LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organisations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 88. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 6. MAJA — THURSDAY, MAY 6, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Španska vlada bo zahtevala, da se svet Lige narodov bavi \f7fjf M CIT A QTAJ/ z njeno pritožbo proti Italiji in Nemčiji. — Španija * ILilrlulkfi. Ji ri / • objavlja nov dokument proti Italiji. — Za Baske postala bojna sreča bolj ugodna. — 3000 Italijanov padlo v bitki. Pariz, Francija. — Zunanji minister španske vlade, Del Vayo, ki se začasno nahaja v tukajšnjem mestu, se je v torek izrazil, da bo njegova vlada ponovno pritisnila na svet Lige narodov, ko se bo ta zbral k zasedanju 24. maja, da vzame v pretres pritožbe in proteste, ki jih je Španija vložila pri Ligi že pred meseci proti Nemčiji in Italiji, kakor tudi proti domačim nacijonalistom samim, a niso še prišli v razmotrivanje. Kakor je bilo svoječasno že poročano se je španska vlada pritožila pri Ligi, da ta nič ne ukrene, ko ste Nemčija in Italija takorekoč javno napovedale vojno Španiji in proglasile, da je nacionalistična vlada generala Franca prava vlada za Španijo, in dalje, da je tudi očitno, da ti dve državi pošiljate vojaško pomoč nacijonalistom. S tem trdi španska vlada, ste, Nemčija in Italija javno kršile točko X Liginih določb. ZAHTEVA PO VARČEVANJU V kongresu se slišijo glasovi po znižanju izdatkov. Washington, D. C. — Nekateri kongresniki so zgrabili za besedo, ki jo je izrekel nedavno predsednik Roosevelt, ko je v svoji proračunski poslanici opozoril na varčevanje, in so začeli vse vprek zahtevati, da se morajo izdatki vlade znižati. Predvsem povdarjajo, da se mora svota za relifna dela skrčiti od nameravane miljarde in pol na eno miljardo dolarjev. Med temi kongresniki so mnogi, kateri so doslej odobravali delo, ki ga je vršila vlada za brezposelne. -o- OTROK IMEL SREČO Chicago, 111. — Ko je Mrs. E. Vosepka, 3045 So. Pulaski rd., šla s svojim dveletnim sinčkom Arthur jem preko križišča na 26. cesti in Trum-Na pritisk Francije in An- bu], ave ge j. je otrok }z_ glije se je razmotrivanje te španske pritožbe v Ligi odložilo, in sicer zato, ker bi tozadevno razpravljanje gotovo vzbudilo nevoljo obeh fašističnih držav ter bi tako celokupno delo mednarodnega nevtralnostnega odbora, ki se je trudil, da prepreči dotok tujezemskih prostovoljcev v Španijo, padel v vodo, ker bi Nemčija in Italija odklonili nadaljnje sodelovanje. Kakor se je izjavil zdaj Del Vayo, Španija ne bo več dopustila, da bi se zadeva zavlačevala. Poleg tega trdi španska vlada, da ima še neko nadaljno obdolžbo proti Italiji. V roke, pravi, ji je prišel neki dokument, iz katerega se razvidi, da so nekateri španski generali že v marcu 1934 prejeli muznil in odkorakal naravnost pred cestno karo. Voznik je sicer hitro zavrl, toda kljub temu je prišel otrok pod karo. Poklicana požarna bram-ba se je lotila dela, da je dvignila težko vozilo, ob navzočnosti več sto gledalcev, med katerimi je bila tudi Mrs. Vosepka, ki je z nervož-nostjo čakala, kak bo izid. Napetost pa se je kmalu omilila, kajti mali Arthur se je splazil izpod kare nepoškodovan; dobil je le par prask. Da je njegova dolžnost jokati, se je spomnil šele, ko je prišel nazaj k mami. -o- MESTO SE MORALO PODATI ŽENSKAM KA SE OSTRI Tehničarji apelirajo na bojko- tiranje filmov. Hollywood, Cal. — Tehniško osobje v filmskih podjetjih ta teden nadaljuje svojo stavko in, kakor je razvidno, ni še nikakega izgleda na poravnavo. Zveza filmskih igralcev samih se glede stavke še ni odločila in zdaj igralci hodijo kakor normalno na svoje delo. To pa je stavkarje vznevoljilo in pričeli so jemati slike vseh igralcev, ki gredo skozi vrste pi-ketov, češ, da jih bodo javno razobesili. Istočasno so apelirali tudi na delavsko federacijo, naj ta proglasi za celo-kunno organizirano delavstvo bojkot proti filmskim slikam, nroduciranim od delavnic, v katerih je stavka. -o- ANGLIJA IMA NOVO SENZACIJO Pariz, Francija. — Angleški uradni krogi so v skrbeh, da jim njih sijajni cirkus, ki ga nameravajo prirediti prihodnjo sredo, ko se bo vršilo kronanje kralja Jurija in kraljice Elizabete, ne utegne zatemniti prejšnji kralj Edvard. Pretekli ponedeljek je namreč Edvardova izvoljen-ka, Mrs. Wallis Simpson, prejela od angleškega sodišča končnoveljavno dovoljenje za razporoko od prejšnjega moža, na kar sta se takoj Edvard in Wallis dogovorila za sestanek tukaj v Parizu, kjer bosta napravila načrt glede poroke. Angleži se boje zdaj, da bi ne utegnil biti Edvard toliko muhast, da določi dan poroke ravno na dan kronanja, s čimer bi 'ukradel show' in obrnil svetovno pozornost od Londona na se. NAZNANILO NAROČNIKOM Zaradi zapovedanega cerkvenega praznika Vneboho-da, ki ga obhajamo v četrtek, bo izostala petkova številka našega lista. Zanesville, O. Ženske, od Mussolinija obljubo, da j ki žive na Pine st., ao se orga-jim bo nudil vojaško pomoč, nizirale in pretekli ponede-ako se bodo dvignili; ni pa ljek odkorakale v mestno šlo tedaj proti komunistom, marveč proti tedanji vladi min. predsednika Lerrouxa, kateri se je zdel vojaškim krogom vse preveč liberalen. Med tem pa se srdita bitka v severni Španiji okrog mesta Bilbao v vsej divjosti nadaljuje. Sreča pa se je zadnje dni pričela nekoliko nagibati ua stran Baskov; ne samo, da so ustavili prodiranje nacionalistov, marveč so jih na nekaterih krajih celo vrgli nazaj in trdi se, da so zdaj v tako močni poziciji, da bodo — Rim, Italija. — Komaj se je zadnji teden poslovil nemški zračni minister Goer-ing, ki je odšel v Jugoslavijo, je prispel v ponedeljek v Italijo na obisk nemški zunanji minister von Neurath. Imel je takoj daljšo konferenco z Mussolinijern. — London, Anglija. — V posebnem priporočilu glede plač osebam na civilni listi, predloženem nižji zbornici v ponedeljek, je bil stavljen predlog, naj se 11 letni hčerki kraljeve rodbine, Elizabeti, nakaže letna plača $30,000. Elizabeta je prestolonasledni-ca. _ Tokio, Japonska. — Kljub srditim napadom in kritiki od strani opo-iciie, ki je pri volitvah zadnji teden dobila v parlamentu 400 sedežev od 466, je min. predsednik Hayashi, podpiran od armade, izjavil, da njegova flada ne bo odstopila. -o-- BRIVEC SE PROSLAVIL KOT ZVEZDOSLOVEC Nagano, Japonska. — Od ameriške Harvard univerze je nretekli ponedeljek prejel neki tukajšnji ubožni brivec, po imenu Kazukai Gomi, v dar zlato trofejo kot odlikovanje za njegovo izredno delo v zvezdoslovstvu. Mož se bavi poleg svoje obrti z opazovanjem zvezd že od svojega 1?. leta in ie postal tako iz-vežban. da je lani v juniju med sončnim mrkom odkril neko novo zvezdo. ZAHTEVA SVOBODO CERKVE Papež nudi možnost za nadaljnja pogajanja s Hitlerjevo vlado. — Kritično stanje cerkve v Nemčiji. Vatikan. — Potom nemškega poslanika v Vatikanu, D. von Bergena, je v torek pape-ški tajnik, kardinal Pacelli, poslal Hitlerjevi vladi novo papeževo noto, ki se nanaša na sedanji verski boj v Nemčiji. Nota je tvorila odgovor nemški vladi na njen odgovor na papeževo encikliko, v kateri je sv. Oče ožigosal nazi-je, da s svojim preganjanjem katoličanov kršijo konkordat. Vendar pa je sedanja papeževa nota sestavljena v znatno bolj milem duhu, kakor ie bila enciklika in nudi možnost na nadaljnja pogajanja. Vendar pa papež vztraja pri tem, da katoliška cerkev v Nemčiji ne sme biti ovirana pri njenem verskem in vzgojnem delu. Vatikanski krogi Qo nad stanjem cerkve v Nemčiji nadvse vznemirieni. Neki pre-lat se ie izrazil, da polo-žai slabši kakor v Španiji, češ, da tamkaj se je javno nastopilo proti cerkvi, v Nemčiji pa se unorabljajo boli nevarne tajne in zahrbtne netode, kakor na pr. gospodarski pritisk. -o- SAMOUMOR DEČKA ZARADI KAZNI Oklahoma Citv. Okla— i? letnee-a Wilson« Oliver ie oče nretepel zadnji nonedeliek. ko ie izvedel, da se jp šel deček notepat namesto v šolo. Paradi tega je sin tako zam"-ril očetu, da je izvršil samo-um or. Tri ure po kazni so ga našli ustreljenega. Iz Jugoslavije Hlapec, ki je leta zvesto služil gospodarju, mu je hotel zažgati, menda samo za to, da bi se potem hvalil, da je, preprečil nevaren požar. — Smrtna kosa. — Nesreče, nezgode in drugo iz domovine. SREDIŠČE NAMERAVANIH PROSLAV hišo ter tam vložile pritožbo zaradi umazanosti na njih ulici. Izjavile so, da je toliko prahu na cesti, da morajo čistiti hiše vsakokrat, ko kak avto mimo polje, ter povda-rile, da so ne bodo premaknile iz urada, dokler se jim ne zagotovi da bo ulica očiščena. Zadovoljile so se z obljubo, da bo do petka zadeva urejena. janke. Brez dvoma bo Franco po slal nova ojačenja na severno mogli odbiti nadaljnje napa-!fronto, kajti veliko mu je lede. Pri tej ofenzivi so Italija-j žeče na tem, da si zavzame ni, ki se bore v vrstah nacijo-; ozemlje Baskov. S tem bi nalistov, ponovno utrpeli tež- 'namreč prišel v posest boga ke izgube. Kakor trdi poroči-J tih rudnikov in industrijskih lo, so Baski njih oddelke ob-, podjetij, poleg tega pa bi lah-kolili in pobili 3000 mož. Ne-! ko tudi porabil množino arti kateri Italijani so se skušali; lerije in aeroplanov, kakor rešiti s tem, da so skočili v tudi okrog 20,000 mož, ki jih ima morje, da preplavajo dve j tamkaj, za nov napad proti milje daleč do druge pošto-Madridu. PIKETI OBKOLILI SAMOSTAN Milwaukee, Wis. — Znani karmeličanski samostan na Holy Hill, ki je tudi Slovencem znana božja pot, je bil zadnjo nedeljo obkoljen od piketov, ki so člani unije kar-pentarjev. Piketiranje pa ni naperjeno proti samostanu, marveč proti družbi Hutter Constr. Co; s to družbo je samostansko vodstvo sklenilo pogodbo za zgraditev raznih pritiklin k dosedanjim poslop-jim in karpentarji protestirajo, ker je družba najela za to delo neunijske delavce. Sklenili so, da bodo piketirali samostan vsako nedeljo, da s tem bolj vzbude pozornost občinstva. -o- VEČ ZAPOSLENIH Chicago, 111. — Kakor se glasi v poročilu, ki ga je izdala tukajšnja trgovska zbornica, je točasno v Chicagi zaposlenih v privatnih podjet jih 694,964 oseb. Na višku "prosperitete" v 1929 jih je bilo 718,884. :,f| V*-'" HRt k k Angleški kralj Jurij in kraljica Eli zabeta, ki bosta drugi teden v sredo kronana. Za ta dogodek se pripravljajo take sijajnosti in se bodo take o-gromne svote potrošile zanj, da vzbu ja v sedanjih demokratičnih časih bol." nevoljo kakor občudovanje. Nenavaden poskus požiga Domžale, 15. aprila. — Nenavadno razburljivo senzacijo so te dni doživeli v Domžalah, ki je psihološko tako zanimiva in svojevrstna, da ji najbrže na svetu ni enake. — Pretekli petek popoldne je priden in vesten Miillerjev hlapec Martin Esih, iz Zreč pri Konjicah, pripovedoval da mu je neznan človek pri-oovedoval o dveh požarih, v !