ji- '"''VO Naročnina mesečno D l)in. tt i nože m- itfo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din (J red n lil vo je « kopitarjev! nI.6/III VENEC Ček račun: Ljub« liana št. 10.690 la 10.344 za uiserate; Surujevo štv 7565 Zagreb štv 39.011, Praga-Dunaj 24.79* Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2493 Telefoni arednlitvat dnevna aluiba 20M — aočaa 299*, 2994 in 205» Izhaja vsak dan ijitrij, razen ponedeljka in dneva po praznika Nov davčni zakon Meseca novembra lanskega leta je finančni minister predložil skupščini celo vrsto spremi-njevalnih predlogov raznih davčnih zakonov. Po dolgotrajni debati v finančnem odboru je le-ta predložil skupščini v deloma spremenjeni obliki vse te predloge in jih je skupščina odobrila. Sedaj odobreni novi davčni zakoni se nanašajo na neposredne davke, takse in trošarine. V naslednjem navajamo najvažnejše določbe novih davčnih zakonov: Pri neposrednih davščinah se davčne stopnje niso spremenile, pač pa vsebujejo nova določila odredbe, ki naj povečajo dotok dohodkov in korigirajo načelo samoobdnčbe, ki je veljalo doslej pri pridobnini. Davčna osnova za pridobnino se bo odslej ugotavljala po bilancah iz knjig, katere morajo ta podjetja voditi. Toda določene so minimalne stopnje za davčno osnovo vseh obvezancev pridobnine. Poleg tega se uvaja ocena pridobnine po zunanjih znakih ( na podlagi najemnin za stanovanje obvezanca ter najemnine za lokal). Za one obvezance, ki imajo otroke, se primerno zmanjša ugotovljena najemnina. Možno pa je tudi, da reklamacijski odbor določi nižjo davčno osnovo pod minimum, če obvezanec dokaže, da dohodki ne prekašajo določenega najmanjšega zneska. Za male obrtnike je uvedeno pavšaliranje in plačajo 120 Din, za vsakega pomočnika pa 60 Din letno. Obvezane! po tretji skupini čl. 42, torej osebe, ki so samostojno drugim na službo (torej ne v službenem lazmerju) za odškodnino z izključno ali pretežno uporabo lastne ali telesne moči, plačajo letno 80 Din, za vsakega pomočnika pa 40 Din. Ta določila veljajo za kraje do 10.000 prebivalcev. V krajih od 10.000 do 20.000 prebivalcev se poveča davek za 25%, v krajih od 20.000 do 50.000 prebivalcev za 50%, v krajih nad 50.000 prebivalcev za 75%. Avlo-taksi plačajo 50% omenjenih vsot več. Za zadružništvo je važno naslednie določilo: Zadruge nimajo pravice na oprostitev, če delajo z nečlani. Vsako prekršenje predpisov v leh taksah kot tudi prodaja luksuznih predmetov iz seznama, ki ga bo napravil kmetijski minister v sporazumu s finančnim ministrom, in prodaja alkoholnih pijač imajo za posledico trajno izgubo davčne oprostitve. Nova so določila, ki imajo namen, preprečiti davčne utaje. Če imajo davčni organi povod za sumnjo, da je namenoma zmanjšan čisti dohodek podjetja, se vseeno vračunajo v podlago tudi taki izdatki, pri katerih obstoja sum utaje. Nadalje se ne morejo odbiti ob ugotavljanju davčne osnove izdatki za obresti ino-zemskim upnikom za katerekoli vrste kreditov itd. Tudi je ugotovljen minimalni osnovni davek pri podjetjih, ki so obvezana na javno polaganje računov. Ta davek znaša večinoma 2%o vloženega kapitala brutto prometa itd. Uveden bo tudi predlagani 10% davek na dividende. Nov je davek na dohodek hišne služinčadi: 50 Din zn vsako osebo. Meseca oktobra je bilo po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v naši državi hišne služinčadi 55.773, od tega v Sloveniji 8160, in je tako ceniti donos v vsej državi na približno 2.8 milj. Din, od tega v Sloveniji 0.4 milj. Din. j Važno je tudi novo določilo, da jamčita i mož in žena vzajemno za predpisani in dolžni davek. V zakonu o davku na samce in davčni oprostitvi oseb z devet in več otroci je davčna prostost omejena sedaj samo na osebe, katerih davki vseh vrst ne presegajo 500 Din in čegar najmlajši otrok ni starejši kot 14 let. Prevalitev davka na poslovni promet na kupca je postala po novih določbah obvezna. Nadalje se morajo prijaviti vse tihe rezerve, pri katerih znaša davek 6% in brez doklad. Dolžni davki do konca leta 1932 se bodo lahko plačali v teku enajst let, počenši z letom 1934. če je dolg dvakraten ali večji kot znesek enoletnega predpisa, se plača v enajstih letih, če znaša dolg 9 petin enoletnega predpisa, v 10 letih itd., če znaša 1 petino, v dveh letih, če pa je manjši kot 1 petina, pa dospe v plačilo leta 1934. Kakor vidimo, imajo ta določila namen, predvsem zajeti bolj točno one dohodke, od katerih bi bilo plačevati davek. Med trošarinami se poveča trošarina na kavo od 4 na 8 Din. Nadalje se uvede trošarina 1 Din na plinsko olje ter trošarina 2 Din (za kg) za olja in masti za mažo. Trošarina na les, kak or je bila prvotno predlagana, se ne bo uvedla, kakor tudi ne nameravana trošarina na opeko. Pač pa se bo zato uvedla taksa za odobritve zgradb vseh vrst, in sicer pri proračunski vsoti do 50.000 Din 0.5%, nad 50.000 Din do 200.000 Din 1% in nad 200.000 Din 1.5%. S tem prehajamo na takse, kjer so večinoma povečane sedanje postavke. Tako se bo tnksa na oglase povečala od dosedanjih 0.50 Din do 5 Din po velikosti na 2 do 80 Din, nadalje za razne reklamne objave itd. od 40 do 150 Din na 60 do 500 Din. Zvišane so tudi nekatere takse pri menicah v svoječasno predlagani višini. V vsakdanjem prometu se bo poznalo, da je povečana taksa na račune. Doslej je znašala 0.25 Din, odslej pa bo znašnln 0.50 Din za vsoto do 100 Din, za vsote nad 100 Din pa 1 Din. Tn računski kolek se bo moral plačati za vsak račun od 20 Din dalje. Izdajanje računov je obvezno in poleg tega morajo biti račnni nn monopolnem obrazcu. Nadalje so povečane takse «a prevode od 20 nn 40. ozir. od 40 na 60 Din itd. Na novo se uvaja taksa na avtobusne vozovnice v znesku 15%. Obenem pa so povišane takse zn prevoz potnikov na železnicah od 15% nn 20% vrednosti potniške vozovnice, pri Indjnh in tramvajih od 10% nn 15%, za prenos prtljage in blaga od 10% nn 15% ter za rečne prevoze, če se dajo v zakup, od 15% na 20% vrednosti zakupnine. Zn tramvaje je dnna ugodnost s tem, dn se tn taksa Inhko odredi pnvšalno. Povečane so tnkse zn vpis plovnih objektov v državni register ln končno je reformirana šol"ina. Šolnine so se doslei odmerjale po tem, koliko plačujejo roditelji dotičnega učenca ali Krvava politična kriza v Franciji Daladier strmoglavljen Padec vlade je mnoge stal življenje, na stotine jih je ranjenih, Francija drhti od razburjenja Pariz, 7. febr. AA. Predsednik vlade g. Daladier je odšel ob 13.30 v avdijenco k predsedniku republike. Ko se je ob 13.45 vrnil iz Elizeja, je izijavil, da je vlada dala ostavko. Pred avdijenco je g. Daladier konferiral z gg. Bouissonom, Herrio-tom, Blumom in Proissar-doiTi. Ob 14 je izdal tole poročilo za liste: Vlada, ki je odgovorna za red in mir y državi, noče ohraniti reda z izrednimi ukrepi, ki bi mogli povzročiti novo prelivanje krvi Prav tako noče poslati vojske nad demonstrante. Zato je vlada izročila g. predsedniku republike svojo ostavko. g. aKSLTsp- Pl-e ** " Concorde jel ostavko kabineta g. Daladierja in takoj nato ponudil telefonsJto mandat za novo vlado bivšemu predsedniku republike Doumergueu, ki je odgovoril, da ponudbe iz istih razlogov, iz katerih je bil prisiljen odklonili že prej mu ponujeni mandat pri prejšnji ministrski krizi, ne more sprejeti. Toda po novem daljnem razgovoru, ki ga je imel po telefonu predsednik republike z Doumerguom, in na vsestranski pritisk njegovih neštevilnih političnih prijateljev se je bivši predsednik republike odločil, da kljub svoji starosti prevzame breme za sestavo nove vlade, ker se noče odtegniti dolžnosti, da služi svoji domovini do kraja. Douniergue se bo jutri pripeljal v Pariz ter začel posvetovanja za sestavo velike vlade narodne edinosti. Pariz, 7. febr. T. Listi priobčnjejo danes razloge, zaradi katerih Donmergne sprva ni hotel sprejeti mandat za sestavo nove vlade. — Trg edinosti, kjer se je vršila glavna bitka Vzrok, ki so ga navajali sprva, da je prestar, ne drži. Pač pa je res, da je Doumergue stavil predsedniku republike dva pogoja, ki .iih Lebrun ni hotel sprejeti. Prvi pogoj, ki ga .ie stavil Doumergue je, da se takoj razpusti državni zbor, drugi pa, da se razpišejo nove volitve šele po šestih meseeih. Brez dvoma je Doumergue pri sedanji drugi ponudbi stavil iste pogoje in ker je Lebrun njemu poveril mandat za novo vlado, jc gotovo, da sta tudi oba imenovana pogoja bila sprejeta. Listi in javno mnenje ugibljejo, če si bo nova vlada upala razpustiti parlament, kar bi se zgodilo prvič v zgodovini tretje republike in ee si bo upala odlašati z novimi volitvami. Ta novi spor le še bolj potrjuje one številne politike v njihovem mnenju, ki zahtevajo radikalne ustavne reforme. Krvava bitka na Trgu Edinosti... Pariz, 7. februarja. Kar se je včeraj v Parizu dogajalo, to niso bili navadni nemiri, to je bila prava vstaja francoskega naroda, kojega srce je Pariz. Kar pravi Pariz, lo je izrečeno v imenu vse Francije in vzkliki razjarjene množice, ki je včeraj demonstrirala v glavnem mestu, je ogorčen vzklik cele Francije, ki je včeraj zaklicala krmarjem države: »Stran s korupcijo, doli izkoriščevalci države, stran z vlado, nedostojno Francije!« Daladier se je, medtem ko je divjala po ulicah množica, rešil v zbornici z zaupnico, ki so mu jo dali njegovi prijatelji od framasonsko-socia-lističnega bloka, toda ljudska nevolja je bila preveč mogočen znak resničnega razpoloženja francoskega naroda, da bi jo bila inogla vlada ignorirati s zaupnico ljudi, proti katerim je bila jeza ljudstva naperjena. Zato smemo trditi s pravico, da je demisija Daladiera, ki je danes sledila zaupnici, bila izsiljena od naroda. Demonstracije so se razvijale sledeče: Zamorski polhi na straži Ze v torek popoldne je mesto Pariz izgledalo kakor kraj, na katerem se pripravlja ogromna bilka. Vlada je mobilizirala vso policijo, takozvano mobilno gardo, vse polke republičanske garde in se ni sramovala niti tega, da ne bi alarmirala celo polkov senegalskih strelcev in takozvane spahije iz Alžira, ki so bili pripravljeni v svoji garniziji v Fontaine-bleau, da bi v slučaju potrebe nastopili proti ljudstvu. Policija in republičanska garda so zasedle vse strategične točke Pariza, predvsem pa vse ulice okoli poslanske zbornice in posameznih ministrstev. Vrhtega so bili mobilizirani beli polki, ki so v Parizu, ter vsi ognjegasci. Pripravljeni so bili tudi tanki ter bombe, ki povzročajo solzenje. Tudi mitra-ljeze so bile pripravljene. Mogočna barikada avtov, opremljenih z mitraljezami, je ščitila most Concor- pa učenec sam neposrednega davka. Odslej bo znašala za vsak semester na univerzah itd. 2(10 Din, v sredn jih šolali pa bo v prvem in drugem razredu znašala letno 10(1 Din, v tretjem in četrtem razredu letno 150 Din, v petem in šestem razredu 200 Din, v sedmem in osmem razredu pa letno 250 Din. Sličnn določila veljajo zn učiteljišča, trgovske akademije, srednjo tehnično šolo. bogoslovju, trgovske šole itd. V znkonu pn je tudi določeno, rln se morejo dijaki, ki so z odličnim uspehom zaključili prejšnje šolsko leto. oprostiti šolnine, če dnvki njih sinršcv ne prekašajo 4011 Din letno, če pa so prejšnje šol. leto zaključili z zelo dobrim uspehom in davek njih staršev ne prekašn 100 Din, se jim sme dovoliti plačilo polovične takse. V svojem govoril nn seji skupščine 6. t. m. je izinvil finančni minister, da ceni dohodek od zakonskih predlogov o taksah in trošnrini nn 180 do 200 milj Din. Če se prišteje še 1% iislu/.benski davek vseh zasebnih in jnvnih nameščencev in nn prlčnkovani donos od reforme neposrednih dnvkov, pridemo do vsote 480 do 500 milj. Din. knr predstavija efekt omenjenih sprememb v naši davčni zakonodaii. S to vsoto hoče finančni minister nadoknaditi izpnd nri trošarinah in taksnh ter povečnti državne dohodke od neposrednih dnvkov. da so nn tn nn. čin vzd-ži v proračunu rnvnofržie med dohodki in izdatki v proračunskem leti 1974-39. die, ki vodi v poslansko zbornico. Poslance so spustili v zbornico po stranskem vhcdu. Vlada je tudi preskrbela, da bi mogla stopiti v slučaju skrajne potrebe v akcijo letala. Geslo množice: „Naskok na parlament'4 Okoli 17. ure so se množice začele počasi zbirati. Prvi incident se je zgodil pred palačo Bour-bon, kjer zborujejo poslanci. Tam je namreč prijela nekega Španca po imenu Iglesias, pri katerem so našli bodalo. Ker mož spada k anarhistični stranki, je upravičena domneva, da je hotel izvršiti atentat. Medtem so se zbirali rojalisti ali takozvani camc-iots de roi v latinskem kvartirju, bojevniki na trgu pred mestno hišo (hotel de Ville), takozvani ognjeni križi (croix de feu), ki so bili v vojni odlikovani v okopih samih, pa na trgu Concordic. Policija leh zbiranj ni mogla preprečiti. Ob 17 je prispel pred, zbornico novi policijski preiekl Bonnefoy-Sibour, da osebno vodi obrambo. Okoli poslanske zbornice so videli tudi 10 avtov 182. topniškega polka z mitraljezami in inlanterijo. Rojalisti so prepevali mar-seljezo, komunisti pa, ki so tudi ta dan mobilizirali vse svoje sile, internacionalo. Med množico je bilo videti tudi skupino pariških občinskih svetnikov opozicije, ki so bili vsi kakor za časa velike revolucije, opasani s trikoloro. Pred ministrstvom notranjih zadev na trgu Bcauvau, ki je bil zaseden od vojske, so stali pripravljeni tudi ognjegasci. Resni incidenti so se začeli ob 18 na trgu Concordie, kjer so demonstranti metali na kup različne predmete, da ovirajo policijska in vojaška vozila. Republikanska garda na konjih je skupino razgnala, vendar pa se je ljudem posrečilo, da so zažgali policijski avto. Dana je bila bojna parola: Naskok na poslansko zbornico! Prve salve ognja Ob 19.30 je močna kolona demonstrantov, ki je prišla iz ulice Royal, predrla kordon pri mostu Concordie z namenom, da naskeči poslansko zbornico. Zdajci se naenkrat začuje strel! Obenem se je garda na konjih s potegnjenimi sabljami vrgla na ljudi, ki so jo pa vrgli nazaj, metaječ nanjo kamne in kose železa od ograje, ki obdaja Tuitlerije. Direktor mestne policije Marchan je bil ležko ranjen na gla vo in so ga morali odnesli v bolnišnico. Policijski prefekt je zbral nove sile proti demonstrantom, ki so že zasedli most in se pomikali proti zbornici. Ob 20 je morala garda, ki je branila palačo Bourbon, oddati več salv. Na ta način je most očistilo, ranjenih je bilo okoli 300 demonstrantov iz bežeče množice. Množica zažge ministrstvo mornarice Množica pa se ni uplašila, ampak je zavila v ulico Royal. lam so apaši, ki so se pomešati med nianifeslante. ob 20.30 zanetili ogenj v palači ministrstva mornarice. Najprej so razbili okna v pri fličju in nato zlili v notranjost petrolej, ki so ga prinesli s seboj. Plameni so že švigali iz okenj, ko je pridrvelo 10 avtov, ki so množico napadli. Toda množica se je vrgla na avte, tako da so morali dospeti ognjegasci. Množica pa jih ni pustila gasiti, tako da so morali ognjegasci podprti od gardistov in vojakov cevi obrniti proti ljudem. Ljudje so pa 'juli: »Morilci, morilci!«, medtem ko so se vzd '* reke Seine slišali streli mobilne garde, ki jc več ljudi ubila. Bojevniki na stopi;'o: „Na barikadel" Ob 22 se je formirala 3000 mož broieča kolona bojevnikov popolncma v vojaškem ustroju z zastavo na čeiu. Pomikala se je mirno proti trgu Concordie. Bojevniki so peli marseljezo. Apaši pa so se-žigali vse avtomobile, ki so jih srečali po cestah. Eden izmed njih je eksplodiral pred ameriškim poslaništvom na trgu Concordie, tako da je šlo v kose več šip v pritličju. Medtem je ministrstvo mornarice gorelo dalje in požar je pošastno razsvetljevat revolucijo množice. Eksplozija je poškodovala tudi šipe na takozvanem Gledališču poslanikov. Šele ob 22.30 se je posrečilo gasilcem pogasiti ogenj v ministrstvu, ki je bilo obdano od gostega oblaka dima. Od druge strani se je bližala palači Bourbon kolona ;000 inanifestantov, ki je hotela pred palačo poslancev z ulice Grenelle. Tudi ti so povečini bili bojev- niki. Ob 21.30 se ie raznesla vest, da jc bil ranjen priljubljeni občinski svetnik bojevnik Duponl. Takoj so demonstracije postale še hujše. toj so demonstracije postale še hujše. V ulici Rivoli je množica zažgala časopisni kiosk in začela graditi barikade z materialom, pobranim na trgu Sv Jakoba. Policija in vojska jc sicer demonstrante za čas razkropila, toda ti so se zbrali na trgu Sevaslopol, kjer so apaši začeli pleniti. Polici'a in garda sta napravili za silo red in bilo je aretiranih zlasti veliko roialističnih dijakov, ki so dajali duška svojim čustvom zlasti na ulici Saint Denis in na bulvaru Sainl Germain. Sploh so vršili nasrna dejanja rojalisti jn komunisti, dučim so bojevniki nastopili mirno in z dostojanstvom. Množica se med hudim ognjem polasti vseh mostov čez Seino Višek so dosegle demonstracije ob 23. uri. Kar se je godilo sedaj, je imelo značaj prave revolucije. Povsod so goreli kioski. Ob 23 je razglasil minister za notranje zadeve Frot, da ni resnično, da je bila poklicana na ulico vojska. Pač pa bo vlada primorana pozvati vojaštvo, ako nemiri ne bodo prenehali, ker je policija silno utrujena. Ta razg.es pa je ljudstvo Se bolj razburil in ob 23. uri so demonstranti začeli naskok proti Elizeju, kjer stanuje predsednik republike. Tu je množico ustavila žandarmerija na konju, ki je ranila 50 ljudi. Garda je otvor la ogenj tudi proti koloni bojevnikov, ki je, kakor vmo že omenili, iz ulice Royal prispela na trg Concordie. Bojevniki pa sc ognja niso niti najmanj ustrašili. Medtem ie ostala množica nasproti poFciiskim konjem gradila bar'knde. Večina liudi ie ranjenih v glavo, kar dokazuje da niso bežali. Policija in garda sta naenkrat postali brez moči in množ'ca se je polastila vseh mostov, ki vodijo čez Seino. Ljudje so se zabarikadirali za ogromnimi kupi kamenja in prevrnjenih avtomobilov. Poslanci v smrtnem strahu V palači Bourbon so bili v smrtnem strahu oblegani vsi poslanci. Bojevniki so kričali: »Doli tatovi, na lalcrne s poslanci, smrt vladi! in podobno.