilo, a večina je ostala zavedna vkljub grožnjam nemškutarskih fašistov in plačanih nasilnežev. Pa Nemci so imeli zopet svoje spletke. Sedaj po volitvi so v marsikateri obmejni opčini slišijo glasovi, da ie ta ali oni pod prisego pripravljen izjaviti, da jo glasoval za slovensko stranko, 8 v dolični občini ni nobenepra našega glasu. Najbrže bo nas ogoljufali za ene*-.', i - -1 tnca. Naravnost ironija je, da jo nemška klerikalna stranka doživela v coni A katastrofalen fija?ko. Koliko se je ta stranka trudila, da fuio plebiscit izgubili! Njihov organ >Kumtner Tagblatt< 30 javkal, da bodo Srbi zatrli katoliško vero in vsilili Slovencem pravoslavje. Vera je v nevarnosti, je bilo njihovo geslo. Tudi pred volitvami so agitirali med nami in mislili so nemški klerikalci, da bomo kar drli k njim. Pa so I doživeli tak poraz; dobili bo malenkost I Pa saj jim ni bilo za nas; hoteli so s | pomočjo na5ih glasov le same sebe okrepiti, ker vidiio, da sami ne zmorejo ] ničesar. Postavili so sicer enega Slo- ! venca kot kandidata, pa še tega na za- j dnje mesto, ker so vedeli, da gotovo | propade. Vera je v nevarnosti zopet, 1
seveda, a pred dvema letoma, ko cr> nemški Volkswehrovci ropali našo cerkve, takrat pa >Tagblatt< ni zinil b^-sediee. Zakaj igrača dvojno Igro? — Neme u rji seveda bo \ <-lili večinoma •»Bau^rnbuuti . ki ludi race; tla. Edino lo s pomoči" nemčurskili glasov se bo držal šo nekaj Časa, pa fe o i zadnjih volitev sli u'no oaza tova] ta 9000 pasov. >Grossdeutsclu< pa imajo etroeko veselje, da ^-*.> n,-; .clovali sa tSO glasov. 1 ostimo to naivno veselje rna-padajočl vsem maki itrankl, ki bo v deželnem zbora brez pomenal Tzi \ volitev
v okoliških občinsb Celovca jo mesno gospodo naravnost presenetlL Niso pričakovali toliko. Predlagalo so je, da bi se poizvedovalo, kdo da je agitira 1, i'Ii prirejal shode. V slučaju, da so dotične osebe v službi kot nast&vtjeoci, naj te jih odpusti in napravi  na delodajalce
pritisk. To jo svoboda v republiki! Sicer pa omenimo, da se ni nič agitiralo, še manj pa so se prirejali shodi. Vsak Slovenec sam vć, kaj ima storiti. Ves strah in skrb sta nepotrebna, Mi smo in ostanemo Slovenci, trdni, neomahlji-
vi kot skala. Ali mogočo mislijo celovški gospodje, da smo mi taki oiuallljll ci in brezznačaine/i. kakor tisti brez-domovinci, ki eo za denar podkupljeni
glasovali za vas? Motitj se, mi nismo na prodaj! S i todanind dušami moreta raspolagati kot s tropom ovac, z nami pa ne!
V LjubljanU
— Javna morala in klerikalci. Današnji »Slovenec« poroča urbi et Grbi, da so si klerikalci pri Rafaelo? vi družbi izvolili za predsednika — čujte! — nikogar drugega, kakor — dr. Pegana! Boljše reklame za dru* štvo res niso mogli oskrbeti, kakor s tem, da so postavili na čelo tega človeka. To je največja sramota za klerikalce, da silijo zopet v ospred; je takega žigosanega človeka.
— Imenovanje umetn. konsu* lenta pri naši pokrajinski vladi. Mi* nistrstvo prosvete je imenovalo akadem. slikarja Frana Trat* nik a za umetniškega konsulenta pri prosvetnem oddelku pokrajin* ske vlade v Ljubljani.
— Imenovanje notarjev. Ime; novani so notarji za Krško notar Hubert Završnik, sedaj v Višnji gori; za Kozje notar Otmar Golob, sedaj v Marenbergu; za Višnjo go; ro not. kandidat Anton Zevnik. se* daj notar. nam. v Cerknici: za Dol. Lendavo not. kandidat Rudolf Kra* mer; za Vel. Lašče kandidat Števo Šink, sedaj v Ljubljani; za Mursko Soboto not. kandidata Avgust Kol= šek, sedaj v Krškem, in Anton Ko* der; za Preval je not. kandidat Fcr> do Križan; za Kranjsko goro not. kandidat dr. Ivan Grašič, sedaj v Litiji; za Cerknico not. kandidat Josip Kenda, sedat v Vel. Laščah; za Tržič not. kandidat dr. Fran Pri= slan, sedaj v Ljubljani.
— Poverjeništvo za soeiialno s£u*b, stanovanjski u>rad in — selitev strank v avgustu. Poroča se nam: Za prazna stanovanja, ki bodo z avgustom t. 1. vsled preselitve raznih uradniških in drugih družin v novozgrajene hiše, na razpolago, se je že do zdaj priglasilo baje nad BO strank (s svojimi družinami). Ker caka na nakazilo stanovanj v prvi vrsti več uradnikov, profesorjev in zasebnikov, je dolžnost poverjenižt-va za socijalno skrb, da nakaže stanovanja pred vsem v Ljubljano pristojnim uradnikom in profesorjem, ne pa morda tujcem.
Kmetif^ki svet (PolioprivTexlni Sa-vot) je ustanovljen kot najvišji strokovno posvetovalni organ ministra za kmetijstvo in vede po posebnem pravilniku, objavljenem v broju 152 službenih Novin«. Nova korporacija je poklicana, da iniciativno stavlja ministru predloge ter da podaja svojo 6voje mišljenje na zahtevo ministra v vseh vprašanjih, ki se tičejo kmetijstva, število članov znaša 30, od teh jih imenuje 12 minister, 18 članov pa volijo posebne kmetijske korporacije. Slovenske korporacije te vrste so: Kmetijska družba v Ljubljani, Zadružna Zveza v Ljubljani, Zadružna Zveza v Celju. Mandat traja dve leti. Kmetijski svet se zbira na poziv ministra. Za administrativne posle dobi nova^ ustanova j>o«e.biio pi-
10. julija 1921.
— S poste, imenovani so: Za visjela poštnega oHcijala II. razr. poštni asistent Ante Kalokira, za pisarniškega oiicijama pisarnišlvi pomočnik Vinko JerSek, za poštne peduradnike. poštni uradni sluge Miroslav Javan, Ivan Svctlič, Jakob Petrič. Vekoslav Bavdek, Jakob Babnik in Ivan Poieg pri poštnem uradu Ljubljana 1: Jernej Svetič, Fran Novak, Franc Bratož, Karel Cotman in Ivan Salehar v LJubljani I, Josip Zcle, Vinko Keuc, Jakob Fepevnik, Peter Kompare, Ivan Travu^ek in Jcsip Poleneie. Josip Korban, Anton VVeissba-eher, Albin sonc, Franc Serbec in Franc Gorican v Mariboru, Rudolf Jenčič ln Ivan Felser, Zidani most, Franc Glavnik, Ptuj; Adolf Plaper, Novo mesto; KareJ Mam in Anton Engelman v Ljubljani; za brzojavne mojstre poštni uradni sluge Josip Ceh in Franc Gabrovšek v Ljubljani In Silvester Pianten in Juri 2ula v Mariboru; za poštne uradne sluse stalni pomožni sluge Andrej MohorčiC', Matko Kucler, Stanko Fran-čič, Alojzij Dermaia, Alojzij UršiČ, Ivjn VVeiss, Anton Kern, Josip Kožuh ln Josip Jančar, Ignac Gabrijel, Filip Rudolf, Anton Nolimal, Ivan Podgoršek, Josip Saksida, Ivan Lavtar, Jakob Knigoj, Josip Sosič, O^ujeslav Stanič in Drazotiit Oblak, Anton Lotrič, Karel Ladstlitter v Ljubljani; Franc Brodar. Anton Hrjvat, Anton Ar2en*ek, Anton Berlič in Rudnli KisMngor, Ivan Kloj-čnik in Anton Ferlinc v Mariboru; Rudolf Rižner. Bernard Podrcberšak in Josip Vob-ner v Ptuju, Jožef Smodej, Ivan Kavs, Ivan Svcnšck, Franc Kac, Blaž Jagodic, Milan Boc, Ivan Pignar in Miroslav QlUSOVUfl( v Mariboru. — Premeščeni so: poitartca Marija lioffman od urada Planina pri Rakeku k uradu Sv. Peter v Savinski dolini, poštni oficijant Slavko Vutkovič iz Maribora v Gornjo Radgono, poštne oficijnntke Štefanija Schiffrer iz Rogatca v Ptuj. Miru Glin-šck iz Ptuja v Rogatec, Ljudmila Strniša iz Gornje Radgone v Maribor, Terezija 2nidaršič iz Delnega I ogatca v l junljano, Jakobina Kobe Lz Ljubljane v Sarajevo ter poštno uradna slugi Alojzij Novina iz Ljubljane v Novo mesto in Jakob Smolpikar iz Novega mesta v Ljub!;ano. Postni službi se Je odpovedal poštni praktikant Leon Stuhelj v LJubljani. Uvrščena sta v ofici-jantski stalež poštarica Alojzija Kopač v Ljubljani 1 in poštna odpravnica Iva Straus v Dolenjem Logatcu. Začasno je upokojen poštni uradni sraga Franc Toroš v Ljubljani. Trajno jc upokojena postat oficijantka Erna Aljančič. vsi v Mariboru. Umrl je višji pogrni oficijal I. razreda Viktor Šuškovič v Mariboru.
—   Nova carinska uvozna tarifa.
Glasom >Službonih Novin« stopi nova uvozna carinska tarifa z dnem t. m. v veljavo. Nas list se je že opetovano obširno bavil g projektom to tarifo ter je priobčeval različne želje. Besedilo novega tarifa 30 jako obširno ter se k nekaterim točkam se povrnemo.
— Urad za begunca. Kje je? Ljudje, ki Imajo v Ljubljani opraviti, vprašujejo, tekajo po vsem mestu, nihče jim ne ve povedati kje. Tako mi je tožil neki vojak. Slučajno je srečal nekega znanca, ki je uradnik Kmetijske družbe, ki mu je nato
a opvatoL jda ie ura4 *u U^un^ v. l^i
ta Turjaškem trgu. Zakaj ne razglase tega večkrat v časopisih? Begunec
— Uredba o inspekciji dela je razglašena v* >Uradnem Listu< št. «32.
— Uredbo o regulaciji položaja srednješolskih nastavnikov in nastav-nic, katerim zaradi vojne ni bilo mogoče opraviti državnega izpita, objavlja >Uradni Liste št 82.
— Nov poselski red. Naredba, s katero ee ureja službeno razmerje hišnih ali gospodinjskih poslov v Sloveniji, objavlja >Uradni Liste v svoji 82. številki: Naredba, ki je velike važnosti tako za gospodarje, oziroma gospodinje, kakor za posle, dobi moč dne 15. avgusta t. 1.
— Slovanski #ost. V Ljubljano je dospel g. Štefan i r e m e r y, tajomnik Matice Slovenskej, redaktor >Narod-nveh Novin« v Turčianskem Sv. Martinu v Cehoslovaški, da se pouči o naših, razmerah.
— Matura na realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah). Pod predsedstvom g. svetnika ravnate* lja A. Črnivca se je od 4. do 7. jul. vršila letošnja matura. Pristopilo je k izpitu 29 maturantov izmed teh je pet odličnjakov, eden je padel na pol leta. Trije dijaki bodo delali je* seni ponavljalni izpit. Zrelostni iz*
Sit so naredili sledeči abiturijentje: lačar Rafael, Bartel Vladimir, Bni* mat Božidar, Dolhar Alojzij, Eler* šek Ferdinand , Gogala Stanislav. Ilešič Milivoj, Jug Milan, Klepec Janko, Kocjančič Viktor (z odliko) Lenarčič Alojzij (z odliko), Lesar Josip, Likovič Ludovik, Matuli Anton, Oblak Martin, Pečan Nado. Pipenbacher Dušan (z odliko), Pire Bojan (z odliko), Rausch Arsen, Sivec Alojzij, Skubic Josip, S vol j* šak Venceslav, Štolfa Nado, Štrtu kelj Ciril, Vilfan Ernst (z odliko), Vničič Vilko, Kosovel Anica in dhofer Jela.
— Pedndvajsetletnico mature so dne IL t m. praznovali abirurijentJ 8 a razreda državne gimnazije v Ljubljani in sicer naslednji gospodje: dr. V. BaltiČ, predsednik deželne vlade za Slovenijo, J. Bar-le, župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani, dr. L Bartol, notar v Brežicah. J. Bergant, profesor, J. Bes ter, dekan v Postojni, J. Bolz na Dunaju, A. Zarli, notar v Žužemberku, dr. Fran Dolšak, sanitetni referent v Ljubljani, dr. R. Eržen, profesor na trgovski akademiji, dr. J. Hubad, okrožni zdravnik v Škofji Loki, dr. P. Kane, okrožni zdravnik v Vipavi, dr. R. Karba, lekarnar m župan v Kamniku, J. Kraker, župnik v Kočevski Reki, V. Kristan, intendant naše vojne mornarice, F. Kiisse!, sodni svetnik v Trebnjem, dr. K- Leskovic, odvetnik v Uncu, P. Levičnik, višji komisar državnih ždeznic, dr. H. Luschin. sedni svetnik na Dunaju, dr. R. Mara, načelnik oddelka ministrstva trgovin in industrije v Ljubljani, dr. J. C. Oblak, cKivetnlk v Ljubljani, J. Potrič,uradnik v Ljubljani, dr. L. Stare, dvorni svetnik v Ljubljani, dr. J. Stauda-her, zdravnik v Ljubljani, Val. Šturm, posestnik in restavrater v Poljčah, J. Tome, podravnatelj tobačne tovarne v Ljubljani, J. Vari, višji revident državnih železnic, J. Vole, ravnatelj mestnega knjigovodstva v Ljubljani, dr. Fr. \Vindischer, tajnik trgovske zbornice v Ljubljani in A. Zaje, višji računski svetnik v Ljubljani. Z nekaterimi izjemami so se skoraj vsi udeležili skupne večerje v Ljubljani in izleta v Pol j Če k bolnemu tovarišu Šturmu. Praznovanje petindvajsetletnice so počastili tudi še bivši profesorji gg. vladni svetniki Senekovič, Breznik in Vester ter kanonik dr. Svetina.