$kerjančevem pri "Radomljah in v Biščih pri Ihanu in da je na obeh krajih pomagal gasiti. Nazadnje da je tujec rekel, da bo to noč gorelo v Domžalah. Ta vest je ljudi silno prestrašila, da so bili domačini ves popoldan in večer po vseh domačijah na preži, odkod se bo oglasil rdeči petelin. Malo pred 20:30 pa so v Miillerievi šupi našli gorečo svečo in samo kakšne štiri orste je še manikalo, pa bi bili plamen obliznil vnetljivi material okrog sveče in izbruhnil bi požar, ki bi utegnil meti katastrofalne posledice. VTullerjev dom se nahaja sre-i Stoba. obkrožen od poslo-rm sosedov in olamenu bi lahko zapadel velik del Domžal. Vsem se je zdelo posebne nozornosti vedno, da je n-oračo svečo našel nvav Marin Esih, mladi Mueller, ki študira oravo v Linbliani. pa ie nlsnil in io ugasnil. V^m s« ir, velik kamen odvalil od srca. da so o nravem času iz-■l^riiU in nrf>r>rečili oceni. >«nr7-niV' no co v«s<-> noč 7amq/n f.kali neznanega, nožigalca Snm so ie nazndnie obrnil T"-ot.i E'siTin samemu. sai i*1 od začetka do bonm crlavni junak večera, rloonrHra obenem r»a so v« ča5* tudi nroroi nidn" obnašal. V soboto 7inf-rpi so cra orožniki nod vodstvom komandirja narednika Skoka vnovič nriieli a ves dan je trdovratno taiil Rele proti večeru se ie \7dat da je ogeni podtaknil sam Ko se je glas o njegovem pri-Znanill r te bom vodil v take kraje, kjer so take živali, ki imajo okusno meso in te varoval pred krvoločnimi zverinami." — Tarzan je vedel kako govoriti, da si črnca pridobi. Orando je ves začuden odprl usta in rekel Tarzanu: "To upam, da bo gotovo napravil moj 'muzimo', da me bo varoval in pomagal na lovu." "Jaz sem tvoj 'lmizimo'!" je odgovoril Tarzan slovesno, strniečemu črncu Orandu, ki je od začudenja obstal brez besede in z odprtimi ustmi zrl v Tarzana. Sedaj mu je bilo jjisno, zakaj se tujec ni bal smrti. l!il je neumrljiv, neranljiv. Tedaj se je Tarzan obrnil do strmečega črnca, naj ga reši izpod drevesa. To prošnjo, ki je bila za Oranda bolj zapoved, jc takoj izpolnil. Saj ni bilo posebno težko privzdigniti vejo, katera je zadela Tarzana da jc omedlel, a ga drugače ni nič ranila ali poškodovala. Toda, Tarzan še ni bit prost. Moral bo pokazati svojo moč, kajti na bližnjem drevesu jc čepel velik panter. četrtek, 6. maja 1937 "AMERIKANSKI SLOVENEC' - Stran S PO ELIK Katoliški Slovenci v Clevelandu pokazali, kaj se da naplaviti za katoliški tisk, če je dobra volja in močna zavest. — Mnogim drugim naselbinam naj bo to za vzgled. — Merilo naše zavednosti je katoliški tisk. — V naselbinah, kjer katoliški tisk ni razširjen, je škoda misliti, na katoliški napredek. A GI Zopet smo pravkar končali in zaključili prav zanimivo kampanjo za razširjenje katoliškega dnevnika "Am. Slovenca". Zanimiva in važna je bila letošnja kampanja zlasti iz razloga, ker je dvignila tako visoko zanimanje za katoliški tisk, zlasti med našimi vrlimi zavednimi slovenskimi rojaki v Clevelandu. Samo v Clevelandu je pridobil tekom kampanje list "Am. Slovenec" 216 novih naročnikov. Celokupno število novih naročnikov pa znaša 535, Kar je za še vedno v gospodarskem oziru kisle čase prav lep uspeh, ki ga moramo biti vsi katoliški Slovenci v Ameriki prav iz srca veseli. To ni zmaga samo lista "Amer. Slovenca", temveč zmaga vseh katoliških Slovencev v Ameriki. In še posebno razveseljivo je to znamenje baš v sedanjih časih, ko nasprotni tabori poskušajo in žrtvujejo vse, da bi tembolj izpodkopali temelje krščanskemu življenju, da bi uničili v vernih slovenskih srcih vero v Boga in jih pridobili za svoje protiverske namene. Ce kdaj, je danes potreben sleherni katoliški mož, fant, žena in dekle, da stoji neprestano na straži pred protiverskim tiskom, ki kakor strup uničuje vse one čednosti in kreposti v srcih ljudi, katere vzgaja in krepi krščanstvo s svojimi nauki. In "Amer. Slovenec" se bori za to, da bi ohranil svojemu narodu vero in Boga. Dan za dnem prinaša zanimive in važne članke iz pod peres naših najboljših pisateljev inteligentov. Ko se je pisec teh vrstic nahajal pred tedni v Clevelandu, mu je odlični lajik izjavil: "Amerikanski Slovenec" prinaša zadnja leta tako bogato vsebino, da bi jo moral vsak naš človek citati. "Pisano polje" v Am. Slovencu je pravo zlato polje za naše ljudi. Tu najdejo najbolj inteligentno razpravo, ki človeku da misliti in mu odpre oči, da spozna. Čast in priznanje Rev. Trunku. Isto zanimivi in zelo poučni so članki pisateljev kot Rev. Dr. Hugo Brena, in Rev. P. Bernarda Ambrožiča. To je hrana, zdrava hrana, ne pa taka tiskovna hrana, kot jo prinašajo naši brezverski in protiverski listi. Jaz se čudim, ko primem v roke recimo G. N. kjer ne najdem drugega, kakor kvante in pa ljubavne romane. Da "Prosvete" in "Enakopravnosti" niti ne omenjam. Pa naši ljudje to bero — kvante, ki se vsaka konča tam, ki ni za povedati. Ali smo Slovenci res na tako nizki stopnji? Tu pa poučne resne razprave, ki obogate človeku srce in glavo, tega pa ne vidijo. Jaz tega ravnanja nekaterih naših ljudi ne razumem?" — Da, to sem cul iz ust našega odličnega lajika. In ta izjava pove dovolj, da so le še mnogi, ki to veliko delo, ki ga vrši in vodi katoliški tisk med nami, razumejo. O, ko bi ga razumelo tako, kakor ta lajik še veliko drugih po drugih naših naselbinah. Bilo bi drugače. Tako pa, marsikje mesto, da bi vladal katoliški tisk, vlada celo protiverski. Skrajni čas je, da začnemo tako misliti vsi, kakor je izjavil odlični lajik v Clevelandu tudi po drugih naših naselbinah. Dokler ne bomo katoliški Slovenci vsepovsod spoznali, da je naše najmodernejše orožje za zaščito našega katoliškega prepričanja katoliški list, toliko časa, bodo še marsikje kraljevali brezverci in delali veliko škodo med našim slovenskim narodom v Ameriki. Zato to naudušenje, ki ga je zanetila letošnja kampanja med nami ne sme zaspati in utihniti, ampak mora živeti naprej in ob vsaki priliki moramo delovati za svoj katoliški tisk in istega širiti predvsem med take, ki so zašli na brezverska pota po zaslugi slabega brezverskega tiska. Samo na ta način bodo naše vrste rastle in postajale jačje in jačje. Ob zaključku kampanje izražamo vsem agitatorjem in somišljenikom katoliškega dnevnika "Am. Slovenca" prav iskreno in prisrčno zahvalo. Na posebnem mestu v tej številki so navedena imena vseh agitatorjev zastopnikov in somišljenikov, ki so tekom kampanje pridobili kakega novega naročnika. Poglejte na ta seznam in na število pridobljenih naročnikov. Ti agitatorji so naši vitezi junaki, ki so se borili tekom kampanje za dosego te sijajne letošnje zmage. Njim gre čast in priznanje! Posebno zahvalo in priznanje zasluži zlasti vrli in naudušeni naš zastopnik Mr. John Prišel v Clevelandu. Kar 110 novih naročnikov je pridobil. Kdor je že kedaj poskusil, kako težko je pridobivati nove naročnike, ta ve, kako ogromno delo je ta mož izvršil. Koliko stopinj je moral napraviti, da jih je dobil. Postavil je svojega kandidata č. g. Matija Jagra in deloval zanj z vso silo. Toda mnogi, ki bi mu lahko pomagali so le morda gledali od strani. Zato gre temu vrlemu našemu uglednemu možu lajiku Mr. Priselu še toliko večje priznanje! Med agitatorji je njegovo ime na prvem mestu in kaže številko 110 novih naročnin. Med agitatorji je on glavni in prvi zmagovalec, število novih naročnin tako kaže. Seveda ob zaključku kampanje je zapihala vojna vihra in en sam, pa naj bo še tako hraber, mora le podleči, a to ni poraz, to je zmaga! Častna zmaga! Saj koncem konca je Cleveland zmagal in zmaga je vseh Clevelandčanov. Živel Cleveland! Ista zahvala pa gre tudi vrlim in naudušenim agitatorjem (ko pišemo agitatorje in somišljenike imamo v mislih vse moške in ženske) v ugledni slovenski naselbini v Newburgu-Clevelandu. Kakor gre priznanje za izredno aktivnost Mr. Priselu v drugem delu Clevelandu na St. Clair in v Collinwoodu, tako gre pa ugledni naselbini v Newburgu, ki je po številu od ostalih dveh mnogo manjša, a ima pa v svoji sredi od sile agilne in naudušene ljudi. To so kakor Špartanci! Zakar se vzamejo, izvedejo, pa magari če so pred njimi še take zapreke. Od začetka so kar nekama stali v ozadju (zdaj vidimo, kake načrte so kovali), češ, le tecite naprej drugi, mi vas že nazadnje pretečemo. Niti daleč nismo mislili, da bo kdo skušal prijeti s tako silo za agitacijo zadnje dni, kakor so to storili Newburžani. Ali zadnji dan so presenetili svet. Po-šiljatve so tako deževale, da se je bilo kar čuditi. Bombo za bombo, pumf, pumf, še ena se ni razkadila, je že druga prifrčala. Upravnik, ki je vpisaval glasove je kar stokal: od hudimana so ti ljudje pri sv. Lovrencu, saj bodo vse kar sesuli in zasuli. In res tudi so. Napadli so, veliko so napravili in zmago dosegli in zato Naši letošnji zmagovalci REV. MATIJA JAGER pomožni župnik pri sv. Vidu v Clevelandu, Ohio, ki je dobil v ravno minuli kampanji 3,970,750 glasov ter s tem dosegel drugo najvišje mesto med kampanjskimi kandidati in je s tem izvoljen za častnega VOJVODA vseh naročnikov "A. S." v pomoč častnemu Nadvojvodu. Kot drugi glavni zmagovalec bo deležen druge glavne kampanjske nagrade zlate ure. RT. REV. JOHN J. OMAN kanonik in župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu, O., ki je dosegel tekom ravno minula kampanje 4,917,505 glasov,ki je najvišje število glasov ter je s tem izvoljen za častnega NADVOJVODO vseh naročnikov "Am. Slovenca." Kot prvi in glavni zmagovalec bo deležen prve kampanjske nagrade "zmagoslavne srebrne kupe." PEV. P. CIRIL ZUPAN, OSB. žv.pnik-zlatomašnik pri Mariji Pomagaj v Pueblo, Colo., ki je dosegel tekom minu!e kampanje tretje najvišje število 2,407,875 glasov, je s tem izvoljen za častnega PRIBOČNIKA vseh naročnikov "A. S." v pomoč častnemu Nadvojvodu. Kot tretji glavni zmagovalec bo deležen tretje glavne kampanjske nagrade, ki je "zlati prstan." Vsem trem glavnim zmagovalcem v letošnji kampanji naše iskrene častitke! MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind. je dobil te dni sam 10 starih naročnin, kar da 10,625 gl.; Mr. Steve Vinčec, Hamilton, Canada, 3000 gl.; Mr. John Fraus, Lemont, 111. 2500 gl.; skupaj to pot ima 16,125 NADALJNIH GLASOV. REV. P. CIRIL ZUPAN, Pueblo, Colo., je dobil t.e dni od: Mrs. Katarine Cesar, San Francisco, Calif. 