Vinko   Bitenc
Ugrabljeni kraljevič (Pravi/ica)
13.                                Opica Diki je bila najbrže na la-
Ko sta se Tonček in Francka po    d^ dolgočasja, ali pa, ker je za-
prestanem strahu zavedla, se je ja-    g!edala na otoku kako svojo sorod-
drnica že oddaljevala od obale.         niC°' s*je Prlv°sclla nocnl izprehod
Princ je še vedno božal in ljub-    P° oto*u-  .
koval svojo prijateljico, ki je že ta-        l" tako Je po srec?em nakl^ju
ko dolgo ni videl in jo je zdaj na    n^sla svojega gospodarja.
tako čudežen način spet našel.               Z bolestnim §lasom Je vzkhknil
....           .         .        .                 pnnc:
»Ah je to ap.ca, o kateri si nama        ))Ah zak    smQ kreniH na morjej
pravil?«, je vprasal Toncek pnnca.    Vojaki mojega QČeta sQ ge gotQvo
»Da,^ to je opica Dnki.«                  izkrcali na otokih> da ge maščujejo
Toncek je pogladil z roko zvesto    nad morskimi r        jj in me rešijo <( zivalco, ki se mu - za čuda - ni        ))Kako pa tQ veg?<t zoperstavila, kakor vsakemu nepo-        n •      •        11          ¦     r^-i •
znanemu. Gotovo je outila v Ton-        Prmc Je Pokazal na °PICO Dlkl-       ' čku prijatelja svojega gospoda.             »Poglej, ta mi je prišla nehote na-
Franoka se je stiskala k bratcu.    Znanit to vesel°' a zdaj zame zal0"
BUo jo je strah temnega morja, no-    stlL n^co.«           ^
či; bala se je, da se vsak hip pre-    ,   Toncek' \edno srcen   vesel dec-
kucne gugajoči se čoln in potegne    ko' Je, Postal ves Potrt Zavedal.se
voda vse skupaj v brezdanje globo-    Je' v kaksno neva^ost je spravil s
g.                                                      svojim    nepremisljenim    nacrtom
Tončku samemu je bilo tesno pri    Princa' sestrico in sebe" srcu, ko je videl, da je njegova se-        Ta  mala  orehova  lupina,   sredi
strica vsa obupana. Dajal si je po-    temne noči, na odprtem, razburka-
guma in tolažil Francko.                    nem morju!
Princ Fernando pa je bil po tem        Veter Je postajal čimdalje moč-
čudnem srečanju z opico Diki tako    nejši, nebo se je prepreglo z oblaki,
izven sebe, da je pozabil na vse ne-    blisk  Je  sledil  blisku,   grmenje je
varnosti, ki jih še čakajo na nemir-    Prihajalo vedno bliže. nem morju.                                           ^se Je kazalo, da se bliža vihar.
In spet je vprašal Tonček:       y '        Uboga Francka je od prevelike
»Kako neki te je mogla opica naj-    telesne in duševne zmučenosti na
ti   tako   daleč   od   doma — preko    dnu jadrnice zaspala. Tonček se je
morja. To se mi zdi skoraj nemo-    čutil nekoliko olajšanega. — Vsaj
goče, Fernando?«                               ne bo gledala te grozote na morju,
Princ se je zdrznil. Mahoma mu    — si je mislil, podložil ji je pod
je postalo vse jasno, na kar v pr-    glavo culo in jo pobožal po licih.            1
vem presenečenju ni mislil.                   »Tonček,« je zaklical princ, »sne-
Ladja »Abduraman« mora gotovo    miva jadro, mogoče se nam posreči,        |
biti kje v bližini obale.                        obrniti čoln nazaj proti obali.«           J
94                              '                                     1
Toda zaman je bil ves trud.               In iz te meglice je plaval glas pro-
Veter je podil jadrnico naprej.'   ti nebu, poln Ijubezni in usmiljenja,
Valovi so postajali vedno višji, lad-     glas materinega srca:
jica je plesala po njih kakor kos
kih spajale nebo z morjem, grom     WJ9^Bm^MKBBBtt&%^El^B&mKm
10 je morje, veter je žvižgal in tulil,    M^B^^^SSatjjfifflP^j^^^^m
mil, veter je odnesel bela, premoče-    E|^PBPgpfcfl|PIPT^*'1   J!v ^*>
Vsi premočeni, zmučeni in obu-    *?^^^^^^^Hfe5^^lS^^^^^^
pani, z grozo v očeh, so se tiščali    fi^BB^Ss2S|^^^^S^^^B^^
Napol nezavestni otroci niso ime-
11  druge misli, kakor samo to, kdaj        _ Gospodar življenja in smrti, jih bo pokopalo morje v svoje glo-    krotUec besnečih morskih valoVt ne
"e"                                 ,            ,   .      dopusti, da bi ta nedolžna srca po-
In v tej najvecji stiski se jih je     stala žftey morskih globin; feši .^
spomnilo - materino srce.                 Gospod  reši ta ^^ življenja in
To zlato srce, ki vidi skozi naj-    pripelj. jih y naročje domovine    .
debelejse zidovje, ki zasluti vsako
zlo iz daljave.                                        Vlhar pa Je pel SVOJO m°g°cno
Lahna  meglica je ovila jadrnico,    Pesem naPreJ' naPreJ • • •
plesoČO po  divjih valovih.                                              (Dalje prihodnjič.)