— Narodni ženski savez kralje« vine SrIS. je izbral letos za svoj kongres Ljubljano. Kongres bo 1., 2. in 3. septembra v Ljubljani. De* Jegatinje iz vseh krajev naše države bodo prihajale v Ljubljano 31. av* gusta. 31. avgusta nopoldne bo seja glavne uprave Saveza, naslednje dneve bo zboroval kongres vsako dopoldne od 9. do 1. popoldne. Po* poldnevi se porabijo za to, da raz* kažemo sestram Srbkinjam/ in Hr* vaticam znamenitosti našega mesta in tudi svojo gostoljubnost. 4. sept. odidejo delegat je na Bled. po tem izletu se vrnejo domov. Prepričani smo, da bo sprejem od strani Slo* venk in vsega našega prebivalstva tako presrčen, da poneso delegatke s seboj najlepše spomine, tako lepe. kakor jih imajo Slovenke, ki so bi* le letošnjo pomlad tako ljubezni i* vo sprejete v Novem Sadu in Bel* gradu.
— Poštnobrzojavno ravnatelj* stvo v Ljubljani. Neštetokrat so že vsi ljubljanski dnevniki protestirali proti temu, da bi ostal še nadalje v koncertni dvorani Filharmonične* ga društva poštni ekonomat, ki pa* suje v njej že od prevrata. Dejstvo je, da so odpadle v tem času zaradi pomanjkanja koncertne dvorane vse elitne prireditve, kar pomeni za naše glasbeno življenje nenadome* stljiv manko. Mislili smo, da se bo poštnobrzojavno ravnateljstvo vsaj sedaj zganilo, ko je kupilo s po* močjo vlade pred kratkim obširno poslopje v Št. Jakobskem predme* stju. Toda ono drži še vedno trdov* ratno križem roke in menda čaka, da napravi temu škandaloznemu postopanju konec poverj. za pro* sveto s tem, da deložira potom sta* novanjskega urada tisti nesrečni poštni postni ekonomat?!
— Oh, ta smola! Te dni je dospel mlad Slovenec, zagorel redov, iz Srema v Ljubljano svojo nevesto obiskat Z
4ft jaTLdoiaanv oa#ftftdiožU .«9P»
jo vojaško obleko ter jo zamenjal za
nekaj ur s civilno. Z lično palčico Jo priseka po Starem trgu na Mestni trg, kjer pa je njegov južni tip hipoma zbudil pozornost nekega ondi stoječega varnostnega organa. Bilo je baš v času, ko so se atentatorji razlezli na vae štiri vetrove sveta kakor se mravlje razlezejo iz mravljišča. >Morda je prav meni namenjeno«, si misli vestni organ. Pogled obeh se križa, redov... ga ne vzdrži. Organ se prijazno nasmehne in redov, mislec, da ima kakega znanca pred seboj, uljudno odzdravi. Čez par trenutkov je bil že na njegovi strani pričelo se je običajno izpraševanje. Redov, sprva ves presenečen, nejasno odgovarja in se zapleta v navidezna protislovja. >Aha, ga že imamo«, si misli previdni organ. Tedaj pa so redov ojunači in izvleče svoje papirje. Da ae izogneta radovedni publiki, stopita v neko vežo, kjer se zasliševanje nadaljuje — vse po predpisih. Oko postavo začne vešče motriti tujčeve listine, pisane v cirilici. Oho, ta pa je iz krajev, kjer je taka pisava doma in atentatorji so tudi od ondi! Nova obtežilna okoliščina. Vse zatrjevanje, da pozna tega in onega iz Ljubljane, da je pravzaprav tukaj doma, vso to jo bilo bob ob steno. Celo lični (osebni) popis ne more prepoditi organovih šumenj zlasti, ker je bil izgotovljen pred 5 tedni in ne tik pred nastopom dopusta. Ko so bile končno vse črke lepo zaporedoma pregledane, se je mož postave — dasi nekako nerad — ločil od teh papirjev, ki so govorili res o nekem dopustu, ali kali? Za vse slučaje pa si je zabeležil vojakovo ime. — Storil pa fe vse to, vpoš-tevaje okolnost, da govori vojnik domače narečje, da bo nemara nazadnje le res, kar mu je zatrjeval tako iskreno in prepričevalno. Kaj se hoče: služba je služba in to posebno v teh zlih ln razburjenih časih!
— Poročila se je učit. gdč. Milica Pri-stov iz Rožne doline z g. Antonom Krži-čem, pravnikom iz Rakitne. Vrlemu paru obno sreče!
— Nemir in upit je se redno po« navija vsako noč od 11 do ene ure po noči na celem Sv. Petra nasipu tako, da prebivalci sploh ne morejo spati. Najbolj kritični dnevi pa so sobote, nedelje in prve dni vsakega meseca. Poklicani činitelji poskrbiš te za nočni mir in red.
— Kopališče v Lazah. Od sobote naprej se je po dovoljenju okrajnega glavarstva v Ljubljani prevzela provizorna hranitev obleke kopajočega se občinstva, s čimer bo kopalcem zelo ustreženo.
— Izlet čez Golovec na Škofljico k Ja-vorniku priredi gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj s svojim tamburaškim zborom ter pevski zbor šentjakobskega naprednega društva jutri, v nedeljo. Odhod s šentjakobskega mostu ob pol 2., z dolenjskega ob tričetrt na 2 pop. Pot ves čas po gesti gozdni senci. Kdor hoče z vlakom tja, se pelje ob tričetrt nal z dolenjskega kolodvora.
— Državna posredovalnica za delo. Dela iščejo: pisarniške moči, trgovski eotnidniki, prodajalke, kovinarji, čevljarji, natakarji, natakarice, strojniki, kurjači, delavci, delavke peki, mlinarji mesarji, sedlarji, šivilje, vla-galke vajenci itd. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, ključavničarji, kleparji, mizarji, čevljarji, zidarji, tesarji, slikarfi. pleskarji, vzgojiteljice, bolniška strežnica, šteparice. služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
— Odvetniški izpit sta napravila dne 15. julija t. 1. gg. dr. Karol S 1 o -k a r iz Gorice in dr. Anton Horvat iz Ptuja.
— Odvetniška vest. Dr. Stanko W e i x 1 se je vpisal v imenik odvetnikov s sedežem v Murski Soboti.
— Mutast gost. V neko ljubljansko restavracijo je prišel resen in tih gospod. Skočni natakar je hitel h gostu in ga začel izpraševati o njegovih željah. Gost je bil mutast Dajal je samo znamenja z rokami. Natakar mu je prinesel jedilni list in mutast! gost mu je začel po vrsti kazati, kaj potrebuje gladni gostov želodec. Naročil si je tudi piva. Po končanem obedu pa je mu-tasti gost lepo na tihem izginil. Mu tasti gost je napravil za 100 K zapitka.
— Silovitež In nasilnež. France Žagar je znan nasilnež. Posebno nasilen in togo-ten je bil Žagar pred dnevi na železniškega uradnika R. v Linhartovi ulici. Okoli 11. ponoči je prišel pred stanovanje, začel razgrajati, vpiti in kričati, razbil je tudi okno. Nad uradnikom je kričal: »Danes bo kri tekla! Jaz imam dva noža! Ven pridi!« Žagar se je tudi jezil na policijo, ker mu je odgnala iz hleva kar tri dekleta. Ko je prišel v bližino stražnik, jo je popiha! v hlev, se tam zaril v seno, tako da ga niso mogli izslediti. Sele naslednji dan je bil aretiran in izročen sodišču.
— Podpore trgovskim visoko« šolcem. Da se omogoči trgovski, konzularni in obrtni študij v ino* zemistvu, se je osnoval pri oddelku ministrstva trgovine in industrije poseben odsek za upravo fonda za trgovsko in obrtno šolstvo, ki je v težkih in neurejenih razmerah po prevratu z izdatnimi podporami mnogoštevilnim prosilcem pomagal v gmotnem oziru. Ker se stavijo ve* like zahteve od vseh strani za de* name podpore, bo v bodoče odsek podpiral samo one dijake, Id se iz* kažejo z dobrimi učnimi izpričevali o dosedanjem posečanju strokovnih šol in so podpore v resnici nujno potrebni. V prvi vrsti pridejo v poštev dosedanji podpirane!, novi prosilci pa samo v posebnega upo* števanja vrednih slučajih, ki so pod* pore res potoe^pi in Uftajp
— Govor o sv. pisma ee vrši v nedeljo ob 8. zvečer v evangeljski cerkvi na Gosposvetski cesti.
— Velikodušen dar. G. Oroslav Or-talič, trgovec v Ljubljani, je podaril glasbenem odseku Sokola II. znesek 1000 K, za kar se mu odsek najiskre-neje zahvaljuje.
— Zgubila se ie železniška le* gitimacija na ime Frančiška Mlakar Najditelj se prosi, da sporoči svoj naslov na kurilnico drž. žel. v Ljub* ljani.
— Koncert se vrši danes ob 20. na vrtu restavracije glavni kolodvor . Svira godba tukajšne opere. Vstopnina prosta.
— Vojaški koncert se vrši danes v soboto zvečer na vrtu hotela Štrukelj. Vstop prost
— Koncert v holetu »Tivoli* od nedelje 17. t. m. naprej vsak večer od 13. do pol 23. ura Vstopnina prosta. — Se priporoča Vek. Bolničar.
— Čitalnica v Brežicah izreka pevskemu zboru >Trigiavanov< iz Zagreba, domačemu pevskemu zboru in vsem častitim damam in gospodom, ki so s svojim požrtvovalnim trudom in darovi pripomogli ob priliki obhajanja ^Oletnice do lepega gmotnega uspeha, svojo najsrčnejšo zahvalo. Železničar-ski godbi iz Zidanega mosta se izreka za jako marljivo in lepo igranje izvanredno priznanje in zahvalo.
— Razpis služb okrajnih babic. Od-dado se službo okrajnih babic na Bledu, v Begunjah in Ovsišah z letno plačo 200 K in draginisko doklado 300 K. Frosuje se lahko vlagajo do dne 1. avgusta pri okrajnem glavarstvu v Radovljici.
— Patrijotje in razgrajači. Po* sojilnica Slap v Vipavi, katere glav* ni upravitelj je Franc Punčuh, nads učitelj v Vrhpolju pri Vipavi, ie podpisala pred kratkim na njegov pritisk pol milijona lfr italijanskega državnega posojila. Pa naj še kdo reče, da ni PunČuh dober patrijot! Njegov sin istega imena in značaja je carinski uradnik na Rakeku. Znan je kot junak v poznih nočnih urah.
— Napačni lesni trgovec. Anton Bav-dek iz Cerknice je velik človek odločnega nastopa. Rad se izdaja za lesnega trgovca. Nedavno je bil aretiran ln izročen okrajnemu sodišču v Cerknici, keer je izvrši! drzen vlom v manufakturno trgovino v Topolu, odkoder je odnesel velike množine blaga. Bavdek je sedaj iz zaporov pobegnil.
— Zadeva cariniki Nepomuckega. Iz Maribora nam Javljajo, da je bil carinik Nepomuckl Izpuščen Iz preiskovalnega zapora proti položitvi kvcije 200.000 K. Zadeva Nepomuckega pride pred poroto, ker gre za poneverbo 40.000 dinarjev.
— Promet Maribor - Ljutomer ukinjen. Iz Maribora nam javljajo: Trarazitnl promet Maribor - Ljutomer je bil včeraj, 15. t
m. glasom obvestila generalne direkcije južne železnice ukinjen.
—   Zaprisega   mariborskega župana.
Maribor, 16. julija. Za soboto odrejena zaprisega mariborskega župana g. Grčarja je odložena na prihodnji teden.
— Kdo je ubog? Iz Maribora nam javljajo sledečo, za vodstvo matrik po župnih uradih značilno okolnost! Neka stranka, ki je pri* javljena kot brezkonfesionalna, je potrebovala za neko civilno pravdo ubožni list, ki bi bil potrjen no ma* riborskem župnem ura.du. Župnik pa je stranki kratkomalo odklonil potrditev ubožnega lista, češ, ker je brezkonfesionalna. Ta slučaj se je dogodil pri frančiškanih. Pater je stranki osorno pripomnil: »Ubožne liste samo za rimokatolike!«
— Afera mariborske uradniške obednice pred zagrebškim sodiščem Burna in zamotana zgodovina ma= riborske uradniške mense je v zau% njem času pod vodstvom prof. Rros liha prešla v tir normalnih in solid* nih razmer. Te dni pa je pred mari« borskim okrožnim sodiščem prvot* no iz neke druq;e zadeve ner>rič:iko; vano izbruhnilo eno najbolj kočiji; vih poglavij iz te zgodovine na dan Neka odlična uradna oseba, ki je uradniški mensi isposlovala od de* želne vlade večji znesek v podporo je namreč po informacijah sedanje; ga predsednika mense g. prof. Bro* liha kot enega svojih dokazov na; pram neki radi § 104 k. z. ovadeni dami navajala tudi nerednosti ob; tožene pri mensi; gre za znesek 40.000 K oziroma za položitev raču* nov v tem znesku. Dotična dama je zatrjujoč svojo nedolžnost v tej zadevi zoper razsodbo okrož. sodi; šča v četrtek vložila ničnostno pri; tožbo ozir. vzklic. Ker so se pojavi^ le pod preišniimi odbori mense ves like, danes še nepojasnjene difis renče in ker je ob enem predsednik mense napram omenjeni dami vlo* žil pri mariborskem sodišču kazen* sko ovadbo radi žaljeni a med razpravo, se bo tako v Mariboru kakor pred zadnjo instanco v Zagrebu razvila velika afera iz zgodovine te obednice, za katere bridko usodo so se javne oblasti premalo zani* male.
— Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrl polkovnik v p. g. Karel H o 11 e-g h a d1. H o 11 e g h 2 n. clal.ie gdč. Anica Ši m n o v e c, v Zatieini na Dolenjskem pa soproga vpok. nad učitelja g. Marija Lebanova. Bodi jim blas spomin!
Proslavs PefreiBSi
— Prosflava sprejetja ustave v Železnikih je uspela kar najpovoljneje. Po slovesni službi božji za srečno rešitev prestolonaslednika so se zbrala v nedeljo dne 10. julija narodna društva ter obilo domačega ter okoličanske-ga ljudstva pred cerkvijo. Načelnik gar silnega društva g. Matevž Klopčič je v vznesenih besedah proslavljal blago-nosno delovanje naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, ki sta v srcih naših pradedov vžgala prvi žar ljubezni do naroda in jezika, potem je dal duška veselju nad srečno rešitvijo prestolonaslednika pred zločinskimi nakanami brezvestnih notranjih sovražnikov in povdarjal važnost in zgodovinski pomen sprejetja ustave, s katerim činom se je postavil nas i državi trden temelj za nadaljnji razvoj in pro-cvit uiedinjenega naroda. Govor je bil z velikim navdušenjem in odobravanjem sprejet. Pevci so zapeli >Slovenac i Hrvate, nakar se je razvil sprevod, na Čelu Sokoli na konjih. Njim je sledil sokolski naraščaj, nato šolska mladež j>od vodstvom učiteljev, občinski odborniki, bralno društvo z zastavo tor gasilci. Na Racovniku, na Logu in pod Lipo se je sprevod ustavil in eo pevci odpeli ob splošnem navdušenju slav-nosti primerne pesmi. Trg Jo bil v zastavah in topiči bo grmeli na bližnjem holmcu. — Lepo uspela slavnost pa ni bila po godu župniku, ki je takoj izključil iz Marijine družbo vse udeleženke sprevoda in s tem zopet dokazal, da se na Slovenskem ustanavljajo verske družbe v resnici v politično namene.