6250 gl.; Mrs. Ana Sušman, Canon City, Colo. 7500 gl.; Mr. Michael Kapsch, Colorado Springs, Colo. 5000 gl.; Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo., 4 nove in 12 starih naročnin, kar da 85,000 gl.; Mr. Geo. Pavlakovich, Denver, Colo. 1 novo in 5 starih, kar da 20,000 gl.; Mrs. Mary Teršar, Waukegan, 111. 2500 gl.; Mr. John Bartol, San Francisco, Calif. 2500 gl.; Mr. Frank Šuštar. Aurora, Minn. 12500 gl.; Mrs. Mary Košir, Mel-ilen, Wis. 1250 gl.; Mrs. Katarina Horvat, Tooele, Utah. 1 novo in 1 staro, kar da 16,250 gl.; I skupaj to pot dobi 148,750 NA-'i DALJNIH GLASOV. jim gre najvišja čast pri tej kampanji in katoliški Slovenci po vsej Ameriki snemamo svoje klobuke pred njimi in se jim klanjamo in jim čestitamo k tako sijajni zmagi, ki so jo dosegli za svojega po vsej Ameriki tako visoko spoštovanega odličnega slovenskega duhovnika veleč. g. kanonika Johna J. Omana. Slovenska naselbina v Newburgu pri sv. Lovrencu je s tem le pokazala kos svoje velike ljubezni do svojega tako ljubljenega župnika, ki jim je prirastel na njihova srca. Kjer vlada taka ljubezen do svojega župnika, tam se ni začuditi, da zanj store vse, kar je mogoče v človeških močeh. Zato zasluži naselbina sv. Lovrenca čast in priznanje Tako je prvi glavni zmagovalec v letošnji kampanji veleč. g. kanonik JOHN J. OMAN, slovenski župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu. Drugi glavni zmagovalec pa je preč. g. MATIJA JAGER, pom. župnik pri sv. Vidu v Clevelandu, kateri je skoro tekom cele kampanje bil na prvem mestu in vodil vse druge. Tretji glavni zmagovalec pa je naš odlični slovenski zlatomaš-nik na zapadu, starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki veleč. g. P. CIRIL ZUPAN, slovenski župnik v Pueblo, Colorado, na župniji Marije Pomagaj. Slovenski zapad je tekom kampanje naudušeno zbiral glasove zanj in premnogi zunanji prijatelji in znanci veleč, g. zlatomašnika so mu poklonili glasove v tej kampanji. To so naši glavni kampanjski zmagovalci. Vemo sicer, da ne eden ne drugi izmed naših glavnih zmagovalcev ni šel v ta kontest radi sebe. Predobro poznamo njihove skromne lastnosti. Šli so, da pomagajo k zmagi katoliškega tiska. To je glavni namen. In taki moramo biti vsi, kadar gre za dobro skupno stvar. Zato iz tega razloga še posebno prisrčno zahvalo vsem našim glavnim zmagovalcem v kampanji za razširjenje dobrega katoliškega tiska. Bog plačaj in Bog Vas živi vse! Kako se je vršila tekma med kandidati zadnje dneve in ure kampanje, pa povedo naslednje številke: MR. GABRIEL DRAŠLER, North Chicago, 111. je dobil dni sam 2 stari naročnini, kar mu da 5000 NADALJNIH GLASOV. MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111. je dobil te dni od: Mrs. Rose Bokal, Pullman, 111. 1 novo in 1 staro naročnino, kar da 16,500 gl.; Mrs. Mary Fajfar, Aurora, 111. 2500 gl.; Mr. Frank Ma-rinček, Cicero, 111. 3000 gl.; Mrs. Ivanka Glusac, Thornton, 111. 2500; Mr. John Poljak, Argo, 111. 11,250 gl.; č. šolske sestre, Betle-hem, Pa. 5000 gl.; Mrs. Ana Jane, Pullman, 111. 3000 gl.; Mr. Peter Gradišek, Chicago 111. 1500 gl.; Mr. John Blatnik, Alta, Canada, 1000 gl.; sam je dobil te dni 8 starih naročnin, kar da 16,500 gl.; skupaj ima to pot 62,750 NADALJNIH GLASOV. REV. MATIJA JAGER, Cleveland, Ohio je dobil te dni od: Mr. Valentine Capuder, Brooklyn, N. Y. 2500 gl.; Mr. John Pe-trich, Cleveland, Ohio, 25,000 gl.; Mrs. Matilda Ropert, Cleveland, Ohio, 4 nove, kar da 45,000 gl.; Mr. John Prišel, Cleveland, Ohio, 13 novih in 10 starih naročnin, kar da 242,500 gl.; Mr. Math Te-kavec, Cleveland, Ohio, 2500 gl.; Mr. Anton Okoliš, Barberton, Ohio, 2500 gl.; Mr. Frank Kraintz, Pittsville, Wis., 5000 gl.; Mr. John Mohar, Coloma, Mich. 2500 gl.; Mrs. Mary Polajnar, Oregon City, Ore. 20,000 gl.; skupaj to pot ima 347,500 NADALJNIH GLASOV. REV. F. KAUSEK,, Virginia, Minn, je dobil te dni od: Mrs. Ana Stefanich, Buhl, Minn. 2500 gl.; Mrs. Angela Schneller, Virginia, Minn. 2500 gl.; Mrs. Katarina Spreitzer, Ely, Minn. 1500 gl.; Mrs. Johana Kastelic in Mrs. A. Nemgar, Eveleth, Minn, so poslale 3 nove in 15 starih, kar da 47,400 gl.; skupaj to pot dobi 53,900 NADALJNIH GLASOV. MRS. AGNES MAHOVLICH, South Chicago, 111. je dobila od: Mr. Candida Grmek, So. Chicago, 111. 1 novo, kar da 30,000 gl.; Mrs. Louise Lokanc, East Chicago, Ind. 1250 gl.; Mrs. A. Mahov-lich sama poslala 1 novo in 1 staro, kar da 16,500 gl.; skupaj to pot ima 47,750 NADALJNIH GLASOV. RT. REV. JOHN J. OMAN, Cleveland, Ohio, je dobil te dni od: Mrs. Frances Starman, Alix, Ark. 1 novo naročnino, kar da 12,500 gl.; Mr. John Ritmanich, Braddock, Pa. 1 novo in 1 staro, kar da 55,000 gl.; Mr. Frank Perovšek, Willard, Wis. 1250 gl.; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich. 5000 gl.; Mr. Frank Stavec, Bedford, Ohio 2500 gl.; Mr. J. J. Peshell, Ely, Minn. 7500 gl.; Mrs. Mary Usnick, Morgan, Pa. 2 nove, kar da 25,000 gl.; Mr. Anton Šestan, Cleveland, Ohio, 10 novih naročnin, kar da 237,500 gl.; Mr. A. Grdina, Cleveland, Ohio, 3 nove, kar da 90,000 gl.; Mrs. Ana Gliha, Cleveland, Ohio, 31 novih in 4 stare naročnine, kar da 755,625 gl.; Mrs. Rose Krall, Strabane, Pa. 2 nove, kar. da 25,000 gl.; Mrs. Johana Artač, Willard, Wis. 1 novo, 1 staro, kar da 15,000 gl.; Br. Antonin Šega, New York 3750 gl.; Rev. P. Beni-gen Snoj, Johnstown, Pa. 1 novo, 5 starih, kar da 22,500 gl.; Mr. Jacob Resnik, Cleveland, Ohio, 18 novih in 11 starih naročnin, kar da 446,875 gl.; Mr. Frank Smole, Barberton, O. 2500 gl.; Mr.. Frank Pancar, Vandling, Pa. 1250 gl.; Mrs. F. Zimerman, Turtle Creek, Pa., 2500 gl.; Mr. Anton Habich, New Sheffield, Pa. 2500 gl; Rev. Francis Turk, San Francisco, Calif. 2500 gl.; Mr. Mich. Luzovec, Jefferson, Ohio, 1500 gl.; Mrs. Ana Kameen, Forest City, Pa. 3000 gl.; Neimenovan, Detroit, Mich. 2500 gl.; Mrs. Apolo-nija Kic, Cleveland, Ohio, 2500 gl.; Mrs. Ana Majerle, Ely, Minn. 500 gl.; Mr. Frank Božič, Export, Pa., 2500 gl.; skupaj to pot dobi 1,728,750 NADALJNIH GLASOV. REV. RUDA POTOČNIK, Sheboygan, Wis. je dobil te dni od: Mrs. Frances Pucel, Crivitz, Wis. 1250 gl.; Mrs. Lucija Gregorčič, Milwaukee, Wis. 32 starih naročnin, kar da 48,875 gl.; Mr. John Udovich, Sheboygan, Wis. 13,000 gl.; Mrs. Johana Mohar, 1 novo in 2 stare naročnine, kar da 14,750 gl.; skupaj to pot dobi j 77,875 NADALJNIH GLASOV. MR. JOHN RUSS, Joliet, 111. je dobil te dni od: Mr. Anton Strukel, La Salle, 111. 7500 gl.; Mr. John Russ, Joliet, 111. sam je dobil 1 novo in 1 staro, kar da 7,000 gl.; Mrs. Dorothy Dermeš, Steelton, Pa. 10,500 gl.; Mr. Marko Bluth, Joliet, 111. 16,250 gl.; Mrs. Mary Klinar, Johnstown, Pa. 1250 gl.; Mr. John Kramarich, Joliet, 111. 11 novih in 8 starih naročnin, kar da 126,250 gl.; skupaj to pot dobi 168,570 NADALJNIH GLASOV. REV. JOHN SHOLAR, Duulth, Minn, je dobil te dni od: Mrs. F. Ulchar, Gilbert, Minn. 3125 gl.; Mr. Jožef Lebernik, Iron, Minn. 1250 gl.; Mr. Frank Laurich, Chisholm, Minn. 3 nove in 5 starih, kar aa 47,500 gl.; Mr. Jožef Zaic, Hibbing, Minn. 1250 gl.; Mrs. Mike Spehar, Duluth, Minn. 3 nove in 2 stare, kar da 36,250 gl.; skupaj to pot dobi 89,375 NADALJNIH GLASOV. "TELEVIZIJA" ZA SLEPCE Kakor pišejo londonski listi, dela mlad angleški izumitelj g. Wolstenholme, na posebnem sistemu brezžičnega pisanja na daljavo za slepce. Vsak slepec, ki zna brati Brailovo pisano, naj bi postal deležen tega izuma. Podobo pisave bodo projecirali na o-marico s svetilnimi stanicami. Vsaka stanica je v zvezi s paličico, ki se dviga, čim se stanica nasveti. Tako se kopira original in posnetek bo za slepce s tipkanjem čitljiv. Neka avtoriteta na področju televizije je izjavlila, da je Wolstenholmeov izum absolutno izvedljiv. NOVICE Pravkar smo dobili v prodajo nekaj novih knjig, katere priporočamo ljubiteljem lepih in dobrih knjig v naročilo. * "DEVIŠKA ZEMLJA V KRVI," spisal Jakob Grčar. Knjiga vsebuje 236 strani in ie lepo v platno vezana. So to nekaki zapiski slovenskega vojaka, ki prične svojo trnje-vo pot trpljenja v Galiciji leta 1914. nato kot ujetnik v Sibiriji preživi vse revolucionarne dneve ter leta 1920, še le pride zor>et v domovino preko Harbina, Vladivstoka, mimo Indije preko sueškega kanala mimo Grške nazaj v Dubrovnik in potem domov. Zanimivo je vse to. Kniiga stane s poštnino $1.25. NOVE IGRE: KANDIDATJE SO DOSEGLI NASLEDNJE ŠTEVILO GLASOV: RT. REV. JOHN J. OMAN, Cleveland, O.....,.4,917,505 glasov REV. MATIJA JAGER, Cleveland, 0..........3,970,750 " REV. P. CIRIL ZUPAN, Pueblo, Colo..........2,407,875 " REV. RUDE POTOČNIK, Sheboygan, Wis. .2,340,875 " MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111..............2,038,625 " MR. JOHN RUSS, Joliet, 111..........................1,971,300 " REV. F. KAUŠEK, Virginia, Minn............... 741,900 " REV. JOHN SHOLAR, Duluth, Minn.......... 597,660 " MR. GABRIEL DRAŠLER, No. Chicago, 111. 499,825 " MRS. AGNES MAHOLICH, So. Chicago, 111. 473,250 " MRS. MARG. POZNICH, Cleveland, O........ 267,750 " MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind.. 202,875 " SKUPAJ........................................20,430,190 glasov "GUZAJ," spisal D. tančič, v petih dejanjih. Pe-Za- nimiva igra, ki prikazuje življenje štajerskega roparja Guzaja in njegove drzovite izpade. Stane s poštnino 15c. "KRIŽ IN SOVJETSKA ZVEZDA," drama v štirih dejanjih. Igra prikaže v prizorih, kako postopajo ruski boljševiki v Rusiji. Zanimiva igra, ki bi jo morali videti v vsaki slovenski naselbini, da bi dobili pojm o boljševizmu v Rusiji. Stane s poštnino 35c. "MICKI JE TREBA MOŽA." Narodna veseloigra v 4 dejanjih. Zelo pripravna za naše odre. Stane s poštnino 75c. Vse omenjene knjige se dobijo od: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111. Četrtek, 6. maja 1937 AMER1KANSKI SLOVENEC NAŠIM ROJAKOM V PENNA. NA ZNANJE! V zadnji torkovi številki' "Amer. Slovenca" ste brali na prvi strani razglas, da se bo vršil v nedeljo dne 30. maja 1937. Veliki slovenski katoliški dan, v Pittsburghu, Penni. O tem napovedanem dnevu želimo spregovoriti še nekaj več. In namreč to, da naj bi vsi rojaki, ki žive v zapadni Pennsylvaniji, v vzhodnem Ohio, v zapadnem severnem kotu West Virginije, na dan 30. maja posetili slovensko metropolo v Pennsylvaniji slovensko naselbino v Pittsburghu. Naj bi bil to res pravi slovenski dan, ko bi se rojaki iz vseh krajev države Penn-sylvanije zbrali skupaj, da skupaj manifestirajo, da se snidejo s svojimi dragimi rojaki in znanci. Taki sestanki so za vse nas velikega pomena. Saj se na takih skupnih sestankih med seboj naudušimo za svoje slovenske stvari. Na taki sestankih se snidemo stari znanci, koliko lepih spominov iz mladih dni pride pred oči