« Marsikdo iz poslancev je bil fjepričan, da ne bo več živ prišel domov. Okoli polnoči je izgledalo, da bo množica razdrla vojaško barikado 26 avtomitraljez pred palačo zbornice. Množica je odvila tudi plinsko napeljavo z namenom, da jo zažge. V resnici so se videli že na raznih točkah visoki plameni. Množire je tukaj bilo gotovo nad 30.0G0. Garda ie naskakovala, streljala in napadala ljudi s sabljami, veliko oseb je b:lo tudi pohojenih od konjev, toda bojevniki so vse napade odbijali. Silno kritičen moment je nastal, ko je POLICIJA NAENKRAT POMAGALA LJUDEM, DA SO SE ZATEKLI ZA BARIKADE da se zaščitijo pred žardarmerijo in gardo. Množica je takoj začela radostno vzklikati, da je policija odstavljenega preiekta Chiappc na strani ljudstva. Zaradi tega je prišlo zmagovito razpoloženje množice do viška in republičanska garda je bila v največji nevarros'i. V teh snopad h do okoli polnoči je bilo ub!f.:h naimanj 50 ljudi. Od teh je bilo ubitih od množice 20 vojakov republičanske garde. Po vseh bulvarih je divjala zmagoslavna množica, v okraiu, kjer je Vzhodni kolodvor, pa so divjali komunisti, ki so zažgali tam vse avtomobile. Prestrašena vlada se je zbrala v kabinetu ministrskega predsednika in izdala na narod proglas, rekoč, da se bojevniki ne udeležujejo nasilnih dejanj, ampak, da je to povzročila sodrga in da gre za oboroženo vstajo proti državi kot taki. Vsi hoteli so sc iznrrmenili v obvezoval-nice ran. Policisti so bili tako utruicni. da so v vestibulu poslanske zbornice popadali po tleh. Vlada hoče proglasiti „domovino v nevarnosti" - Herriot pretepen Ne ve se te, na ka'iSen račin je poslanec Herriot v družbi z drugm izšel na ulico in je bil od množice takoj spoznan. Ljudje so Herriota tako; nar.ndli in začeli biti po niem ter ga suvali. Nato so ga zgrabili in vpili: »V Seino z nfiroU Takoj je prihitela policija in je Herriota * nai- večjo težavo roi'.ila iz rok razjarjene množice. V le in hipa je vlada sV.leniia, da proglasi domovino v nevai nosti in da da povelje za aretacijo voditelje* desnice in sicer naj bi se v prvi vrsti zaprli Tardicu, blvSl pnlic'jski prciekt Chlappc, poslanec Franklin Bouillon in znani rojalietični pi- satelj Maurras, ki da jc ščuval k umoru. Predsednik republike Lcbrun je sklenil, da dcmlsljonlra. Ob 21. uri je vlada uvedla cenzuro za telegrame v inozemstvo. Do izrednih u,rrepov kakor tudi do dcmiilje Lcbruna pa ui prišlo. Dostojanstveno obnašanje bojevnikov ,,Daladier je prelival francosko kri, to mu ne bo odpuščeno" Medtem so se zbrali domala vsi bojevniki, kar ;,h jc v Parizu, z zastavami in odlikovanji na (ns:h. Množica jih bodri, žerske pa vpijejo: »Naprej! Ke bojte se! N'stc sc borili za zločince!« Množica iorsira most. Vojaki zatrobijo in dado množici povelje, naj sc umakne. Toda demonstranti navale ie huje. Vojaki potegnejo sablje. Zasliši se j-ove'jc: »Streljaj!« in takoj nato začno delovati strojnice in icvolverji, Izncnadcni demonstranti so sc začeli pred strojnicami in revolverji um'kati v smeri proti ulici Rovale ter vpiti: »Morilci! Streljali ste na bivše vojake!« Prostor pred mostom sc jc izpraznil, toda na njem je že tekla kri. Tedaj erihite sanitetne kolone in odpeljejo ranjence. Pritisnili so novinarji, ki so se bili prcb'Ii skozi korden vojske s svojimi p.-iscbniiui propustnicami, ki jim j:h jc izdala preFktura. Nek ranjenec, z redom legije časti ca prsih in z okrvav'.jen;m čelom se demonstralivno obrt č a na boln'čarje in stražnike: .Daladier je nocoj prelival Irancnsko kri! Tega mu Furiz ne bo nikoli odpustil! Jutri nas bo na pariških ulicah 30.000 in vam bomo tarii s strojnicami in puškami pokazali, kaj sa bivši bojevniki!« Eden izmed bolničarjev mu odgovarja: »Nič ee ne boj, vse bo v redu!« Po ulicah pa se razlegajo kriki: »Doli lopovi! Smrt zločincem!« Plameni zažganih avtomobilov pa obsevajo mlake krvi po tleh.,, Strašna bitka na vrhuncu Zdajci se je pojavila ogromna kolona 20.C90 demonstrantov, ki je zopet poskusila naskok uu poslansko zbornico preko mosta Corcordie, BJi so to tudi povečini bojevniki, ki so zagnali nazaj policijo in vojsko. Vojska je morala otvoriti ogenj, da ne bi bila pogažera, in kar sc je god'lo sc-'aj, to je bila prava bitka. Ljudje so popadali po tleh mrtvi ln ranjeni, tudi polie jski gardisti so obležali na bojišču bodisi mrtvi, bod si ranjeni, vmes pa so ležali ubiti korji. Strašen prizor so razsvetljevali zazvoni avtomobili. Od vseh strani je pridir-jala na konjih žandarmerija, množica pa je grad:'a barikado okoli ameriškega poslaništva. Bitka јг trajala celo uro in gardi na konjih se je konšno posrečilo vreči ogromno množico nazaj č-z most Concordie. Nekdo je zlezel ra spomenik Clemen-ceaua in mu privezal na roko sabljo. To jc zadnje poročilo, izdano po polnoči. Položaj je še skrano nevaren in napet Čeprav so demonstranti svoj neposredni namen /, odstopom vlade dosegli, se pariške ulice še zmerom niso pomirile. Srd množic se obrača prof i povzročiteljem snočiijili dogodkov; ulice kažejo sliko nezmanjšane razilra-/cnnsli in zato se ic bati. dn sc bodo demonstracije drevi snet ponovile. Posebno so ogorčeni ljudje proti iiotranjcinu ministru Frotu, ki ira imenulejo krvavega ministra. Pred justično palačo sc je zbralo okoli slo odvetnikov, ki so zahtevali, du Frotn Izključijo iz odvetniških list. Čeprav so vse povorke in zbiranje pn ulicah prepovedane, sc je na frgu <'onco'de vendarle zbrala v zgodnjih popoldanskih urah velikanska množica ljudi. Položaj jo videli zelo kritičen. Polici zapustili delo in začeli kričati v zboru: Da'adierj.-i ua vislice! Smrt morilcu! Pred borznim nos'op-jem se !e naenkrat zbrala velika množica lludi. Pičla tioliclja jo je gledala z nasmehom. Horzn'ki so počakali, da so 'iin sve-llobni mplsi naznanili os'avko 1)а1«Л1«»г-jevc vlade, kar so spre'"11 z oglušujočim vzkllkanjcm iu pozdravljanjem, na kar s;o se v rni'j na borzo. Policija Je aretirala okoli 330 oseh, med njimi znanem plsntel'a ''iarlosa Ma ur rasa, Izdajalcila "sla »Vellon Frnn«'alse«: vsi aretirane! so obloženi II nora proti rpnnblilcL-no-žlirov ln hujskanja na umor. Policija jc da-našn'o izdajo lista »Artion Francnlse« zaplenila. Uradno poročilo o žrtvah Pariz, 7. febr. p. Notranje iiiinis.lrsf vo je i/jlalo danes komunike o številu žrtev pri včerajšnjih demonstraei lah. Mrtvili jc ti de-loons'rantov ter fi republikanskih gardistov. Trupla slednjih Šest so razjarjeni demon-siranti vrivli v N'-ino. Število ranjen'b pa znaša: 1711 demonstrantov, na jih bo najbržc vrč, ker se neba'ajo večinoma v domači osk''lii. liada'.io je tež'e in la*je ran'enih 140 rio'icis'ov. ':!(! remOiMkanskih gardistov ler lito mobilnih gardistov. Vlada osebnosti Pariz, 7, febr. T. Danes je socialistični »Po-pulairc. objavil proglas, v katerem poziva svoje članstvo, naj sc polnoštcvilno zbere na trgu T3a-stillc, kjer se bo vršila veliko zborovanje in sc bodo objavili vsi ukrepi proti »fašistični reakciji«, ki bi rada prevzela vlado. Ves pariški tisk brez izjeme obsoja prelivanje krvi in meče vso odgovornost za krvave dogodke na Daladiera, ki je izgubil sedaj ves spoštovanje, ki ga je še imel pri ljudstvu. Nekateri listi pišejo o revoluciji, drugi o meščanski vojni v Parizu in pravijo, kot recimo Echo dc Pariš , da si jc vlada oškrop'Ia roke s krvjo do-movino-ljubečih Francozov in da je »StavljsMjeva vlada, vlada tatov in tolovajev, postala sedaj i c vlada krvi« Da bo slika še bolj tragična, so križa-rile po Parizu komunistične in apašk- to'pc in skušale zažigati javna poslopja. Evo, to je delo g, Daladiera!« Veliko število parlamentarcev, med njimi tudi flerriot, so bili zastraženi celo noč od močnih policijskih oddelkov, ker jc hotela razjar'ena ljudska množica vdreti v trihova stanovaiva in jih kaznovati. Policijski prefekt jc izdal posebno dnevno povelje, v katerem sc zahvaljuje policislom za njihovo požrtvovalno delo, češ, »dn sc niso borili proti običajnim agitatorjem, ampak proti ljudem, ki so imeli za cilj revolucijo.« Odkar je Doumergue sprejel mandat za sestavo nove vlade se je položaj nekoliko poreiril. V polit'ćnih krogih sodilo, da oo sestavil svojo vlado nredvsem iz odličnih osebnos'i, ne glede na politično pripadnost. Vlada bo sestavljena v nafkrai-?,em času. Javni neredi in oreteni po ulicah so zaradi pomirljivih vesti iz Elize'ske po'ače ponehali, samo po vclik'h bulvarih prcstolice če vedno ko-rptraio ogromne množice ljudstva, prenevajoč mir-seljezo. Le tuintam je prišlo do man!ših spopadov s potfcl'o. V bližini ministrstva za mornarico ;c bil ed razjarjenih omladinov napaden senator Rolland, ki so mu strgali obleko in ga tudi rahlcie preten'i. Polici'ia ga je rešila in ga spravila domov. Vsa gle'l-'išča, vsi kinematografi so do nadaljnjega zaprti. Pariz se zahvaljuje predsedniku republike Pariz, 7. febr. H. Doumergue ima po poročilu nocojšnjih listov rajlepJc možnosti, da sestavi nadslrankarsko vlado. Velil'0 število po.danccv in senatorjev, bivših predsednike v vlade in miristrov na razpoloženju, med njimi Laval, Hcrriot, Tar-dieu, so ponudili Doumtrgueu svoje sodelovanje v vladi narodne edinosti. V luksemburški palači so sc zbrali na posebno sejo vsi nekdanji predsedniki vlad in so sklenili, zahvaliti sc Doumergucu, da jc v skrajni sili prevzel patriotilino nalogo, rešiti Francijo iz težkih razmer, ter mu ob popolni svobodi, ki naj ga vodi pri izbirat ju svojih sotrud-nikov, ponuditi svoje brezpogojno sodelovanje. Nova vlada bo sestavljena v dvanajstih urah in bo štelo zelo malo števi'o odličnih osebnosti, ki pa imajo ljudsko zaupanje in potrebno avtoriteto, da napravjjo red v državi. Nocoj jc bila nabi'a po Parizu proklamac'ja, ki so jo podp'sali občinski odborniki, veliko število senatorjev in poslancev, v kateri prosijo pariško ljudstvo, naj se pomiri in r.aj dovoli Doumergucu, da v miru sestavi svoja novo vlado. 56 občinskih odborn'kov pa ie obiskalo v večernih urah predsednika rcpubl'kc v EHzejgkl palači, da se mu zahvalijo za niegovo modro rešitev krize, ker je s lem prihranil dobremu pariškemu ljudstvu nove nesreče in nova razburjenja. Madjari in Rusija Prebili smo obkolfevalm obroč" (Pester uoyd) Helmivehr iztega rohe po vseh nVStfijskSh deželah Diktalura Starhemberg« (-Slovenec- je včeraj kratko poročal o vzpostavitvi rednih odnošajev med Madja-sko in sovjetsko Rusijo. K temu dodaje danes šc naslednja poročila.) Budimpešta, 7. febr. Ig. Madiarska vlada je o obnovi diplomatskih zvez /. Rusijo izdala sledeče uradno poročilo: Avstro-ogr ka monarhija je žc priznala sovjetsko Rusijo pri podpisu mirovne pogodbe v Brzescu (Uresl Litcvvskemu), toda Madiarska z njo ni imela diplomatskih zvez. Pogajanja, ki jih je madjarska vlada v svrho priznanja sovjelov vodi a 1921 1. v Berlinu, so cs a'a brez uspeha. Ta položaj, ki je imel samo notranjepolitične vzroke, v zunanji politiki ne more več zagovarjali, ker ined obema državama ni nikdar bilo nikakih zunanjepoliti'n h nasprols'.ev. Za to je vlada začela nova podajanja, ki 60 v Rimu popolnoma uspela. V matljarsk'h listih prevladuje veliko veselje nad obnovitvijo odnošajev z Rusijo :n to iz političnih in iz gospodarskih razlogov. Iz političnih, ker se zavedajo, kakor pravi »Pester L1oyd<, da jc s tem Madjarska zopel prrbila ojkroževa'ni obroč in je prehitela tudi Malo zvezo, ki tudi namerava obnoviti odnojajc z Rns'jo. Mussolini je ustvaril na ta nnč n od jugn proti severu skozi osrčje pvrope važno politično črto Italija— MadjHrska — Poljska—Rusija. Iz gospodarskih razlogov pa, ker lo A'adjaisVa lahko tiaro-čevela les in kože iz Kus;je i:i no bo več vezana nn srednjo Evropo ter uvažala v Rusijo svoje palle-delske stroje. Trgovinska podajama sc bedo lakoj začela in jc madjarska dclegccija že na potu v Moskvo. Za ma-*jar:'kegn poslanika v Moskvi Je imenovan sedanji pos'an'k r Brrllnu baron Kia-stanlin Masircvich. F.uski pos'anik v Pcšll 5c ni dolečen. 'Balkanski pakt ni naperjen proži nihomur Pismena pomirjevalna izjava italijanski vladi Pariz, 7. febr. Ig. Iz Aten poročajo tuka šn im fislom, da nameravajo štiri države podpisnice pakta o balkanskem spo-azumu takoj po podpisu pogodbe v Atenah poslati pismeno izjavo italijanski vladi, v kateri sc bodo zavarovale proti očitkom, da jc pogodba naperjena proti komurkoli in da nc vsebuje nobene obveznosti, ki bi bila kakorkoli naperjena proti Italiji. Italijanska vlada da je željo po pismenem zagotovilu izrazila ko fe je grški zunanji minister nahajal na obisku v Kimu in članicc balkanskega pakti so smatrale samo ob sebi razumljivo, da dajo Italiji pismeno zagotovilo o razlagi, ki so jo zunanji ministri štirih balkanskih držuv varnosliii občinski komisarji-. V (Vi'oveu se na to možnost žo pripravljajo in bi radi videli, da so to kma'.u izvrši, ker pričakujejo od te trn velike koristi tudi verkappte' (prilajeiit) narodni socialisti. ki so se šli skrivat v lieirmvehroveke or-ganizncijc, češ, sedaj bodo mogli nemoteno delati. V zvezi s potovanjem zveznoga kanclerja dr. Dollfussa v Pmliinpešl.o, kjer bo srečal zopet italijanskega ministra Suvicha, se. ši- Narodna skupščina Belgrad, 7. febr. ni. Današnja seja narodno skupščino se ju pričela točilo ol> napovedani uri. Najprej so prečilali 20 interpelacij raznih poslancev na posamezne ministre. Najvažnejše ined njimi so sledeče: dr. iiačičcva (Jugoslov. narodni klub) o zaposlitvi inozemskih delavcev v naših podjetjih, o težkem stanju delavstva v oroslovski tekstilni tovarni in v tovarni 'livar oblek; Milan Lazarovičeva na predsednika vlade 0 ccnzuri javne besede; dr. Nikičeva o uniorii bivšega poslanca in ministra Mirka Neudor-1'erja. Navzoči ministri so deloma sprejeli 711 interpelacije zahtevano nujnost, deloma pa so jo odklonili. Takoj nato je poslanska zbornica prešla na prvo točko dnevnega reda: na pretres poročila finančnega 'odbora o zakonskem osna kit o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah. Prvi je dobil besedo poročevalce odbora Ga-vrilovie. 1 Za Gavriloi ičem jc govoril finančni minister Gjorgjevič ter izjavil, du je upravičena težnja, ki jo ima ta zakon, da se tudi pri tej vrsti neposrednih dajatev zagotovijo državi gotova izredna sredstva. V suniian zakonu pa tudi ni mogoče delati diferenciran ja v posameznih krajih, (finančni minister misli tu na kraje, kjer je veliko železniškega omrežja, iu na kraje, kjer žele/nie sploh ni.) V svojih nadaljnjih i/\ a jan jih govori finuneni 111 i n i.s: t r Iud 1 o konkurenci, ki jo delajo privatna avtobusna podjetju železnici, zaradi česar je šla zn tem tudi težnja prometnega ministrstvu, da se 1 cene med privatnimi avtobusnimi podjetji in j železniško upravo /a vožnje izenačijo. S tem . je bila lista govornikov za la zakonski osnutek j izčrpana in se jo prešlo na glasovanje. 1'ii glasovali ju v načela je bil zakonski Osnutek sprejet s 150 proli U plusovom. Pri naslednji ločki dnevnega reda je bil na \i 4i zakonski osnutek o spremembah iu dopolnitvah zakona o državni trošarini. Poročevalec odbora Gavrilovič jc lumovno govoril ler pre-(itaI poročilo odbora. K besedi so jc^ oglasil dr. 1 nkie, ki j o modoma izjavil, il 1 je ua včerajšnji f-eji narodne skupščine govoril \ inic-aii vt.čiiR- poslanem dr. ( irič, ki je |>o iniieiijii tir. I.nkič eden i/.nied najboljših govornikov, in je v .svojem govoru apeliral na -reelnje sloje, nuj ludi oni doprinesejo žrtve za konsolidacijo gospo « r.skili ra/nier v državi. Njemu je oilgo-voril oV. I u'sii v daljšem govoru. Dr. t.ukič je Miien|.i, da se o- trni zakonskim oMiulkoin ne bo doseglo prav nuesar. Govornik je nato prešel na i/.ier jev a nje davkov in postopanje izvršnih oiginov s|'luli in i/javil, du bo glasoval proii pretlloženepiu /iikonskemu načrtu. Po covoru ilr. I ukita so prešli na gla.