— Proslava kraljevega rojstnega dne. Iz Rogaške Slatine se nam poroča: Rogaška Slatina je proslavila kraljev rojstni dan na slovesen način. V predvečer so se okrasila poslopja z zastavami tn na prostoru pred zdraviliško dvorano je bila med cvetjem ln zastavami postavljena slika našega kralja. Ob 9. zvečer Je naznanilo trobenta-nje gasilcev prlčetek bakljade in bakljono-scl so prikorakali ob sviranju godbe pred zdraviliški dom. Tam Je v vznesenem govoru g. dr. Rozina, odvetnik v Mariboru, častil visokega slavljenca in navdušeni žl-vio-klici so sledili njegovim besedam. Godba je za svirala in ob bengaličnem ognju in razsvetljavi bakljonoscev so gostje na prostem zaplesali kola Ob zvokih koračnice se ie občinstvo v najboljšem razpoložen Ju razšlo. Na rojstni dan je ob 9. dopoldne celebrira] v kapelici sv. Ane g. biskup Aksamović slovesno mašo. Asistirala sta ura ravnatelj semenišča v D Jakovem g. prof. dr. Herman in nadžupn}k sv. Križa g. Korošec Pri tej priliki se ie prvikrat pela v tej kapelici zahvalna pesem v slovenskem jeziku. Opoldne le bil v restavraciji zdraviliškega doma skupen slavnosten obed, katerega so se udeležili med drugimi odličnimi gosti g. biskup Aksamović v spremstvu g. Prof. dr. Hermana, dalje g. podban
Brin]«* * mtmA Trifeaandc te
grada, vsi tukaj bivajoči gg. častniki in veliko število drugih odličnih gostov. Po slavnostni napitnlci, katero je govoril ravnatelj zdravilišča, so navdušeni živio-klici zado-neli po dvorani. Zvečer so gostje iz Srbije v mali zdraviliški dvorani priredili koncert, ki je privabil obilo gostov in je ncjlepše uspe!.
Iz dolenjskih Toplic. (Dopis) Prvič po prevratu smo praznovat li predvečer Petrovega dne prav slo* vesno. Na iniciativo topniških £c= stov se je priredila razsvetljava tr* ga, oskrbelo se je petje pod lipo ter slovesno streljanje s topiči. Lena razsvetljava šole, gradu in ostalih hiš je privabilo vse občinstvo na ulico. Gosp. nadučitej Gregorec je v kratkem govoru pojasnil pomen dneva ter ga zaključil s slava klicem na čast kralja Petra, nakar se je ob; činstvo navdušeno odzvalo. Pevci so zapeli tri pevske točke, in si; cer: »Slovenec * Srb * Hrvat«, »Srbine tužni« in »Morje«. Bil je slavnosten večer in vsi v slavnostnem razpoloženju. Žal, da je to navdu« šenje kalilo postopanje župnika Erzarja. Dasi je imela vsaka hiša v Toplicah kos sveče v ta namen, sc je s tesnobo opažalo, da sta bila župnišče in cerkev popolnoma teim na. Župnik je nekdaj bral mašo v dobrobit bivšega cesarja Jožefa; ob tej priliki je imel vso cerkev v preprogah ter je mašo bral sam župnik Erzar. Na Petrov dan je bila pač maša za kralja Petra, a cerkev je bila v isti skromnosti, ka* kor vsak dan. Župnik je lepo spal, mašo pa je moral brati kaplan, ka* teremu se je tako mudilo, da jo je izvršil v 30 minutah. Čudimo se potrpežljivosti vlade, da takim župni* kom, ki jih napolnjuje avstrijski duh, ne posveti z bakljo njih na* pihnene glave. Taka duhovščina nam zastruplja ljudstvo in mladino Pošljite take ljudi v kot, kamor spadajo! Grajati moramo tudi sedanjega župana Toplic, g. Pečjaka, ki ni toliko spoštoval Petrovega dne, da bi razobesil zastavo na ob* činskem poslopju. Dve mali otroški papirnati zastavici pač ne moreta zastopati občine. Če povem, da je bil g. Pečjak v prejšnjih letih vnet »turner« in »burš«, sedaj pa kleri* kaleč, potem ie njegovo postopanje umevno. V znak protesta proti po* stopanju gornjih dveh so zbrali topliški gostje 700 K za »Sokola« v Toplicah, K,
ftfentrioi - m&Ol
X zagrebškem »Obzora« pure ča — b—•
sledeče:
Spočetka meseca avgusta 1919. L so ruske bele čete zavzele Kazanj, rdeče Čete pa so se razpršene umikale proti zapadu ln severa ob Volsi. Vjatki m preko reke Kanu. Rdeče čete so na svojem umiku vse poŽigale, rušile in pobijale.
Zato je v mestecu Jaranskcin, okoli 2u0 km severno Kazanji« nastala panika. Dotlej Jaransk £e ni posebno občutil težine boli še viške grozovlade- Pač so bcij-ševiki mestecu na'o^ill nekaj manjših ken-tribucij, Ki so jih jannski tr^o\cl radi plačali, samo da >o sicer imeli mir. Sam Jaransk nI bil boljševUld, le nekaj boljle-viškili zaupnikov ie nadzorovalo mestno upravo. Toda ko se le /.vcde'o, da se bolj-Seviki umikajo in vse nnlčujejOi &o se hoteli jaranski meščani zavarovati proti eventualnim plenitvam ln poči^om. Zato so se začeli pod vodst/om r!ardc£evskega, bivšega carskega kapetan?, in nekaterih bivših car. častnikov tajno organizirati. Storili so to tudi žito, da bi v »izrinem trenotku dvignili vstajo in se otresil boli-ševiške vlade. Takrat so boMševiHd zaupniki odločili, da mora Jaransk evakuirati; ljude bi morali mesto ostaviti, a zaupniki bi bili odnesli mestno blagajno in vse dragocenosti v Vjatko, kjer so bili sovjetski uradi. Protibo.iAsv-ka orsani7a-cija pa se jc <zaupnikom uprla ter jih je zaprla skoraj vse. Vse inesto se ]e aato pripravljalo na slovesen sprejem belih čet in 12. avgusta se je v Jaranskn vr$il /ellk shod kmetov, ki so sklenili, da sovjetske vlade ne priznavajo ve-Č.
Toda položaj na fronti sc je obrni?. In rdeče čete so bile zopet zihago\i!e. Sovjetska vlada je poslala v Jaransk >črezv!čaj-ko« pod predsedstvom Nemca Midiel&olu na ter kaznovalno ekspedicijo ped poveljstvom Madžara Csaki Lajosa. Spremljali so ju iz Jaranska utekli boljševički zaupniki.
Michelsohn in Csaki sta bila neemeje-na gospodarja nad življenjem in smrtjo ter nad imetkom vseli meščanov ln okoličanov. Prvi je Jal protirevolticijonatje zgrabiti, na kar jih je zasliševal ln obsojal na smrt Csaki kot zastopnik vojaške oblasti se za preiskave ni brUa;, i.czo je smrtne obsodbe le SOpodpisoval ter skrbel, da so njezovi vojaki usmrčenja tudi res izvršili. Sicer je iahal na lepem konju, v krasni uniformi, v lakastih ?komjili s srebrnimi ostrogami, v spremstvu >sulte< po mestu ter dvoril lepim damam Svoje vojake je nastani po najboljših hišah In skrbel, da so izvrstno HveH Sam ie stanoval v razkošni hiši uletffrl A'eks. Anton. Sazanova. Dame so se mu smehljVale m nastavljale Iz strahu in nade. da s tem rešijo sebe in svojce.
»Črezvilajka« je dala najprej ustreliti kapetana Barduševskega in tri tovariše, nato pa še sedem oseb. Potem ie nastal premor, ker je Csaki odšel z vojsko oklenit bližnji samostan redovnic. Vrnil se je z bogatim plenom: posteljnino, hrano, zlatom i. dr. Nato so se aretacije ponovi-e, in zopet je bilo ustreljenih 14 protirevolucljo-narjev. Ljudje so dolzili zverstev predvsem CsaJtija.
Med njegovimi vojaki so bili I atiši, Madžari. Nemci. Cehi m Jur:osloveni, a nekaj malega rudi Ruoov. »Jaz sam sem bil takrat v Jaransku*. piše »< >bzoTOv« —b—. »Nekega dne me je na ulici ustavila trojica vc jakov. Ud en mi je dejal, da je Srb iz Novega Sada po Imenu Kovačevič ter je dostavil, da Je služIl pri 6. polku (novosadskem1). Očital mi je. da sem Spi-jon »belih«, da me da aretirati ln da odredi hišno preiskavo. Tovariša sta mu bila Ceha. Svole pretnje Pa niso izvršili, ker so se menda bali nrekršltl po komisarju zunanjih poslov, Čičerinu zajamčeno mt cksteritorilalnost kot polnomočnika danske delegacije, in pa menda zato. ker sem se tudi sam pobrigal za to ptl predsedni-štvu sovjeta.
Preiskava o atentatu na regenta m ti dve imeni, ki se v njej slučajno pojavljata, so mi povod, da sem v kratkem napisal te spomine. Zanimiva Je koincidencija tth dveh imen (Csaki. Kovačevič) In dogodkov, ki so se odigrali pred tremi leti v daljnijih krajih Rusije. Seveda po imenih ne morem zaključiti, da H sta to res tudi isti osobi.«
Boisaifei
Dva svetovnoslavna prvaka v boksanju. Amerikance Dcmpscv in Francoz Car-peentier sta se 2. L m. borila v Neuvorku. Podjetni Amerikanec Tex je zgradil areno za 60.000 gledalcev; enonadstropna arena je veljala baje četrt milijona dolarjev tn skoraj toliko je izdal za reklamo. Borilca pa sta prejela honorar: zmagalec 300.000 dolarjev in poraženec 200.000 dolarjeev, L j. 29,680.000 K in 44.520.000 K. Borba je bila torej za oba jako koristna. Ker sta borilca dobila še posebej visoke honorarja od kinov, časopisov, fotografov 1. dr., sta baje zaslužila zmagalec okol 70 ln premagance okoli 50 milijonov kron. Amerikanec Dempsev je bil baje konjar, Carpentier pa rudarski delavec in letalec v aeroplanu; danes sta težka milijonarja. Na njuno borbo so ljudje stavili. Izgubili in dobili ogromne vsote, V franc. in amerikanskem občinstvu je več tednov divjal boj; listi so bili polni popisov borilcev, ki so ju premerili do drobna. Kdo Ima močnejša meča, mišice na rokah, kdo ima širši vrat, rame itd., vse se je poročalo natančno. Vsi Amerikanci so se nervozno zanimali, m brzojavne in teJeionske žice so bile napeljane v vsako mestece in z brezžičnimi brzojav, napravami in kabli so bili potniki na ladjah po morju In mesta onkraj morja obveščana že med borbo, kako se godi temu in kako onemu borl!cu. Po vseh gledališčih in kinih je Čakalo po Ameriki na milijone ljudi brzojavke, kakšen bo Izid borbe. Saj je šlo za čast, za zmaco Amerike! Saj je šlo za čast, za zmano Francije! Pariz je pričakoval z mrzlično ne-strjinostio   vesti.   Pred uredni* tvi m m
gnetle ogromne množice. »Figuro* Je pisal: »Ako Carpentler premaga Dempseva, bomo najuglednejši narod na svetu. Pest Carpentierova ima večjo vrednost, nego glava Vivianijeva (biv. min. predsednika!) ali meč Joffrejev, maršala!« Časopisi so imeli najete aeroplane*, da naznanijo zmago Carpentiera z rdečo, Dempseya z zeleno lučjo; drugi so nabavili sirene, umetnine ognje, bombe i. dr., da sporoče zmago Francije nad Ameriko. In med napetim pričakovanjem vsega amer. in franc. sveta se je vršil boj — ostuden boj. Začel Je Francoz, ki je udaril s strašno silo Ame-
rikanca po licu; Dempsev Je udaril Carpentiera nazaj po jabolku. Nato so deževali udarci po glavah, ustih, nosih, želodcih .. . Trinajst udarcev ie prejel Demsey, devetnajst Carpentier. Konečno, po 13 minutah in 20 sekundah, je ležal Carpentier ves krvav, z razbitim nosom, z ranjenim očesom nezavesten na tleh. Amerika je Premagala Francijo. V 1 minuti 46 sekundah je zvedel Pariz strašno, nepričakovano vest Boksarja sta danes najslavnejša človeka. Kaj umetniki! Kaj državniki! Kaj finančniki! Dva pretepača zastopata Čast narodov. Čudni svet! •
nesreča o Savinjskih planinah.
V sobotnem »Slov. Naroduc št 152 z dne 10. t m. je napisal pod istim naslovom g. R. Badiura članek. Iz vsega članka je razvidno, da ni gospod pisec glede »Skale« niti najmanje informiran. Nikakor ne moremo gospodu B. odrekati njegove turistov-ske zmožnosti in njegovih zaslug na turl-stovskem in smučarskem polju. No, sobotni članek s tem naslovom nam je prišel ravno prav, da spregovorimo nekaj besed.
Dopis govori o neki plezalni šoli T. K. S., ki je pa ta oficijalno doslej še nI imel. Res Je, da so se posamezni člani vadili na Turncih pod šmarnogorsko Grmado in se pri tem urili tudi v ravnanju z vrvjo. Klub je tudi pot do skritih Turncev markiral in to le iz namena, da se privadi več turistov na ta idealni teren, da se lahko tu privadijo vsaj toliko v plezanju, kolikor je neobhodno potrebno vsakomur, ki hoče vsaj nekaj doseči v turistiki.
Članek zagovarja med drugim tudi kvaliteto markiranih potov. Dejstvo pa je, da so posamezni poti posebno oni v Savinjskih Alpah zelo zanemarjeni, na pr.: pot čez Kotliče na Tursko goro In krasno izpeljani pot iz Savinjskega sedla k Češki koči, ki je na posameznih mestih precej raztrgan. Strinjamo se glede romantike Turškega Žleba in ga v času »sezone« vsakemu, vsaj deloma izvežbanemu turistu naj topleje priporočamo. S člankom pa, ki Je nekako hotel diskreditirati Turski žleb, enega najlepših kotičev naših prekrasnih planin, nismo v nikaid zvezi.
Člana T. K. S. tudi nista prakticirala na severni sten! Turske gore, temveč sta se podala na njo kot dobra plezalca ter sta v plezalni tehniki, ki sta si jo pridobila davno pred ustanovitvijo T. K. S prekašala marsikaterega absolventa »alpinske vodniške šole«. Bila le usoda.