takih, ki se sestanejo na takih sestankih. Zato so taki sestanki res prav velike važnosti za vse nas. Mesto Pittsburgh je nekako v središču zapadne Penn-sylvanije. Po vsej državi so danes lepe cementirane ceste, ki vodijo v središče Pittsburgh. Kakor nalašč, da se iz vsake naselbine pripeljejo na ta shod iz vseh bližnjih naselbin, kakor tudi iz John-stowna, Strabane, Houstona, Canonsburga^ Ambridgei, Braddocka, in sploh vseh bližnjih okoliških krajev. Naj bo to dan slovenski katoliški dan vseh naših ljudi po zapadni Pennsylvaniji. Vsi pridite v Pittsburgh na ta dan. Napravite si za svoje družine poseben načrt, da bote vsi skupaj prišli na ta dan v Pittsburgh. Ker pade praznik Kinčanje grobov "Decoration Day" na nedeljo, bodo itak vsepovsod potem naslednji dan v pondeljek 31. maja praznovali praznik Kinčanja grobov in bote tako lahko vsi imeli dovolj časa, da se vrnete nazaj v svoje naselbine in ne bo treba nikomur hiteti domov. Torej najlepša prilika, da se v nedeljo dne 30, maja snidemo na velikem slovenskem katoliškem dnevu v Pittsburghu, Pa. Kje se bo pa proslava tega dneva vršila? — V Slovenskem Domu na 57. cesti in sicer se prične točno ob 2 uri popoldne. Na programu bodo zanimivi govori in za govori pa bo prikazoval staro domovino: kot lepo Gorenjsko, Notranjsko, Dolenjsko in vse lepe slovenske kraje v filmu Mr. Anton Grdina iz Cleve-landa, Ohio. Toliko v naznanje v naprej, da se bote vedeli pripraviti in napraviti svoj program za tisti dan. Povejte vsi, ki to čitate to vest naprej svojim prijateljem in znancem in nagovorite jih, da tudi oni pridejo na ta dan na slovenski katoliški dan v Pittsburgh, Penno. Natančnejši program in vse drugo o tem dnevu sledi pozneje. Na svidenje dne 30. maja v Pittsburghu! parke pariškega mesta, izselilo iz | obrežnih vaseh, ne more do žive-mesta ter šlo drugam. ;ga. Ne velja pa to le o ptičih, am- J pak, kar je še bolj čudno, tudi l Mlada ameriška znanstvenica o ribah, katere naznanjajo bliža-J Amy Hillers, katera je posebno joče se kužne bolezni. Tako so,vneto raziskala razmere v repu-na primer na obalah Jadranske-jbliki Liberija, je ugotovila, da ga morja večkrat opazovali silno se ptiči in tudi ribe močno vzne-vznemirjenost v mrgoleči množi-; mirjajo, kadar se bliža na priči rib, katere so nato jadrno iz-'mer legar-tifus. Takrat je znan-ginile kam drugam, kadar se je stvenica opazila, da so živali ne začela kaka kužna bolezen kje v le razburjene, ampak da se tudi kaki obrežni vasi. Večkrat je :očividno boje. Zato bo te zveze čudno, kaj neki plaši morske ri- med živalstvom in bacili kužnih be, katere žive v slani morski bolezni znanost morala še prevodi ter jim kolera, če divja v iskati. -o- NEVIDNI BOMO Razni iznajditelji in znanstve-; znanstvenik Pribil odkril žarke, niki na tehničnofizikalnem po-i ki z njihovo pomočjo človek po- lju z veliko vnemo raziskujejo moč svetlobnih žarkov. Marsika-ka iznajdba se je že posrečila. Čudovita na primer je iznajdba Viljema Konrada Rontgena, ki je iznašel žarke, ki se po njem imenujejo in ki predro skozi vsa- stane neviden, ali pa napravi nevidno tudi svojo okolico. Pribil prav za prav ni profesor, ampak se je udejstvoval v kinematografiji. Sedaj je potoval v London, da bi tam svoje zanimive poskuse in opazovanja izpopolnil. Kakor v mnogih drugih slučajih, se ko trdo steno. Da smo prvo sliko brezžično poslali iz Evrope v A-|.je tudi Pribilu sedaj zgodilo, da meriko šele pred kratkim, smo| je svojo iznajdbo iznašel tako re-tudi že skoraj pozabili, čeprav seJtoč slučajno, je to zgodilo šele dne 7. junija j Ko je nekoč delal v svojem 1922. Šele pred kratkim so v i laboratoriju, je zapazil, da so Nemčiji odprli prvo centralo za. mu nekateri predmeti in celo ne-prenašanje slik na daljavo in kateri ljudje, ki so pravkar stali centralo za videnje v daljavo. Končno moramo omeniti še tako smrtne žarke", ki jih zvane zraven njega, izginili izpred oči. Ugotovil je, da se to dogaja vedno znova takrat, kadar te ljudi morda še nihče ni znašel, ki so|in te predmete obsevajo ti in ti pa vsekakor močni dovolj, da'določeni žarki, s katerimi se je plaše človeški rod. Ni pa izklju- bil Pribil pravkar pečal. Zato je čeno, da jih bo prej ali slej kdo res iznašel. Pri vseh teh koristnih in tudi začel s temi žarki poskušati v to smer. Ko je svojo stvar že pri-lično dognal, je povabil večjo škodljivih iznajbah pa se člove-1družbo strokovnjakov ter jim to ški um neprenehoma peča z že- pokazal. Stvar je vzbudila veliko ljo, da bi se izpolnile stare sanje zanimanje. Ako se ta stvar res človeštva in da bi bilo mogoče človeku postati neviden. Sedaj poročajo, da je ogrski PTIČI OZNANJAJO KUŽNE BOLEZNI Že naravoslovci starega veka so radi opazovali ptiče ter so pri tem ugotovili, da ptičji let naznanja, da se bližajo nalezljive bolezni: "Kadar se bliža kužna bolezen, ptiči nižje in bolj nemirno letajo kakor navadno," tako se glasi star izrek takega naravoslovca. "Kadar pa se kuga začne, takrat ptiči v velikanskih jatah zapuste ogrožene kraje." Kakor sedaj poroča neki francoski list, se ta nekdanja dognanja docela krijejo z najnovejšimi znanstvenimi dognanji na tem polju. Vsaj to so ugotovili sedanji znanstveniki, da iz ptičjega leta lahko sklepajo, da se nekje pripravlja nekaj nenavadnega. Čudno je na primer, da ptiči be-že iz krajev, kjer se razvija taka kužna boleezn, ki sicer živalim in tudi ptičem nikakor ni nevarna. Znanstveno poročilo pravi: "Nikakor še ni bilo mogoče ugotoviti, zakaj je ptičji let pred kužno boleznijo prav tak, kakor pa je tik pred velikansko nevihto, ko ptiči beže pred kako nevarno katastrofo. Seveda pa sc to mnogo manj pozna pri ptičih, ki prebivajo v mestih, to je pri vrabcih in golobih. Ti so že izgubili nekaj svojega naravnega nagona. Vendar pa so opazovalci ptičev ugotovili, da so tudi pariški ptiči ohranili nekaj slutenj za kužne bolezni. Torej niso svojega naravnega nagona še vsega izgubili, čeprav je že močno okrnjen. V velikih mestih se žal večkrat razširi kaka nalezljiva hripa. In čudno je, da so golobi in vrabci vsakokrat prej bili vsi vznemirjeni. Ni sicer mogoče trditi, da bi se bili ptiči kar v jatah selili iz Pariza, vendar pa je ugotovljeno, da se je vendar precej teh ljubeznivih ptičev, ki oživljajo je ugotovila komisija, je Zor-man sam prostovoljno skočil v Mežo, zaradi bolezni ki ga je mučila. Prvi tak poskus je napravil že enkrat meseca februarja, pa so ga pravočasno rešili. — Pri Sv. Benediktu so pa našli v tamkajšnjem potoku truplu starejšega moškega, čigar identiteta ni do-gnana. -o- Dva jubileja Nedavno je slavil 60 letnico rojstva duhovni svetnik Ivan Hojnik, župnik gorate župnije Koprivna, v Mežiški dolini. P.ojen je bil na Levko- vi domačiji na Rudi pri Gre-binju in je leta 1902 pel novo mašo. — V Lešju je obhajala 80 letnico rojstva Marija Anderluh, rojena Čak iz Šmarja pri Jelšah. —-o- Nevaren padec V celjsko bolnico je bil pripeljan Oskar Janežič, 19 letni kleparski vajenec, ki je, ko se je nekega večera vračal domov, padel s kolesa in se močno poškodoval. -o- Bolgarski pevci v Jugoslaviji Meseca marca je prišla v Ljubljano skupina bolgarskih pevcev in sicer je ta skupina največji mešani zbor iz Sofije "Rodna pesem." — Zbor je bil na turneji po vseh večjih mestih Jugoslavije in priredil uspešne koncerte v Belgradu, Zagrebu, Mariboru in Ljubljani. Povsod so bili pevci navdušeno sprejeti. so na njegovem domu v Ro-salnicah pri preiskavi našli okrvavljeno srajco, še vedno taji in pravi, da je kri na srajci od lisice. -o- Redkost Iz Ljubljane poročajo, da se je v mestni vrtnariji razcvetela banana. — V pokriti gredi je namreč pognala stara banana in zacvetela kar je redkost za Ljubljano, ker je težko vzgojiti tako staro banano, da bi cvetela. posreči, utegnemo nekoč postati nevidni. Vprašanje pa je, ali bo vse to v srečo človeštva. RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE Napaden V celjsko bolnico je bil pripeljan 49 letni posestnik in gostilničar iz Ivokarij pri Rečici ob Savinji, katerega sta napadla dva fanta in ga močno poškodovala. --o- Obsojen Pred velikim senatom mariborskega sodišča je bil obsojen' 35 letni poljski dninar Marko Mohorko iz Turnišča pri Ptuju na 5 let zatočenja, ker je umoril svojo ženo Marijo. — Njegova žena ni bila veliko prida. Bavila se je s tihotapstvom in bila že večkrat v ječi zaradi pretepa in nasilnih dejanj. V ječi se je spoznala z nekim Matevžem Kozlom, kateri se je po prestani kazni kar preselil k Mo-horkovim. Oba sta potem Mo-.horka odrivala in ga zaničevala. Vse to je Mohorka grizlo in ko so ga začeli še sosedje zasmehovati, se je odločil da temu napravi konec. Tako je prišlo, da je pri nekem prepiru z ženo segel po nožu in jo smrtno ranil. -o- Jubilej Šestdesetletnico svojega obstoja in delovanja bo slavila gasilska četa v Sv. Lovrencu na Pohorju. Ta proslava bo 4. julija in bodo ob enem blagoslovili nov prapor. -o- Utopljenec Pri Guštanju je Meža naplavila pred kratkim truplo 78 letnega delavca Martina Zormana iz Preval j. Kakor Huda kazen Mestna občina mariborska in tudi nekatera podjetja v Mariboru so objavila svojim nameščencem, da bo vsak odpuščen iz službe, kdor bo za-sačen da uporablja nežigosan bencinski vžigalnik za cigarete ali cigare. Vsak vžigalnik mora biti žigosan in od vsakega mora biti plačana določena letna taksa, drugače ga ne smejo rabiti. -o- Še vedno taji Poročano je že bilo o dvojnem umoru v Čurilah pri Metliki. Tega dejanja je bil osumljen Stanko Brodarič iz Rosalnic in so ga orožniki tudi kmalu po strašnem dejanju prejeli. Brodarič pa dejanje taji in tudi potem, ko Vprašanja ob naturalizacijskem izpitu VPRAŠANJE: Ali je res, da se sedaj stavijo druga vprašanja ob naturalizacij skem izpitu? Ali mora kandidat biti sposoben napisati svoje odgovore? ODGOVOR: Kandidati za dr-avljanstvo niso vprašani, da-li ,najo pisati angleški in prav za jotovo jih ne bo nihče pozval, da napišejo svoje odgovore o ameriški zgodovini in vladnem sistemu. Federalni izpraše-vatelji so dobili navodilo, naj ne stavijo zvitih vprašanj, ki le zmedejo kandidate. Pričakuje se pa od kandidata, da ima pojem osnovnih načelih o ameriških ustanovah. Vzorna vprašanja in odgovore, vštevši kratek opis ustavnih načel, ki ga je pripravila naturalizacijska oblast, najdete v knjižici "How to Become a Citizen of the United States", izdani od Foreign Language Information Service, 222 — 4th Avenue, New York City. Knjižica stane 25 centov. -Or- Širite in priporočajte 'Amerikanski Slovenec"! list Starokrajska semena od