-ova.njc, Zn /ukonski ii.ii rt o spreinemliah ia donolujtvali zakona o državni (rošarini je glasovalo 132 poslancev, 14 pa proti. I.nako iiidi v podrobnostih. Kot tretja lička dnevnega reda je bil pie-tres zakonskega 4, 4(1, 43, 5ii in K.5 carinskega zakona. Is temu '<.«uuikii je govori! poročevalec odbora Ciavrilovič in se je takoj po njegovem govoiu prešlo 11.1 ul.-ovailje. Osl|i|!rk ji1 bil sprejet s Г>!) proli b glasovom pri obeh gluso- v ulljjll. .Na-sjednia lovka d urišoji-g.i dnevnega reda je bila pn i rep. poioeil." е^Чкца o . m i rsinitkii <1 spreiiiciuhiih in dopolnilv ah /akonn rijo tukaj govorice, ela se lioeo kancler samo odstranili za nekaj dni ter dati na ta način priliko podkfinclerju Fejii, ela izvode neka-teu'o »rofonne* v heiinwohrovskem duhu, ker se sam osebno r,e smo zameriti niti Italiii, niti Franciji (obljuba, da 110 bo razpustil socialdemokratske stranke), niti Češkoslovaški, posebno sednj ne. ko nnmeravn. spov '/. Nemčijo spraviti pred Zvezo narodov. To vesti poročam samo v informativne svrho m so vredno seveda le toliko, kolikor dopušča ne;asi»n notranjepolitični položaj v Avstri.ii. krščanskoHoeialnili krogih 1111 Koroškem, in kot izvem, ludi drugod, pa se< pripravljajo, da bodo sledili pozivu deželnega glavarju na Nižjem Avstrijskem, ki jc rekel, da »da krščansko socialna stranka nikakor nima namena pustili, da jo črez noč izpodrinejo hcinnvchrovske aH drugo diktature. Končanj samo s vprašanjem, ki jc nam vsem tukaj na ustih: Kai bo pa zgodilo z Avstrijo, čc izbruhne v javnost nnsprotstvo med strn-jnmi. na katere se oslanjn režim?« Po tirolskem vzorcu se je izvršila snoči inobili-zaci'a Heimwehra tudi v vsej Gornji Avstriji. Vcrtiielji Hcjniwehra so slavili deželnemu glavami nekatere zahteve. Pckretu Heintvvchra v Linzu in Salzburgu so je pridružili vodilelji Hcimwehra i c. Zgorn'e Avstrije iu Tirolske. Deželna glavarja Zf. Avstrije in Tirolske sla jjovabljeua dne 9. t. m. na Dunaj, kjer bosta konfcrirala t dr. Dollfussoni, ki pride tega dne ob 7 zjutraj iz Budimpešte in hoče (ako; likvidirali sporna vprašanja. Vse kaže, da bedo 1 udi ua Štajerskem slorieiii enaki ukrepi kakor na Tirolskem, kjer so imeli vodilelji napadalnih oddelkov krščanske socia'ne stranke, lakozvane- Osfmarkischc Slurmscliaren konlereu-co. \'зак trenutek se pričakuje, mobilizacija leh for-macii in slična akcija, kakor je bila v Linzu in Inn:>-brticku. Dollfuss v Pesti Budimpešta, 7. febr. AA. Madjarski dopisni urad poroča: Avstrijski zvezni kancler dr. Dollfuss jc prispel danes ob 12 v Budimpešto v spremstvu madjarskega poslanika na Dunaju g. Nelkyja iri avstrijskega poslanika, v Budimpešti barona IIc-neta, ki je počakal kanclerja na neki vmesni j>o-i staji. Avstrijskega kanclerja so sprejeli na postaji » predsednik madjarsko vlade g. Gombos in drugi člani vlade. Delegacije študentov so napravile špa-lir od postajnega perona do avtomobila, v katerem sc jc dr. Dollfuss odpeljal. Kancler se je med burnim vzkllkanjetn po vseh ulicah odpeljal na avstrijsko poslaništvo. Poslopja okoli železniško postaje so okrašena z avstrijskimi in madjarskimi' zastavami Pritožbe v Ženevi ne bo Dunaj, 7. febr. p. V političnih krogih računajo, da priložba Avstrije na svel Zveze narodov ne bo šc tako kmalu sestavljena. Na prihodnji seji avstrijskega ministrskega sveta, ki bo v petek, o tem šc ne bodo razpravljali. Poleg tega pa plavijo, da bodo tehnične priprave zahtevale zelo veliko člaii'lii tako ni pričakovati v kralkem avstrijske pritožbe. o izplačiln vojne odškodnine, o uredbi o 7% investicijskem posojilu v znesku 500 milj. Djn, o pravilniku o finančni likvidaciji agrarnih od-nosov v Basni 111 Hercegovini ter o zakonu o lin a učili likvidaciji zn beglnška posestva v Bosni in Hercegovini. Poročevalec je bil Gavrilovič. Za njim je govoril finančni minister Gjorgjevič. O tem zakonskem osnutku je govoril še S'.ano-jevie, nakar jc bil s 102 glasovi sprejet pri obeh glasovanjih. Tudi zadnja točka dnevnega reda: pretres zakonskega osndlkn o naknadnih 111 izrednih kreditih k proračunu državnih dohodkov in izdatkov za proračunsko leto 1934-"">, je bila sprejeta. Osebne vesti Heigrail, 7. fobr. m. Napredovali so sledeči jioštni uradniki in uradnice; v ti. pol. skup. Franc Lolion, Vinko S lani i č, Franc rii-1'elj, Josip Pogačnik, Rudolf Lukež, vsi v dravskem poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Janko Firbtts, Ana Zgur in Alojz Novak na pošti Maribor I. Frida Bareto na pošti Maribor 11- Gregor Hribar, Pavlu Giiihn, jMihacl Horvat. Pavel Zabukovec, Antonija Kambič, liiko Koricki in Marija Šra.i na pošti Ljubljana L, Vekoslava Božič, Vera Kržan na poeti Ljubljana II., Marija Gor-jtme v Metliki, Frančiška Kaslelic v Škof ji Loki. Kristana Nos v Boh. Bistrici, Frančiška Vrtačnik v Liliji, Marija Kober v Splitu I., Justina Blino v Mokronogu, Anton Pav-šek v Radovljici; v 7. pol. skup. Antoni a Crnjač, Meta Gostinčar, Marija Štrukelj, Ivana V in d i še r v Ljubljani T.. Josipiua Naglic, Pavla Zak, Frančiška Oblak v Mariboru Г., Marija Lesnik v Mariboru Ц., Matilda IIčrva r in Franc Turk v Celju ter Anica 15a:;ing v Apačah, Anglija in Rus'*a London, 7. fobr. T. Ang'eški zunanji m'"isler ie danes na vprašanje lorda Sla"hopa izjavil, c"a se nahaja angleška trgovinska mornarica v zeio težavnem položaju in da se bo morala o'Mej bor ti ^ z ogromno konkurenco. Nad dva m lijena ton i angleških trgovskih ladij leži brezplodno po pri-! stanlščih. Angleška vlada bo odslej zahtevala ed I vseh ostalih držav, da ne smejo delati nobenih težav več angle'ki trgovini, in je pripravljena v tem pravcu prodreti tudi z represalijami. Ravno luko bo angleška vlada zaprla Anglijo vsem onim državam, ki sc zapirajo proti angleškemu blagu. Kdor bo pri nas kupoval, bo tudi smel prodajati. V pogledu pogajanj za novo trgovinsko po;o bo z Rusijo ie zunami minister izjavil, da angleška vlada pogajanj nikakor nc zavlačuje in da bo pogodba v kralkem času podpisana, ker vlada na obeli straneh dobra volja za sporazum. Edino kar angleško vlada šc zahteva od sovjetov, so jamstvo, da bodo angleška diplomatska zastopstva v sovjetski Rusiji smela mimo din.avljali polrebm živež za svoje osobje, Stromboli bruha Rim, 7. febr. AA. Po vesteh iz Mcssiuo c davi ognjenik na otoku Stromboli pričel bruhati. I/.liv lave j.a j« trajal saino nekaj minul. Škode ni nobene. Dunajska vremenska napoved; f/|tr........ ijiv.i oi'Uienrist. na jio-ame/uiii krajih niso izključene 1'hlie padu v j nc, (ez dan loplcje. S posvetovanja banovinskega sveta Naše ceste in prosveta Ljubljana, 7. februarja. Na današnji seja banovinskega sveta je preči-tal najprei banovinski svetnik dr. Senekovič zahvalni brzojav notranjega ministra za pozdravno brzojavko ob otvoritvi. Ban dr. Marušič pa je izročil dekreta o imenovanju novima članoma banovinskega sveta, to je gg. Antonu Zevniku iz Kamnika in Josipu Javorniku iz Žalne. Banovinski svetnik dr. Šaplja je poiasnjeval zadevo s posestvom Ponoviče pri Litiji. To posestvo je bilo najprei last nekih italijanskih državljanov, dokler ga ni leta 1928 kupila bivša oblastna samouprava. Posestvo so imeli v najemu razni kmetje in sicer je imelo 31 kmetov 23 ha. Pri pregledu je ostalo le še 13 resničnih poljedelcev, ki so obdržali v najemu 18 ha. Na pripombo člana Birolle, da so se zamenjale neke služnostne pravice s parcelami v sredi posestva, je pripomnil referent za agrarne operacije dr. Lukan, da proti temu ni pravnega leka. Prečitan je bil nato proračun za agrarne operacije. Med agrarnimi operacijami omenjamo na prvem mestu delitev in uredbo skupnih zemljišč (gmajn), ki so večinoma še zelo zanemarjena. Razdeljenih je bilo 37 skupnih zemljišč s 426 ha površine in 336 udeleženci. Na novo zamejičenih in premerjenih je bilo 26 slučajev z 880 ha in 623 udeleženci. Tehnično zaključenih in prijavljenih je bilo 46 slučajev z 2243 ha in 1172 udeleženci. Go-sjx>darski donos razdeljenih zemljišč se je povečal 3—4 kratno. Drugo važno delo so zložbe (komasacije), ki so sedaj tri v delu. Nove uredbe ozir. odkupi ser-vitutnih pravic paše so velike važnosti jjosebno za gorenjskega kmeta, ki se bavi predvsem z živinorejo. Važna kmetijska panoga je tudi dolinsko in planinsko pašništvo na približno 60.000 ha, od tega tvorijo planine nad 40.000 ha, kjer se je paslo v normalnih dneh 12.000 glav živine povprečno 100 dni letno. Šolar iz Ptuja se je zahvalil g. banu in dr. Lukanu za uspešno delo komisije za agrarne operacije. Erjavec (Dolnja Lendava) je naglašal potrebo čimprejšnje komasacije v Prekmurju, kjer je zemlja razdeljena na skrajno drobne kosce, saj imajo posestniki jx> večini le meter ali dva široke parcele. Dr. Lukan je pojasnil, da sta v Prekmurju dve struji, od katerih zahteva prva skorajšnjo razdelitev večjih kompleksov, druga pa zahteva komasacijo. Glede komasacije pa je omenjal, da se po zakonu ne da izvesti z uradnimi ukrepi, temveč morajo ljudie za to prositi. Podban dr. Pirkmajer je nato prečital uredbo o zaščiti domačega oreha, ki so ga v zadnjih letih skoraj 60% iztrebili. Orehova drevesa se bodo smela sekati v bodoče samo z dovoljenjem občine in le ona, ki so dovoli zrela za sečnjo ali pa, ki so nagnita, ter le v zimskem času. Dovoljenje za izvoz se bo izdajalo le tedaj, kadar bo dokazano, da je domača potreba po orehovem lesu krita. Babnik priporoča k temu, naj bi se za nasad izbirala le drevesca takega oreha, ki nerad pozebe Jereb priporoča, da bi se izvežbalo več gobarskih strokovnjakov ter da bi imeli okrajni živinozdravniki vedno dovoli seruma proti svinjski kugi. Kuhar (Murska Sobota) je prečital nato resolucijo okrainega kmetijskega odbora, v kateri zahteva regulacijo piotoka Lendave, čimprejšnjo otvoritev kmetijske šole v Rakičanih, utrditev nasipov ob Muri, napravo železobetoskega mostu čez Lendavo itd. Prečitan je bil nato proračun tehničnega oddelka. Dr. Goričan (Celje), notar Koder (Murska Sobota), Goričan (Mozirje), Šolar (Ptuj), Pin (Kranj) govore nato o cestnih potrebah in mostovih v svojih okrajih. Koder se je še posebej zavzel glede avtomobilskega davka, ki naj se uvede na način, kakor ga je predlagal Avtoklub. Župnik Kurent govori o cestah na Krškem polju, o železobetonskcm mostu v Krškem, je za elektrifikacijo krškega okraja in za napravo vodovoda v Krškem. Predlaga, naj bi sc odpravila beseda »kuiuk«, ki je naše ljudstvo ne razume in si pod njo predstavlja nekaj žaljivega. Janžekovič (Maribor) se zavzema za izboljšanje cest v Slovenskih goricah, kar je nujna potreba zaradi izvoza sadja. Birolla pa predlaga spremembo cestnih predpisov ter naj se na cestah uporablja le gramoz boljše vrste, s čimer bi bilo mnogo prihranjenega. Ban dr. Marušič pojasnuje, da je kuiuk za banovino končno odpravljen. Ce so nekateri dobili plačilne naloge, gre brez dvoma za zaostanke, ki se seveda ne morejo črtati. D e t e 1 a priporoča zgradbo ceste skozi Savsko dolino in Bohinj od Železnikov črez Sorico v Boh. Bistrico. Ta cesta bi veljala fitlO.OOO Din. , . Lovšin se zavzema za gradnjo avtomobilskih cest. Dr. Lajovic (Kočevje) se zavzema za saina cestna dela v kočevskem okraju. Babnik (Št. Vid) opozarja na težek finančni položaj občine Zg. Šiška ter prosi naj bi banovina nekaj km cest pr vzela zato med svoje. Ban dr. Marušič pripominja, da je banovina preobremenjena vsled vzdrževanja cest in gre skoraj polovica banovinskega proračuna samo za ceste. Ako pa bi država prevzela kakih 500 km banovinskih cest med državne ceste, potem bi bilo možno ustreči nekaterim željam. Uredba o gradbenem fondu bo nudila banski upravi možnost večjih investicij. Popoldanska seja G. banu čestitajo Letos slavi ban g. Drago Marušič 50-letnico življenja. Člani banovinskega sveta so danes popoldne primerno proslavili jubilej ob otvoritvi popoldanske seje. Prvi govornik, Ivan Tavčar je slavil bana ter mu izročil lepo izdelano spomenico, ki so jo podpisali vsi člani banovinskega »veta. Stane Vidmar jc izrekel g. banu čestitke njegovih vojnih tovarišev dobro-voljcev. — Doraščafoči mladini nudimo ztutrai čašico naravne »Frani Joselove« grenčice ki doseza radi tetfa ker čisti kri želodec in čreva pn dečkih in deklicah |>rav izdatne uspehe Za vseučiliško knjižnico Član banov svet. Lovšin je v svoji čestitki izvajal med drugimi: Člani banskega sveta soglašajo z izjavami, ki so jih o vseučiliščni knjižnici podali naši najod-ličnejši slovenski ljudje pred kratkim časom v časopisju, prosvetni delavci, politiki, go.sj>odarji, Licealna, bodoča vseučiliščna knjiinica v Ljubljani, naš največji zaklad, ogromna zbirka duševnega dela našega in tuiega človeka, je shranjen [>o zabojih v neprimernih prostorih in težko do stopen onim, ki žele s pomočjo tega zaklada koristi in napredka sebi in narodu. Zato soglasno odobravamo proračunsko postavko Din 200 za vseučiliščno knjižnico in svetujemo, da se ta prastavka ponavlja v proračunih dravski: banovine 10 let, a banska uprava nai prevzame napram gradbenemu gospodarju obvezo kri-t-i anuitete za j>osoiilo vseučiliščne knjižnice v istem iznosu. Gospod ban, v želji jjočastiti Vaš pomembni življenjski jubilej je banski svet zbral med sabo skromno vsoto Din 10.000 in daruje to vsoto skladu za zgraditev vseučiliške knjižnice s posvetilom. naj bo ta dar kamen bana dr. Draga Marušiča na stavbi vseučiliške knjižnice. Ob tej priliki prosi banski svet Dravske banovine naše gospode ministre, senatorje in poslance, nai z isto ljubeznijo in z istim razumevanjem tretirajo to velevažno vprašanje naše kulture in nai vstavijo primerno vsoto za anuiteto posojila za Vseu&iliščno knjižnico že v letošnji državni proračun. G. banu so še čestitali gg. dr. Lipold, Golouh. Detela, Babnik. Lavtižar. Ban dr. Marušič se je s primernim govorom zahvalil za nepričakovane čestitke ter izrazil ve-selije, da se je pri tej priilki banski svet zavedel j>otrebe pomoči najvišji prosvetni ustanovi, to ie univerzi, s tem. da so podprli akcijo za vseučiliško kniižnico. Vse čestitke in zahvalo g. bana je banovinski svet z navdušenjem sprejel. Hidrotehnična dela Prečitan je bil nato proračun za hidrotehnična dela, ki znaša 3,818.000 Din, od tega ie določeno samo za egulacijo Savinje l.OCO.OOO Din. O nameravanih delih in o stanju dosedanjih hidrotehnič-nih delih je poročal načelnik ing. Krajec. Zgodovino regulacije Savinje, veliko škodo, ki jo ta reka povzroča ob vsakoletnih povodnjih ter potrebo fvo skoraišnii regulaciji sta navajala dr. Goričan (Celje) in Pihl (Žalec). Regulacijske potrebe v svojih okrajih so navajali: dr. Bratkovič, Gornjak, Kuhar, Bajuk, Erjavec. Podban dr. Pirkmajer ie navajal pogoje ki ?o potrebni, da postane kakšna cesta banovinska, obenem pa opisal dolžnosti, ki jih morajo pri vzdrževanju lokalnih cest izvrševati občme in okrajni odbori. Ban dr. Marušič je navajal, da je kuluk ostal pri nas v obliki 25 odst. cestnc doklade, odprav-jjeno pa je obvezno ljudsko delo, oziroma odkup zanj. Razni gradbeni stroški Stane Vidmar govori o škodljivem po-. javu v začetku letošnjega šolskega leta, ko I mladina ui imela nobenih slovenskih šolskih knjig, kar .je bilo v veliko škodo narodnega edinstva. Ta pojav jo dal jiovod za razna sumničeti.ia in sicer tudi takih, ki niso krivi, govornik zahteva, da se take stvari več ne pojavljajo in da so dosedanji krivci kaznujejo, kar bo le v korist narodnega edinstva. Golouh je govoril o preuatrpauosti učnega načrta na naših šolah z nepotrebno navlako, ki jemlje mladini vesolje in možnost spoznati se z življenjskimi iiotrebami. Nujno potrebno je, da prične o tem prosvetno ministrstvo delati na spremembi. Govoreč o krizi, ki je zadela naše umetnike, tako likovne kakor literarne in druge, opozarja, da smo tik pred krahom našega kulturnega ustvarjanja in predloga, naj bi so osnoval pri banovini poseben kinturiii fond, iz katerega naj bi banovina pouiirla umetnika. Postavka 40.000 Din za nakup umetnin ; naj bi se povišala na 100.000 Din. Ha ovina naj tudi priskoči na pomoč Domu slepcev, ki je kujiilo Strahlovo gra.iščino v Škofji Loki s preskrbo nujno potrebnega inventarja za. dom slepcev. Šolar prosi naj bi se jiostavka za nakup šolskih knjig revnim učencem ne črtala preveč. Dr. Reže k povdar.ia, da bi moral biti učitelj na deželi prva po m o S okrajnemu ekonomu pri dviganju kmetske strokovne izobrazbe. zato se morajo pospeševati kmetijski tečaji za učiteljstvo. Primanjkuje jmnekod učiteljskega moškega naraščaja in govornik si ne more predstavljati, kako naj lio šolski upravitelj predstojnik svoji ženi-učiteljici. (Smeli). Na enorazrednicah marsikje ni učitelja, po večjih šolah pa jili .jo ponekod še preveč. Govornik nastopa za to, da se odstranijo iz šole poročene učiteljice. Obravnava je bila ob 7. tiri prekinjena , ter se jutri dopoldne nadaljuje. f AtojzSj Benkovič mm: ЗдиМјеп Proračun za razne gradbene stroške znaša 680.000 Din. Podban dr Pirkmajer je p>oročal, da je znesek 500.000 Din določen za vzdrževanje številnih banovinskih poslopij, znesek 100.000 pa za napravo hidrotehničnega laboratorija, za katerga je mestna občina že izjavila, da odstopi primerno zemljišče. Ta laboratorij bo koristen vsej banovini. prav pa bo prišel tudi univerzi in učeči se mladini. O tej postavki ni bilo nadaljnje obravnave. Maše šolstvo Poročilo prosvetnega oddelka jc podal prosv. šef Josip Breznik. Iz ekspozeja prosvetnega oddelka posnemamo: Narodno šolstvo. Vsega učiteljstva v banovini je 1459 učiteljev I in 2377 učiteljic; od teh je 40 kontraktuaJnih in 56 ! dnevničarjev. Manjka 223 razrednih učiteljev. Število manjkajočega učiteljstva se utemeljuje s tem, da jc v gor. številu 75 učiteljic za ročna dela, 68 predmetnih učiteljev, 28 šolskih nadzornikov, 9 upraviteljev, ki so oproščeni pouka, 36 pridelienih banski upravi, 16 v gospodinjskih tečajih, 15 pn-deljenih Sokolu, gledališču, Glasbeni Matici, v inozemstvu 3, na pedagoški šoli 44, na bolezenskem dopustu 42, okr. načelstvom pridelienih 35. Tako ostane le 3414 razrednih učiteljev, vseh razredov pa je 3637. Vzrok pomanjkanja učnih moči je v tem, ker v državnem proračunu te potrebe niso zadostno upoštevane. V banovini je 161 enorazrednic, 177 dvorazred-nic, 130 triraz.rednic, 106 štirirazrednic, 111 pet-razrednic, 131 šestrazrednic, 28 sedemrazrednic, 9 osemrazrednic, skupaj 852 šol. Otroških vrtcev ie 49, zavetišč 10. V šolah je 176.657 otrok, od teh 173.156 Jugoslovanov, 2714 Nemcev, 606 Madiarov, 12 Italijanov, drugih 169. 