Klub »Skala« ni Ime »nekega števila turistov«, ker Je število članov neomejeno fn fe lahko vsak turist član ldnba. Napačno sedi, kdor nrisU, da obstoja klub Iz samih mladih planincev, oziroma »neizkušenih« m »prešernih« mladeničev, turistov »čisto posebne vrste*. Večino Imajo seveda dijaki, včlanjenih pa je rudi dokaj uradnikov, učiteljev, akademikov rn đobrovoljcev, kl se jim je že dovolj ohladili mladeniška pre-šernost. Slovenci smo pač taki, da moramo vsako delovanje drugih okritizirati pred javnostjo do kosti, ker pri nas Je vsak general zase bi odreka se vsakemu drugemu zmožnost razvoja. To se kaže v vsem našem Javnem življenju, bodisi v politiki, gospodarstvu alt umetnosti. O. Badiura pa se je povzpel za eno stopnjo višje in začel pri turistiki. Vendar fe le čudno, da se ravno ta »nezrela mladina« ▼ dobi splošne nemorale m zaspanosti zaveda svojih nalog. Morda bi bilo komu bolj všeč, da bi pustili turfstiko In prakticirali po ljubljanskih gostilnah ter Častili alkohol In Venero? Spomnimo se le besed našega odličnega turista dr. H. Turne, kf je dejal: »Le nekaj moram z žalostjo konstatirati, da naša mladina še ni prišla do tega, da M šesta* vila skupino alpinistov brez vodnika In katere bi sistematično predelavole naše Alpe, ki po lepoti ffi veličastnosti prav nič ali malo zaostajalo za nemškimi, švicarskimi, francoskimi In Italijanskimi.« 2al do zadnjega časa skoraj gola resnica! Sele liudie, ki so ustanovni T. K. S. so se zavedali, da se bliža čas preporoda v slovenski alpinl-stiki, ki se Je pojavil pri Angležih, Francozih in Nemcih že približno pred 50 leti. Ko je H. von Barth proglasil samsko hojo na gore, brez vodniškega spremstva kot pravi spas turlstlke, so slavni PurtsscheUer, brata Zsigmondv In drugi Izvajali sistematično ta novi način gojitve turistJke v principu. Ali je čudno, da je T. K. S. ravno med prvimi pri nas, ki se tega zaveda In ta preporod v slov. alpinistiki po vsej svoji zmožnosti izvaja?
Ravnati se hočemo po prvih svetovnih Pionirjih nove moderne turlstlke, ki ne zahteva od turista samo pravilne tehnike« temveč tudi turistične duševne Izobrazbe. Cilji članov T. K. S. glede turlstlke mogoče malo d if eri rajo z nabiranji g. Đ. Čudimo
se, da nam tisti, ki bi nas morali najbolj podpirati, mečejo polena pod noge in to že v prvih razvojih mladega kluba.
V dopisu se povdarja, da ie »Skala« izven okrilja S. P. D. Temu moramo le pritrditi, ker smo smatrali kot potrebno, ustanoviti klub, Id se hoče v svojem Internem krogu podrobneje posvetiti posameznim panogam turistike. »T. K. S. je oficijalno priznal S. P. D. za svojo matico in sklenil, da v slučaju razpusta kluba pripade vse njegovo premoženje Slovenskemu planinskemu društvu, torej nič separatizma. Člani T. K. S. so povečini tudi člani S. P. D. Proti samemu društvu itak nimamo ničesar, zato bomo vedno Iskali ž njim skupnih ciljev. Hočemo le doseči, da bi naša mladina sistematično gojila turistiko in to tudi s športnega stališča.
Naše 5mesečno dedovanje seveda nima Še mnogo uspehov, ker je klub v prvi vrsti za to, da podpira svoje člane in šele v drugi vrsti ostale turiste. Oskrbeli smo si sedaj že toli obširno knjižnico, da si članstvo lahko pridobi Iz te dovolj strokovno-turistične izobrazbe. Stremili bomo vedno za tem, da hodimo vedno v najožjih stikih z našo matico S. P. D. ter bomo temu društvu vedno na razpolago pri vseh njegovih delih in podjetjih, kolikor je v moči mladega kluba In v korist razvoju jugoslovenske-ga planinstva. Delovali bomo tudi na to, da ne bo treba hoditi morda že čez 10 let po markiranih potih s plezalkami. Priporočali bi g. B. kot odborniku osrednjega odbora S. P. D., da stavi pri prvi odborov! seji v pretres, kako se izvaja »Hišni red v planinskih kočah«. Glavni namen planinskih koč naj bo, da služijo turistom v odpočitek.
Strinjamo se z nasvetom, da se mora začeti s Šmarno goro in ne z Jalovcem: mi smo začeli celo s »šancami« na ljubljanskem gradu. To je bilo seveda pred leti rn prišli smo srečno tudi Čez te ter upamo, da se s časom In z vztrajnim, smotrenlm delom prerinemo tudi čez kaj težjega. Nikakor pa ni glavni smoter kluba urjenje v plezanju, kakor se nam očita. Vemo, da se znanje turistovske tehnike na kamenju In snegu stopnjuje polagoma, z leti, in po tem se tudi ravnamo.
Poudarjamo izrecno še enkrat, da nikakor ne leži krivda nesreče letošnjega vi-dovdanskega dne na Turski gori na T. K. S„ ker Je klub obema članoma odsvetoval to turo. — Ako se pa vendarle smatra, da zadene klub kakšna krivda, potem je klub prav toliko prizadet kakor naše S. P. D. kakor tudi vsak, ki propagira turistiko.
Gorsko tekmo s Stola na Golico, ki Jo je priredil odsek Jeseniškega »Orla«, pa Je oficijalno baje podpirala, oziroma se le udeležila in sodelovala tudi Jeseniška sekcija S. P. D. — Od »Skale« so se udeležili trije člani popolnoma Incognito. — T. K. S. je tudi proti vsakemu športnemu pretiravanju, vendar smatramo pravilno turistikfj kot eno najlepših športnih panog ter Jo hočemo tudi kot tako gojiti. Pribito pa je, da mora vsak dober In pravi turist vsaj malo poznati plezalno tehniko.
Glede rabe turistovske oprave pa niso »Skalarji« v nikaki zadregi. Ravnanju z vrvjo bomo pa posvečali več pažnje, ko morda g. B., kot absolvent alpinske vodniške šole, Izda brošuro, ki bo podrobno ob-delavala to »umetnost«, da nam ne bodo o tem na razpolago samo knjige v drugih jezikih. Ko se pa otvori alpinskl vodniški tečaj, se ga »Skalašl« gotovo udeleže in smrtne nesreče v naših alpah bodo po mnenju g. B. — izključene. Črna knjiga se bo vporabljala tedaj samo Še kot imenik za vse, ki hodijo na planine z razgledom v polne nahrbtnike v obliki buteljk in igralnih kart Tukaj smo pa »Skalarji« odločno za — »getrennt marsehleren« — in s temi nikdar — »veretnt schlagen«.
Torel »Skala« ni nikakšen samomorilni klub, kakor so ga ožigosali. Upamo, da se bomo združili k skupnemu delu v s vrh o povzdige jugoslovenskega planinstva. Klub se ne spušča v nikake polemike.
Odbor T. K. »Skala«.
listava Kraljeulne Srbov Hruafou in Slovencev.
ODDELEK VL NamestnStva. Člen 60.
Kralj*evsko oblast izvršuje namestni-Štvo: 1. ako je kralj mladoleten; 2. ako je radi duševne ali telesne bolezni trajno nesposoben izvrševati kraljevsko oblast. O sestavi in prestanku namestnlštva odločuje narodna skupščina s tajnhn glasovanjem. Kadar ministrski svet razvidi, da Je nastopil slučaj kraljevo nesposobnosti, sporoči to narodni skupščini zajedno s spričevalom treh zdravnikov z domačih medicinskih fakultet Na Isti način se po-stoDa, kadar gre za prestolonaslednika.
Člen 61.
Namestniška oblast pripada po pravu Prestolonasledniku, ako je polnoleten. Ako Prestolonaslednik iz vzrokov, naštetih v Členu 60. ne more vršiti namestniške obrsti, izvoli narodna skupščina 8 tajnim glasovanjem tri kraljevske namestnike. MtavsJd Panortnfld «# tevoiUo za štiri
leta. Po tem roku v slučaju, da se mora na-mestništvo podaljšati najmanj za leto dni, se izvrši ponovna volitev. Ako ima na-mestništvo trajati dalje časa, se Izvolitev vrS zopet za štiri leta. Namestniki morejo biti samo rojeni Srbi, Hrvati ali Slovenci, državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so stari 45 let in imajo višjo izobrazbo. Prej nego vzamejo kraljevsko oblast v svoje roke, položijo pred narodno skupščino, ki Jih Je izvolila, prisego, da bodo kralju verni In da bodo vladali po ustavi In državnih zakonih.
člen 62.
Ako Je jeden izmed trojice namestnikov začasno odsoten ali zadržan, moreta druga dva namestnika tudi brez njega opravljati državne posle.
Člen 63.
Za vzgojo mladoletnega kralja se imajo brigati namestniki. Za imetje mladoletnega kralja imajo skrben varuhi, odrejeni s kraljevim testamentom. Ako umrli kralj nI odredil varuhov, jih imenujejo namestniki dogovorno z državnim svetom.
Člen 64.
Do časa izvolitve namestnikov vrši ministrski svet začasno kraljevsko oblast nad svojo odgovornostjo.
člen 65.
V slučaju kraljeve smrti ali njegove odpovedi prevzame prestolonaslednik, ako je polnoleten, takoj vlado in objavi to narodu s proklamacijo. V roku 10 dni položi on predpisano prisego pred narodno skupščino. Ako ie bila narodna skupščina raz-puščena, nova pa še ni izvoljena, se skliče stara narodna skupščina.
Člen 66.
Ako kralj po svoji smrti ni zapustil moškega potomstva, pa bi bila kraljica v času kraljeve smrti noseča, izvoli narodna skupščina začasne namestnike, ki vrše kraljevsko oblast samo do poroda. Vlada je dolžna predložiti narodni skupščini pred izvolitvijo namestnikov spričevalo treh zdravnikov z domačih medicinskih fakultet o kraljičini nosečnosti. To velja tudi za slučaj, ako bi prestolonaslednik umrl in bi bila njegova žena noseča v trenutku kraljeve smrti.
ČJan 67.
V slučaju da ostane prestol po odredbah te ustave brez naslednika, vzame ministrski svet v svoje roke kraljevsko oblast in takoj skliče narodno skupščino na posebno zasedanje, na katerem se ima rešiti vprašanje prestola.
Člen 68.
Kraljeva civilna lista se odrejujc z zakonom. Ko je civilna lista odrejena, se ne more povišati brez privoljenja narodne skupščine niti zmanjšati brez kraljevega privoljenja. Kraljevski namestniki prejemajo za časa vršenja svojih dolžnosti iz državne blagajne toliko, kolikor jim določi narodna skupščina, ko jih Izvoli.
— Jugoslovenskl glasbenik   v tujini.
Našega rojaka Vekoslava Martina Herzo-ga, absolventa pražkega kozervatorija, je poklicala finska vlada na opero v Rigo. Mladi glasbenik je brat znanega vojaškega kapelnika Ferda Herzoga v Mariboru.
Soholstuo.
— Sokolsko društvo ▼ Šiški priredi v nedeljo, dne 17. julija 1921 veliko javno telovadbo na vojaškem letališču v Šiški. Spored: Dopoldne Ob pol 10. skušnje. Popoldne: Ob 2. zbirališče bratskih društev in Članstva pred društveno telovadnico. Ob pol 3. odhod na telovadlšče. Od 3. do po! 4. koncert vojaške godbe na telovadišču. Ob pol 4. javna telovadba. Po telovadbi sprevod na »Bellevue«, kjer se vrši vrtna veselica, godba ln petje, sreČolov m šaljiva pošta, paviljoni itd. Gorka Jedila se servira le v salonu in na terasi.
— Sokol v Medvodah priredi v nedeljo, dne 17 .t m. javni nastop in veliko vrtno veselico. Pred nastopom se vrši ob 13. obhod skozi Medvode - Vaše - Svetje z godbo »Zveze jugoslov. železničarjev«. Vabimo k tej naši prireditvi vse Sokole in prijatelje Sokolstva.
— Sokol II. Vsi oni, ki so prejeli poziv za sodelovanj© pri župnem zlo-tu, naj se nemudoma prijavijo br. Mi liro Krapežu, trgovcu, Jurčičev trg. — Zletni odbor.
— So&ol I. Vabimo člane obeh odborov in vseh odsekov na važni sestanek v torek 19. t m. ob 20. zvečer k bratu Zupančiču, Ahaci jeva cesta 15.
— Ljubljanski Sokol ponovno opozarja naklonjeno mu občinstvo na telovadno akademijo Krapinskega moškega naraščaja, katera se vrši v soboto 16. t m. ob 20. Dve vzorni vrsti tega naraščaja 12 po številu bosta izvajali pod vodstvom br. Mohoriča sledeče točke: 1. redovne vale, 2.proste vaje, 3. vaje s palicami, 4. francoski boks, 5. skupine, 6. Igre, 7. raznoterosti. Pričetek akademije je točno ob 8. zvečer v telovadnici v Narodnem domu. Krapinski naraščaj je nastopil že pri mariborskem pokrajinskem zletu vzorno. Zategadelj naj si ljubliansko občinstvo ogleda vztrajnost in discipliniranost sokolskega dela že pri tem naraščaju. Krapinski naraščaj si je nadel nalogo, ogledati si vsa večja ln znamenl-tejša mesta Jugoslavije. Da si krije nekoliko stroške, nastopi na nekaterih važnejših mestih z gornjim sporedom. Ljubljansko občinstvo pa bo gotovo vsled tega po-setilo akademijo in podprlo naraščaj z gmotnimi prispevki za nadaljno potovanje. Pobirajo se le prostovoljni prispevki.