tvrdke SEVER, LJUBLJANA f salata, Braziljska poletna salata, Orjaški biser, ledenka salata, fina z rudečimi pikami salata, trdoglavka rujavo pegasta salata, takozvana zimska vstrama salata, visoka krhka, štrucarca [radič za salato, fin rudečkast iendivja, širokolistnata rumena radič za salato, visok zeleni • endivja, kasna široka zelena motovileč, (repincelj) domači [kumare, posebno dolge zelene i kumare, fina domača vrsta Igrah, veliki užiten v stročju fižol, nizek zelen brez niti fižol, visok zelen brez niti pesa, poletna okrogla rudeča repa, strniščna bela zimska petršilj, gladki s korenom redkvica, fina rudeča okroglasta redkev, velika črna zimska rožmarin, navfedni dišeči majeron, sladki dišeči cena teh semen je 12c paket. Lahko kar izrežete ta oglas, podčrtate semena ali blago katero želite, ga nam pošljete z Money odrom in naročilo bomo točno odposlali. Movec"PLANINKA" ZDRAVILNI ČAJ direktno iz Ljubljane. "Planinka" je svetovno zdravilo za kri, želodec, ledvice, jetra, žolč, čreva ter še posebno za ženske bolezni. Mi smo eiini zastopniki v Ameriki, zato pravo Planino dobite le pri nas. Pazite na zaščitno znamko in ime "Bahovec" na vsaki škatlji. Stalna cena" je $1.00 škatlja, 3 šk. $2.90. (če plačate manj ne dobite pravega Planinka čaja ) no starokrajsko blago: ŠVEDSKE, Pri nas dobite še tudi sledeče prist-HOFFMANOVE, in MARIA-CEL KAPLJICE. FIŽOL "CIPRO", PRO-SENO KAŠO, AJDOVO IN KORUZNO MOKO, JEŠPRENJ, SUHE GOBE, ŠPANSKI ŽEFRAN, MUŠ-KOPLET, LORBER JAGODE, O-GERSKO PAPRIKO, LIPOVO CVETJE, KAMELICE, TAVŽEN-TROŽE, ENCJAN, PLJUČNIK, ŽAJBELJ, itd. Pišite po brezplačni cenik. STEVE MOHORKO CO. 704 South 2nd Street, MILWAUKEE, WIS. NAJ BO ŽIVLJENJE PRIJETNO "Ta vaza . o . je vedno polna na MOJ dan 99 Pokličite svojega florista. — Mnogo je cvetličnih darov, ki ne stanejo več kot $1.00. Vsaka mati upa, da dobi rože za Materni dan. Nobeni drugi darovi ne sežejo tako blizu do srca. Materni dan v nedeljo* 9. mala Naznanilo in zahvala Potrti globoke žalosti, naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je nemila smrt ugrabila našo drago in ljubljeno soprogo, oziroma mater katera je preminula, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, 22. aprila, v bolnišnici sv. Luka v Milwaukee, stara 41 let. Nje pogreb se je vršil na Mt. Olivet pokopališče 26. aprila. Molitve in pogrebne obrede je opravil Rev. Anton Schiffrer, kateremu najlepša hvala za to. > Ob tej priliki želimo izreči iskreno zahvalo tudi vsem dragim prijateljem in znancem, kateri so v tem času žalosti in nesreče kaj dobrega storili, bodisi za pokojno ali za nas. Hvala vsem za obiske in za tolažbo v času bolezni in enako tudi za obiske, ko je pokojna ležala na mrtvaškem odru, kakor za spremstvo pri pogrebu. Dalje prisrčna hvala tistim, ki so darovali za sv. maše za pokojno, ali pa, ki so njeno krsto okrasili z venci. Za sv. maše so darovali sledeči: druž. Bevec; druž. Stibler; druž. Žunter; Mrs. Kugler in hčere; druž. Gorjup; Miss Spende; druž. Velkovarh; druž. Frank Gasparic; druž. Frcd Zagožen; druž. Bojantz in druž. Mermal. Darovalci vencev so sledeči: druž. Mr. in Mrs. Kokalj; druž. Lenosek; druž. Mr. in Mrs. Anton Riffel; druž. Rugel; druž. Mrs. John Thieme; Anton Fister, Sr. in Jr.; Mr. in Mrs. Thein; Mrs. Josephine Seebantz; Mary Gross in hčere; druž. Laurich; Drob-nick's Floral Shop; Mr. in Mrs. Nagel; Mr. in Mrs. Joe Candek; druž. Saje; Mr. in Mrs. Frank Slapnick: Mr. in Mrs. Jos. Spende; druž. Mr. in Mrs. Vincenc Spende; Martin in Mary Gorishek; druž. Martin Dolenšek; druž. Mr. John Wucak; Mr. in Mrs. Hih-rich; Mr. in Mrs. Marold; Mr. in Mrs. Luzar; Ann Fister; društvo Napredna Slovenka, št. 6, JPZS., in Ženka Zveza št. 43. Končno hvala lepa dr. Planinske rože za pesmi in pogrebniku John Jclenču za njegovo skrb in trud in tolažbo. Ti pa, draga soproga in mati, počivaj v miru in sveti naj ti večna luč. Vedno se te bomo spominjali, dokler se zopet ne združimo s teboj. Žalujoči ostali • JOHN STARICH, soprog; MISS KATIE STARICH, hči; JOHN STARICH, sin. Milwaukee, Wis., 29. aprila, 1937. KOLIKO NOVIH NAROČNIKOV JE KDO PRIDOBIL? MR JOHN PRIŠEL. Cleveland, Ohio ............................................-..... ^ MR J<\COB RESNIK, Cleveland, Ohio ..............................................- - MR JOHN KRAMARICH, Joliet, 111...............................-........-................J MRS. ANA GLIHA, Cleveland, Ohio ........ ..................................... MRS LUCIJA GREGORČIČ, Milwaukee, Wis..................................................................f" MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo.........................................................................." MR. JOHN TERIČ, Chicago, 111............................................................. MR JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111........................------....................... MRS. JOHANA KASTELIC in MRS. A. NEMGAR, ^ Eveleth, Minnesota .......................................-............................................................................... \ MR MARK RADOVINAC, Boon, Mich..........................................................................................J? MR ANTON ŠESTAN, Cleveland, Ohio ............................................ MRS. URŠULA IVŠEK, Rock Springs, Wyo..........................................................................J MRS MATILDA ROPERT, Cleveland, Ohio........................................................................£ MR FRANK LAURICH, Chisholm, Minn..................................................................................° MRS. AGNES MAHOVLICH, South Chicago, 111..........................................................° MR ANTON GRDINA, Cleveland, Ohio ........................................................................................° MR. STEFAN JENKO, Bulger. Pa.................................................................................° MR LEO MLADIČ, Chicago, 111..........................................................................................................................' MR ANDREW KOŠIR, Waukegan, 111. .....................................................................................° MRS. MARY USNICK. Morgan, Pa..........................................................................................................b MR. MATH KLUČEVŠEIC, Johnstown, Pa..............................................................................£ REV. P. ?. ENI GEN SNOJ. OFM., Johnstown, Pa.....................................5 MRS. JOHANA MOHAR, Sheboygan, Wis..........................................................jj MRS. MIKE ŠPEHAR, New Duluth, Minn..................................................................................5 MRS. TEREZIJA CENTA, Pueblo, Colo..........................................................................................5 MR. J. J. PESHELL, Ely, Minn......................................-............................................4 MRS. F. ULCHAR, Gilbert, Minn..................................................................................................................A MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind..............................................................................* MRS. MARY KOTZE, Walkerville, Mont..........................................................................................0 MR. GEO. PAVLAKOVICH, Denver, Colo..................................................................................3 MR. PETER MAJERLE, Kansas City, Kans..........................................................................3 MR. JAKOB DRAŠLER. Moon Run, Pa..........................................................................................3 AIR. JOSEPH SUŠTERSICH, Calumet, Mich..................................................................3 MR. STEVE POTOČNIK, Detroit, Mich................................................3 i MRS. ROSE KRALL, Strabane, Pa..................................................-..........3 MRS. FRANCIS TOMŠIČ, Strabane, Pa...........................................................................3 MRS. MARY POZNICH, Cleveland, Ohio ................................................................................3 MR. ANTON STRUKEL, La Salle, 111..................................................................................................3 MR. TOSEPH BREGAR, Standard, 111..................................................................................................3 MR. MICHAEL KAPSCH, Colorado Springs, Colo..................................................2 MR. MATH JAMNIK, Leadville, Colo...............................................- 2 MR. JOSEPH DRAŠLER, North Chicago, 111..................................................................2 MR. CANDID GRMEK, South Chicago, III..........................................................................2 MRS. E. SMOLICH, Aurora, Minn..................................................................................................................2 MRS. DOROTHY DERMEŠ, Stedton, Pa. ...............................................................................2 MR. MARKO BLUTH, Joliet, 111.................................................................2 MR. JOS. ZAIC. Hibbing, Minn..........................................................................................................................2 MR. M. F. TOMŠIČ, Houston. Pa..................................................................................................................1 MRS. JOHANA ARTACH, Willard, Wis..........................................................................................1 MR. JOS. ZORC, Frontenac, Kans....................................;...............................1 MRS. lOSEPHINE HRIBLJAN, Ahmeek, Mich..........................................................1 REV. P. BERNARD AMBROŽIČ, Lemont, 111..................................................................1 MRS. MARIE PRISLAND, Shebovgan, Wis..........................................................................1 MR. FRANK DOKL, Milwaukee, Wis..................................................................................................1 MR. JOHN GREZUTTI, Monssen, Pa..................................................................................................1 MR. JOHN RUSS, Joliet, 111..........................................................................................................................................1 MRS. JOSEPHINE RICHTER, EnuniclaW, Wash..................................................1 MRS. ROSE BOKAL, Pullman, 111..................................................................................................................1 MR. JOHN MOZIC, Cleveland, Ohio ..............................................................1 MRS. FRANCES STARMAN. Alix, Ark..........................................................................................1 AIR. JOHN R1TMANIČ, Braddock. Pa.........................................