705 šol ima šolske vrtce. Proračuni krajevnih šolskih odborov so 1. 1933 dosegli višino 25.070.782 dinarjev. Banska uprava vzdržuje za moralno pokvarjeno otroke zavod v Ponovičah, za gluhoneme zavod v Ljubljani, za slepe pa v Kočevju. Gluhonemnica pa ie premaihna. Treba io bo j>ovečati. Načrti so v delu. Meščanske šole V banovini je 32 meščanskih šol. V njih jc v 176 oddelkih 3457 učencev in 3048 učenk. Pouk pa je trpel zaradi pomanjkanja in premeščan a učiteljstva Banovina vzdržuje v celoti ali delno 14 državnih meščanskih šol iti ie za to izdala 180.000 Din. Druge vzdržujeio občine. Srednje in učiteljske šole V banovini sta 2 državni klasični gimnaziji, ena nepopolna ter 9 popolnih realnih gimnazij V vseh srednjih šolah je 92 razredov in 198 oddelkov. Poučevalo je 273 prolesorjev in suplentov ter 30 učiteljev veščin. Pouk trpi zaradi pomanjkanja učnih moči, radi preobremenitve profesorjev im zaradi prenapolnjcnosli razredov. Potrebno bi bilo 26 novih suplentov; na službo pa jih čaka 70. Septembra 1933 je bilo na gimnazijah 6092 učencev in 2475 učenk. Na 3 zasebnih srednjih šolah (dve jx>polni in ena nepopolna) je 347 učencev in 791 učenk. Učitclrišči sta 2. Vsak razred ima 4 temeljne razrede. Na njih »: 233 učencev in 3S9 učenk. Na zasebnih učit. šolali ie 126 učenk. je la zob, če gn takoj n« zalijemo. Ostanek jedi se je zajedel med zobe. tist-varja se mlečni, kislimi in razkraja zobno skleiiino. Posledica tega je itiajluiu luknjica. Dnevna nega s Cblorodont zobno pasto ščiti zobe pred prezgodnim razpadanjem, ohranjuje jih zdrave in delo sjajne bele. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 13.-. Včeraj ob t jx>noči je po kratkem in mučnem trpljenju umrl v Kamniku v 67. letu sta-1 rosti g. Alojzij Benkovič, farmacevt in priznani slovenski prevajalec. Rojen je bil v Novem trgu v Kamniku, v znani Tomanovi družini, ki je dala našem uliterarnemu svetu dva odlično za-stopnika: pred 33 leti umrlega pisatelja in esejista duhovnika Jožefa Benkoviča in prevajalca llojzi.ja Benkoviča. Alojzij Benkovič se je po končanih gimnazijskih študijah v Ljubljani posvetil farmaciji in je pozneje služboval v Kamniku, na Jesenicah, v več lekarnah v Ljubljani, nazadnje pa več let v Mariboru. Tu je pred dvema letoma stopil v pokoj in se naselil v svojem rodnem mestu Kamniku. Že v gimnaziji je pričel Alojzij Benkovič pridno prevajati i/, raznih jezikov novele, romane in pesmi. Bil je izredno talentirun in je znal malone vse evropske jezike. Poleg svojega larmacevtskegu študija in dela se je zelo jio-globil v študij literature. V teku let si je osnoval bogato knjižnico, v kateri je zastopana vsa svetovna literatura z najboljšimi deli. V knjižnici zavzemajo celo polico knjige, kutere je prevedel v slovenščino. Prevedel je antologijo novel iz slovanskih jezikov, med katerimi jih je tudi več iz bolgarščine in iz lužiško-srbščine. S svojimi prevodi je bil od leta 1890 sotrudnik Mohorjeve družbe, za katero je še pred leti prevedel »Kneza Serebrjanija«. Za Gaberščkovo Slovansko knjižnico je prevedel več del iz poljščine, ruščine in češčine. Tudi muriborska Ciri-lova knjižnica je v zadnjih letih izdala več del v njegovem prevodu. Pod psevdonimom Vinko in Vekoslnv jc izšlo mnogo njegovih prevodov v rožnih dnevnikih, sodeloval je pri »Domu in Svetu«, pri »Zvonu«. »Mladiki« itd. Leta 1929 je izšel v Mariboru njegov prvi del iz »Izbora Hei-nejevih pesmi« — Lirični intermezzo. Prevajal je tudi mnogo iz angleščine, italijanščine in modjarščine. Pri prevodih je imel prav srečno roko in jc pisal v krasni slovenščini, da so ga kritiki vedno postavljali drugim prevajalcem za vzgled. Prevedel je tudi več del za gledališče. Ko se je jh) ii pokoj i t vi naselil v Kamniku, se je ророГпоша posvetil literarnemu delu. Do polnoči je vsak dan gorela luč v njegovi knjižnici, kjer je prevajal Goetheja, Schillerja in pripravljal izbor najlepših pesmi madjarskega pesnika Petiifija, od katerega še nimamo v slovenščini nobenega prevoda. Prav pred kratkim je dokončal prevod angleškega romana »Trije možje v enem brodu«. mnogo, mnogo pričetega dela pa je oslalo nedokončanega. Smrtna kosa je mnogo prezgodaj zamahnila po tem vestnem in vzorno delavnem možu, ki bi še obogatil našo prevodno literaturo z marsikaterim lepim prispevkom. Pokojni Alojzij Benkovič je skušal i/|io polniti nekatere vrzeli v naši strokovni literaturi. Izdal je »Priročnik za lekarnarje« in napisal »Imenik zdravilnih rastlin« ter »Sloven-sko-lotinsko-nemški rastlinski imenik«. S temi deli je mnogo pripomogel k izpopolnitvi strokovne terminologije. Prezgodnja smrt je jire-kinila tudi pripravo teh del za novo izdajo. Pokojni zapušča užaloščene rodbine bratov Valentina, Kranja, dr. Iva in Karla Benkoviča ter svaka Josipa Senice iz Domžal. Zaslužnemu literarnemu in strokovnemu delavcu bo ohranjen med nami trajen spomin! Pogreb bo danes ob pol 4. popoldne iz Novega trga št. 12 na pokopališče na Žale. Pastorek ubil svojega očima Št. Jernej, 6. februarja. Težko in bridko je udarila strašna vest, da je v nedeljo v vasi Apnenik 20 letni mladenič Henrik Hribar s sekiro ubil svojega očima I. Tomšiča, po domače Cvirna. V hiši ubitega Tomšiča so bile prav težke razmere. Družinski prepiri so se vrstili iz dneva v dan. Očim je bil nagnjen k jjrepirom. Domači iant Henrik, ki bi moral kot dedič po očetu v kratkem postati gospodar, jc zelo težko prenašal te razmere in je očimu seveda ob vsaki priliki tudi odgovarjal in se mu postavljal v bran. V nedeljo je fant sedel na peči, očim pa, ki baje ni zahajal v cerkev, je sedel na stolu in pletel ko- šare. Oba sla sc zopet začela prerekati, prepirati in zmerjati. Od jeze razdivjani očim je naenkrat z nožem n,- - t 1 il na mladeniča Fant je zbežal s peči. V razburienosti je pograbil sekiro in udaril ž njo očima po glavi, da se je takoj mrtev zgrudil. Po strašnem dejanju je nesrečni storilec zdiv-tal iz rodne hiše čez travnike, polje in gozdove Do smrti trajen in pobit sc jc popoldne sam naznanil orožnikom in jim tiho in skesano izjjovcdal svoj zločin. In danes so ga odpeljali v zapore okrajnega sodišča v Kostanjevico. S sklonjeno glavo in mrtvaško bledimi lici jc stopal med možmi postave noseč v roki strašno okrvavljeno sekiro, s katero je ubil človeka in zakrivil strašni zločin .., Koncert Rdečega križa v Mostah Na svečnieo se je vršil v Ljudskem domu v Mostah p>evski koncert, ki ga je priredil odbor »Rdečega križa« iz Most s sodelovanjem treh domačih pevskih zborov; nastopili so »H. Sattner« z moškim, »Zvezda« z moškim in mešanim in »Moste« z moškim zborom. Dasi je imel koncert predvsem dobrodelen namen, vendar taki, četudi nenapovedani tekmi nc manjka umetniškega značaja. Zbori predobro vedo, da je občinstvo — dvorana je bila j>olna — ob takih prilikah še prav posebno kritično in pazljivo. Zato se vsak zbor resno pripravi, da se tembolj postavi. In to resno pripravo in skrb za dober uspeh ie bilo videti vseskozi pri pevcih in pevo-vodjih. Prvi je bil na vrsti »H. Sattner«. Krog 30 pevcev jih je, v basih imajo zvočne, polne glasove; čim više pa gre, tem šibkejša jc črta; prvi tenorji kar nc zmorejo vseh višin. Zbor je pa sicer dobro discipliniran, enotno naštudiran, v ritmiki točen, v irvstrumcntaciji čist. Le agogiki sc da oporekati. Pretirano j>ohitevanje, zaletavanje in zadrževanje brez utemeljenega kontrasta moti. Pevovodja je temperamenten, zbor mu sledi točno, poie sekano, »meščansko«. »Zvezda« je pela v moškem zboru, 32 glasov, dve pesmi in v mešanem — 52 članov in članic — tri pesmi. Moški zbor si je s Pavdičcvo »Deklica, ti »i jokala« nadel težko nalogo, a je dosti varno odpel tudi srednji del težkih modulacij Glasovi so dobri, prožni, polni, zvenč. Mešani zbor -Zvezde« je pa pomenil brez dvoma višek sporeda. Prav smiselna interpretacija je pomogla v ubranih, dobro 1 odtehtani!* prožni!; glasovih in izravnani dinamiki vsem trem oesmam do popolnega uspeha. Pevovod- ja kaže izredno tenek glasben čut, vodi zboir mirno, ta mu sledi na mig, le oddihi med posameznimi periodami so včasih malo predolgi. Da ne bi trpela arhitektonska skladbe! Pojo lepo zlito, vezano, gladko. »Moste« so že krog 30 let star zbor in jih je krog 30 grl. Da se ni [>ovzpel više, ie morda vzrok v večkratni menjavi pevovodjev. Tudi topol še ni bil kaj izravnan. Glasovi so zvočni, fiolni, ne manjka tenorjem višine, kakor so tudi basi z lepim zvokom segli nekajkrati prav v skrajne nižine Predna-šanje je pa bilo preenolično. Večerni Ave je bil daleč premočan, enoličen, na mestih netočen v ritmiki, zlasti na onih mestih, ki so bolj raztegnjena in je ritmika bistvene važnosti. Boljša jc bila »Pelin roža« in »Meglica«. Krivda šibke strani leži v tem, da jc med zborom in pevovodjetn premalo tesnega stika in notranje discipline, zato premalo iskrenosti. Ob sklepu so zapeli vsi zbori »Jadransko morje«. Videlo se pa je, da niso bili posamezni zbori ločni niti v intonaciji niti v ritmiki. To sc kaj rado zgodi, da zbori preskrbno študirajo svoje pesmi, skupne pa po mačehovsko odrivajo in se zanašajo drug na drugega. Radi tega nesoglasja pesem ni dosegla niti v izvedbi niti v učinku nobene druge Toliko blagohotno v prid napredku. Moramo pa priznati, da ic koncert vobče dosegel nepričakovan uspeh. Občinstvo ni skoparilo z zasluženim aplavzom in je pošteno priznavalo trucf in usp>eh leh vnetih delavcev na polju lepega petja. Moste pa s svojimi krepkimi tremi zbori, ki sc v lepi vzajemnosti tako resno trudijo navzgor, zaslužijo priznanje. Požrtvovalnost in ljubezen do petja beži iz Ljubljane v predmestja in na deželo Koncerta se je udeležilo tudi veliko število uglednih predstavnikov, n« čelu jim okrajna načelnik liubljanske okolice. ° Liublianske vesli: K bodočnosti ljubljanske elektrarne Na mojo kritiko njegovih izvajanj v »Jutru«, odgovarja gospod prof. dr. Milan Vidmar v včerajšnjem Slovenskem Narodu«. Med tem je ljubljanski občinski svet, varujoč koristi mestu, pogodbo med mestno oblino in banovinskim električnim podjetjem potrdil, in jc vsaka nadaljna debata prav za prav odveč. Ker pa gospod profesor v svojem odgovoru /opet predstavlja dejstva na svoj način, sem inu primornn na kratko odgovoriti. Konštatirain sledeče: t. Glede sigurnosti daljnovoda Velenje— Ljubljana priznava gospod profesor, du je imel prvotno daljnovod ln In—Trbovlje pred očmi, govoril pa je o daljnovodu Velenje—Ljubljana in pri tem eksploatiral konkreten slučaj motnje obrata, ki se je na tej progi pripetil. Kon-statiral sem, da je bil ta slučaj edini v teku poltretjcga leta obratovanju, in gospod profesor ini te ni u nasproti koustatira, da ima duljnovbd Fala—Trbovlje povprečno 30 motenj letno. Njegova premisn glede sigurnosti je bila tedaj vsekakor napačna in sainoUistmi prikrojena, kajti daljnovod Fala—Trbovlje ui 1»il v debati, temveč le vod Velenje—Ljubljana. 2. Tri vseli svojih računih si vzame gospod profeisor za podlago 40 jwir Instnih stroškov za Tramvaj \e le dograien Ljubljana, 7. februarja. Danes popoldne so delavci, ki grade krožno progo skoz! Ljubljano, sredi med pošto in hotelom Slon« v Prešernovi ulici postavili mlaj v znamenje, da jc delo končano. I a »mlaj« sta prav za prav dve drevesci, okrašeni z zastavicami. Med obema drcvesccma pa je napeljan transparent z značilnim napisom: »Slava MzD (Malozclezniski družbi)! — Slava Jugosietnetis d. d.!« Kakor sc torej vidi, bo prihodnjo nedeljo že vozil tramvaj ivo vsej krožni progi, ker se M/I) le ni odločila za kako drugo, bolj praktično rešitev tega vpra- аП'Pred pošto se jc zbralo seveda dovolj ljudi, ki novo progo in |X)sebm> pa značilni napis na transparentu živahno obravnavajo. Ljudem sc posebno rudno zdi, da ie treba v transparentih peti slavo iu čast JugoMcmensu, ki jc pri celi stvari naredil najbrž precej dobro kupčijo, med tem, ko slovenski delavci, ki so s krampom iu lopato v najhujšem mrazu nosili težo vsega tlela za slabo plačo, niso vredni boedice polivale, kanioli zahvale. To se nam jc zdelo potrebno pritakniti na tisti mlaj tam pred pošto, da sc zadeva vidi še z druge strani. ★ © Trajni spomenik pokojnini pii sv. Kri--tofu. — Da'ustrežemo želji mnogih sorodnikov pokojnih tki našem pokopališču pri sv. Krištofu, 4tiio sklenili, da jim dovolimo v/idati spominske plošče v stari cerkvi sv. Krištofu. — V si, ki bi želeli na ta nučin ohranili trajen spomin na svoje pokojne pri Sv. KriBtofu, in jim vzidati tako ploščo, naj se prijavijo do velike noči v župnijski pisarni pri Sv. Krištofu. Bežigrad. Iu bodo dobili vsa pojasnila in ceno. — Omenjamo pn, da se bodo te plošče vzidalo samo, ako se jih vsaj petdeset priglasi. — Župni urad sv. ( i-rila in Metoda, Bežigrad. O Nenavadno velik uspeli »Kronike.-. Prva številka nove mestne revije, ki se je tiskala za naše razmere /e prvič v izredno visoki iinkladi — je pošla. Pač najlepše in najboljše spričevalo in jasen doka/, kako zelo nuni je bila revija potrebna. Ker sc priglašajo vsak dan novi številni naročniki i/. vseli krajev naše domovine, ker si- oglašajo zlasti naši rojaki i/ inozemstvu, se jo odločilo mestno načelstvo ponatisniti prvo številko, če sc do 15. marca priglasi zadostno število naročnikov. Zato opozarja mestno načelstvo pri tej jiriiiki vse tiste, ki se _še i/elijo naročiti, dn to čimpreje store z dopisnico na upravo ; Kronike«. Saj je načelo jasno: čimveč je naročnikov, tem boljša je lahko revi ja. Naročnina sama pa je v resnici majhna: 60 Din za cclo leto, 50 Din za pol leta in 15 Din za četrt letu. Zato tudi upamo, da naša prošnja nc bo zaman, če prosimo, da nam tisti cenjeni naročniki, ki so številko prejeli, blagovolijo nakazati naročnino. Mestno načelstvo jim bo zato hvaležno, še bolj hvaležno pa jim bo. če revijo jk>-liažcjc svojim znancem in nam tako pridobijo nove naročnike. — Ljubljana, naša prestolnica mora imeli svojo Kroniko:, imeti jin jo mora tudi njeno prebivalstvo. Q Društvo izložbenih aranžerjev Dravske banovine v Ljubljani. Opcarjamo cenj. tvrdke, da ne nasedajo premetenemu sleparju, ki se izr'a;a za pooblaščenca našega društva in nabira prostovoljne prispevke s pretvezo, da ga nameravamo podati na nranžerski kurz. v inozemstvo, Odločno iz- Mariborske vesli: Viri zta proizvajanje kilouatne ure v ljubljanski centrali. Jaz trdim, da to ni v soglasju z istino, medtem ko on uporno pri tem obstane. Točnih in resničnih podatkov glede svojih lastnih .stroškov noben trgovec ne raztrobi po javnosti — ludi ljubljanska mestna elektrarna ne. Konšta-lirati se dajo lastni stroški le po knjigah elektrarne, iu gospod profesor se zaveda, da te knjige niso ne njemu ne meni na razpolago. I n li K o je tedaj gospodu profesorju jiri njegovi preniisi, ki tvori pod Ing o vseh njegovih računov, ostati medtem ko jaz to prenii.so knt pogrošno odklanjam. Debata o tem je odveč. Pripominjam pa, da g. profesor no bo zlahka našel praktično izobraženega inzenjerju, ki bi mu verjel. "i. S svojim številčnim primerom v svoji kritiki v »Slovencu* sem izrecno ironiziral nu-čin argumentacije gospoda profesorja, ker poznimi tudi večino njegovih pisem, ki jih je kot resničen strokovnjak« v zadnjem času razposlal Nisem pa zahteval od gospoda profesorja, du na ta način nadaljuje, kakor jc (o storil v svojem odgovoru v '.Slov. Narodu-. Pogodba med mestno občino in banovin.skii/i električnim podjetjem je sklenjena. S tem je zadeva, zu katero je meni šlo, končana — iu s leni je končana za mene tudi debata z. gospodom profesorjem. Dušan Sernec. javljamo, da nismo nikogar pooblastili nabirati take prispevke. Pač pa naprošamo vse cenj. trgovce, da sleparja, če se oglasi pri njih, takoj prijavijo pristojni oblasti. 