— Gorenjska Sokolska Župa proslavi dne 24. t. mi 251etnico tež* kega in uspešnega dela Sokola v Kranju. Prav za prav pa je to dru* štvo mnogo starejše. Takoj po usta* novitvi prvega slovenskega sokol* skega društva — »Južnega Sokola« — v Ljubljani leta 1864. se osnuje začetkom leta 1865. že enako dru* štvo tudi v Kranju. Tedanji Sokol je zaspal proti koncu leta 1868, to je po tem, ko je vlada »Južnega So* kola« razpustila. Od tega leta pa vi* dimo vedno in vedno stremi i en je zavednih meščanov po ustanovitvi sokolskega društva. Žalibog je osta* lo vedno le pri poskusih, razen leta 1870., katero lahko omenimo zato. ker je društvo takrat živelo in de* lovalo nepretrgoma do leta 1872. Se le 1896. leta so razmere v Kranju toliko dozorele, da je moglo zopet stopiti društvo v javnost. To 25* letnico proslavimo letos. V resnici pa je naše društvo drugo najstarej« še na Slovenskem, in upravičeno pričakujemo, da nas na dan naše proslave najstarejši brat iz Ljub« ljane poseti polnoštevilno. Naj po* kaže ono isto bratsko ljubav, ki * vezala obe društvi že v onih časih, ko je bil v očeh dunajske kamarile še neodpustljiv, smrten greh, če ie bil kdo Slovenec samo, kaj še le Sokol. Oba sta bila v onih težkih j časih skoro edina- ali zato tem mag« '
ljivejša orača neobdelane ledine naše slovenske narodne zavedno* stL
— lOletnico svojega obstoja proslavi dne 17. julija t. 1. »Sokol« v Št. Janžu na Dolenjskem z okrožnim zletom, ki je obvezen za vsa se. verna društva novomeške sokolske župe. Pričetek javne telovadbe ob 15. uri. Po telovadbi, ki se vrši pri postaji (Krmelj), ljudska veselica, združena s srečolovom, šaljivo pošto itd. Sodeluje novomeška godba Sokolstvo in občinstvo opozarjamo na ugodno železniško zvezo. Zve* čer vozi iz Št. Janža do Trebnjeqa posebni vlak, ki ima zvezo z No. vim mestom in Ljubljano. Bratska društva, prihitite v Čim večjem štes
vilu na naš zlet!
— »Sokol« Dobrcpoljo naznanja, da se vrši dne 24. t. m. izlet ribniškega sokolskega okrožja z javno telovadbo v Dobrepoljah. Vabimo vse Sokolstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se izleta v obilnem številu udeleži. Cisti dobiček jo namenjen za nabavo telovadnega orodja.   Zdravo! Odbor.
— 2oletnica gorenjskega Sokola. V nedeljo, dne 24. julija t. L bode proslavljalo narodno zavedno gorenjsko ljudstvo na slavnosten način 251etno delo Gorenjskega > Sokola«. V središču Gorenjske, v našem starodavnem, nad vse narodnem Kranju proslavi se ta dan 25 letnica >Sokolsk<-ga društva v Kranju«, obenem z 10 letnico obstoja >Go-renjske Sokolsko Župe*-. Ta dan hoče gorenjsko Sokolstvo dokazati, kaj so zamore doseči z vztrajnim delom. Vso priprave, ki so v polnem teku, kažejo, da bo nudila proslava posetnikom v kulturnem in zabavnem oziru dokaj užitka. Prireditev vrši se ves dan. Sodeluje vojaška godba pod vodstvom g. dr. Čerina. Telovadba in l.iud. veselica se bo vršila na krasnem kr o štoru tik železniške postaje. Predprodaja vstopnic za tribuno, sedeže itd. v trgovini br. Janko Sajovica v Kranju. Vozni red posebnih vlakov objavi se pravočasno. Bratska društva vabimo, da javijo svojo udeležbo zanesljivo do 18. t. m., da se preskrbi zadostno število obedov. Zdravo! Predsedstvo G. S. Z.
— Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dno 24. julija t. 1. javno telovadbo shojeno z ljudsko veselico, na vrtu pri Sokclskem domu. Pričetek javne telovadbe ob 15. uri. Po telovadbi prosta zabava in srečolov. Sodeluje Zagorska rudniška godba. Paviljoni za pivo, vino, jestvine, slaščice, kavo itd. so odprti ob 14. uri. Bratska narodna društva in prijatelje Sokolstva vabimo, da ee udeleže naše prireditve v tako važnem industrijskem kraju kakor je Zagorje v kar največjem številu. Zveza z vlaki jako ugodna, Zdravo!
Čolov. Čast jim! Naši ljubi Cir. Met. Družbi pa uspeh in procvit!
— Jiurosloveuska Matica. Na Bledu se je ustanovila v petek dne S. t. m. podružnica Jugoslovenske Matice, katero so se prav trdno oklenili vsi Blejal brez razliko na politično pripadnost posameznikov. Blejska podružnica priredi dne 13. in 14. avgusta na Bledu Maticin dan z naprazao vrstne jšini in naj zabavnejšim sporedom med katerim bo tudi velika javna tombola v nedeljo popoldan Na" ta Matičin da žo danes opozarjamo vso bližnjo in daljno okolico.
Društvene vesti«
— Obrtno društvo za Zgornjo Šiško in okolico priredi ustanovni občni zbor dne 17. julija t. 1. ob 3. popoldne pri g. Antonu Štruklju (vulgo Zibert) na Trati. Vabijo so vsi obrtniki mojstri brez   razlike strankarskega mišljenja.
— Matična nedelja v Kamniku. Podružnica Jugoslovenske Matice v Kamniku ima v nedeljo dne 7. avgusta dopoldan 6voj občni zbor. Popoldne priredi v korist Jugoslov. Matici na Glavnem trgu javno tombolo. Po tomboli se vrši veselica v Mestnem parku z godbo in petjem. Postreglo se bo z raznimi okrepčili. Odbor vabi vse člane in prijatelje Jugoslovenske Matice k obilni udeležbi.
— Prostovoljno gasilno dništvo v Do-lenjivasi pri Ribnici praznuje dne 17. julija t 1. svojo dvainStiridesetletnico, namesto pred dvemi leti 401etnico, katera se zaradi različnih zaprek ni moqla vršiti. To društvo je bilo prvo v Sloveniji s slovenskim poveljstvom; njegov načelnik je izdal prvi slovenski vežbovnlk z izvirnim pozdravom »Na pomoč!« ki je vpeljan pri vseh slovenskih gasilskih društvih.
— Dramadčna sekcija >>Preporoda« priredi v ponedeljek dne 18. t. m- v dvorani sentjakbskega naprednega društva, Florijanska ulica 27T., veseloigro v treh dejanjih >V Ljubljano jo dajmo!c Prosi se obilne udeležbe! — Pred predstavo še monolog S. 8.: Mati.
— Pevsko društvo »Slavljac Vlč-GHnce naznanja svojim pevcem ln pevkam, da se vrše pevske vaje od torka, 19. t. m. naprej zopet redno in sicer v torek ženski zbor, v sredo moSkl Itd. Odbor.
— Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v nedeljo 2-1. t. m. v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini koncert.
— Ciril-Metodova podružnica za Grobelno in okolico je priredila dne 3. t m na Grobelnem veliko ljudsko veselico. Kljub deževnemu vremene je bil moralni in gmotni uspeh sijajen. Prireditev sta posetila prvom. CMD. g. Andr. Senekovič in nje blagajnik, notar g. Hudovernik. G. prvomestnik je v lepem govoru poudarjal pomen družbe in navduševal mnogobrojne poslušalce zanjo. Prosta zabava, združena s srečolovom, licitacijami, zabavno >Amerikansko ženitvijoc in s plesom se je vršila živahno in neprisiljeno. Pevski zbor iz 9t. Jurija nam je zapel več pesmic. Zopet Je naša podružnica odposlala centrali 10.000 K. Vsa čast gre marljivemu odboru, ki se ni strašil dela in truda. Veliko priznanje zaslužijo zlasti naši neustrašeni nabiralci denarnih in drugih prispevkov: ga. Ja-grova na Grobelnem, gdč. Tilka Lecker učit. v St, Vidu in g. Vinko Narat, trgovec is to tam. Hvala tudi vsem rodoljubnim darovalcem, ki so v denarju in blagu prispevali za paviiione in za are-
?EsrI§tii?a in sporf.
— Plavalna tekma na Ljubljanici, dne
31. julja t. 1. »Ljubljanski športni klub* priredi v nedeljo, dne 31. Julija ob 15. ob svoji čolnarni na Ljubljanici plavalno tekmo. Tekmovati morejo č'ani vseh športnih in telovadnih društev v Sloveniji, le za juniorje pod IS leti ni obvezno, da so člani kakega takega društva. Prijave sprejema g. Riko Debelak, uradnik Jadranske banke v Ljubljani do dne 29. julija opoldne. Prljav-nina za osebo in točko znaša 10 K in se mora plačati ob prijavi. Tekma se vrši po pravilih mednarodne plavalne zveze. Program obsega te-lc ročke: 1. Plavanje. 50 m za dečke pod 15 leti, prosti stil; 50 m za juniorle (ki še ni^o dobili nobene cene), prosti stil; 50 m za dame, prosti stil; 300 m za dame, prsni stil; 50 m za gospode, prosti stil; 100 m za gospode, prosti stil; 100 m za gospode, vznak; 100 m za gospode, stransko plavanje; 10OO m za gospode, prosti stil: stafetno plavanje. 4krat 50 m. II. Skoki. A) Za tekmovalce do 18 let: 1. na glavo naprej z zaletom; 2. salto naprej z zaletom; 3. poljuben skok; za tekmovalce nad IS let: 1. naprej na glavo z zaletom; 2. salto nazaj z mesta; 3. Auerbachov skok na glavo z zaletom: 4. poljuben skok. Kot zaključek tekme se namerava prirediti igra »VVaterpolo* (boj z žogo v vodi, podoben rokometni Igri), kar bo privlačna novost za LJubljano. Za vsako točko so razpisano tri častne diplome. Vabimo vsa športna in telovadna društva Slovenije, da prijavijo k tekmi svoje plar vače.
Gospodarske oesfL
Borza,
—d Zagreb, 15. julija. Devize. Dunaj 19.95—20.15, Berolin 207—208, Budimpešta 5-1.50—54.75, Bukarešta 230, Italija izplačilo 717—726, London Izplačilo 569—570.50. Newyork kabel 154—155.50, ček 152—0, Pariz Izplačilo 0—1223, Praga 206—206- Šviea 0—2590. Valute: Dolarji 151—152. avstrijske krone 21—22, carski rublp 28 do 30- češkoslovaške krone 215—0, madžarske krone 0—55, napoleondori 516*—519. nemške marke 210—-215. aou-vereign 615—625.
— Curih, 15. Julija. Devize: Berlin S.07, Holandija 193.15, Newvork 605, London 22, Pariz 47.35, Milan 27.85, Praga 8.05, Varšava 0.S3, Zagreb 3.90, Budimpešta 2.05, Bukarešta 8.65, Dunaj 0.85, avstr. krone 0.81.
—d Dunaj, 15. julija. Devize: Amsterdam 24.775—24.S75. Zagreb 499 do 503, Beocrrad 1992—2012, Berlin 1040.30 do 1046.50. Budimpešta 257—260, Bukarešta 1110-1120. London 2S30--2850. Milan 3">77.50—3597.50, Newyork 779 do 783. Pariz 6105—6145, Praga 1025.50 do 1031.50, Sofija 675—685, Varšava 47 do 49, Curib 12.S33.50—12.SS7.50. Valu, te: Dolarji 773—777, bolg. levi 665—675, ansl. funti 2S10—2830, franc. franki 60S0— 6120. hol. goldinarji 24.700 do 24.S00, italijansko lire 5565—3585, dir narji tisočaki 1978—1998, poljsko marke 44—46, roni. loj i 1105—1115. švicarski franki 12.775—12.825, madžarska krone 258.50—261.50.
—g Posebne carinske doklade na Španskem. Od 15. junija dalje se pobirajo na Španskem posebne earin. do-klado na blago iz dežel z valuto, ki je na vrednosti izgubila.
—g Turške zadolžnioe. Kakor poročajo lisrti, ni turška posrhela sredstev za plačilo 1. Julija 1921 zapadlih obrestnih listin 4% turškega posojila. Kuponi morajo za sedaj ostati neplačani.
—g Finančna vest iz Avstrije. V dunajskih bančnih krogih vlada veliko razburjenje, ker je ogromen del bankovcev, poslanih v Budimpešto v svrho izmene, bil od tam vrnjen z opombo, da so bankovci opremljeni s ponarejeriim ogrskim kolkom. Gre za stotine milijonov. Od bankovcev, poslanih iz Nemčije, ni bil niti eden grajan. Dunafska zveza bank je brzojavno naprosila ogrsko finančno upravo, da zamenja bankovce, ki so jih ljudje sprejeli v dobri veri gledo njih veljavnosti.
—g Finančna vest iz Italije. Na i*> vanrednem občnem zboru jeklarn Ilva v Rimu se je poročalo, da so vsled kri-« ze v razpečevanju zaprti nekateri varni oddelki. Ladje, ki so last družbe, so v kratkem času izgubile nad 50 milijonov lir na vrednosti. Pri imovini se je vknjiižlo 14 milijonov in pri udole-žitvah okroglo 60 milijonov kot nove izgube. Od raznih strani stavljen predlog za likvidiranje družbe je bil odklonjen. Večina upnikov (velebanke), ki imajo terjati okroglo pol milijarde, ja pripravljena počakati na plačilo pod pogojem, da se industrijska podjetji za enkrat za dobo čestih let dado v na>m snujoči se družbi. Nova, v Milanu dno 21. junija vpisana družba, se imenuje >Societa esrrcizi siderurgici e metal 1-urgiciv s kapitalom 100 milijonov lir, katerega ena pol vica je pridržana upnikom. >Ilve«, druga polovica, pa dcL ničarjem starih jeklarn. >Ilva< dobiva letno zakupnino in je udeležena pri dobičku. Posebna komisija, obstoječa ia petih članov, bo izvršila preiskavo glede piejinjin izgub. Pri vladi      U> io*
ierveiiiralo v svrho carinske zaščite za Jekleno industrijo.
—g Francoske finance. Finančni minister Ml. Doumer je podal finančni komisiji zbornice pomenljiv in v nekaterih ozirih optimističen pregled francoskih financ Opozarjal je na resnost krize, ki jo preživlja Francija. Označil je položaj v aprilu in maju kot grozen. Sklada se je marala pošteno truditi, da Je spravila skupaj potrebni denar. Sedaj je najtežje prestane Pa tudi sedaj je bilo še težko vzdržati ravnovesje pri rednih in izvanrednih budgetih. Izdatki v letu 1921. znašajo 55 milijard, dohodki 20 milijard frankov. Kako premostiti prepad? Doumer je govoril "nadalje o popolni reorganizaciji finančnega ministrstva, ki bi ga bilo prilagoditi potrebam časa. Glede budgeta za leto 1922 je omenil Doumer, da bo treba zelo štedi ti, ker Francija ne more Jvjec zmagati vojnega budgeta, ki je znašal leta 1921. 4*7 milijard frankov. Nadalje treba ukreniti potrebno, da se zmanjša deficit državnih železnic Mnenja je, da bo mogoče izhajati, ne da bi se poseglo po novih posojilih. Doumer ceni budget za leto 1922. glede izdatkov na 23 milijard frankov, glede dohodkov na 21 milijard frankov, od tega 17 milijard frankov davkov, 500 milijonov frankov iz prodaje vojnih zalog 1.500.000.000 frank, davkov na vojne 'dobičke in konečno 2.500,000.000 frankov iz novih 6% zakladnih bonov. Preostaja potemtakem deficit v znesku .2 milijard frankov. Finančni minister 'upa, da mu bo moč izogniti se z izrednim šteđenjem v državnih obratih ali ^pa ga kriti z zvišanjem prometnega davka.