-...............1 MR. FRANK PEROVŠEK, Willard, Wis......................................................1 MR. JOHN TAGER, Alliquippa, Pa............................................................................................1 MR. FRANK KOKAL, Universal, Pa. . ..........1 AIRS. KATARINA CESAR, San Francisco, Calif..........................................................1 MRS. KATARINA HORVAT, Tooele, Utah .........................................1 REV. A. P. PODGORŠEK, Elinwood. Kans....... ....................1 AIRS. AT ART! N TEŽAK, Crested Butte, Colo........................................................1 AIRS. JENNIE L1PERSICK, Rockvale, Colo..................................................................1 SKUPAJ NOVIH ........................................................................................................................535 ,—n—ai—a.—>'.—u.—>■—><—ti—ii—u—..—.._>.—>■—«■—,,—n—n—n—>•—■■—>.—"—•>" Četrtek, 6. maja 1937 'AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 6 Naš obisk pri marquettskem škofu. Že lansko leto smo nameravali obiskati Marquette, pa so prišle vmes nepredvidene ovire. Letos se nam je to posrečilo in nad vse zadovoljni smo z obiskom. Pretečeni ponedeljek zvečer smo se zbrali v Chicagi na postaji Northwestern: Rev. Plev-nik, Rev. Hiti in pisec teh vrstic (P. Salezij). Mene je potegnil na postajo naš p. gvardijan iz Le-monta, Father Plevnik pa je imel svojega šoferja. Poslužili smo se Pullmana in zjutraj, ko smo vstali, smo v Nagaunee za par postaj prestopili na drug vlak. Kmalu smo bili v Marquettu in že v vlaku smo zagledali na hribu ne še popolnoma dovršeno, a mogočno katedralo, nedaleč od nje pa tkev. Baragovo šolo, t. j. ljudsko in višjo šolo. Komaj pridemo iz vlaka in se nekoliko ozremo okoli, zapazimo dva duhovnika, ki sta se nam približala ter nas povabila na svoja dva avtomobila. Prvega je šofiral azistent pri stolni župniji Rev. John Hughes, drugega pa kurat v marquettski kat. bolnišnici razgovarjali. Vprašal nas je po Baragovi Zvezi in njenih ciljih. Povedal nam je, da je dan poprej govoril s postula-torjem. Nato je povdaril, da je za nadaljevanje vsega dela potrebna izdatna finančna podpora. Potrebna je zelo tudi zaupna molitev, da bi namreč Bog poveličal Barago s čudeži. Razume se, da je sam kar najbolj naklonjen temu delu. Ostal je z nami na kosilu ter se še potem razgo-varjal z nami do ene ure. Nato nam je kaplan Hughes razkazal mesto in nas peljal še daleč po okolici. Ob tretji uri smo zopet šli k škofu, to pot na njegovo stanovanje. Sam nam je razkazoval razne spominke na Barago: njegovo britev (na škatljici je narisano z Baragovo roko znamenje Imena Jezusovega,) njegove škofovske prstane, pečate, opas, pektorale t. j. škofovski križ z relikvijami itd. V njegovi duhovski knjigi za veliki teden je zasebna in Rev. Frank Ignatz. V prvega sva prisrčna molitev Baragova, ki sedla s Fathrom Plevnikom, v drugega pa je šel Rev. Hiti. Da smo se tako razdelili je bilo potrebno radi tega, ker sta v stolnici bila na razpolago samo dva oltarja in še ta dva samo zasilna, v basementu. V zakristiji naju je s Fathrom Plevnikom prijazno sprejel stolni župnik in generalni vikar Monsignor Ruch-holz. Vsakemu izmed naju sta ministrirala dva ministranta. Po opravljeni sv. maši in po zaju-treku nam je razkazal znamenitosti katedrale Rev. Ignatz, ki je med tem bil že pripeljal semkaj Rev. Hitija. Nad basementom, kjer je začasno služba božja se dviga 62 čevljev visoka mogočna zgradba. Nova katedrala je za cel prezbiterij podaljšana, prav tja do škofove rezidence in na nam jo je škof Plagens prebral ter dostavil, da jo sam večkrat moli. Zraven tega smo videli Baragove tri dnevnike, začenši z 1852. Prvi sega do 1. 1856, drugi do 1860, tretji do 1863. Format je majhen in pisava je sicer jasna in lepa, vendar tako drobna, da je nekoliko težko brati. Tudi smo videli ekscerpte pisem ki jih je sam pisal ali so mu drugi pisali. Poleg tega je še en zavitek pisem. Kakor smo zvedeli, so ob sedanjem prenosu škofov v začasno grobnico, odprli krste. Pri Baragi so našli pravzaprav že kosti, vendar se v obraz še da nekako spoznati. Na glavi so še lasje. Kar je nekaj po- ŠPANSKE BEGUNCE NAKLADAJO NA LADJO 1". DOŽIVLJAM PROFESARJA P. cl. Stric Lnlca kini Dandanašni svejt živi v rej s prov čudneh razmerah. Le kam bo vse tu pršlu. V zadnč sva gavurla z ne-rojakom, k ma veliko besejdo dol pr t a " napred-neh". Saj se m je tud pi'ed-stav za "na-— Prmejduni, Slika kaže prizor, ko so v nekem španske.n pristanišču spravljali begunce, kateri so se hoteli umakniti iz razdrapane Španije, na neko angleško bojno ladjo, ki jih je prepeljala v Francijo. Da je šlo delo hitreje izpod rok, so naložili ljudi na ograjeno ploščado, na kar jih je dvigalo preneslo s pristaniškega pomola po zraku naravnost na krov ladje. Na ta način se navadno naklada blago na ladje. njej izvršujejo zadnja dela šte- 'sebnega je to, da je ohranjen, vilni delavci. Tudi povišali so jo kakor da bi bil nov, zeleni za šest čevljev, tako da je res pluvijal, v katerega so ga o- vredna svojega imena. Kar ji bo grnili ob pokopu... Pri škofu dalo morebiti čez čas največjo smo ostali v prisrčnem razgo- privlačnost pa je to, da je tukaj (voru do pete ure. Tedaj smo počivališče prvega marquettske- se poslovili in škof nas je ga škofa in našega slavnega ro-' spremil do veznih vrat. Opo- jaka Barage, za čigar beatifika-! zorji nas je tudi na to, da bo cijo se trudimo. Zaenkrat so Ba- |stolnica končana meseca juli- ragove telesne ostanke in ostan- ja> enkrat p0Zneje pa bo slo- ke njegovih treh naslednikov, ;vesen prenos pokojnih mar. Mraka, Vertina in Eisa prenesli j quettskih škofov v novo grob_ v povizorično grobnico in uhod Zlagti za to slovesnost zapečatili. Pozneje čez poletje en- so že sedaj povabljeni ameri. krat pa bo slovesen prenos vseh v, . 01 .. .. . , . slu Slovenci m cim vec se jih bo odzvalo, tem bolje. (Za velikodušni dar $300 se marquettski škof Slovencem iz srca zahvaljuje.) Po večerji so nas zapeljali na postajo in radostnih čustev smo zapuščali Marquette. Bili smo iznenadeni nad izredno prijaznim sprejemom in nad škofov v novo grobnico, ki je lično izdelana pod škofovo privatno kapelo. Ta kapela je na evangelijski strani katedrale in nad njo se dviga majnši zvonik. Za nas je seveda najbolj zanimiva grobnica sama. Pred vhodom v njo je veža, ko pa vstopite noter, opazite v steni odprtino za grobove. V sprednji steni so tri odprtine in v eni izmed njih bo neprisiljeno gostoljubnostjo, dobil zadnje počivališče škof Ba- ki smo je bili deležni. Vsem raga. Zaenkrat bo samo on v si0Vencem priporočamo, da o sprednji steni ter bo tako zavzemal najbolj častno mesto v grobnici. V obema stranskima stenama je še prostora za dvanajst grobov, na vsaki stani za šest in seveda so zopet trije in trije drug nad drugim. Vsega skupaj je torej prostora v grobnici za petnajst škofov. Ko smo si vse ogledali, smo šli nazaj v stolno župnišče in spoznali smo se še z drugima dvema stolnima kaplanoma in s podkanclerjem škofije Rev. J. L. Zrydom. Ko je bilo o-koli enajstih pa pride med nas nepričakovano sam škof Most Rev. J os. C. Plagens, dasiravno smo bili napovedani za avdijenco šele ob oni uri popoldne. V poljščini nas je nagovoril: Kako se imamo? ter nam podal roko. Neprisiljena prijaznost je sijala iz njegovega nekoliko zatem-nelega obličja. Je bolj srednje velik in lase na glavi ima snežnobele. Sedli smo in se počitnicah zavijejo malo na sever ter obiščejo tudi prijazni Marquette. Počutili se boste, kakor doma, zakaj tamkajšnji škof Plagens je Poljak, rojen v starem kraju, ter ima širokogrudno slovansko srce. Pod njegovim upli-vom so tudi drugi gospodje in bo vsak Slovenec kot rojak Baragov najprisrčnejše sprejet. P. Salezij, OFM. ŠIRITE AMER. SLOVENCA DR. J. L mm ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 _2 zvečer izvzemši ob sredah. RezidenSni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. IZ SLOV NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) kor tudi rojaki iz sosednjih naselbin, kot iz Marshfielda in Brayta ter od drugod, da se udeležite te naše prireditve. Preskrbljeno bo z dobre pijačo in okusnim prigrizkom ; za ples bo igrala dobro znana Klaričeva orkestra. V imenu društva ste vsi prav prijazno vabljeni. Kampanja Amerikanskega Slovenca je zaključena in upam, da je bila uspešna, kar se tiče novih naročnikov. Tudi jaz sem mu dobile enega novega, rada bi bila še več, pa bom drugič še kaj poskusila. — Pozdrav vsem čitate-Jjeni, listu pa želim še veliko novih stalnih naročnikov. Mrs. Johana Artach -o- — MOJI MATERI V DOMOVINI — Chicago, 111. Danes se oko solzeče Mi ozira spet nazaj — V hipe prve, rajske sreče Mladostnih dni, zemeljski raj. Mati ljuba — Že meni je mladost minila: Cvetje šlo je v klas in sad. Duša se je vpokojila, Bremenu se privadil vrat. Ljubezen moja Za Vas pa ni minila. Z Vami vedno tesneje duša veže me. Ne bodo leta jo ubila, Bo tudi v temo groba segla še. Ob materinem dnevu Želim Vam zemske sreče, Bog naj Vas poživi, In ohrani do je veče Starosti in živih dni. To moje so iskrene želje Ko se praznuje materinski god. Vsem materam — Na mnoga leta in veselje Večno,naj Vam da Gospod! M. Blaj -o- PODRUŽ. ŠT. 2, S. Ž. Z Chicago, 111. Članicam našega društva naznanjam sklep naše zadnje mesečne seje, da se bodo pre- menili dnevi naših rednih sej, in se bodo seje odslej vršile vsak prvi četrtek v mesecu, namesto vsak drugi torek.Prihodnja seja bo torej ta četrtek, 6. maja, zvečer po majni-ški pobožnosti, in sicer v Kindergarten prostorih. Po seji bomo odšle v prostore Mrs. Tomazin, kjer bomo imele zabavo. Vse članice prijazno vabljene k seji, kakor tudi k zabavi. Frances Sardack, preds. -o- JOHNSTOWN PRED PO-VODNJO Johnstown, Pa. Deževje zadnjih dni je v okolici in v mestu že zopet ogražalo mestne prebivalce. Zlasti hudo je deževalo v nedeljo 25. aprila v Sommerset County, odkoder teče reka Stony Creek skozi mesto Johnstown. Ljudstvo je s strahom opazovalo razburkano re-^ ko, katere umazano valovje je v nižjih legah že prestopilo svoje bregove. Do opoldanskih ur dne 26. aprila je stalno naraščalo vodovje Co-nemaugh in Stony Creek rek; zlasti zadnja je ogražala nižje ležeče kraje. Ceste ob vodi so bile 4 do 5 čevljev pod vodo, katera je dosegla že tudi nekaj stanovanjskih hiš. Kleti v trgovskem delu mesta so bile pod vodo; trgovine so pozaprli in trgovci so z mrzlično naglico spravljali trgovsko blago v zgornja nadstropja. Ravnotako -stanovalci, ki so bili prizadeti pred 13 meseci, so tudi strahoma spravili pohištvo v prva nadstropja. Jeklarne so ustavile obrat, odstranile električne motorje in jih spravili na varno pred vodo. Tako smo strahoma čakali poročila vremenskih opazovalcev, kedaj bo ogromno valovje zakrilo mesto. — Drugi so pa zopet stali v bližini reke in opazovali umazano vodovje. Popoldne je začela voda polagoma upadati in upanje je, da ne pride do večje katastrofe. Zvečer je prenehal tudi dež in tako je za enkrat zopet odstranjena nevarnost poplave. — Tako je Johnstown po Učfeeiiife AsagSeškega fezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno--. $1.50 Broširan mehko - .........