0 Urad-iSka menza v Ljubljani naznanja, d:i sc je preselila iz Sv. Petra ceste 25 v moderno urejene prostore nove hiše na vogalu Resljeve ceste in Slomškove ulice. © Nesreča in poškodba. V Tomačevcm jo pred dnevi nekdo udaril / lopato po levi roki 54-lotnega posestnika Valentinu Kuiserja in mu jo poškodoval. — V Itenkovem kamnolomu v Zagorju je včeraj padel velik kamen nu nogo •iJ-letneiiiu delavcu Ignacu Ostrožniku iz Vodic pri St. Lambertu. Kamen je Ostrožniku nogo siri. Oba ponesrečenca se zdravita v ljubljanski bolnišnici. 0 Trik prebrisanega južnjaka. Kazni prebrisana so vedno iznajdljivi v zvijačah, kako osle-parili preproste ljudi. Najnovejši pa je trik, ki ga jc v mestu že večkrat ponovil neki južnjak, morda je Bosanec ali Srb. in kateremu je nasedlo že več ljudi v Ljubljani. Ta možakar se sprehaja lepo po ccsti, dokler ne opazi kakšne primerne žrtve, recimo kakšne dobrodušne gospe. Stopi tik pred njo ter neopazno spusti kovinasl prstan ua tla. Hitro sc nato skloni, ga pobere ler se napravi, kakor d:i ga je šele našel, Prstan lepo obriše ter ga pokaže radovedni gosjiej: »Zlat je, saj jc tu jvečai!« — Res,« vpraša gospa, le kdo ga je zgubil?« »Najmanj dvesto dinarjev je vreden, pa kaj čem z njim? Veste kaj. gospa, nesite ga vi na policijo. Tam dobite najdenino, meni pa, ki sem prstan našel, dajte deset dinarjev, ker se mi mudi na vlak!« Dobrodušna gospa po navadi niti ne premisli dobro ter hitro izvleče iz denarnice deset dinarjev ter jih izroči poštenjaku, ki hitro odide. Ko pride gospa domov, pogleda bolj natančno dobljeni prstan, ga pokaže možu, ki se na take reči bolj spozna in seveda sc takoj izkaže, da gre le za na adeu baker ter prstan niti dinarja ni vreden. Gospa seveda »c gre potem s prstanom na policijo, uili nc pričakuje več najdenine ter ji tudi za prstan ui nič več. Tako oslcparjcne žrtve o teli potegavščinah, katerim so nasedle, poleni tudi raje molče, kakor pa da bi svojo blamažo pripovedovale dalje. Prebrisani možakar pa ima na ta način v mestu lahek posel iu jc oslcparil morda že lepo Število iiudi, katerim jc obesil ničvredne prstane. Poizvedovanja črn p.ss, majhen, rjav gobec, se jc zgubil v i nedeljo. Najditelj naj ga o 'da v hotelu Miklič. Najdena je bila ženska usnjena torbi a. Dobi I ec pri: lva:i Čokerl, Rimska cesta 2-1, stopnice j levo. Skofia Loka Posebne sorte »spori* se je začel med loško mladino. Nc z nogami, ne z rokami, ampak z — jezikom! Velik mraz je nastopil. In navihanci pripovedujejo, da tudi jezik zmrzne in začeli so dokazovati svojo trditev. Na mostni ograji, kjer je mraz najhujši, t-i nekdo pritisne jezik. Drugi ojiazujejo, če jezik še miglja. Kmalu priinrzne. Proč ga ne more več odtrgati. Na pomoč mora priti — krop. I'a recite, da niso iznajdljivi naši mali! Da bi šc drugi znali svoj jezik vprimrzovati«! Med delavstvom in tovarno %Scšir-. sc ]X> odloku banske uprave vodijo pogajanja za kolektivno pogodbo. Skrajni čas jc že. da sc ta odnos pravično uredi. — Kršč. soc. strok, skupina oblačilnih delavcev v Loki lepo napreduje v vsakem oziru. Mnogo se razglablja v javnosti o nad produkciji inteligenčnega naraščaja, razmotriva so o vzrokih in o načinih omejitve. Zainteresirana jo nn teh vprafianjih neio naša brezposelna inteligenčna mladina, ki čaka že leta in lela na službe ter so končno zadovoljuje s položaji čisto delavskega življenskega staleža, ampak tudi drugi činitelji, predvsem našo gospodarstvo. Pri tem tia žc leta in lotu sem zlasti v Mariboru opažamo, da se v naših pisarniških oblatili naravnost fabricira brezposelni pisarniški personal, ki množi vrsto brezposelne inteligenčne mladine ter se v svoji obupnosti vtllnjn za vsako plačojv pisarno in s tom nehote pritiska na plače ostalega iiameščeiistvn. So to takozvane lirnkti kantin je, ki jili danes srečujemo po vseli obratih v vedno večjem številu. Skoro vsaka pisarna že lina po eno ali več teli O V tukajšnji stolnici bo v ponedeljek, dne 12. t. ni. proslavitev 12. obletnice kronanja sv. očeta Pija XI. ter bo, ob 8 j»ontifikalna sv, maša z zahvalmico »Tebe Boga hvalimo«. □ Dokaz... Na en sam oglas, ki je bil objavljen v našem listu v nedeljski številki dne 14. t. m., jc prišlo do včeraj na naslov tukajšnje »Sloven-čeve« podružnice nad 100 ponudb. ITI Umrla je gospa Marija Mavric, soproga uradnika mestnega pogrebnega zavoda. Blaga žena je dosegla starost 35 let. Pogreb nepozabne pokoj-nice bo jutri v pttek ob 3 iz mrtvašnice iia mestno pokopališče. Naj počiva v miru, prizadetemu g. soprogu in rodbini naše iskreno sožalj.:. П Krasna oltarna umetnina jc stranski oltar sv. Barbare z Gomilskcga, ki ga je restavriral tc dni znani mariborski kipar in umetnik Ivan Sojč. Oltar je iz prehodne dobe med barokom in roko-kojem, pred 170— 200 leti izgolo-vljcn od neznanega umetnika. Zlasti lep jc srednji oltarni del s krasnim okvirjem, ki vsebuje v notranosli voščen kip svetnice. Oltar je bil že zelo razpadel ter so manjkali ccli deli, ki jih je sedaj g. Sojč na novo pridal, obenem pa reslavriral slike in obnovil bogato pozlatilev, tako da iina sedaj izgled čisto novega dela. Celotna obnovitev sc je g. Sojču res stro-kovn'aško obnesla, da tvori oltar sedat, ko je sestavljen žc v ccloli, pravo umetniško atrakejo Sojčeve delavnice. Vsem, ki sc zanima:o za umetnost,, priporočamo, da si to iepo delo ogledajo. n Pred oltar. Prcdpust je prinesel cclo vrsto porok, ki so se zadnje dni izvršile po mariborskih cerkvah. Poročili so se: Doki Franc, delavcc, in Caluta Alojzija, delavka. — Domanjko Feliks, me-sarski pomočnik, in Ki-k Ljudmila, natakarica, —r Keicht Mihael, čevljar, in Tušek Marija, tov. delavka. — Plajnšek Franc, lesar, in Mere Roža, šivilja. _ Smolej Franc, avtomehanik, in Vogrin Krescencija, navijalka, — Knuplež Anton, trg. sluga, in Drclinger Angela, navijalka. — Trstenjak Ivan, delavec, in Rmcž Viljemina, delavka — Kež-man Franc, zasebni uradnik, in Verdonik Mari;a, šivil'a. — Trdin .ložef, čevlarski mojster, in Kiih-ler marija, posestnica. — Šalamun Alojz, posestniški sin, in Verzel Roža, hči gostilničarja. — Tomaž Tomažič, bakrar drž. žel., in Matilda Krubs, kuharica. — Ravniak Ivan. kmečki srn, in Šulc Ana, kmečka hči. — Toš A'ojzij, železničar, in Novak Marija, posestniška hči. — Pavalec Martin, izvo-Sček, in Marra Gosak, zasebnica. — Janez Jcsc-nak, posestniški sin, in Helena Oslro*n:k, posest, hči. — Mladoporočencem naše iskrene čestivkel Dne 13. in 14, februarja velika kuhinjska razstava v hotelu »Orel« Razstavile se bodo različne najfinejše mesne speci,'diletc, ribe (sveže postrvi), raki in močnata jedila, ki so jih priredili priznani kuharski strokovnjaki z mnogoletno prakso v Parizu, Bruslju, Belgradu in na Dunaju. Brezplačen vstop k razstavi, ki je na strešni terasi odprla od 8 zjutraj do 6 zvečer. Na pepelnico velika oojedina slanikov . v vseh hotelskih prostorih. Točila se bodo najfinejša ljutomerska in Bordeau vina ler viške specialilete, kakor tedi Salvalor in Tschclligiievo pivo. Za obilen obisk sc priporoča F. in M. ŽEMLJIC. П Več izbrisov kot vpisov. Seznam izbrisanih in vpisanih obrtnih pravic v mcsecu januarju nazorno prikazuje propadanje obrti in trgovine v obdravski prestolici. Novih obrtnih pravic je bilo v tem mcsecu izdanih samo 10, izbrisanih pa jc bilo 27 obrtnih in trgovskih dovoljenj, med temi nekatere tvrdke, ki so nekdaj dolga desetletja cvctele kot solidna in bogata podjcLja. П Smrtna kosa. Umrli soj Marija Vauhnik, prcvžitkarica, stara 79 let; Somrak Štefani a, soproga' ključ, mojstra, siara 35 let; Ferš Ana, za-sebniea, v starosti 73 let. — Nnsko Frančiška, po-sestn-ica, stara 85 let. Naj počiva:o v miru. П Včerajšnji mali trg je bil srednje založen z blagem, ime! pa jc obilje obiskovalcev oz. obisko- nesiTČniU deklet, ki garajo leto in več kot praktlkantlnje popolnoma zastonj ter oprav-l.iiijo delo, zn katerega bi moral lastnik plačati izve/liano moč •/. najuiunj 1000—1500 Di.u mesečno. Ko se taki praktikantinji končuje »učna« doba — to je ko potečo čas, po katerem bi morala dobiti za svoje delo tudi plačo, pa dolu kar naenkrat odpoved ter so znajde na cesti. Mesto n.io pa vzame podjetnik ali lastnik pisarno novo »praktikanti-njo«, ki prakticiru in ilela zopet zastonj leto dni, da frči tudi oi>a na cesto ter da.e mesta tretji... To se nadaljuje v nedoslednost, ker .ie vedno več deklet, ki silijo v takozvano »prakso«, nasprotno se pa množijo oil dneva v dan vrste brezposelnih že v »praksi« iz-vežbnnih moči. Temu pojavu bo treba posvetiti v Mariboru več pužnje. valk, da jc bil žc v zgodnjih dopoldanskih urah skoro razprodan. Cene so ostale na isti zmerni višini kot doslej. □ 20 dinarjev jc daroval za revnega 80 letnega starčka iz Krčevine po naši upravi neimenovani dobrotniki Bog plačaj! [j Meso poceni. Danes v četrtek sc bo prodalo od 8 naprej na stojnici za oporečeuo meso pri mestni klavnici 70 kg telečjega mesa po 7 Din. □ Nove ordinaci,ske ure. Šef kirurškega oddelka mariborske bolnišnice dr. Černič Mirko or-dinira od 11 do 13. Gosposka 49. Telefon 23-58. [j Pri priči mitev. Pri Časovi gostilni v Brcz-nem jc prišlo do pretresljive smrtne nesreče. Pri spravljanju tesanega lesa iz gozda k Dravi je pripela! 38 letni bral posestnika Robnika od Kapic sani s parom konj in sicer po strmem bregu do Casovega hleva, kjer sc je spotaknil in prišel pod sani. S pritiskom na prsi sc je vozilo s konii ustavilo. Revež jc bil pri priči mrtev. Smrtna nesreča ie zbudila med ljudmi veliko sočutja z usodo smrtno ponesrečenega. Cehe & Koncert Borisa Popova, baritona pariške komične opere, je privabil v torek zvečer v mestno gledališču glasbo željno celjsko občinstvo. G. Popov je zapel 12 arij priznanih ruskih in drugih svetovnih mojstrov. Na sporedu so bili Borodin, Grečaninov, Čajkovski, i'jrlich. Naprav ni k, Verdi, Kjui, Rahma-niuov. Rossini in Rečkuuov. Navdušenje občinstva se ,je stopnjevalo od točke do točke. Na klavirju ga je spremljal g. Danilo Švaru, dirigent ljuli jansko opere. w Poročili so se zadnjo ilni v tukajšnji opatijski cerkvi: Lottner Josip, delavec, in kovač Pavlu, šivilja, oba iz Gaber.a; Pšenic Andrej, pek. mojster, in Koren Antonija, kuharica, oba iz Žalca; Tovornik Leopold, krojač v Zagrebu, in Zabsta Ivana, šivilja v Pe-čovniku; Kvartič Frane, zidar,'in^ Zupane Marija, tov. delavka, oba z Lave; Košir Josip, čevljar, in Goršek Marija, delavka, oba iz Zavodne; Napolnik Anton, klepar, in Vre-ček Pavlu, šivilja, oba z Lave: Emeršio Alojz, pol. stražnik v Celju, in Jakopič-Angela, trg. pum. v Galierju; Velier Viktor, čevljar v Galierju, in Pfcifer Zofija, znseb-IIion v Celju: Hajnšek Josip, posestnik v Liscali. in Žer.iav Marija, služkinja na Lopati; Podgoršek Peter, zid. mojster, Dolenja vas -Sv. Pavel pri Preboldu, in Petrove Marija. pos. lici v Trnavi, Gouiilsko. Častitamo! -O* Umrl je v celjski javni bolnišnici Mlakar Ivanka, 21 let, služkinja. Cesta na Dobravo. N. v 111. & Brat in sestra ponesrečila. 10-letni Ku-rcl Zavolovšek, sin posestnika z Otoka pri Bočni, .ie 4. t. m. ini smučanju padel in si zlomil levo nogo. Dva dni nato se je sankala njegova 3 letna sestrica Vera. ki jr pa tudi pad'a in si zlomila levo nego. Oba otroka so j zdravita v tukajšnji javni bolnišnici. Šošfcm? Poročili so se: g. Mikek Franc z gdč Rozo Berglezovo, g. Golob Tine z gdč. Josipi no Strop-nikovo, g. Jezovnik Josip z gdč. Kumrovo. Obilo ! sreče! Šahovski klub je imel minuli jionedeliek svoj i redili občni zbor Da je dosegel šah v Šoštanju i tako lep razmah, je zasluga kluba. Sah js postal I močan konkurent hazardni igri. Na občnem zboru j je poročal o klubovem življenju v lanskem letu g. predsednik Sušel. Poleg teoretičnih predavanj in si-niultaiik je bil posebno zanimiv korespondenčni dvoboj s slovcnjgraškiui klubom ki se je končal neodločeno: I : L Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik g. Kariž Viktor, podpredsednik g. Res-nik Ivan, tajnik g. Koren Rudolf, blagajnik g. Ivan Scharner; odborniki gg.: dr. Medic Slane, Vejngerl, štravs Stane iu Movli Ivan. KuUurn* obzornik Gioachino A. Rossini: Viljem Teti K nocojšnji operni premieri. »Viljem Teli« jc zadnja Rotsinijeva opera. Prva nična vprizoritev je bila v Parizu leta 1829, eno leto po Auberjcvi • Nemi iz Portic« in dve leti pred Meycrbee,Viljemu Tellu«, v 55. letu starosti. Svojim prijateljem ]c včasih utemeljeval svoj korak s trditvijo, da jc dosegel vse, kar ic hotel. Poslal da je kralj skladateljev in ker sebe nc more prekositi, je bolje, da preneha z deloni. Rossini jc ustvaril s ->Tel1om< umetnino, ki je močno vplivala na razvoj takratne opere. Njegovo zadnje operno delo razodeva povsem nove poteze v umetniku, ki smo ga bili vajeni do takrat. Če hi nc odložil pere«*, bi to delo bdo začetek nove slavne dobe v njegovem življenju. Beethoven mu je rekel pri obisku na Dunaui: -Kolikor časa bodo peli italijanske opere, toliko časa lx>do peti vašega ,Brivca-. Pišite vedno wn» Komične opere, v leh ste velik.« Toda če bi Beetho- ven slišal »Viljema Telia«, bi gotovo pristavil, da je v resni operi prav tako velik. V svoji zadnji operi je dosegel najvišjo stopnjo popolnosti, O ma-nirah iz prejšnjih del ni v »Tellu- niti sluha. Odlike tega dela so melodično bogastvo, skrbna izpeljava cciotc ter jasnost in jedrnatost francoskega sloga. Opero »Viljem Teli« jc spremljala v prvih letih čudna usoda. Igrali so jo po evropskih mestih v najrazličnejših predelavah in naslovih, tako na pr. v Nemčiji pod imenom »Andrej Hofer«, v Rusiji z. naslovom Karel Drzni«, v Parizu kot > Vallace, škotski jtinak«. Vse tc izpremembe in predelave so napravili pod pritiskom cenzure. V originalu so začeli izvajati Telia« šele potem, ko je bila oblastno dovoljena borba z.i svobodo. Libreto za »Telia« sta napisala Šlcfan de Jouy in Ilipollt Bis. To lepo opero, ki je v nniz!1 1 nbeeovn v podajanju mulce nežna in zastrta, pa Лmi- kov ,i preseneča z odločnim in jasnim oblikovanjem. dočim' je Menardijeva ob klavirju izrazit sodtdavec. Deruielj podaja gotovo in čisto, Arko oblikuje s s.vojim težavnim instrumentom 7 estetsko fineso, prav tako Gallatia, ki zna lepo pojmovati združeno oblikovanje, pa tudi sivie se g svojim instrumentom lopo izrn/n. Vsi pa so svojo nalogo rešili v smislu pravih glas, beriih zakonov in tako ustvarili res lep elasben večer, ki je zanustil ,se toliko lenši vlis. ker je tudi oil poslušalcev vel dih pristnega -rlnshc. nega razumevanja. V. U. P. k r i z. os tom O. 1". M. Puvelčkova piščalka. (Otroške igrice 3. zv.) l/dal iu založil An ton Sfiligoj. I jnbljnna 19Ч4. — Prijatelj naš« mladine p. Krizostom, je izdal tretji zveze' otroških igrie. I'a zvezek obsega eno мппо igr -co v štirih dejanjih, »Pavclčkovo piščalko«, l.i je zelo primerna zlasti zn materinske proslavi-. Kakor igrajo otroci z velikim veseljem igrL-e njegovega prvega (božične) in druigcgn zvezka (zji prvo sv. obhajilo), tako se botlo gotovr- z enako ljubeznijo oklenili ludi (e nove igrice, ki je vsebinsko polna veselega smeha. Zmožen jo je vprizoriti prav vsak oder, ker so režijske zahteve zelo skromne. V igrici je čudovito lepo spojeno današnje bridko življenje s pravljičnim. Pnvclčck poslane kralj v daljni deželi, pa se radi hrepenenja in ljubezni do mamice tej časti odpove. Cena izvodu je 3 Din. Kdor kuni 10 izvodov, dobi enega na vrh. Naroča se pri I pravi »Lučke«, Ljubljana, Marijin Irg 4. kjer se dobita (udi Se obe prejšnja zvezk/i otroških igric. Občinske volitve v Jurovskem dolu Upravno sodišče v Celju je izdalo pod št. Л 507 8 tole odločbo: Zoper občinske volitve, k.i so se dne 15. oktobra 1033 vršile v občini Jurovski dol, okraj Maribor levi breg, se jc v volivnem iiseniku vpisani Korofcc Peter, posesln k iz Partinj s tovarišem dne 23. oktobra 1933, torej v odprtem roku osem dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče jc po § 30 zakona o občinah v neavni seji odločilo: Pritožbi sc ugodi in se razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega po topanja volivnega od-bo-a s tem, da se morajo po S 50 odstavka 5 zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema tc odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi: Na pritožbo zgoraj imenovanih je upravno sodišče po pregledu pritožbe in vseh volivnih spisov ! ugotovilo, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: Priiožitclja trdita, da jc ob kakih šestih zvečer službujoči orožnik zahteva! od predstavnika Ko-roščeve liste Zore Ivana, naj mu izroči prepis volivnega imenika, na katerem je označeval izid volitev s »K« (Korošec) in »R-< IRotman), da se ;c predstavnik lis te branil izročiti ta dokaz, češ, da jc to n;egova last. nakar mu >c orožnik seznam odvzel in da je potem predsednik volivnega odl-ora predstavnika Zorca Ivana potisnil iz volivnega lokala. Te trditve pritožiteljev so resnične. Prevodnik vo'ivnctfa odbora Komidcr Franc ic pri okrajnem sodišču ori Sv. Lenartu pod prisego izooveda1, i da ie ob zakliučku volitev ob 18 služb'noči o'ožnik ' odvzel predstavniku Koroščeve liste Zorcu Ivanu, in sirer na svoio pest, vol'vni imenik in da ic nriča ob zaključku volitev ob 18 Zorca Ivana pozval, da OD ПКШ\ DO MEL>A UL BOLJE POČUTiM Zdrav o človeka je odvisno od želodca. Zanemarianip že o tčnih oholem povzroča Vfč'»rat ie>ko in dolgotrajne bolezni, o« tudi smrt Radioaktivna ros-aMv* slatina pomaga želodcu pri prebavi odločil o cd n cov h 7 na Ponkvici iz znane 'n ugledne Gaj:elo e hi e. Njuno največje veselje |e bilo pošteno delo in skrb za dobro vzgojo svojih otrok. Navzlic vi oki sla-rosli sta slavljenca še danes zdrava in či a. Zlato-poročencema, ki sta vsestransko priljubljena in znana kot velika dobrotnika revežev in mladino-Ijuba, želimo, da bi ostala tudi do konca svojega življenja srečna in za lovol na, božji blagoslov pa naj rosi nad njunim delom! Ostale vesti — CENJENE NAROČNIKE, ki jim je 1. febr. potekla naročnina na »Slovenca«, nujno prosim-J, ] da se posluzijo čimprej doposlare položnice. Prav • posebno pa velja ta opomin onim p. n, naročni- j kom, ki imajo še kaj zaostanka. V drugi polovici februarja pričnemo zopel z ustavljanjem lista zamudnikom. Pozor torej, da ne bo neprijetnih presenečenj! — Za invalide poplavljence v Strugah jc naklonil oblastni odbor Združenja voj. invalidov v Ljubljani 1000 Din. Krajevni odbor združenja voj. invalidov v Ribnici j>a je že prej razdelil v isti namen 750 Din. Oblastnemu odboru v Ljubljani, kakor tudi krajevnemu odboru združenja vojnih invalidov v Ribnici se v imenu in po naročilu hudo prizadetih invalidov poplavljencev najiskreneje zahvaljujem. — Anton Pogorelec. -- Na X. rednem občnem zboru Zveze duševnih delavcev v Sloveniji dne 5. februarja je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik rektor dr. M. Slavič, odborniki: dr. II. Tuma, A. Sajovic, M. Matjašič, dr. P. V. Breznik, dr. R. Krivic, dr. S. Praprotnik, ur. Fr. Zvvitter, ing. C. Pire, dr. V. Korošec, dr. M. Pivec-Stelč; nadzorniki: ing. E. Poniž, ravn. Fr. Je.ran, dr. J. 'lurk. — K našemu poročilu v ponedetjski izdaji o koncertu koroških pevcev v Kamniku moramo omenili, da ni popolnoma točno. Avtobus je pripeljal navdušene in za ved .e ljubi elje ko oške slovenske pesmi iz Motnika, ki je od b amnika 27 km oddaljen, ne pa iz Tuhinja, cd ktder sc je koncerta udeležil samo g. Viktor tn'einian. — Prepovedan tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano razširjati koltdar »Nezavisna hrvatska država«, letnik 1934 od dr. Mile Budaka. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 11 oj 7. t. m. je obav.'en I /Zakon o nastanjenju vojske in morna ice«, dalje I »Narcdba o medsebojnem od osu mer metrskega sistema nasproti tujim meram in obra no«, •> a-redba bana dravske banovine o zaščiti in gojitvi domačega oreha«, »Razglas o novih volitvah obć. I odbora v občini Šenčur«, Imenovanje članov l an- | skega sveta dravske banovine za mesti Kamnik in [ Višnjo goro« in »Obava o izpitih za graditelje visokih in nizkih zgradb in za elektrotehnike v pomladanskem terminu 19.4. -t — Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih ccvi navaja raba naravne »Fraoz-Jo-scf«-grcnčice k rednemu odvajanju m zmanjša visoki pritisk krvi Mojstri v idra-vilstvu priporočalo pri raznih starostnih pojavili »Franz-Joseb'-vodo, !i svatje z ženinom in J nevesto vrnili nu ženinov dom, k jer to naprej pili. Fiiiitje so vnovič govorili o skoposti ženi- ' novega očeta Petra, ko jc Peter to slišal, se jc • " ' ' lin.llnll ' ' lako rti/10 nI da sc ic u maku svojo stili« i:t t se iii več pokazal med svati. Ko so že pozno v noči svatje hoteli iti zopel na nevestin dom, je naenkrat prišel iz hiše Peter in ustrelil iz puške. Strel je zadel njegovega «ina Joeipa, ki se jc krvav in nezavesten zgrudil na tla. Ko je oče to \ idol, je zavpil: Bog, ubil sem sina!« Nameril je puško proti sebi in surožil, k sreči pa puška ni bil« več nabasana. Josipa so hitro peljali k zdravniku, \eiir';ir je njegovo sianje zaradi prevelike izgubo krvi obupno. Ko r,o Petra vprašali, zakaj je to sioril. je odgovoril, dn ni imel namena na koga streljati, marveč je bolel saiini nrestrašiti svate. — Pri lahnem preh'a^u unorabl'ajte okusne Dr. Wandcr-jeve ANACOT PASTILE, ki vae varujejo neprijetnih poslcdic eventuelne infekcije. — Ko se začno cevi poapnjevati. deluje uporaba naravne >i rnnz Josefove« erenčicc na redno tzpra/njenje črevesa in zmanjša uavul krvi' (ugosfovanska knjigama Postne pridige: Drinck, DER GOTT UNSERER NOT. 90 strani. Nevezano ^0 Din. i Fiiglein, CHR1STENTAT DURCH KREUZES-KRAFTI 153 strani. Nevezano SO Din. Fiiglein, DIE LITUROIE DER VORFASTEN UND FASTENZE1T IN PREDlGTEN. 8-1 strani. Nevezano 30 Din. Grossek, VOM TODE. 93 strani, Nevezano 4 Din. I Hii'mcier, CHRISTUS UNSER FRIEDE. 164 strani, Nevc ono 72 Din. Kaini, FASTENPREDiGTEN. 233 strani. Nevezano 12 Dm. Schlor, FASTENPREDIGTEN. 316 strani. Nevezano 15 Din. Soiron, IN DER LEIDENSCIIULE DES HEKRN, (-8 strani. Nevezano 10 Din. Strobele, MYSTF.R!UM F DEI. DER OPFER-ALTAR UNSFR KALVARIA. Pridige o daritvi sv. maše. 55 strani. Nevezano 21 Din. Nazznanila Liubliana 1 Ženski zbor Novosadskega glasbenega tidru-ienja bo koncertiral v Ljubljani v petek 9. t. m. ob 20 v 1 ilharmontčni dvorani. Vse koncertno občinstvo vabimo, da v obilnem številu poseli ta koncert. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. 1 Divji lovec«, ki se vprizori v soboto 17. t m. ob priliki 15 Ictnice slovenske drame z odličnima gesloma g. Nučičem in go. t'oagorsKo, bo v režiji g. prof. O. Šesta popolnoma na novo na-študiran. Dramski ansambel bo ptmno.en z odličnimi člani opere, tako c,a bo predstava v vsakem oziru na višku. 1 O dr. Jsnezu Ev. Kreku bo predaval dre^i ob-< književnik p. Ivo Grahor v kemijski predavalnici nn realki (Vegova ulica). Prijatelji iskreno vabljeni. IJrušIvo Tabor:. 1 Redni občni zbor Krajevnega odbora JS v Ljubljani bo dne 15. t. m. ob 20 v gornjih prostorih restavracije Slamič .. sle 'cčim dnevnim redom: 1, Poročilo upravnega odbora: a) poročilo predsednika, b) poročilo tajnika, c) poročilo b a-gajnika. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Predlogi in sklejianje o razrcšnic.i, 4. Volitev predsednika in članov upravnega in nadzo'nc.a odbora. 5. Predlogi članov. 6. Smernice za bodoče dolo. 7. Volitev delegatov za oblastno skupščino. 8. Slučajnosti, Vse člane in prijatelje Jadranske straže vabimo, da se tega občnega zbora udeleže v čim-večjem številu. I VeJcrni kuharski tečaj. Da se. ustreže vsestranski želji in omogoči tudi onim interesentom, ki preko dneva nimajo časa obiskovati kuharske tečaje, se vrši redni kuharski tečaj (en- dva- ali tromesečni) od dne 15. februarja dalje. Priče.tek vsakokrat ob pol 7 zvečer. Vs.op je mogoč vsak dan. Informacije daje kuharski tečaj v Gostilniškem domu, Ljubljana, Privoz št. 11. Telefon 26-75. 1 Nočno službo imata lekarni- mr. Tmkoczy dediči, Mestni trg 4, in mr. Kamor, Miklošičeva c. 20. Maribor m »Kovačev študent« vabi za nedeljo popoldne ob 4 v dvorano v Zadružni gospodarski banki v Mariboru na zabavo. Vstopnina bo mala, smeha veliko. m V stndenški Ljudski univerzi jc drevj ob 7 predavanje g. Vlada Cizlja. 1 ema predavanja: Na smučeh po Savinjskih planinah in na Ve iki Klek, Skioptične slike! I m V »Nanose« predava drcvi ob 8 glavni urednik in pisatelj Rarlfvoj Rcliar o zunanji politiki Italije. Celie c »Iz domačih in tujih gora«, 0 tem bo predaval v ponedeljek, dne 12. t, m, v diorani Ljudske posojilnice znani p aninski predavatelj g. prof. Jani'o Mlakar. Predavanje prireJi Smučarsko turistični odsek SK Jugoslavije, c Drž. krajevna zašči.p. dccc in m'adinc v Celju bo imela rc^ni občni zbor v mali dvorani Narodnega doma dne 22. februarja ob 8 zvečer. Drugi hraii Muzejsko društvo v Ptuju. V soboto 10. t. m. bo slavnostna seja širšega muze skega društva, na kateri bo izročena novemu častnemu članu bano-vinskemu konservalorju g. dr Francu Slelclu di- ; ploma, umetniško delo slikarja M. Stern»na. Trbovlje. Zasavska podružnica S'D bo imela j svoj redni občni zbor v nedeljo 11 febr. ob pol 10 pri Forteiu v Trbovl.ah. Predaval bo VI. Kapus, urednik »Lovca«. Trbovlje, »Babilon«, burka v 5 dejanjih, se uprizori na pustno nedeljo popo dne v Društvenem domu. Videni ob Savi. Prosvetno drušrtvo vprizori v nedeljo 11. t. m. spevoigro »Kovačev študent«. Pri-dite ob 3 popoldne v našo dvorano. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drn mu Začetek ob 20. Četrtek, 8. februRrja:. tSonjkin in njegova sreča-'. Red Četrtek. O ptTH Začetek ob 20. Četrtek, 8. februarja: Viljem Tel«. Premijcra. Izven. Petek, 9. februarja: zaprto. Sobota, IO. februarja: -.Nižava/. Red A. MARIBORSKO C.I I DM ISCE Četrtek, 8. februarja ob 20: rStan.bulska roia<. ГСоЛ Л Dobra prebava pol zdravja! Lahko normalno iznraznienjo pri zngatoiiju icuivosti črevesa vam omogočijo »ARTIN« diažcie Vsebina škat-ljc za Din 8'- zadostuje za 4 -6 krat. Dobivajo se v vseli lekarnah. OJobrciin oii min. .oc. iMilltilin in rnirnil. Jdruvjri S. Br. 8211.1 ud 12 iteoRiulira 1 »1. 'SlMTCt Zopet hokej na Iliriji Državni prvak Avstrije KAC — Ilirija v soboio ob pol 16 v nedeljo ob 10. Šo vsi Ljubljančani imajo v živem spominu zadnje hokej tekme ki jih jc odigrala Ilirija z romunsko reprezentanco in Dunajčani. Takratna igra ic zadivila vse gledalce. Mnogo je bilo tedaj lakih, ki niso mogli tekmi prisostvovati, ker je bil de-lovnik; zato pripravlja Ilirija za prihodnjo soboio in nedeljo še zanimivejše hokej tekme', v katerih nastopi avstrijski prvak. Pa tudi naši fantje so sc. od tedaj precej popravili, dasiravno so že napram prvini gostom zaigrali nad naše pričakovanje. Na tekme se šc povrnemo. Skakalne tekme MZSP Skakalne tekme pi-iredi dne 11. t. m, mariborska zimskosportna podzveza, ako bodo vremenska in snežne prilike ugodne. — Tudi bodo istega dne motorne dirke s smučarji, ki iih namerava na progi Ptuj—Maribor izpeljati mariborski akademski sabljaški klub skupno z motociklističnim klubom. — Mariborski MO sc je sledeče konstituiral; dr. Odnn Planinšck, predsednik; ravnatelj Ošlak, podpredsednik; Fišcr, tajnik; Rudolf Senica, blagajnik. Smučarsko prvenstvo LZSP za sezono 1933-34 a) za naraščaj (letniki 1916 — 1017) na ca. 7 km h) za iitniorjc (letniki 19.4—1915) na ca. 10 km dolgi progi, se ponovno vrši v soloto, dne 10. t. m. ob 15 s startom in ciljem ob Večni poli (ca. 500 m višje strelišča). Tekmuje sc po pravilniku JZSZ. — Tekmovalci-juniorji, ki so slartali letos na drž. prvenstvu žc kot seniorji, nimajo pravice nastopa, Žrebanje se vrši v soboio oh 13 v restavracij na strelišču pod Rožnikom. — Razglasitev in razdelitev nagrad takoj po'končanj tekmi istolam. —. Obrazložitev proge 10 minut pred startom. Iz Jomovine belega športa. Na Svečnieo je agilni športni klub Bloke priredi! smuško tekmo na 18 km za »Prvenstvo domovine smučarjev«. Proga z višinsko r? 7.1 i ko okrog 250 m, ie bila dokaj letks. ker jc med vso prireditvijo razsajala prava kraška burja, jc bila se težja. To izpričuje tudi de:-stvo, da je od 23 tekmovalcev prišlo na cilj samo 10. Doseženi rezultati so zelo dobri. Tekmovalo je Sest klubov. Tekmovalci so sc plasirali kakor sledi: 1. Ješe Rajko (Smuč. klub Liubl'ana) 1:30:57; 2. Berlot Bogdan ISK Korotan, I.jabt:.) 1:33:45; 3. Klančar Anton (SK Bloke) 1:35:18; 4. Grobler Alb. (SK Iliriia) 1:37:53 itd. Prvi trije so prc,jc!i spominske plakete in sicer prvi zlato, drugi srebrno, tretji pa bronasto. SK Korotan. Danes ob 20 seia upravnega odbora. Te seje naj se gotovo udeleže tudi člani Trčcli Janez in Stane ter Dr obe?. Karel. Kombinirani smuški tek na 6 kilometrski piogi s startom na Vrhovnikovem hribu in ciljem na Vodnikovem trgu je priredil v nedeljo 4. t. m. SK Šoštanj. Doseženi rezultati so razmeroma dobri, ako se ve, da imajo šošta.njski smučarji za seboj še malo tekmovanj. Prva mesta so zasedli sh-de?i tekmovalci: 1. Lorbek O. 0.19 40, 2. GaJof 0.20. 3. Pusovnik 0 20 9, 4. Gruber 0.21.10, 5. Ročk 0.21.43, 6. Totcr 0.22.49. — Omenimo naj še, da bo treba v bodoče skrbeti za boljšo markacijo in več kontrolnih postaji Po nalogu JLAZ sklicujeva sestanek ro dveh delegatov Primorja in Ilirije, ki sc bo vrSi! v soboto ob 20 v kavarni Emona«, s sledečim dncvn ni redom: razgovor o goslovan:u francoskega moštva in ustanovitvi komite'a JLAZ v Ljubljani. Delegati« naj prlneso s s°V>oi pooblastila upravnega od bora. — Odbornika JLAZ v Ljubljani, ASK Primorje smučarska sekcija, priredi enotedenski tečaj na Krvavcu. Tečaj traja od 18. do 25. t, m. Dnevna oskrba (prenočnina in trije obro-kil Din 35. Tečai vodi zvez. smučarski učitelj Lar5iča do 30 eni; smuk idealen! Vabljeni vsi prijatelji belega športa! Naš državni prvak BSK odide prihodnjo nedeljo na turnejo v Afriko, kjer bo odigral vsega pet tekem. Prvikrat nastopi že 16. t. m. in to v Alek.sandriji. Zadn.ji dve tekmi odigra BSK v Palestini. Cela tumeja bo trajala 14 dni. Zagrebški klubi so sc odločno izjavili, da naj obstoja državno liga-tekmovanje iz desetih klubov ter so !>roti sklicanju izrednega občnega zbor.i. Nal zvezni kapitan ing. Boško Simonovič se jc o priliki zadnje izbirne tekme v Zagrebu izjavil, da laki treningi nimajo smisla ter pravi, da bi morala naša reprezentanca igrati s kakim inozemskim moštvom. Kajti, če igra proti kakemu domačemu timu, nc vzamejo igralo stvari dovolj re*no ter se tudi nič ne polrudio. Da ie v takem primeru izbira precej težka, bo vsakomur jasno. Simonovič jc tudi omenil sestavo ler sc jo izrazil, da Ber-toncelj ne nride v poitev za državno reprezen-t.fnr.rt. Vorošilov trdi: Rdeča vojska je pripravljena Krščanska drama v japonskem gledališču druga leta, so tudi leto« priredili v Ni/./.i tradieijonalni »karneval«. Toda lote* so to zabavo prekinile hrupno demonstracije radi škundul« ti Di UiOn»tia:;ti su razbil! več »karnevalovih< vozov. Mikihiko Nagafa, znani japonski dramaturg in novelist, je napisal dramo »Kirishitan Emaki«, ki obravnava zgodovino kristjanov v Nagasakiju. Prva uprizoritev je bila v gledališču Kabnki-za, ki jo največje in najlepše gledališče \ Tokiju in japonski in je imela popoln uspeh. Naslov in vsebina (Uda »Slika kristjana« I je vzeta iz knjige »Zanimive zgodbe iz Naga-sakijac, ki jo nedavno izšla. Junak drainc. neki mladi umetnik iz mesta Nagasaki je imel svoj I atelje pri naselbini tujcev. Tako jc dobil od nc-| koga Evropcn naročilo, da mu napravi razpelo iz losa. Pri tom dolu jc podlegel silnemu vplivu Križanega, postal je katoličan kljub silnemu preganjanju, ki jo prav tedaj divjalo. Spro-I obrnil jo tudi svojo zaročenko, ki mu je nasve-| tovala. da bi se z bogom na nizozemsko ladjo : odtegnila preganjanju. Bee se jc ponesrečil, I umetnika zgrabijo in ga križajo. Tudi nevesta se bratu, da bi dala znak odpada ^ trm, da bi stopila z. nogo na razpelo, zato tudi njo umorijo ob njenem ženinu Seinosuko. Dno V novembru 1933 jo bila na prošnjo pisatelja to drame v lokij-ki stolnici sv. maša za mtlčenca Seinosuko, junaka dramo, ki predstavlja obenem zgodovinsko osebnost. Sv. maše so so udeležili gledališki itrralci in drugo gledališko u lu.li uin^u vjitu- logu občinstva Takole nabirajo na Angleškem vojake. T.oto-- sc-\»j.i«ka oblastva pritožujejo, da je naraščai povprečno zelo šibak. To je ljudski komisar ali minister za vojsko in mornarico g. Vorošilov. Nu zborovanju komunistične stranke v Moskvi je Vorošilov imel vprtiv senzacijonalen govor o vojni nevarnosti z Japonsko. Vorošilov je hotel pokazati, dn je sovjetska Rusija pripravljena na boj. Njena oborožena moč jc moderna in od zadnjega zborovanja komunistične stranke se jc rdeča vojska preosnovala in izpopolnila. »Mi imamo moderne tanko v dovolj velikem številu, je dejal Vorošilov, imamo dovolj dobrega topništva, dovolj dobrih ročnih strojnih pušk in navadnih strojnic za obrambo proti zračnim napadom. Imaino tudi že mogočno kemično industrijo in tudi naše prometne zveze niso slabo. Zgradili smo si mogočna bombna letala in tudi ostalo letalstvo izpopolnili. V armadi smo izvedli mehanizacijo tlo skrajnosti. Za obrambo države smo zgradili utrdbe nc samo v Evropi, temveč tudi na Daljnem vzhodu in Vzhodni Sibiriji. Ob Vzhodnem morju so obalne utrdbe pri Mur-mansku. nadalje so šo utrdbe pri Črnem morju in še posebno na Daljnem vzhodu. Prepričani smo, da se bo ob teh utrdbah skrhalo vojno razpoloženje vsakega nasprotnika. Radi nevarnosti, da bi kdo rusko obal napadel, je bila sovjetska Rusija prisiljena, oborožiti se tudi na morju. Oklopnic in letalskih ladij-matic sovjetska Rusija nima na severu in na Daljnem vzhodu, vendar njene ladje in podmornico, ki so lahko oprejo na obalne utrdbe, zadostujejo za obrambo proti sovražniku. Rdeča vojska jo dovolj šolanu. Strelja na moderen način in zna sukati orožje. Tudi psihološko sc jc navadila nove tehnike. Iz.popoln ju je »e v prvi vrsti z. naraščajem, ki prihaja iz del »v-jkega in kmetskega stanu, število organiziranih komunistov in mladokomunistov sc v njej množi Častniki mnogo store za novo socialistično vzgojo armade. To je ena izmed njihovih prvih nalog. Nato je Vorošilov govoril o položaju na Daljnem vzhodu. Japonska jc prvu država, je dejal Vorošilov, ki se je skušala z vojno rešiti iz krize. Na svetovnem tržišču nastopa kot glavni kupec surovin, potrebnih za oboroževanje in priprave na morju. Poleg tega jc jasno, da sc japonska tudi politično pripravlja na vojno, ki bo gotovo resnejša, kakor je bila vojna, ki jo vodi proti Kitajski. Japonska je postala popolna gospodarica v Mandžuriji, nuto je pričela ogro- žati sovjetske interese na vzhodno-kitajski železnici. Japonci smatrajo za izzivanje, če mi skušamo zavarovati svojo meje in svoja mesta. Njim bi bilo ljubše, du bi bile sovjetsko meje prav tako nezavarovane, kakor kitajske meje 1. 1931. Japonska sc pripravlja na vojno gospodarsko, organizatorično, tehnično in s poinno-žitvijo svojih vojaških sil. Poleg tega pripravlja v Mandžuriji opirališče zu novo ofenzivo. Mandžurija so polagoma izpreminja v najmočnejše oporišče Japonske. Sovjetska Rusija mora vsemu temu pazno slediti, storiti potrebne ukrepe in biti pripravljena na vse. V prvi vrsti si mora Rusija priboriti v svojih mednarodnih odnosih večjo prožnost in svobodo. Vse države, ki ne mislijo na vojno, se zbirajo okoli Rusije. Odnosi sovjetske Rusije do držav nu bližnjem vzhodu so izvrstni. Najbolj prijateljski in najtrdnejši so do Turčije. Odnosi do Perzije in do Afganistana niso slabi. Le Daljni vzhod je pokrit z oblaki. Tam lahko izbruhne vojna. Ako nam vojno vsilijo, potem bo to velika in resna vojna. To bo vojna proti boljševikom in poleg tega moderna vojna, ki bo povzročitelje mnogo stala. Vorošilov je nato podrobno naštel, kaj je vse ukrenil za utrditev ruskih postojank na Daljnem vzhodu, število vojaštva niso posebno pomnožili; številk ne more navesti. Nu važnih postojankah so postavili utrdbe, ki bodo sovražniku prizadele mnogo škode. Vladivostok in vso obal, severni Sahalin, kakor Kamčatko in kakor vsako ped njenegu ozemlja na Daljnem vzhodu mora sovjetska zvezu braniti za vsako ceno in jo bo tudi branila. Stranka, delavski razred in vsi delavci sovjetske Rusije tvorijo danes takšno silo. tako organizirano armado borcev, da malenkostne ovire, ki se stavijo na pot njenemu napredku, ne pridejo posebno v poštev. Vem, je zaključil g. Vorošilov, da smo nii vsi o tem prepričani, kakor en sam mož, dn bomo nadalje znali braniti Daljni vzhod in da se bomo končno vrnili iz vojne, ki bi nam bila vsiljena, kot zmagovalci. Iz Moskve poročajo, da je komisar za zu-nanjc zadeve Litvinov sprejel japonskega poslanika Oto in se z njiin razgovarjal o političnem položaju na Daljnem vzhodu. Na Speibergalpe na Solnograškem jc plaz porušil kočo in jo nesel s seboj 150 m globoko. Turisti kaj radi obiskujejo kočo. K sreči ni >bilo nobenega v njej. Moderen način goljufanja Češkoslovaška policija je zaprla v Libni v praški okolici poljskega državljana Ž. Bolim a. ki je v teku dveh let izvajal posebno slcpar-stvo. Ponujal jo po časopisih za nizke obresti (6% letno) »kredit v poljubni višini za vse osebe, ki razpolagajo z zadostnim jamstvom«. ; Bolim jc prejel v teku dveh let čez 75 tisoč pi-! sem Obravnaval jih je 50 tisoč in nazadnje je sleherni dopisnik izgubil večji ali manjši znesek. Bolim je namreč pred vsem zahteval 50 do 100 Kč pisarinc. Potem ni odgovarjal na na-dnljna pisma in dajal v liste oglase pod drugačnim imenom. Tako je uspešno izkoriščal lahkovernoft in v splošnem »vnovčil« okoli 2 milijona Kč. Tudi Nemci moralo imeli princa Pusta Tudi Nemci imajo svoj karneval, še več imajo tudi princa karnevala. ki mu izroča kolnski župan Ebel že-zlo. Žalibog, da je moč teh princcv po vsetn svetu silna... To je prizor izpred ene izmed pariških postaj. Prtljago vozijo postreščki, ker šoferji stavkajo. 35 žrtev snežnih plazov V Italiji, Franciji, Španiji in severni Afriki je bil te dni mraz posebno hud. Celo v Maroku je snežilo. Poročila iz Italije so vprav katastrofalna. Vasico BolognoL v Apeuinih jc zasul snežni plaz. Bilo je 15 ljudi ubitih in 40 ranjenih. Prvo vest o tej nesreči so prinesli smučarji v Marceroto. Od tu se je podala rešilna odprava, v kuteri so bili udeleženi smučarji, vojaki in miličniki. Radi snežnih žametov so silno težko prišli na mesto. Že pred 4 leti je vasico Bolognola zadela podobna nesreča. Tedaj je bilo 20 mrtvih. Na Monte Tibbino je plaz ubil 8 lju- j di. Tudi vasico Monte Robiuuo blizu Ascolija je zasul snežni plaz. Osem ljudi je bilo ubitih in 15 ranjenih. 1'ndi stvarna škoda je silno velika. Plaz je prekinil železniški promet med Ancono ' in Pesarom. V Pistoji je vihar odkrivul strehe in ruval drevesa. Daladier jc odstavil načelnika pariške policije g. Chiappea (izgovori: Kjapa). ker je to zahtevala levica, na katero sc hoče Daladier opreti. Nu podobi vidimo g. Chiappea. Neizmerna je materina ljubezen! Iz Bukarešte je prišla vest, da jc 6 ljudi utonilo, ko je hotelo na saneh čez reko Ceugo v Besarabiji. Led se je udri in 6 ljudi je požrla voda. Na prvih saneh sta se vozili dve sestri s svojimi možmi. Ena izmed teh žena je držala v naročju novorojenčka, ki so ga pravkar krstili v bližnji vasi. Nu drugih saneh se je peljal oče obeh žena. Ko so prve sani zavozile na leti, se je tu vdrl in nesrečni potniki so izginili pod vodo. Mati je bila z. duhom tako prisotna. du je v zadnjem trenutku vrgla otroka na led, kjer naj bi ga bili drugi pobrali. Ko je hotel njen oče. ki se jc peljal na drugih saneh, pobrati otroka, sc je led udri in voda je požrla njega in otroka. Linčati so tu hofeli Iz Oklahoma City poročajo, da so v kraju ?>apulpti izbruhnili nemiri. Množica je hotela i ncati dva tolovaja, ki sta bila zaprta v ječi. Policija jc naval množice zadržala. Roparja sta biia člana tolpe, ki so jo te dni |x> hudem boju ore'.irult. v katerem sta našla smrt dva policijska uradnika in dva tolovaja. Indijski katoliki protestirajo proti zakonu za omejitev rojstev Madras (Indija). Nedavno objavljeni zakonski predlog, ki se nanaša na omejitve rojstev in na ustanovitev specialnih klinik v ta namen, je izzval pri vseh indijskih katoličanih živahen odpor, ki se je še povečal, ko so bili objavljeni predlogi, ki jih je podal dr. llutton, predsednik komisije za ljudsko štetje. V Madrasu je bilo veliko protestno zborovanje pod predsedstvom madraškega nadškofa. Zborovanja se je udeležilo okoli 800 oseb. Prvi je govoril p. Basenach D. J., prolesor narodnega gospodarstva na univerzi sv. Ignacija, ki je odločno kritikoval omejitev rojstev, ki ni prinesla v deželah, ki so jo izvedle, zaželenih rezultatov. Poudaril je, da bi se dalo zlo, o katerem misli vlada, da ga bo odpravila. odpraviti z drugimi sredstvi, ki bi ne bila nemoralna. kakor so ta, ki se nameravajo uvesti. Za tem govornikom so še govorili en zdravnik, en novinar, ena zdravnica in en sodnik, vsi s svojega strokovnega stališča. Nazadnje je povzel besedo sam nadškof, ki je na koncu svojega govora naslovil apel na vse dobre Indijce in jih rotil, naj ne dopustijo, da bi se v njihovih deželah sprejeli zakoni, ki bi jim morali biti v sramoto. Zborovalci so ob koncu zborovanja z navdušenjem sprejeli resolucijo, ki je naslovljena na pristojne oblasti. Nekaj ur pozneje se je vršilo slično protestno zborovanje v Mangalore-u. Poročila o teh protestnih shodih so bila objavljena v vseh časopisih mesta Madras brez verske razlike. Hindi in muslimani so se prav tako uprli temu zakonskemu predlogu in bodo glede tega vprašanja nastopili skupno s katoličani, da bi onemogočili uveljavljenje navedenega zakonskega predloga. „Vetja za vožnjo s konjsko železnico" Grška vlada je pričela strogo varčevati. Prepovedala je uvoz marsikaterega inozemskega blaga. Tobačne tovarne morajo zavijati svoje izdelke v navaden papir, namesto dosedanjega voščenega. Ta je prihajal namreč iz tujine. Vlada je odredila, da morajo vse sedanje zaloge voščenega papirja izročiti čokoladnim tovarnam, ker zahtevajo ta ovitek pri živilih mednarodni higijenski predpisi. Tobačne tovarne so morale prodati nakupljen papir slaščičarnam. Zato kupujejo zdaj na Grškem čokolado z notranjim ovitkom, ki vneto priporoča različne vrste tobačnih izdelkov. Atehska uprava mestnih električnih železnic jc v znamenju varčevanja sklenila porabiti vse zaloge starih neuporabljenih listkov. Potnik plača zdaj za vožnjo 3 drahme, a prejme od sprevodnika listek z napisom: »Samo zn vojake. Cena 0.15 drahme. Velja za eno vožnjo s konjsko železnico po mestu ali v okolico«. Konjska železnica jc davno izginila, toda kriza je otela pozabljenju njeno zapuščino, nepro-dane stare listke. Ko se je na tehnični visoki šoli v Budimpešti te dni pričelo zopet vpisovanje, so neznanci vrgli smrdljivo bombo in s tem prekinili vpisovanje Gospodarstvo мшвммвимиммм Znižanje obrestne mere Narodne banke Dne 14. januarja emo pisali, da namerava naša Narodna banka znižati svojo cliskontno obrestno iner-o za pol odstotka. Obrestna mera Narod, banke it: bila /e od 21. julija 1931 neizpremenjena: 7.5 za diskont i ti 9% za lombard. Sedaj poroča zagrebški Idoyd, tla je Narodna banka znižala svojo obrestno mero počenši s 9. februarjem za diskont menic od / .5 na 7 '), za lombard vrednostnih papirjev pa od 9 na 8%. To 1>;> imelo za posledico splošno znižanje obrestne tnere v državi, ker je po uredbi o tna- Za ščite nt m dolžnikom -kmetom! Podpisane osrednje organizacije denarnih zavodov so 21. jan. t, I. objavile v dnevnikih, naslednje dni pa i tuli v tednikih poziv zaščitenim dolžnikoiu-kmetoui, kako naj doprinesejo verodostojne dokaze, da jim gre zaščita po uredbi z dne 22. nov. 1!Ш: sicer bi bilo treba prtzivov na višje instance, ki bi povzročali mnogo dela, zamude časa in stroškov tako dolžnikom kakor denarnim zavodom. Ker so se med tem pojavili od nemero-tla.iiie strani dvomi o umestnosti naših navodil v gori omenjenem razglasu, zato ponovno opozarjamo, da je pred vsem v interesu kuietov-do'/iiikov samih, da se ravnajo po njih, V nasprotnem primeru bi bili namreč zavodi primorani v svrho pravilnega izvrševanja uredbe zateči se k višjim oblastvom za pomoč, kar pa bi povzročilo še večje ueprtlike in stroške. Hazumc se, da je veljal omenjeni poziv samo onim dolžnikom, ki med tem te zadeve še niso uredili z upniki, odnosno glede katerih še niso upniki na jasnem, če jim gre zaščita ali ne. V Ljubljani, dne C. februarja 1934. Zadružna zveza. — Zveza slovenskih zadrug. — Zveza jugoslovanskih hranilnic v dravski banovini. —- Društvo bančnih zavodov v dravski banovin!. Državne finance v decembra V mesecu decembru so znašali državni izdatki pri splošni upravi ">54.0 milij. Din (novembra 56 '.2, proračun 582.5 milij. Din), dohodki pa 590.8 milij. (v novembru 627.0 milij., proračun 582.5 milij.). Dotok dohodkov je bil zadovoljiv, kar je v teh mesecih običajno dejstvo. Skupno so znašali državni dohodki v prvih 0 mesecih proračunskega leta 1933:31 (od 1. aprila 1933 do 31. decembra 1933) -1811.1 milij. Din ali 91.8% proračunske vsote za to dobo. Izdatki pa so dosegli 4253.74 milij. ali 31.1 % proračuna za teh 0 mesecev. Med dohodki omenjamo posebno povoljen dotok neposrednih davkov, ki presega proračunske MSfjfe- nadalje pri monopolih iu tudi pri nekaterih arJavnih podjetjih. Slabši pa jc donos trošarin "(0777% preračunane vsote) in taksah (64.4% proračunske vsote). Med izdatki so bili izvršeni: vrhovna državna uprava 100.1% iu pokojnine 127.25% proračunske vsote. Najmanjši odstotek izvršenega proračuna izkazuje ministrstvo za fizično vzgojo naroda s 33.3%, nadalje prometno ministrstvo s 50.3'v* i ti državni dolgovi s 53.55^. Izdatki za pokojnine so prekoračili proračun za 206.4 milij. Diti in so znašali 776.7 milij. Din. To pomeni, da so faktični izdatki že skoro dosegli za celo proračunsko leto 1933/34 določeno vsoto 8П.7 milij. Din. Pri tem pa ostanejo že celi trije meseci do konca proračunskega leta. Državna gospodarska podjetja izkazujejo v prvih devetih mesecih dohodkov 245S.7 milij. Din, kar pomeni 82.1% proračuna. Izdatki pa so znašali 2093.43 milij. Diu. kar je 81.1% proračuna. Konec decembra je bilo pri splošni državni upravi likvidnih, pa neizplačanih računov za 139.8 milij. Din (konec novembra 140.6 milij. Din), pri državnih podjetjih pa so znašali ti računi 191.2 milijona Din (konec novembra 208.05 milij. Din), od tega pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic 149 2 (163.2) milij. Din iu pri ministrstvu za gozdove in rudnike 42.0 (40.8) milij. Din. V primerjavo navajamo še, da so znašali državni dohodki v prvih devetih mesecih proračunskega leta 1933/34 4811.1 milij. Din, v devetih mesecih proračunskega leta 1932/33 pa 4550.9 milij. Din. Izdatki pa so se zmanjšali oa 4484.4 na 4253.74 milijona Din. 6">.4 52.7 33.1 57.2 Ч7Ј 57.8 7V7 76.2 76.2 73.0 68.4 69.2 67.6 62.5 62.9 59.0 ">9.2 "•>.2 "3.8 73.3 74.1 ksimiratiju obrestne mere z dne 22. novembra vezana obrestna mera tako za vloge kot za kredite na eskont Narodne banke (za posojila 5% več, za vloge I/o inanj). * Znižanje obrestne mere za vloge pri Državni hipotekami banki. S 15. februarjem bo znašala obrestna mera za nove vloge pri Državni hipotekami banki 5%. Za sedanje vloge velja obrestna tnera 6% šc do 30. junija, od tedaj pa se zniža na 5%. Dvig cen v (anuarfu Indeks cen Narodno banke v veletrgovini kaže za januar 1934 tele podatke: jan. 1933 dec.1933. jan. 1934 rasti, proizv. živina in proizv miner, proizv. induetr. proizv. skupno izvozni predm. uvozni predm. A se skupine predmeto\ so narasle v cenah. Rastlinski proizvodi so narasli zaradi dviga cen pšenico, koruze, suhih sliv in vina, cene prašičev, masti, slanino, zaklano perutnine in koz so tudi narasle, dočim so padle cene volov in jajc. Mod industrijskimi proizvodi omenjamo dvig cen opekarskih proizvodov, bombažnega prelivu in otrobov. Važno je, da je indeks izvoznih predmetov kljub dvigu večino cen rastlinskih proizvodov, živine in proizvodov ostal neizpremenjen, dočim so uvozni predmeti v ceni ponovno narasli. Ilalijansko-jugoslovaiieki plačilni promet. Dne 28. decembra 1933 je bilo stanje naslednje: prijavljene terjatve italijanskih izvoznikov, dospele pred I. junijem 1932 8.3 milj. lir, dospele do 1. nov. 1932 18.9 milj. lir. Izvršena vplačila pri jugoslov. Narodni banki, pa še neizplačane v lirah 9.9 tnilj. lir. V leni znesku pa ni vračunano tranzitno blago, ki sc ne more izplačati v lirah. Terjatve znašajo z dospelostjo pred I. nov. 1932 14.7 milj., z dospelostjo po 1. nov. 1932 pa 16.5 milj. lir. Vpis v trgovinski register: Kohnsteyi iu Neu-kirchuer, strojenje usnja itd. — Izbrisi: Carl Kaspcr, trg. z nteš. blagom v Ptuju (prestanek obrti), Otmar l.cposclia Franc Makescha nasl., Ptuj (prestanek obrti), Anton Mohorič, Ptuj (prestanek obrti), Skcrbin;ek Markus, Reecnjak (prestane!; obrti), Schindler Feliks, Sirje pri Zid. mostu (zbog oddaje trgovine). Likvidacija: Tiskovno društvo v Ptuju, r. z. z o. z. v Ptuju. Odpravljeni kotikurzi: Kekec Frančiška trgovka v Muretincih 40, n. Sv. Marjeta pri Moškanjcih (vsa masa razdeljena), Premelč Ivan. trgovec v Zagorju ob Savi (vsa masa razdeljena) in Ivan Sedlar, trgovec v Ljubljani. Linhartova 4 (sklenjena prisilna poravnava). Avstri ske stavbne hranilnice so latti pospešile investicijsko delavnost v Avstriji. V letu 1933 jc 12 stavbnih hranilnic dalo 8.3 milj. šil. stavbnih posojil, odnosno nabranih gradbenih vsot. Poleg tega pa so dale tudi 3.1 milj. šil. vmesnih kreditov. Prepoved stnarnice v Nemčiji. S 1. januarjem je smernica v Nemčiji popolnoma prepovedana. Sorra Dne 7. februarja 1934. Dpii ) volov, 35 (13) krav, 11 (8) telet. 