• —g Avstrijski zemeljsko - kreditni zavod (Bodenkreditanstalt) je dosegel aranžma glede svojih, v Franciji plasiranih obligacij v vrednosti 50 milijonov frankov. Na vsako obligacijo po 500 frankov izplača 100 frankov in za vsakih pet obligacij se izroči eno zavo-idovo delnico. Obligacije se obrestujejo s 6%.
—g Ponudbe za nakup sena. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani sprejema dne 15., 18., 19. in 20. julija t. 1. ponudbe za nakup sena. Vrhutega se pozivajo interesenti, da stavijo tej komandi ponudbe za prodajo stisnjenega (prešanega) sena stare ali nove košnje. Ponudbe sprejema divizijska intendantura dnevno popoldne počenši   od   10. julija t. 1. Potreba: 200.000 do 300.000 kg. Seno mora biti popolnoma suho, zdravo od sladke tra-;*ve in stisnjeno v bale od 50 do 60 kg. ^Predaja po pogodbi. Kavcija 10% vrednosti ponuđene cene. Ponudbe je kole-|kovati z 2 din. (8 kron). Uslovi so na razpolago (vpogled) pri divizijski intendanturi.
—g Prodaja cevk (ustnikov) za smotke, cigarete, papirčkov za cigarete in malinovega čaja. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da proda v skladiščih Ljubljana in Maribor sledeče predmete: a) v Ljubljani ca. 124.305 komadov cevk (ustnikov) za smotke in cigarete in ca. 205.517 komadov knjižic cigaretnega papirja, b) V Mariboru ca. 2768 komadov smotke in cigarete, ca. 121.728 komadov knjižic cigaretnega papirja in ca. 13S7 kg malinovega čaja. Proda se onemu, ki ponudi najpovoljnejšo ceno. Pismene ponudbe, opremljene za 2 dinarja, je poslati Dravski divizijski oblasti v Ljubljani do 25. julija t. 1.
—g Zastoj v angleški zunanji trgovini. Vrednost angleškega uvoza v mesecu juniju je znašala 88,182.208 funtov sterlingov manj. Izvoz meseca junija pa je znašal 38,152.238 funtov sterlingov, v primeri z lanskim junijem 78,200.112 funtov sterlingov manj. Angleški izvoz v sovjetsko Rusijo je znašal v marcu 7745, v aprilu 2080, v maju 60.004 in v juniju 81.201 funtov sterlingov.
—g Uvoz v sovjetski Rusiji. Lani se jo uvozilo v sovjetski Rusiji samo 15.500 ton, v letošnjih prvih štirih mesecih pa znaša uvoz 61.200 ton in sicer 26.000 ton premoga, 17.500 ton m dnin in železnih izdelkov ter 15.500 živeža.
—g Prodaja lepenke. V dravskem vojnem skladišču v Ljubljani je na prodaj dva vagona papirja (Papendeckel-lepenka). Interesenti se poživljajo, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani, kjer se bo dne 23. julija t. 1. predpoldne vršila licitacija in zaključila pogodba z najpovoljnešim ponudnikom. Blago se odda takoj po potrditvi pogodbe in plačila. Blago se more vpogledati v Dravskem vojnem skladišču v Ljubljani pogoji pa pri navedeni intendanturi. Kavcija znaša 10%. Ponudbe je kolek ova ti s kolkom za 2 dinarja.
—g Modni teden na Dunaju. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na Dunaju naznanja trgovski in obriniski zbornici v Ljubljani, da bo Dunaj že v tretjič priredil modni teden. Da ugodi
&3
praktičnim potrebam tako prodajalcev kakor tudi kupcev, bo prireditev razdeljena v dva dela in sicer: modni teden, to je priredba, ki pride v poštev za kupce na debelo, se bo vršil od 28. julija do 6. avgusta in modni teden za kupce modelov v pravem pomenu besede, od 4. do 11. septembra, to je v času, ko je jesenska in zimska moda svoje konečno veljavne meri že določila.
—g   Prodata   popisanega papirja.
Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da proda mariborsko vojno okrožje en vagon popisanega papirja (akti bivše avstro-ogr-ske vojne uprave). Interesenti se poživljajo, da stavijo pismene ali ustme-nu ponudbe do 22. julija t. 1. predpoldne Vojnemu okrožju v Mariboru, ki bo navedeni dan sklenilo pogodbo z najboljšim ponudnikom. Kavcija znaša 10%. Ponudbo je kolkovati s kolkom za 2 dinarja. Blago je na vpogled v intendantskom skladišču v Mariboru; pogoji V označenem vojnem okrožju.
—g Sprememba romunskega razlastil-uega zakona. Na predlog zunanjega ministra Take Jonesca je sprejela romunska zbornica dodatek k razlastitvenemu zakonu. Dodatek vsebuje popolno enakopravnost inozemskih posestnikov z Romuni v inozemstvu in z onimi, ki so dali svojo last v najem za več kot deset let. Nadalje ima država pravico, da vrne inozemcem njihove gozdove, rudnike, nepremičnine ali industrijska podjetja. Inozemci pa so primorani v teku treh let prodati svojo last, drugače sme država po preteku te dobe prodati njihovo lastnino na javni dražbi.
a.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za Jugoslov. Matico: 310 K narodna napredna keljaška družba ob zaključku sezone;
Za   ubogo jetično družino Brajer:
ga. Ana Cotman 50 K mesto venca na krsto g. Andreja Zalarja.
JUGOSLOVENSKI KONZULAT V MONAKOVEM.
— Monakcvo, 15. julija. Mini* strstvo za trgovino kraljestva SHS ie v Monakovem otvorilo trgovsko konzularno agenturo, ki ima nalo= go oživiti trgovske zveze z južno Nemčijo.
POSLANIK KALINA V SARA* JEVU.
— d Sarajevo, 15. iuJija. Včeraj je priredil sarajevski »Sokol« češko* slovaškemu poslaniku Kalini lepo bakljado kot staremu borcu za svo« bodo Bosne in Hercegovine.
UKINJENJE PROMETA MARI, __BOR - LJUTOMER.
— Gradec, 16. julija. Včerajš; nia nemška nacijonalistična »Grenz Wacht« je priobčila obširen komen* tar glede ukinjenja tranzitnega pro* meta Maribor * Ljutomer. List orne* nja, da je bil promet ukinjen, ker se niso izvršili mariborski dogovori glede medsebojne ureditve obrne j; nega prometa do 15. t. m. Avstrija ska vlada je večkrat posredovala v Beogradu, kjer pa je dobila zatrdi* lo, da ministrstvo saobraćaja še ni prejelo zadevnih spisov iz Ljublja* ne. Avstrijska vlada s tem odgovo= rom ni bila zadovoljna   in   je dne
14. t. m. zvečer naročila generalni direkciji Južne železnice, da mora
15. t. m. na avstrijski progi Radgo* na—Špilje ukiniti jugoslovenskl tranzitni promet.
KONFERENCA MUSLIMANOV
— d Sarajevo, 15. julija.Že dva dni se vrši konferenca kluba Jugo* slovenske muslimanske organizacij je. Kakor stoje stvari sedaj, je vis deti, da klub ostane nerazcepljen in bo nastopal skupno. Obenem se je vršila v Sarajevu tudi konferenca, posestnikov, ki so zahtevali od Ju* goslovenskega muslimanskega kluba naj določi dva svoja poslanca, ki bi stalno obveščala posestnike o stanju vprašanja odškodnine po* sestnikom, od katerih so nekateri nezadovoljni z načinom in visino odškodnine. Vendar pa ta nezado* voljnost ne bo vplivala na odnoša= je v poslanskem klubu musliman* ske organizacije, ker veže klub zna* ni sporazum.
IZ PREISKAVE RADI ATENTATA.
— d Beograd, 15. julija. V pre« isk.rvi radi atentata je bil zaslišan tudi MihrJjovič, ki je obrazložil ka* ko se je komunistična akcija razšir; jala po vsej državi. Pri svojih izpo* vedhah je navedel veliko število ljudi, ki so sodelovali pri pripravah za atentat. Imenoval je vse glavne vodje. Razvidno je, da dosedanji zaslišanci še niso izpovedali vsega, zatorej se bo preiskava še nadalje^ vala. Misli se, da se bo dosedanji materijal v pogledu atentata še znatno povečal. Kakor trdijo neka* teri, je v Novem Sadu vedelo za atentat nad 1000 oseb. iMed temi je največ Madžarov. Notranje mini* strstvo je poslalo v Novi Sad sek*
cijskega načelnika Savica, ki bo za* časno vršil dolžnost načelnika novo* sadske policije.
NOV TIP GIMNAZIJ.
— d Beograd, 15. julija. Profesorji verouka na beograjskih srednjih s»olan so imeli te dni konferenco, na kateri so soglasno obsodili načrt za reformo srednjih šol in načrt za stvarjanje novega tipa gimnazij Na konferenci je bila sklenjena resolucija, v kateri apelirajo profesorji verouka na vse pristojno činitelje, naj odklonijo ta načrt v interesu vseh srednjih šol in naj nastopijo za to, da se izdela nov načrt v sporazumu a cerkvijo in ministrstvom za vere. Resolucija bo to dni objavljena v >Glasniku<, službenem organu srbske patrijarh i je.
GRŠKA IN ZAVEZNIKI.
— d Atene, 15. julija. V narod; ni skupščine je ministrski predsech nik Gunaris opravičeval odklonitev posredovalnih predlogov zavezni-kov in rekel, da so pokazale izkuš^ nje, da je upravičen in trajen rnir nemogoč, dokler bodo Turki cospo* dovoli nad drugimi narodi. To se \c pokazalo pred kratkim, ko se ie mo = ralo 30.000 ljudi vkrcati na ladje, da so se izognili pokolu. Grčiji je bilo po zaveznikih naročeno, naj pazijo na to, da bodo Turki izpolnili sev* reške mirovne pogodbe. Grško ljudstvo v Turčiji pa mora biti OSVO* boj eno. Čisto izključeno je, s po£a= janji doseči mir z Angoro, ker so ljudje v Angori dostopni samo za materijalno silo.
NAMERAVANI ATENTAT NA KERENSKEGA.
— Praga, 16. julija. »Tribuna* priobčuje iz Pariza poročilo, da s monarhistični ruski emigranti iz čislali načrt atentata na demokratska voditelja Miljukova in Kerenskega O atentatu je pravočasno izvedela pariška policija, ki je izvršitev prv* prečila.
RAZMEJITEV GORNJE ŠLE= ZIJE.
— London, 16. julija. Angleška vlada je sporočila po svojem posla; niku v Parizu, da je imenovala ko= mite strokovnjakov, ki ima naloge na licu mesta proučiti razmejitev Gornje Šlezije.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek*
Odgovorni urednik: Ivan Podržaj.
Vila
t vsem komfortom opremljena v Mariboru naprodaj. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Naslov upr. SI. Nar. 4894
Proda se
malo rabljena bela kuhinjska oprava, dve Železni postelji, {otroški voziček za ležanje, otroška postelja in otroška Igralna mizica (Spieltisch). Ogleda se lahko vsak dan od 9. do 12. ure dopoldan, naslov pove upr. Slov. Naroda. 4818
Viakovrsne razglednice
umjetničke, historičke, ljubavne itd. Papir
svake vrsti uz vrlo jeftine cijene nudi Čeftskojngoslovenska naklada J. HEREJS, Zagreb. 4854
Za že obstoječo trgovino z mešanim blagom na drobno in debelo v Ljubljani se išče
s primerno gotovino. Ponudbe pod »Bodočnost 109 4902* na upravo Slov. Naroda.
Pd§<
bl;zu žel. post. v trgu na Dolenjskem, obstoječe iz: enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja, ledenice itd.
naprodaj
Zemljišča je 22 ha, in sicer: njive, travniki, vinograd, pašnik, gozd. V hiši je dobro obiskana gostilna. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4899
Demosetle chertite
une bonne conversation fran-caise. Adresse dans V administra-tion Slovenski Narpd. 4895
Oklic.
Trgovska zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani je stopila v likvidacijo. Z oziram na to se poživljajo vsi upniki, da prijavijo v roku treh mesecev svoje terjatve v svrho poravnave.
Trgovska zadruga
r. z. z o. z. ? likvidaciji v Ljubljani.
Vlagalka
za kamenotisk se takoj sprejme.
Vajenec za litografijo,
kateri je dober risar in je dovršil predpisane študije, se sprejme.
litfl0iaiijataisrinfi[!sg,Ljij3Da,
Friškovec.
2 hiši naprodaj
X) lepa enonadstropna s 5 sobami, 3 kuhinjami velik vrt in klet, se nahaja v Rožni dolini.
2) hiša s kovačnlco ali za vsako drugo obrt pripravna, na zelo prometnem kraju, križišče 3 cest se nahaja na Glincah. Za obe se poizve Glince Stev. 74. pri Ljubljani. 4898
Ženitna ponudba!
Orožniški stražmojster, vdovec, 37 let star, z eno preskrbljeno hčerko, želi v svrho skorajšnje ženitve znanja z gospodično ali vdovo tudi s kakim otrokom v starosti od 25 do 35 let. Prednost imajo one, katere so dobre gospodinje, posedujejo lastno hišico, znablti s kako obrtjo ali imajo kaj »ličnega pričakovati ali katere imajo večje premoženje v gotovini. Le resne ponudbe Če mogoče s sliko, ki se vrne pod .Srečna bodočnost/4923" na uprav tov. Naroda. 492?
Zamenja se stanovanje
obstoječe iz 2 sob in nritiklin, blizu tobačne tovarne, z enakim ali večjim stanovanjem v sredini mesta ali kje drugje v bližini postajališča cestne železnice. Ponudbe se prosijo pod .1. AVGUST* poštnoležeče, Glavna pošta Ljubljana. 4834
IIIEUIIIEIIIIJI
slovensko - nemška se isće na graščino na deželi. — Ponudbe na naslov Pavla Wiesbauer, Jesenice, Do-ienfsko. 4804
Zrgovshl pomočnik,
ieler.ain.ar, starejša moč, se za prvo mesto sprejme. Plača po dogovoru. Stanovanje na razpolago. Ponudbe na A. Sušnik, železnim, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 4764
Majhno mesečno sobo
:*če mirna gospodična, najraje brez mobilij pri kaki mirni stranki v sredini mesta. Plača postranska stvar. Ponudbe na unr. lista nod -Mala soba 4887.
Kiti Mtai eliasjei otroški nozi-
fah Sirr.nik Anton. Bofernnfe 4, U&. p. Hrusica pri Ljubljani. 4874
Proda so dobro obranjen
pisalni stroj „fldler".