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois preteku 13 mesecev zopet stal v vodi, dasi ne tako globoko, kot 14. marca lanskega leta, vendar v čevlje mu je tekla voda; cestne železnice niso obratovale, ker je na nekaterih mestih stala voda nad tri čevlje visoko nad tračnicami. Danes, 27. aprila je promet normalen. Trgovci in stanovalci snažijo kleti in spravljajo blago in pohištvo nazaj v pritličja. Neka žena je umrla vsled strahu, ko ji je sin povedal da je v kleti par inčev vode; zadela jo je srčna kap. Ravnotako neki upokojenec, podjetnik; ko je opazoval naraščajočo vodo, se je zgrudil in skoro potem v bolnišnici izdihnil. Drugih človeških žrtev ni bilo. — Začeli so delati mostove, ki jih je lanska povodenj odnesla, sedaj je pa voda razsula ali odnesla započeto delo. Odnesla je tudi zasilni most sredi mesta. Tako vidite, bo mesto zopet precej oškodovano. Hvaležni smo pa Bogu, da ni hujšega. Dasi je nebo še vedno oblačno in po malem dežuje, vendar upamo, da smo za enkrat rešeni grozeče vodne katastrofe. Izmed Slovencev, kolikor je meni znano, ni bil to pot nobeden prizadet. Poročevalec -o- SMRTNA KOSA Joliet, lil. Nekoliko prostora bi rad v našem priljubljenem listu, da svojim prijateljem in znancem naznanim žalostno vest, da je umrla naša mati Josephine Nasinbeni, po domače Gorino-va mati, ki je dočakala lepo starost. Umrla je po dolgi bolezni 21. aprila, pogreb je pa bil 23. aprila s sv. mašo za-dušnico v cerkvi sv. Jožefa ob obilni udeležbi prijateljev in znancev. Pokopana je bila na pokopališče sv. Jožefa, kjer sedaj počiva poleg svojega moža, kateri je umrl pred 31 leti. Pokojna zapušča tukaj v Jolietu dva sina, eno hčer, 22 vnukov in štiri' prav-nuke. Še to naj omenim, da so bili pogrebniki vnuki. — Tokojna je bila doma iz Dolenje vasi, fara Šmihel pri Novem mestu in se je pisala prednga človeka", to je pa velka čast za prafesarja Matiko, de ima čas gavort enkrat z naprednem člavekm. Z fecene-telnom sm s zbrisov suje vači, de sm bel vidu, zakaj naprednega člaveka je treba dobr vagle-dat, de se od nega kej nauči. Ta "naprednak" me je gledu pad ;nus in v vači, k je zvejdu, de I sm jest prafesar Matika. Taku zanimanje je nastalu, kakor v cirkus, k ledem kažejo razne žvaude. Taku, de sm še sam sebe potem vagledu, če nejsem rejs padobn kakšnem slonu, ali pa kakšn kameli. Pa je vendr k sap pršu, pol je pa djav: "Kej s ti tist cepec, k zmerej pošte prenašaš v tiste cajtenge?" — "Hm, prjatu, ne vej m, kaj misliš?" — "Kaj mislim, preklet dobr vejš, mislim tu, de če s ti tist k vse raznese na vse štir vetrove, kar kje slišiš?" — "Jest? Jest neč ne raz-našam, tu delate vi sami." — "Well, pa pstimo tu, kar je blu je blu, ampek ti prafesar, tu men ne gre v glavo, zakej se ne bi dav tud ti enkrat malu zbrih-tat. Zmerej s tistm krelikarcem vlečeš, kokr, de b bli krelikarc vse, mi ta napredn pa neč. Kaj smo pa mi? Kej mi nejsmo Ide, tak k vi — pavej mi ?" — "Prjatu prov s pavejdu. Vidiš sam prznaš, de ste tak k i mi. Tu se je vam od naših strani že večkrat pavej dalu, de vi ste taku vstvarjen k mi, de mate poleg telesa tud dušo in pamet zraven. Ampek vaš vodniki telo pr-znajo, duše pa ne, pamet pa pravjo, de je majo miljonkrat več k mi, k še kej verjemo. Vi pravte, de ste napredn — pa ne vejm v čem? To rejč sm jest že večkrat štederu in iskav rejs kaj vrednih dokazu. Pa kaj sm na- šu? Hodte po nogah k mi, vabla-; čte se tud k mi, jest morate k mi, če hočte živt, delat morate k mi, če hočte kaj zaslužt, če hočte kaj v usta spravt morate zint k mi, če hočte kam pridt morate z nogam koračt k mi, al se pa na kakih koleščkeh pelat k mi, prmej-zeks, de ne morm sfigrat, v čem ste vi bel napredn k mi? Kar se I tiče pa pamet je pa tud v vašeh I vrstah ne morem več najdet, če jčm bit odkrit, ampek še rnenj k I pr nas. Ne vejm pol v čem ste j"napredn"?" j V tism ca j t sa se pa vrata vad-Iprle in je vstopu an mož, k ga ■jest še enkol nsjsem vidu. K je Jzamerku tistga "naprednaka" k je z menoj debeteru, ga je pa taku ošvrknu z vačmi, de se je ta kar prestrašu. Neč več nej ga-'vuru, ampek zvrnu je krugelco i in adšu, še vuh me piš m nej reku in na benem drugm ne. Kaj pa tu, sm djav? Mene se vendr j nej vstrašu, sm djav gospodarju, k je glih v ano kruglco per tlaču. Cez an cajt, k je tud ta adšu, k je glih not pršu, m je pa gaspo-dar povejdu, zakej so tistga "naprednaka" taku hitru pete zasr-bele. Reku je: "Prafesar vejš to je taku. Tist, k je s teboj gavuru je-švoger od tejga. Kakšn švo-ger? E, ta staro mu je odpelu pred nejkej lejti — zdej ga pa pisanu gleda." "Kuga?" — sm djav, "misliš, de mu je žensko odpelu?" — "Dacol Matika" — je djav. Aha, sm sam pr seb djav, zdej pa že vejm, v čem se naš "naprednak" bel napredn k mi. Aha, to je tista naprednost! Take naprednost jm pa jest ne bi biv fovš, če b j m ta naprednost ne bla v veliko škodo. To pa ni božji ne človeški napredk — ampak hudičev napredk. Buh tega napredka nej vesev, tud pašten lju-de ga niso vesel — sam un ga je vesev, k v ta spodnem štuk kraljuje. Torej to je naprednost. Zaiti na taka pota, pa nikdar mislt na tu, de b take stvari popravi — nak to pa ni naprednost, ne po pamet, še men pa po pravic, ta-iku sklepa in misli, vaš Prafesar Matika. Vidic. V Ameriko je prišla leta 1891. Leta njenega življenja ji niso bila z rožcami ! postlana. Ves čas, odkar je prišla iz starega kraja je živela v Jolietu in je bila stara ob svoji smrti okrog 81 let. Vsi njeni sorodniki žive tukaj v Jolietu, razun dveh vnukinj in dveh pravnukinj, ki žive v Chicagi. Hvala vsem, ki so jo prišli kropit in ki so molili za pokoj njene duše. — Rad bi poročal še kaj novic pa se mi vidi, da nisem za to. Imamo pa tukaj dva poročevalca, ki novice poročajo, katere iaz največkrat po dvakrat prebe- 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala 1= m J. SMETANI OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. rem. — Pozdravljam vse stare in nove naročnike Amerikanskega Slovenca tukaj in onkraj luže. — Vi draga mati pa spavajto mirno v hladni zemlji in se odpočijte od svojega truda. Enkrat se zopet za vedno snidemo nad zvez-VI a m i, kakor nam to govori sv. vera. Joseph Videtz Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1 Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 i;; pivo oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od JOHNA KOCHEVARJA West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177 'AMERIKAMSK.I ŠLO VEM EC Četrtek, 6. maja 1937 "ČRNA ŽENA" £E==| ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran I Ali je bilo treba, se je moral gopofl Andrej šiloma umakniti z gradu lastnemu bratrancu in se zdaj mora potikati bogve kod na Hrvaškem in pobijati Turke? Pravice ni in je ne bo, dokler bomo držali križem roke in bomo tlačanili Hartmanu!" "Oh, oh, prosim te, pazi vendar kaj žlobudraš !" ga je ustavil Mohorko in stekel zapirat okno, da bi kdo ne cul teh predrznih besedi. "Naglica ni nikjer kaj prida, zlasti tukaj ne. Jojme, če bi te cul grajski birič! Čakajmo, saj pride vse samo po sebe, samo opreznosti je treba!" Tudi možem se ni zdelo varno to očitno puntarsko govorjenje, dasi jim je ugajalo v srcu. Hlapec Rok se je zganil od strahu in se nehote ozrl proti oknu, skozi katero se je videla višnjeva jezerska gladina in sivo pečevje, s katerega je grozilo neporu-šno grajsko zidov je in dvoje mračnih stolpov s svojimi temnicami. Kroparski mo-rek pa se je, kakor se je navzočim zdelo, ravnokar prebudil iz spanja in legel na drago plat. Možje so drug za drugim izpraznili svoje kupice in se odpravili domov. Tudi Grahek je vstal od mize in rekel, stoječ sredi sobe, v šali: "Naj pride karsibodi, nič se ne bojim, dokler bo to napovedovala samo vaša bela žena, o kateri veste toliko povedati. Hehe, Matija, ti si je še zdaj ne moreš izbiti iz glave; hentaj, nemara tvoj duh res kaj pomeni." Kakor bi trenil, se je pri teh besedah Štefuljček posmuknil s klopice ob peči na tla. Puhtnil je proti mizi, pomežikntt parkrat s svojimi živahnimi očmi in rekel pomenljivo kakor prerok: "Ljudje božji, če že hočete vedeti, bela žena ni prišla za prazen nič. — Možek iz Krope — vaš prismuknjenček — morebiti zdaj več ve kakor kak modrijan. — Lej-te, v zgradu pihlja ostra sapa, da vas reže skoz mozeg in kosti, iz vaših bajt pa brije vroča puntarska burja, da celo graščak od strahu medli. Gospod Bog pošilja znamenja in napovedi, kadar nam pretijo nevarnosti. Bela žena vam veli, da imate pripravljene kose, motike in beti — kadar bo treba udariti." "Kaj praviš, Štefuljček? Da si tudi ti videl belo ženo? Kaj ti je rekla? O povej!" ga je vprašal Rok. "Nisem je videl, toda kar vem, pa vem," je odvrnil krošnjar, skrivnostno migajoč s svojimi belimi očmi in se je smehljaje ozrl proti prijatelju Mohorku, kakor bi bile samo njima znane te tajnosti. "Ne bodi siten, Štefuljček, povej, kar veš," se je oglasil Grahek. "Čemu pa peš," se je delal možek gluhega. "Prekanjen si kakor lisjak," ga je zavrnil pastir; "stavim glavo, da se je zopet nekaj zgodilo." "Ne, hvala lepa — čemu mi bo žensko krilo?" je zagrmel možek nevedno. "Štefuljček, bodi pameten in povej," ga je silil Anželj, "ali morda kmetje snujejo punt?" "A le sam imej svoj grunt," se je razsrdil možek, "truden sem, moram