10 (8) prašičev in 40 (22) prašičkov, za rejo. Sejem je bil kaj. živ iu so se )X>sebno trgovali voli in t konji. Vendar prvovrstnih volov ni bilo na sejmu. V ostalem so bile cene v glavnem hcizprcmenjeue in so znašale: voli I. 4-4.50, II. 3.50—4, III. 1 do 1.50; krave debele 2.50—3, klobasaricc 1.50—2.50; teleta 5—6, domači prašiči so se podražili na 8—9 Din, hrvatski pa celo na 10 Din za 1 kg žive teže. Nadalje so sc trgovali prašički za rejo 6 tednov . stari po 130—150, 6—10 tednov stari pa po 150 do 200 Din. I Ptuj t i m r I i so: Jakob Lacko, užitkar v Domovi, star 77 let; Jožef Strne, posestnik v Krčevini, star 66 let; Neža Kore.s roj. Hnhjanič, pocestnica — vdova — iz Ptuja, staru '>6 let. .Naj počivajo v mirni Ponesrečil sc jc delavec Jožef Sv on še k, zaposlen pri mestni parni žagi v Ptuju. Pri spravljanju liloda v žago jc (vade! tako nesrečno, da si jo zlomil levo nogo in se hudo pobil po re-letn telesu. — Jtincz Potrovčič, pos. sin jo p>i Za vrču trčil 7. neznanim voznikom in pri tem podel (k.kJ kouje, ki so mu prizudeli nevarne poškodbe po celem telesu, posebno na glavi ima nevarne rano. — Terezija Mcrzel, 61 let stara zasebnica iz Ptuja, je .- škafom vode na glavi padla lako nesrečno, da .-i jo /lomilo levo golen. V /ukrisliji minorilske cerkve obnavlja slikar p. Stcrnen lani odkrite freske, o katerih smo svojčos na tem me*tu poročali in ki so redka znamenitost. Radio Programi Radio Liahliarta: Četrtek, S. februarja: 12.13 K'uske rcprodiieira ne pesmi. 12.45 Poročila. I3.C0 Cas, citraški repro-duciran koncert 18.00 Gospodinja in zdrava prehrana (ga. Iltuiiekova). 18.40 Srbohrvaščina (dr. Ruoel). 19.00 Pogovor s poslušalci (prof. Preželi). 19.30 Plošče po željah. 20.00 Koncert pev. zbora »Ljubi i.-.ki Zvon«. 20.43 Dolinškov šramel kvartet. 21.15 Radio orkester. 22.00 Cas. potočila, Radiojazz Drugi programi: Četrtek, 8. lebr.: Belgrad in Zagreb- 20.00 Kon ccrt orkestralni. — Dunaj: 16.50 Koncert. IS.40 Klavir. 19.50 Zaroka in svatba. — Budimpešta: 17.10 orkester. 19.30 Lon Jitati (prenos Mozartove opere). — Milan-Trst; 20.50 Prenos ojiere. Rim: 20.40 Orkestralni in pevski koncert. — Varšava: 20.00 Koncert Karlovicza. — Praga: 19.30 Godba na pihala. 20.50 Orkester in solisti,— Vsa Nemčija; 19.00 Nova plesna glasba. — Mcnakovo, Lipsko. Vrati-slava: 20.50 Malo vsakodnevno veselje (i>cslra ura). Ludvik Ganghofer: 10 Samostanski lovec Gospod Schluttemann je pokukal vanjo in obrnil 00!, dn se je pokazala v njih sama belina. Menil jo menda, da bo našel v košarici kako čedno številce svežih jajec ali kepo presnega masla. Bedarija!« je zarezal, da se je Gitka prestrašeno stresla in skoro spustila košarico iz rok. Kaj pa hočeš s tem? Mar naj si la plevel denent za klobuk'?: Gitkine oči so se ovlažile in tiho, da se jc ?o komaj slišalo, jo rekla: Jutri jo veliki petek! Vem I Ali misli dekle, da se morda ne Fpo-z na n i v koledarju?« In to so telogl. Sama sem jih prinesla s strmin v Rdečini... in... sem jih namenila za božji grob našega ljubega Gospoda.- Gospod Si'hlultcinauii so jo umiril. Tako? Tako? Krščansko.? je zamotnljal. -Deni košarico kar tja na mizo. Odrajtal bom bratu cerkveniku. Tr.ko! In zdaj Bog plačaj! In zbogom 1- Pomenljivo jo zamahnil i roko proti vratom, toda Gitka so tli premaknila; od bojazni jc prebledela ko zid in je jiroseče pogledala gospoda Schutteinanne. Valpot jo osupnil; nagnil jo glavo na stran in so približal dekletu z grozečimi očmi, da se je Gitka plaho umaknila za nekaj korakov. Bi menda radi še nekaj? Iloho! Zc razumem! To je tori j tista krščanska pobožnos!! Ho! Ta plevel je bil lorej samo pretveza, da smo mogli sem noter?« »Ne, no, gospod oskrbnik...« se jc branila Oftka in glas ji je pojemal. Nič. ugovora!' je udarilo kakor grom izpod sršcč.ih brk.. Kn] hočemo? Torej? Bo kiti ali tiič?k Vsa v strahu jc pogledala Gitka kvišku; bolela je spregovoriti, toda preden je mogla izustiti besedico, so se ji udrle solze, in grenko plaknjoč si je pokrilo obraz z obema rokama. -Seveda! Seveda! Zdaj bomo tulili! Dolpo-kralto jc premeril gospod Schluttemann iz.bo in stegnil roke kvišku. »Gospod ti moj bog, лепнке si pa res ustvaril, ko si bil slabe volje. Tulili! Takoj tuliti! Tako delajo vso! Vse! Vsek Ali je pač natihoma dostavil: snuio gospa Cecilija ne? Široko se je razkoračil pred Gilko in se oprl s pestmi ob boke. »Torej? Ali sc bomo že nnvekali? Bom žo vendarle končno čul, kaj hočemo?' Ah, gospod valpet,: se je zuoulo med solzami in Hitenjem, »moj brat no moro piacau n-vin.iio, Tu Imamo! (iospod Scblutteniann jo treščil z roko ob mizo. v Malomarni brat noče plačati in njegova imenitna sestrica sc košati okoli nališpana kakor kaka grajska! Gilka jc prestrašeno pogledala ob sebi, nato je z drhtečo roko zmečkala šopek trobentic v modrcu in zajecljala vsa v solzah: -Ne. ne, gospod valpet! Saj vendar nič nimam. Poglejte Čevlje, sama setn jih Sfešila; in krilce nosim že štiri leta, (n trak tu jc santo prišit, in modre mi jo dala Kg gorica zasloni, ker mu je njena Cenita že odrasla. In lo pialno — lo setn si sama obelila.: Oči gospoda Sidilultemonna so začele sumljivo mežikali. To se pa nič ni poznalo sjli njegovega glasu: .Seveda! lit je Slo spel polne knrce lugit. SV, ne, gospod valpet, belila sem ga na SOlllt'U.« Takooo? Zares! Tudi ljubo, dobro s dure mora priti ženski nečim urnosti na polnoč! lu jaz, val-I pet, se moram ubijati s takimi neumnostmi. Zakaj ni prišel tvoj brat -.1114? Zakaj nore plačali? •Ml. go«p.id valpet. brni niorn od rmegn jnira do temne noči delati v solarni. In plačal bi rad, čo bi Ic mogel. Pa ima doma bolnega olroka in žena mu je legla, ko je nastopila zima. Trikrat na teden mora imeti meso, in zadnjič *iiio ji morali kupiti vina, kor je tako strašno slaba in zanič. Tako? Tako?, jc' zarenčal gospod Scblutteniann. >Alj, gospod valpet... in solza jo zdrčala za solzo po drhtečih Gitkinih licih, : prav rada bi to storila. Saj bi naredila vse tu svakinjo in njeno ljubo otroče. Toda brat no trpi. Vedno pravi, da jc se. mož, ki zna delati in zaslužiti. In bil je vendar enkrat prej vojnik. In ne pusti, da bi sn mešala mod berače, iti../ne mogel hI čuti, da bi nas ljudje 7л lakomnike zmerjali in «i hlastate!« j Tako? Tako? Kajpada! Sila in revščina spred in zadaj. Toda košato! Le košato! In /. nosom kvišku _pod nebo! To pa to! Čakaj samo, čakaj, bom pregnal tvojemu bratu njegovo ošabnost. Povej mu: ako nn pliča na velikonočni ponedeljek, i>o za-grnielo! Fevd mu bom vzel in dal litigetoti. Da, tako bom napravil! Naj me Bog kaznuje, fe ne! Gitka je pobledela in .malo da ni omahnila. Gospod Soldultomnitn jo pa rohnel daljo: Ta je pa prava! Jie plačati! Kakopak! Pit bi prišel potem drug za drugim, najprej fevduiki pa gost.iščnrji In ^ kupci... in potoni si patri in fptri, ki morrjo ludi živeli, lahko dajo kar inolvuz za vrat in naj love sapo! Oho! (мг.-pod ."ši liluit inanii jo hotel -pol j pestjo pritisnili eno na mizo. pa je sredi zamaha pridržil roko; tudi Gill.u se jc prestrašila in s" prijela z roko /a grlo, k kor bi jo (dnšiU>! liti 111 rt11 «ia "i pazila oba, <1a nista bila sama v izbi. Pred njim je stala visoka duhovniška postava; preko črnega talarja, kateri beli škapulir je bil z višnjevo vezenino obrobljen, je visel na zlati verižici lesketajoč se križ, pol zastrt po redkih kosmih sjvo brade; majhna višnjeva čepica je pokrivala teme; izpod koščenega, ostro rezanega čela so štrlele košate obrvi kakor strešice nad očini: t odo obraz tii imel na sebi itič temnega; bi! je moško resen in vendar prijazen. Gospod Sclilultetnann se je priklonil; kajti duhovnik pred njim je bil gospod Henrik Inztng. pro.št v Liorehlesgadetiu. Iteverendissimc! (Prečnstiti!) jo dejal goepod Sclilullomatin in se je spet priklonil. -Ni kono , reverendissime, ni konca jeze in Jadn. Človek bi besnel od togote. da bi se ir.u razlil žolči Tu je .-.pot neko dekle...« Cul sem samit je segel vmes gus|>od Henrik mignil vnlptu k sebi v dolbino k oknu in mu v gladki latinščini dejal: :/.dl se ml, da ste proosorrii z ljudmi, gospod valpet! Le poglejte ubogo stvarco, do slednje kapljice ji j» izginila z lic kr; iti Irrv se po všent telesu.« Rdeči obraz gospoda Schluttemmna se ie nant! kakor razjarjenega petelina greben. :Ponordtto. prosim, v vsej modrosti. revoreDdissime,- je dejal v latinščini, ki je zvenela tako «nmt)ivo, do je v-'-spod Henrik le težavo zadržal no«:iieh. • i>onii,.4te, prosim, dn moram ljudem ka/ 'li korobiič, Dnigan si izgubljen in goljufajo 'o prtdoj i|t zadaj!« DRUŽABNIKA išče dobro IJoče in upclj.mn poJk-'ie ,r [i dh uiin m.itcrijalom in ptirkeli. Potu hni l.coii.-.l d >0 0U0 Dol naprej, en del lahko tudi v hranil. \ 'ujjdh. Г.1.ticipacija na dobičku Ponudbe ni 'jora\ > . Sl»vencs end zna-ko I'.ksislom л- I ~ -1 RADIO NARODU! mi gremo še en korak dalje na pot k populariziranju radia VSAKDO NAJ POSLUŠA RADIO Naš ]adran-prejemnik stavimo po Din 85- mesečno na razpolago prijave pri naših pooblaščenih trgovcih največja radioindustrija evrope PHILIPS RADIO :¥, : :•• -i . V. MALI OGLASI V malih oglaaib velja vsaka beseda Din !•—; ženi tovanjski og asi Dm 2 — Najmanjši enesek za mali oglas Din 10-—. Man oglasi se pla ujejo takoj pr naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja ne ra iuna enokolonska 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore g.ede malih oglasov treba priložiti znamko Prireditve V kavarni »Stritar« Tsak večer koncert. (r) »ИИИШ Dekle idravo, pošteno, vljudno, vajeno kuhe in dobrega občevania z otroci, ubogljivo in natančno pri delu. nepokvarjeno hčerko kmetskih staršev - sprejmem. - Pismene ponudbe pod »Jaz sem takšna« št. 1178 poslati na upravo »Slovenca«. (b) шш\ Vajenca za čevljarstvo, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme Ivan Avbelj, Zg. Kašelj 74, D. M. v Polju, (v) Stanovanje štirisobno, odnosno trisobno, z vsem komfor-tom, v sredini mesta, se odda tako' ali za majski termin v najem. Pojasnila: Gaieva ul. 5, soba št. 128-1. |č) Samsko stanovanje komfortno, obstoječe iz dveh sob, kopalnice in predsobe - se odda takoj ali za majski termin v najem. Pojasnila: Gajeva ul. 5, soba 128-1. (č) Vlogo ca. 8000 Din Ljubljanske kreditne banke prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »L. K. B.« št. 1285. (d) Najkulantnejša posojila dajemo na vloge velebank, vrednostne papirje, vojno škodo držav. bone. Blai-rova posojila in na ku-rantno blago. Naloge iz province promptno izvršujemo. Pučka štediona, Zagreb, Meduličeva br. 31. Telefon 90-03. — Naš zastopnik za dravsko banovino ie Rudolf Zorž, Ljubljana, Gledališka ulica 12, na katerega se je obrniti. Pekarijo s trgovino dam v najem na prometnem kraju v Slov. goricah Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Ugodno« št. 1258. - Na željo se odda tudi samo pekarija ali trgovina, (n) Kupimo Drobilec dobro ohranjen - se kupi. Ponudbe na upravo »SI.« Maribor pod »Drobilec« št. 1344. (k) Vsakovrstno zlato чпорч po naivišiib ceoab CERNE luvelit Liubliana Woltova ulica It 1 1 »li Več tisoč kg sena in otave prodamo po nizki ceni. Golob & Ko., to varna kem. izd., Vič. (1) I Stanovanja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje če mogoče v centru — ■ščem Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ve-iten plačnik«. (c) ODDAJO: Sobo in kuhinjo takoj oddamo, Sv. Križ it- 71._(č) Pisarniške sobe / strogem centru mesta oddamo v najem. Pojasnila: Gaieva 5, soba št. 128-1. (s) Invalidu ali vdovi oddam lokalček (Vodmat-ski okraj). - Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Trafika« št. 1298. (n) Lokal za trgovino ali obrt, s stanovanjem, se po nizki ceni odda. Ivan Bonča, St. Vid n. Ljubljano, Pod-gora 19. (n) Poizvedbe Pes volčjak ki sliši na ime »Aras«, se je zgubil. Najditelj naj sporoči proti nagradi upr. lista pod št. 1333. (e) Posestva ODDAJO Vinogradno posestvo lepo, v bližini SI. Bistrice, se zaradi bolezni poceni proda. Interesenti naj se samo osebno zgla-sijo pri trgovcu Ivanu Čar, Zgornja Bistrica, p. Slov. Bistrica. (p) Trgovina dobro idoča, v majhnem mestu Slovenije, z dobro sortirano zalogo, se takoj odda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe poslati na upr. »Slov.« pod šifro »Redka prilika« št. 1301. (p) Dobroidoča gostilna na prometnem izletnem kraju, se radi bolezni ugodno proda. Naslov v upravi »Slov.« Maribor, p Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri * vseh vrstah — za stroioo pletenie m ročna dela oo nainižiih cenah on tvrdki Kari Prelog Liubliana — Židovska ul in Star trg Furnir 16.200 čevljev, črešnja, hruška, oreh, brest, javor — naprodaj. Lesna industrija Martinec, Škofljica. (1) Cvetlični med garantirano čist, kante 10 kg 155 Din, 30 kg 395 D. Ia. orehova jedrca 5 kg 130 Din - razpošilja fran-ko postaja naročnik — G. Drechsler, Tuzla. (1) Stoječe ogledalo za šivilje, elektrizir apa rat za otroke, ogledalo 2 x 60, velike omare za pisarno — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod šl. 1336. (1) Šivalni stroj za pogrezniti, z okroglim čolničkom, se poceni proda. Dvorakova ulica št. 3, I. nadstr. levo. (I) Žične posteljne vloge Ш cložlnv« telern« oo Mehe itdeluic naiceneie tei ipreiema iste * oo pravilo Pave1 Strenlec Gosposvelska cesla 13 Kolirei Liubliana It) relelon 2059 Premo* hiIih drva ^•gt^llh, Bohoričeve Pšenrno moko •afhol|Atl> mlinov nudi nefrrnrfp veletrgovin« Site in tnlevvkih iHrlkn A VOLK LJI BLJANA K,-il)r«n ml« !i Jnsera ti v-Slovencu- imajo največji uspeh: Inventurna prodaja zimskega blaga napol zastonj. Priložnostni nakup v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinjska ulica 15. Veđno pri&afajoče novosti i a. & e. skaberne LJUBLJANA Do ргекнса lemliemo v račun zopet hranilne hnfilice ((udi prepise) prvovrstnih tuhatšnih denarnih zavodov Pošljite naročnino! Razglas Komanda 4. planinskega bataljona razpisuje prvo ustmeno javno licitacijo za prodajo okrog 1600 kg govejih kosti Licitacija se bo vršila na dan 17. februarja t. 1. ob 11 v pisarni bataljona v kasarni Vojvode Mišica v Ljubljani. Pogoji so na vpogled vsak delavnik od 8—12 in od 16.30—18. Na dan licitacije se ima položiti do 10. ure pri komandantu bataljona kavcija v znesku 50 Din. Iz pisarne 1. planinskega pehotnega polka, br. 971, v Škofji Loki, dne 26. januarja 1934. £a >Jut(u&iovan«ko tiskarno« * Ljubljani: Karel C«i. Potrti globoke žalosti naznanjamo pre-tužno vest, da je naša ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra in svakinja Gcnussi ]edert dne 7. februarja ob pol 5 zjutraj, v 71. letu starosti, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb bo v četrtek 8. februarja ob pol 4 iz hiše žalosti Moste 92 v Ste-panjo vas. Moste, 7. februarja 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Izdajale^; Iv&a Калогм. Brez posebnega obvestila. Moja ljubljena soproga oziroma dobra in skrbna mati, gospa Marija Mavric roj. Poscft soproga uradnika je danes, dne 7. februarja ob 8 zjutrai v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v petek, dne 9. februarja ob 15 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto ob 7 v župni cerkvi sv. Magdalene. Maribor, dne 7. februarja 1934. IVAN MAVRIČ, soprog; ANICA, hčerka — vsi ostali sorodniki Udani v Boga vsemogočnega in vsevednega naznanjamo žalostno vest, da nas je naš ljubljeni soprog, očka, brat, svak in stric, gospod Vencestav Hlebce ravnatelj Sitarske zadruge v Stražišču po kratki, mučni bolezni, previden s kruhom večnega življenja, danes ob 20, v 50. letu starosti, za vedno zapustil. Pogreb našega nad vse ljubljenega, nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo ob 16 iz hiše žalosti na župno pokopališče v Smartnem pri Kranju. Priporočamo ga v molitev in blag spomin! Stražišče, dne 5. februarja 1934. Marija, soproga. Milka, Joško, Franci, Tonči, Anica, Angelca, otroci. + Potrtega srca javljamo, da je naš iskreno ljubljeni brat oziroma svak VEHOSLBV EENKOVIČ farmacevt in slovenski literat dne 7. februarja zjutraj po kratki in težki bolezni, v 67. letu svoje starosti, v Kamniku v Gospodu umrl. Pogreb se bo vršil dne 8. februarja ob pol štirih popoldne v Kamniku od hiše Novi trg 12 na pokopališče na Žalah. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Kamniku, dne 7. februarja 1934. Rodbine bratov Valentina, Franje, Ive in Karla ter svaka Josipa Scnice. Urednik; Lojie Galebi«.