Več : VAHTAR, Karlovska cesta 5t 8., 2. nadstropje. 4866
Kima gospodična
priv. uradnica, Išče sobo za takoj ali vsaj do 15. avg. Ponudbe prosi se pod .Soba I 4859* na uprav. Slovenskega Nsroda. • 4859
Boljo (Mbu
le troje djece tražim Imati mora svje-dožbu da je bila dulje vremena u tom svojstvu namještena. Oferti se Šalju a po mogučnosti priložiti sliku na Vilim Blažek, Zagreb,  KumiČićeva  ul. 1.
Saiost&jiiega kenđenta
za italijanski  in nemški Jezik,
tudi samo za popoldanske ali večerne ure išče večja družba. Ponudbe pod Italj. kerespondent št. 4897 je napraviti na upravo Slov. Naroda. 4897
OoiSj Jermena,
biče in tržaške bičevnike nudi Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv- Jakoba trg št. 9. 4822
H io lafiiije
samostojne delavce, sprejme tvarni* ca vozov J. O. Bronasta sla dd. Varaždin.   Prvovrstnim delavcem pri najboljših plačah mesto osigurano. 4810
KISIK
<Oxyg«n)
za autogeno varjenje dobavlja
DANICA d d. za ke-
mičke proizvode
v Koprivnici.
4846
Trgovski vajenec,
poštenih staršev se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Oglasiti se je na Sv. Jakoba trgu št. 9. 4821
Kupim
kompleten železen pločevinasti dimnik, tudi rabljen, toda v dobrem stanju, 13 — 16 m dolg, 60— 70 cm premera. Nadalje angleški škripec (Flaschenzug) za 2 */2 — 3 tone dvigljivosti. Ponudbe pošljite pod šifro .Dimnik ali Škripec/ 4848* na uprav. Slov. Naroda. 4848
Sokoli!
• V
00
V» (III
vseh mer soaet v zalogi pri
H.SeS|ak, LJeabSiana,
Prešernova ulica 52. 4918 Velika zaloga čevljev in potrebščin
IGjraiMia delavnica z mM
sa da v najem. J. Goved it, Vransko. 4909
Sprejmem prodajalko,
ki je vešča dobro manufakture in mešane stroke in ki je službovala že v večji trgovini. Ponudbe z zahtevo plače poleg vse oskrbn naivan Vizovlšek, Žalec. 4903
Is&ršen konSoršsf
vešč "popolnoma slovenskega in nemškega jezika, se išče za večje indu-stiijsko podjetje. Ob odgovarjajoči zmotnosti ga pozneje vporabimo za potnika. Ponudbe je vposiati: Ljubljana, poMni predel 3. 4900
Spretna prodajalka
za galanterijsko in modno stroko se '-prejme. Ponudbe na tvrdko Demšar & Osenar, Ljubljana. 4907
Zobotehnik
asistent
boljša moč se sprejme takoj. Ponudbe in reference naj se pošljejo na goso. CILENŠEK. Celje, Lava 14. 4924
Sprejmelo se dobre Marite za Mano perilo.
Kje, pove uprava lista. 4851
Proda se koza x 3 litri mleka na dan
v Koiezlji, Trnovo, Zelena pot 6. 4390
Puhov motor na bencin
z dvema cilindroma 4 konj. sile nerabljen pripraven za kmetijstvo in obrt, zamenjam za elektromotor istoimeni tok 400 Volt ali pa tudi prodam.
R. Hamerlltr, posestnik 4905 Logatec.
Proda se
dobro Idoča restavracija z vso opremo. Poizve se v upravi Slov. Naroda. 4886
Stavbna parcela
ej&r za vilo ~w»
sredi mesta z velikim vrtom ugodno naprodaj. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 4870
Pređu se
lepa enonadstropna hiša s krasnim vrtpm v sredi mesta. — Naslov v upravništvu Slov. Naroda. 4791
Dve služkinji za kuhinj-
_i._ J—!— ie sprejmeta takoj pro-SKd UCld ti dobri plači in hrani. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 4835
Prodo se Belita hiša
z 9 stanovanji v sredini mesta. Za kupca takoj prosto stanovanje. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4796
ilajpegja zaloga
klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka J. Dolenc, Ljubljana, HilSerieva nI. 5, priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
Jtiša v Jfariboru
eno nadstropje visoka, v kateri se nahaja trgovina, se poceni proda za 850.000 kron. Naslov se izve v upr. Slov. Naroda. 4828
Uradno dovoljena* ie 20 let obstoječa nafatarejsa ljubljanska
posredovalnica boljših služb
G. Flux
Gosposka alica 4, L nadstropje levo.
Iiče nnjnoi učiteljico za neki dekliški institut v Zagreb, francoski
in nemiki jezik, gospodinjo v večjo hišo, mora znati dobro kuhati, mnogo knbarfo in sobaric sa Ljubljauo in proč. RTosIlca za jedi (Speise-
trager) Itd. Priporoča in išče osobje vsake vrste za za privatno, hotele in tvrdke. Reflektira se samo na dobra spričevala ali na pridne začetnice.
Pri zunanjih nuoliha znanka u odgovor.
G. F. Mek
Bfllataril« glasovirjei v L]nblani Wolfova 12.
Izvršujem oglaševanja ter popravila gla-sovirjev in harmonijev specijelno strokovno, točno in ceno.
Zahtevajte cenik
zasloni
1 v       . 9
i n poštnine prosto
a —
f! II
Proda se
dve stavbeni parceli
Trnovska ulica 25.
4920
1600 m8 bukovih suhih drv. Poizve e v upravništvu Slov. Naroda. 4&J8
Hiso
krasna stavba, z velikim vrtom, primerna za hotel, blizu glav. kolodvor.i v Mariboru, se proda. Cenj. ponudbe na: A. Vertnik, Sodna nI. 17. 4
<3os0ed!£na
išče stanovanje ev. s hrano. Ponudb: pod „Gospodična/4903' na uprav. Slovenskega Naroda. 4 30 \
Mirna stranka iščs
2 meblovani aH prazni mesečni sobi z uporabo kuhinje za 3 osebe. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod ,T.i-koj 10- 4831.
Prodalo se po ugodni m
tri krave s teletom, dobre mlekarict\ Poizve se v Ljubliani, Poljanska c. 55. 4843
Trsfjc za strope iztielule Id prodala
na debelo in drobno m2 po K 4"— pri večjih naroČilih znaten popust. Steiiier Anton, Ljubljana, Jeranova nI. 13, Trnovo.
26
Ljubljana 4, Mestni trg štev. 23.
Največja zaioga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokoli!ana tovarna ur v Švic
Otroakl vozički novi in malo rabljeni, v veliki množini ceno na prodaj. — F. Batle!, Ljubljana, Stari trg 28. 4408
Železna okna
od delavnic, stara ali nova, kupim in prosim ponudbe z navedbo velikosti m ceno pod šifro »Okno 4816* m upravo Slov. Naroda.
1. JogoilovBDsEa tevaroa
za   gumbe  in kovinske predmete d. z o. z.
Staska Bistrica.
Oferiramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence.
Zahtevajte cenike I Praikja na vd.ko
i
i
06
Klor želi za dijake
oz. dijak.nje dobrega in zanesljivega ftanovanjn ta hrane, naj se obrne na naslov: .Dijaško stanovanje" poštno ežeče Ljubljana. 4506
1000 K nagrade
tistemu, ki preskrbi mirnemu gospodu lepo mesečno sobo z vso oskrbo (hra* no, perilo) za takoj ali s 1. avg. v sre: dini mesta (glavna poŠta) po možnost1 s prostim vhodom. Cenj. ponudbe pod .Soba" poštni predal 27. 4802
vagonov
- PORTLAND CEMENTA
takoj dobavljivo, po ceni K 210*— za 100 kg franko postaja Ljubljana brez cmotntne. Cement je prvovrsten in se je cena zvišala le v toliko, kolikor se je premog iz Trbovelj podražil. Cenjena naročila rod .CEMENTc na uprav. Slov. Naroda* 4910
i lioieisl
ter praktikanta
sprejme večje indistrijsko podjetje. Ponudbe pod »Knjigovodja/ 4857* na uprav. Slov. Naroda.
J5TAMPIHT
ANT.ČERNtTšŠ*
rUBtJAJVA
22.000 m' lesa
na panju proda gozdni nrad v Oplotnid postaja Konjice, Iz gozdnega okrožja Lukanja na Pohorju. Približno 9000 m» je mehkega lesa, ostanek bukovina. Posek lesa je predviden v treh letih zaporedoma z letno približno 7000 m» v prebiralni sečnji in golosekih. Ponudbe je staviti do 1. avgusta 1921, na gosdnl nrad Oplotalea, kateri dale tudi podrobna pojasnila. 4818
Rontorlrtlnja
v slovenski in nemški stenografiji, strojepisju ia v vseh pisarniških delih dobro izurjenaj te sprejme takoj za tukajšnjo veletrgovino. Pismene ponudbe z navedbo plače aa pasta! previsi si. a,
Avj. Atnolo, LJubljana
priporoča svojo »lofo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajoči h predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. 4013
L, Miku*
UubOaaa. Nastal trg SL15. priporoča svojo zalogo dežnikov in soli&nlkov tet sprehajalnih palic |
Popravila sa izvriuitjo točno In solidna.
Velika zaloga: i:Xe^.
ki. Šivalni in razni stroji, pnevmatika bi vsakovrstni deli. r. Batjel, Lfnbljana, Stari trg 28. Sprejme se v polno ponravo, za emajliranje s •gajem ia poniklanje: dvokelesa, otroški vozički. Šivalni in razni stroji ln deli. Bffehanicaa delavnice, Karlovska cesta 4.
9
Tražite cjenike ruskih originalnih knjiga od CeSkeJugoslovenske naklade J. Herejk, Zagreb. 4232
Trgov
35 let star, a pile n, popolnoma v vseh strokah izobražen nakupovalec in prodajalec želi primerno službo ali vstopi kot družabnik. Prima reference! Dopi se sprejema uprava Slovenskega Naroda pod: .Dobra moč/4852". 4852
Klavirje
ngiašu* In popravijo
solidno in tečna ter gre tudi na deželo.
FeliiiPfly1e,ljD3ilj2nUri3l!(a[.A$.
Lepo moderna spalnica
s psiho se proda. Praiakova ulica 10/L levo. 4896
mesečna soba
s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjSc stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postal pradal Si. iS. 4R05
Baipoiiljana pristno domačo
ajdovo ii rženo moko
od 50 kg naprej, franco želez, postaja Doljna Lendava. Peter Ottoro, paromlin, Beltiaoi, Frekmurje. 4814
Tratim jednog vrsnog
poslovo
za tvornicu kamaia, koji je sposoban da izradi kamaše najbolje kakvoče. Adreso upitati u uprav. Slov. Naroda.      * 4906
t
t     v sav,
kdor seli knplt! v Zagreba, Hrvat ski, Slavoniji, hrvatskem Primorju, naj se s polnim zaupanjem obrne na: Anta Delan, Zagreb, Gajeva 34. 4270
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je naša iskrenoljubljena soproga, mamica, sestrična in svakinja
arija Lebanova
soproga šoL ravnateOa v pokolu,
po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, 17. julija 1921 ob 8. uri predpoldne.
Zatttlaa, 15. julija 1921. 4912
žalujoči ostali.
Ji« filozofska !iisforiiaK30.
Sijajni  historički i ljubavni ro man. Upravo izašao. Naručite si odmah kod teskotngoslovec-sbo naklade J. Bere]k, Ste-ajrob. 4067
Klavirjev
pianin, harmonijev (tudi preigranih) največja zaloga v Jueros!avi*i na obroke in  na posodo
ALFONZ BREZNIK,
biv5i učitelj .Glasb. Matice* Ljubil ana, Kongresni trg Ste v. 15
(pr! nanski cerkvi)
Velikanska zaloga vseh glasb, instru mentov, strun in muzikatlj na debelo in drobno.
+
Ia portlandcement
takoj dobavno 160 vagonov, po ceni oc K 160 za 100 kg. Prodaja samo na vagone franko postaja tovarne v Sloveniji. Za prvovrstno blago garantira tovarna! Vreče se posodijo za 60 dni ! Pismena vprašanja pod .Portland 4621■ na uprav. Slov. Naroda. 462
Naznanjamo vsem znancem, sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, teta, sestrična itd.
Sim
Naprodaj
Toussaint-Langenscheint, Ungarisch,
Englisch,
Mourat-Sanders: Deutsch-Englisch . Englisch-Deutsch,
Vio i t na H4
L. Miscn, Tržič, 4904
po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. zakramentov v četrtek, 14. L m. ob pol 9. uri mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 17. t m. ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Križev-niška ulica št 7, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 17. julija 1921.
fina Šimnovec, mati. Vinko Partič, zaročenec Dušan ŠImno-vec, sinko. Franc in Avgust Šlmnovec, brata. Tonil Šlmnovec, roj. Letal, svakinja. Zvonka Šimnovec, nečakinja.
. Slvulnf stroji
za dom in cbrt,
za Šival ne stroje
vseh sistemov.
Me
vseh sisti
mm kolesa
n prlflSline s w
najnižjih cenah in najboljše kakovosti dobavlja po vsej Jugoslaviji najstarejša in najbolje renonrrana tvrdka te stroke
Untere Donau-strasse 23/S
Katalogi brezplačno.   —  Hrvatsko do p i so vanje. 4318
vfsissbsrg, W!?a li.
ZAHVALA
Ob priliki nenadomestljive izgube naše zlate mamice, gospe
:-
Sli
S ?5§eP5
Terezinke ¥ršič
nam je došlo toliko izrazov "srčnega sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posamezniku zahvaliti. Predvsem se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so se pogreba udeležili in nam olajšali našo neizmerno bol. Bog Vam plati I
Rajno priporočamo v molitev in blag spomin!
UUTOM1R, dne 10. julija 1921.
Žalujoči ostali.
Nudim brezobvezno
Ciril-Metodove vžigalice
»DRAVA* - VŽIGALICE
dC.žba sv* Cirila In Metoda. Zalog« pri h. Pfdaw > L]ubi|ML
Te vžigalico
V prM dniibl «v. Ciril« faj M«tc4a v LJUBLJANI.
I
( Holzstabge-webej
za strope in stene izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje
Jos. R. Puh,
Ljubljana. Gradaška ul. 22. Telefon 513.
Velika izbira otročjih vozičkov, SvoVoles in šivalnih
#lrAte%i P° cen' r* Batjslp Ljubili 0JKV liana, Stari trg štev. 28.
Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvoko-lesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica, Kar lovska ceata 4.
Motori&o kolo
Puch, 31 2 HP, modernega tipa, se proda za 15.000 K. Rimska cesta 11. 4832
Predata se in elegantni na pol
RfVritP W9 različni vozovi (zaprav. PURII i»JlljIf ljenci) vedno na razpolago. I»aa Macdelc, kolarski noi-
ster v Kočevju. 4850
Pasi! fmM ttv!
Trsja aamo 7 dni I
Od 15. — 22. julija. Po najnovejši najnižji cer.i ra gosrod^ dame In otroke fvrdka Marija Pot3iĆf L*nb-Unr. .., Sy. Peira o. t!. 4872
Tri.
(Paoker), resni, zanesljivi in prevdarnl mladi možje, izurjeni v vlaganju, ki so bili dalj Časa v enakem svojstvu v večji trgovini železninske stroke zaposleni, so sprejmejo takoj pod ugodnimi pogoji pri Kranjski tvornici se* Ijeia S bravarske robe v Kanai-n. 4391
Stanovanje proti dobri nagradi ižče čedna, mirna stranka z enim odraslim otrokom, 1 sobo ln kuhinio v mestu ali predmestju za ta'<oj ali pozneje. Ima dovoljenje od stanovanjskega  urada za vseiitev.   Pismene ponudbe na:
G. Ber-nlk, trgovina, Llublfana, Flarljanska ulica fitov. 1-
Za aDtomDbilnl essbai promet Celje-ifniilana
se sprejmejo družabniki.
Hi pote opa M Ha ri
Zdi podjetje, ki obsega gozdarstvo z lesno industrijo, dalje opekarno in ekonomijo, se išče
Cena povsem konkurenčna. Pri nakupu vžigalic zahtevajte mo| cenik.
J. Percfan, Ljubljana.
ispravnih,
ki mora biti vešč tudi poslom v pisarni ter občevanju z oblastmiJ Prosto stanovanje 3 sob s kuhinjo in kurjavo. Službeno mesto je stalno. Navesti so minimalni mesečni zahtevki; brez teh se na po-J nudbo ne ozira. — Ponudbe s podrobnimi osebnimi podatki ia; navedbo lastnega znanja je nasloviti na
Josip Lenarili« Vrhnika.
Ne pozabite obiskati našo podružnico, katera je prejela veliko množino vseh vrst
5»!
Padavica (epilepsija)
Že 20 let preizkušeni .Epilepticon" Dr. Well, Frankfurt a. M. z uspehom rabijo zdravniki, bolnice za uspešno sredstvo za pobijanje epilepsije pa tudi proti Vidovemu plesu, histeriji, živčnim bolečinam in živčni oslabelosti. Bolniki ga radi uživajo in lahko prenašajo. Dr. med. K. Ganz pi5e: .Noben pomoček pri zdravljenju epilepsije ne služi tako dobro'. Dobiva ae zopet v veliki množini v veledrogerljah in lekarnah. Izdeluie ga aamotvornica Dr. R. & Dr. 0. Well. Frankfurt, a. M. 420 i
__✓
šivalnih strojev, SINGER igel in strGjaih delor. SINHER olja, sakanca ia »tile.
Lastna mehanična delavnica povečana! Prodaja na primerne obroke 1 Sfngor šivalni stroji Boorno & Co, Wow Tortu
Podružnice i Ljnblfaaa, Seleabnrgova nI. 3. Novo me-mesto, Maribor, Zagreb, Karlovec, Osjek, Brod na Savi, Varaždin, Novi Sad. — Zastopstva r vseh večjin okrajih in menih.
i
. podoaae. steni«, M\
n vsa golazen mora poginiti, ako Durabliate moja najbolje preizkušena n spIoSno hvaljena sredstva, kot proti poljskim ln hišnim mišim K 12, za podea-ne 16 K; za starke posebno močna vrsta K 20; tinktura za stenice K 15; uničevalec aaoMevK 10 in 20; pra-Sek proti mrčesom K 10 in 20; mazilo oroti osem pri Ijndeh K 5—12; mazilo za asi pri iivJnl 6—12; praš- k a nsl v obleki !n perila K 10 in 20; tinktura proti mrčesom na sadja in zelesjadl (uničev. rastlin:. RraSek croti mravljam K 10. in 20. Porilia oo povzetju Zavod za eksport M Janber, Petrlnjsaa al. 3. Zagreb 15-Praprodajalcl popust!
Llnbljana, BUiorlova nI. 7.
Specialno stavbeno podjetje sa betonska, iolezobe-tonske In v/o dno - sfjraenV
i Izrab
vodnih
■ .Vi"*
Zadruga
hrgajL pfarogradga
Zagreb, Baroševa cesta
preporuća svoju veliku zalihu dobrih zajamčeno čistih nepo-tvorenih vina i to stara i nova, bela, cviček  (šiler) i črna uz umjerene ciene, koje kao i uzorce na zahtiev šalje.
Molimo posiet našeg podrumca na Baroševoj cesti.
Radi nenadne smrti se proda iz proste roke lepa realiteta^ ležeča ob železnici pri Kočevju s hišo in vsemi gospodarskimi poslopji ter nekaj posestva. V hiši so se vedno izvrševale kake* trg. obrti in sicer gostilna, trafika in trgovina z mešanim blagom. Vsled železniške bližine je pozicija brez konkurence, za vsakoj podjetje pripravno in za agilno osebo zlata jama. Realiteta se lahko takoj prevzame. Mobilije in gospodarska orodja tudi delno,! so na razpolago ter se prodajo zraven. — Pojasnila daje:
p@Ser Petsche,
trgovec v Kočevju.
4916
Čehoslovaškl izdelek
gumijevi podpetniki
Zajamčeno mirovna kakovost! Ne-doseina stanovitnost!
= Tvornica: Bratislava■ Petržalka. =
PndajBa tisama: Paraisn-Sasiia^iila lm Vi, Mmiil
8675
9964
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
tovarnar v Stoka posta Domisle
Prevzemajo se tuđi stari klobuki In slamniki v popravilo pri Ko-Vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5.
Sprejemanle v sredo in soboto.
Edina tovarniška zalogi Siv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, y vseh opremah, mater-jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in malo.
JOSIP PETELINC
LluMionn, Sv. Petro nasip ti J.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—  goji. — Popravila se sprejemajo. —
Na veliko in malo potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, sukanec, čevljar-ska preja, toaletne po-trebščine, modno bla-
go, pletenine i. t. d.
Jetika 1
Specialist za pljučne bolezni Dr- Pečnlk zdravi ln ozdravi pogosto letikc. 20 let skušnje iz zdravilišča in iz prakse. Tuber-kulindiagnoza, fizikalično zdra-viliščno zdravljenje. Tačas začasno Št Jfuril ob ]ai. žel. pri Celin. 3275
BISTRA
kovinska industrija
Domžale —
Izdelale okovje za pohištvo in ključavnice vsake vrste.
lite jo se spretni zastopniki! Oddelek za gaivanoplaitiko.
Prevzemalo se popravila stroieir vseh vrst.
Tovarna
JOS. REIC
Barva vsakovrstno blago. Kemično  tisti obleke.
Svetlolika ovratnike, za-
LJubljana, Poljanski nasip it 4     tnice in srajce Podrninlos! Selenbnrgova ulica 4-
PODRUŽNICE: NOVO MESTO E8ČBVJE
Gosposka ul. 38.       Glavni trg štev. 39.
Prvo
pnevmatiko
DaBlap - Reltboffer - Botchlnson
priporoča
. .OK,
Ljubljana, Sodna ulica 7.
ILIRIJU
lesna trgov, in industrijalna družba z o. z-
« Ljubljana, Kralfa Petra trg 8
kupuje hlode, gozdne parcele, deske, trame, predala žagan in tesan les, sprejema komisijska naročila vsake vrste, izdeluje zaboje, izvršuje nakup in prodajo drv. 4827
Bruno Belantlc
sedlar, vozni ličar in avtotapetnik,
naznanjam, da sem otvoril v Spod. Šiški, Sv. Jerneja cesta 44, lastno delavnico in se priporočam za obilna naročila. 4850 aBssssassssnssnsBaaKBHB
Proda se posestvo
s staro, dobro vpeljano gostilno, mesnico, gospodar, poslopjem, modernim hlevom, ledenico in drugimi prostori ter s 4 lepimi, blizu hiše se nabajajoSmi parcelami zemljišča (njiv in travnikov). Poleg posestva se proda tudi ves premičen inventar. Hiša je pri kolodvoru, na prometnem kraju in ima na razpolago 5 tujskih sob. Večjpove lastnica: Amalija Eocmur, Št* Peter na Krasa 48.
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice pri Novem mestu
zdravi rheumatismus, protin, neuralgijo, posledice zlomljenih kosti, ran in eksudatov.
Sezona od 1. maja do 30. septembra-
Železniška postaja Straža-Toplice. 3703 Pojasnila daje ravnateljstvo.
Zastopstvo!
Kdor hoče za svoje izdelke vsake vrste blaga, vina i. t. d. promet ali generalno zastopstvo za Koroško oziroma za Avstrijo ugodno oddati, naj se obrne
zaupljivo na tvrdko:
Boscaltz & Irohstflck, Agentura ln komisija v Mauihen, Koroško (Karaten).
Prevzame tudi nakup blaga v Avstriji za import
v Jugoslavijo.
Skladišča tudi v Beljaku (Villach).
Modni salon
LJubljana
Židovska iriica štev. 3. Dvorski tro štev. 1-
Priporoča
največjo iteo
spomladanskih klobukov čeplo ln giamnikOF.
Popravila m točno izvršujejo.
talni klobuki v
Najstarejša slovenska
plesKorslio in Hčnrska
delavnica
EVAM BE1CELJ, Dunajska cea. 13»
se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 1250
i&afpraktlčaeiši in
nafidealnejši.
Zahtevajte brezplačno ponudbe. HANS B6HM, SALZSDBG-&EESEN Oesterre^ch. 43 i 7
Polnogumijasti obroči
za tovorne avtomobile
Istrski braki.
Na piodaj so 3 istrski braki resaste dlake čistokrvnih, na razstavi odlikovanih, staršev, 2 psa, 1 psica, polegli 26. IV. 1920. Psi že sedaj izvrstno gonijo zajca, lisico ali srno. Cena za psa po 1200 K, za psico 1600 K. Dalje mladiči Iz legla 1. junija 1921. cena 400 K za mladička. Vprašati pri Antona Pernata, lovcu na Grabnu p. On nek. Dolenjsko. 48S2
COSULICH • LINE
prei (Arstro-Amerlkana) Trst - Amerika
prevaža potnike v New York redno 3 krat * Južno Ameriko po 1 krat oeiečoo.
Odplov brzoparnika President Wiisoo 2. avgusta 1921.
Pojasnila daje in voz fllftfflKS VMf?^   glavni zastopnik m Slovenijo v
ne liste prodaje
mm mm, i
jnbljani, Kolodvorska ulica 26
KRISTALU M
veleprodaja stakla i porculana
BoSkoviceva ul- br. 2Q.
d«9 Zniif©b
Tel. br. 6 - 70.
preporuča svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane „KOMBINIRANE VAGONEu sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti cijenike 1
za kolesa ln avtomobile
Kolesa Avtomobili
najceneje
J. Gor k, Lili,
Gosposvetska cesta številka 14.
a Jax in si
Bnnajsfea c. 15., Ljubljaaa.
šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Uncu
Ustanovljena 1. 1857
Teženje poetuie brezplačno
Pisalni strosi »Adler*
Ceniki zastao' ln Iranko«
Kolesa fz profb tovarn:
Surkopp, Sfyrla. Wa!fenrad.
Začasno znižane cene.
„ - - ■»■3
WW sladno kavo
kavlne koezsm i sladkorjnm, talin konzerve brez sladkorja, mar-
mrHrln nadl po najniitl dnevni lIIKIdUU ceni ln v vsaki mnotlnl
Dil. Ma jHftif"
tovarna hranil v Šmarci pri Kamniku.
Me Mi tozadevne surovine.
elektrotehnična tovarna
drniba z o- s. Ljvbljsna, Dunajska cesta št. 75«
izvriuie:
fransfvrmatnrje in motorje, stikalne naprave In aparate.
Popravlja:
me vrste električnih stroleo In aparatov.
Generalno zastopstvo
svetovne rvrdke
Felten S Gulllourae
tovarne elektrlćaih kabla* ta elektrUn« vrvi m.
velika zaloga
motorkui, kablov, vrvice bi izolirane cevL
TeL 142 b Z30. Postni predal 144.
„VIKTORIA"
prva Jugoslovanska tvornica kemičnih proizvoda.
Zagreb, Kaptol br. 21.       Tele?, lnter. br. 3—73.
Biitllllissillliiiaiisiiftiiliiaiaiii li tili im i ti in vinu m i iiitimiiiitiiiii i:siiissuifii¥in:ii!i£.:ii* • i£aiii:in ■fiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiafi»imtiiv«taiiiiiiini tiaaai 11111 vaxau uxa & ^«
Proizvaja priznalo mM bolomaz
razašilje se u buradima, (sodcih) te drvenim i pletenim
kutijama (škatljah).
Cijenike i uzorke šaljemo na zahtjev badava i franko. Pazite na zaštitni znaki
ipcijo
Izredni občni zbor d. d. Triglav, tvornice hranil v Šmarci pri Kamnflra, je dne 7. julija 1921 sklenil na predlog upravnega sveta zvišati v zmislu § 6 pravil delniško glavnico in sicer:
od 400.000 K m 1,200.000 K z izdalo novih 1.600 delnic po K 500 nominalne
urednosti.
Razpisuje torej subskripcijo ob nastopnih pogojih:
Dosedanji delničarji imajo v zmislu § 6 pravil pravico prevzeti na 1 delnico prve emisije 2 delnici druge emisije in sicer proti predložitvi potrdila o posesti delnic (oziroma potrdila vplačila) prve emisije. Kurz optiranih delnic znaša K 520, neoptiranih K 550. Poleg tega je plačati K 10 vpisnine na vsako delnico v kritje stroškov izdaje delnic.
Subskripcija se bo vršila od 15. julija do 15. avgusta 1921 in sicer: pri Zadružai gospodarski banki v AtablHanl,
IV Slovenski eskemptnl banki v Llnolfanl In v pisarni delniške dražbe „Trlglav'S imarca pri Kamnika.
Subskribovane delnice je v gotovini vplačati. Nove delnice partidpirajo na čistem dobičku od 1. januarja 1922 in se za sedaj obrestuje njihova nominalna vrednost od 1. septembra do konca 1921 s 3%.
Končno dodelitev si pridržuje občni zbor. Subskribentom, katerim ni bilo mogoče dodeliti delnic, se vrne dotični znesek, drugim se izda proti vrnitvi potrdila o storjeni subskripciji potrdilo o dodeljenih delnicah.
Delnice se izroče delničarjem pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah.
Preostanek izkupička za novo emisijo proti nominalni vrednosti pripada v zmislu § 6 po odbitku stroškov rezervnemu zakladu.
¥ fasnroi, dne 13. julija 1921.
Upravni svet
1 i Triglnu, tvornice hranil,
v Smarcl pri Kamnita.
^Mtaiaa ta tisk »Narodne tiskarne*
Za Inseraioi del odgovoren Valentin Kopitar.
BBSSBSSSSBSBSSSSSSBSBSBSSea
A4:C
77