spat." Telebnil je na klopico ter ni hotel slišati nobene besedice več. — — Ker se je soln-ce že zdavnaj skrilo za triglavskimi vrhovi, se je odpravilo čvetorica mož proti domu. — Anželj, mlad, postaven in zal možak, je krenil po polju, prekoračil savski most in hitel proti Brdom. Spotoma je še zmerom premišljeval stvari, o katerih so modrovali v gostilni. Ugibal je to. in ono o beli ženi, dasiravno ni verjel ničesar in se je vselej prezirljivo nasmehnil, kadar so se mu vsiljevale take misli. Samo skrivnostna namigavanja, katera je slišal iz ust Kroparskega možka, so mu delala nekaj preglavice. Ko je stopal po klancu višje in višje, je snivala pod njim vsa dolina v nočni tihoti; po Kamnjeku se je ravnokar razlila bleda mesečina in snežne lise vrh Stola, so zablestele od hipa do hipa v medlem siju. Na kamnješki goli-čavi, kjer je žuborel brdski potok in se je odcepila skalnata stezica proti "Slepemu Bogu", je stal ob poti lesen križ, pred križem pa klečavnik. Vselej, kadarkoli je šel Anželj mimo križa, je pokleknil na klečavnik ter nati-homa zmolil očenaš. Tudi danes je nameril korake tjakaj, toda ko je stopil izza drevja, so mu zadrgetala kolena in obstal je kakor prirastel na istem mestu. Kakih šest metrov pred njim se je dvigal križ in na klečavniku pred križem je molila pre-čudna ženska postava. Imela je dolgo krilo, čisto belo kakor sneg, tako da se je, kadar je stopala, peljalo za njo po tleh, in bujne črne lase, ki so ji razpleteni valovili po hrbtu in ji sezali malone do tal. Nad, tilnikom se ji je lesketala v laseh zlata iglica s svetlimi dragulji. Njene nežne, črne roke so oklepale križevo deblo, svojo ogljenočrno glavo pa je burno pritiskala ob noge Križanega. Celo telo ji je po-drhtevalo v nekem notranjem, krčevitem trepetu. Anžlju je zagomezelo mrzlo po hrbtu,odskočil je korak nazaj, pod nogami mu je zaškrtal droben kamenček. Prikazen je preplašena šinila kvišku, se ozrla proti mlademu kmetu ter mu pogledala naravnost v oči. Mož je videl pred seboj črno, zamorsko obličje, na katerem so bile začrtane nežne, nenavadno pravilne poteze. Tudi njene oči so bile ogljenočrne, toda iz njih je žarel čuden zelenkast ogenj, kakor žari ponoči iz mačjih oči. Okoli črnega vratu je nosila žena blestečo zapo-no, ki ie bila okoliinokoli drobno posuta z biseri in dragimi kameni. "Križ božji!" je viknil kmet napol v omedlevici. Prikazen je dvignila svoje črne roke proti nebu in jih sklenila, kakor bi hotela moliti. Tedaj se je kmet ojunačil in vprašal: "Kdo si in kaj hočeš tod?" Črna žena je položila kazalec na ustnice, kakor bi hotela reči, da ne sme govoriti, in je iztegnila obe roki od sebe ter jezno nagubančila čelo, naj mož naglo odide. Ali ta se ni ganil z mesta. Zato se je prikazen obrnila in stopala počasi po skalnati stezici proti "Slepemu Bogu". Anželj je pričakoval, da se bo vsaj enkrat še ozrla nazaj, toda žena je korakala mirno svojo pot ter slednjč izginila v nepro-dirni temini za pečevjem. Tedaj je zdirjal Anželj v velikih skokih po holmu navzgor. Šele ko je dospel vrh senožeti, je nekoliko obstal ter se oddahnil. Pred seboj je videl brdsko vasico in svojo domačijo, pa je rajši krenil na levo in ubral korake proti prijazni, skoro novi hišici, ki je čepela tik goščave. Res, prilika," kot je še niste imeli Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico. Vsak avto, ki ga prodamo, je pristno garantiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina. Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od avtomobilskih trgovcev, ki niso mogli poravnati svojih plačil tovarni. Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni. Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo. 1937 in 1936 Buick — 1937 in 1936 Terraplanes — 1936 Chevroleti — 1936 Fordi — 1936 Plymouths — 1936 Pontiacs — 1936 Oldsmobils —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers _ 1936 Dodges — vse po polovični ceni in nekateri manj kot pol. .... Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Nashes, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo — nad 200 kar skupno, po nič več kot $45. Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%. Ne kupujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik. Ni vam treba plačati v gotovini Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih celi dve leti. Vsak avto je garantiran, da vam bo služil in vas zadovoljil na leta, ali pa se vam vrne denar. Ne glede na to, kje živite, ne zamudite te čudovite prilike. Odprto imamo vsak večer, vključno nedelje, do 9. ure. U. S. Auto FinanceCo. 1340 W. 63rd St., Corner Loom'is St., Chicago, 111. S poštnino vred stane posamezna partitura ...................................... 40c Kdor naroči ducat partitur skupaj, 20% popusta. Naročila pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Staro domovino v slikah dobite v knjigi Tudi katoličanom Svoji k svojim! "Tiskarna Amerikanski Slovenec" tiska vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, iu posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. 1849 W. Cermak Road Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois A 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE m Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Namu:>• si lu knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 YV. Cermak Rd., Chicago, 111. Pisano polje J. M. Trunk S CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM IN | DRUGIM I £ j| | priporočamo, da si nabavijo novo zbirko lepih slovenskih % I cerkvenih pesmi, ki jih je založil te dni č. g. župnik Viktor Cadež. Ta zbirka cerkvenih pesmi nosi naslov: I "Po Marifi k Jezusu11 Vsak slovenski cerkveni pevski zbor si naj omisli to novo lepo in zanimivo zbirko. Razdeljena je: 2 božični pesmi; 2 obhajilni; 1 postna;2 šmarnični in 2 splošni Marijini. Whiff. Pri igralcih je to tehničen izraz. "Whiff" imenujejo, če kdo zamahne, pa zagreši žogo. Neki Peter Whiffin je zamahnil, priobčil nekaj v Forumu, in zdaj je Anton Ska-pin že četrti, ki maha v 'Pro-sveti.' Whiff, gre preko. Ne-dostatki so bili tudi v katoliški cerkvi in bodo, ker celo na najvišjih mestih so pač le ljudje, ampak pri resnih in škodljivih nedostatkih je cerkev kot taka vrlo dobro na straži, zoper obrekovanja pa se ne more vedno braniti, in tu ima svoj delež tudi socialist Skapin. Jugg, Molek, Ka-rish, Medvešek, Skapin..vsi se vrtijo okoli točke: "Če vi ne te, bežte. Katoliška cerkev je dobro organizirana, da niti kak škof ne more delati, kakor bi se njemu poljubilo. Ako je bil kardinal v Bostonu 1. 1928 največji posestnik, bi bilo treba najmanj pojasnila. Ali je bil zasebno, ali pa kot glava škofije? Ce zasebno, si gotovo tega ni ravno nakradel, če kot glava škofije, bo težko kaj imel od raznih zavodov škofije, ki so res morda vredni miljone. Tako ali enako je povsod. Ne-dostatki se pripetijo, še več se pa pretiravajo, dlako pre-cejajo, slone pa požirajo, kakor pač že od nekdaj. Je pa pri vsem tem še druga stran. Peter Whiffin ni izprešate denarja iz ljudstva, «oben kritik pri nedostatkih bom pa druge, postavil na va- fh "oben reformator, slosan še mesto, ki ga bodo." Izgleda, kakor bi kak škof postavljal duhovnike, da bi pre-šali in polnili škofu žep. Izgleda, da je tudi F. Skapin tega mnenja. Prispevki za škofa, pač za upravo škofije, so natanko določeni pri vsaki cerkvi in se letno izkazujejo. Vseh ni, ampak župnik mora pojasniti, in mirna Bosna. Ko sem jaz prišel na to mesto, se mi je prispevek zdel previsok za izpremenjene razmere. Pojasnil sem to škofu, in znižal je prispevek na polovico. Vsaj primerno utegne biti prav povsod, niti škof nima pravice ali prilike, da bi si morda polnil žep po-voljno, in če bi si, višja instanca bi ga temeljito o tem poučila. Whiffin je ignorant ali pa obrekovalec. Vem pa dobro, da so morda padle te besede o "poslal drugega na mesto." Za kaj gre navadno? Vzemimo zopet konkreten slučaj, moj slučaj. Naša cerkev je 1. 1923 pogorela. Zidali so novo, večjo. Ko me je škof 1. 1924 tu nastavil, je bilo na banki dolga 11.000 po 7%, in še kakih $6.000 na plačilih, v blagajni pa suša. Recimo, da bi bil jaz sedel v zapeček. Nota v banki se je glasila le na tri mesce. Ko bi se jaz ne bil zganil, bi se bila banka obrnila na škofa, ker on jamči, in škof bi bil prijel mene, opravičeno bi me bil prijel, čemu sedim v zapečku. Recimo, da bi se jaz še ne bil zganil, bi škofu ne ostalo drugega ko dobiti drugega, ki bo skrbel, da se dolg primerno odplača. Bež- kritikaster je. In naši slovenski kritiki? Refren vseh teh rdečih kritikov je: glejte, takšni so ti katoliški duhovniki, in tako neumni ste, ko jim sledite. Mi smo, ki vam kažemo pravo pot, nam sledite. Ko se je v stari Avstriji začel širiti liberalizem, so se mu udinjali posebno učitelji, in vodilni liberalni krogi so jim naravnost sugerirali, da morajo učitelji postati v selih in po vaseh — antižupniki. Škode je bilo dosti, uspeha malo. Izgleda, da gre za nekaj sličnega tudi pri naših rdečih — firarjih. Slovenci naj bi drveli za njimi skozi drn in strn, to bi bilo krasno za uje, in da bi drveli, je treba katoliško cerkev in bogate župnike in suhe kaplančke pri ljudstvu očrniti, da jim gre le za — bizness. Nekaj utegne tudi Anton Skapin doseči, vse srčne želje se ne bodo izpolnile, ker vsa gonja zoper katoliško cerkev sloni na — obrekovanju, in glede nauka sloni katoliški nauk na objektivni resnici, rdeči nauk pa sloni na — laži. Whiff..padlo je, ampak padlo je preko. -o- Utopljenec V Glinščici pod Rožnikom so našli pred kratkim utopljenca, o katerem so dolgo u-gibali, kdo bi bil. Ljubljanska policija je končno ugotovila, da je to Jože Zakotnik, iz Keč, rojen leta 1854, bivši mizar, kateri je zadnji čas stanoval v ljubljanski mestni ubožnici. V PRODAJO smo prejeli novo angleško knjigo pod imenom: IF INFLATION COMES" (Po naše: "Ako pride inflacija") Knjiga je velike važnosti za investorje, ki imajo denar za investirati. Razpravlja o pretekloti in bodočnosti. Spisal jo je sloveči ameriški ekonomist ROGERS W. BABSON. Knjiga pove, kaj je Evropa doživela pod inflacijo. — Kaj je za pričakovati v Ameriki, ako pride inflacija. Vsak kdor razume angleški jezik bi se jo naj naročil. Knjiga ji izšla 4. marca 1937 in prvi natis je bil v par dneh ves razprodan Drugi natis je izšel 23. marca in tretji 7. aprila 1937. Knjiga j< lepo vezana v platno, vsebuje 204 strani in tiskana na lepen knjižnem papirju. S poštnino stane: $1.50 kateri znesek je poslati vred z naročilom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois