o PREKMURSKI LETAKI LETA 1919. DR. M. SLAVIČ »Kronika slov. mest« je objavila 1. 1935. v 4. štev. na str. 304 si. v članku »Mariborska letalska stotnija« nekaj letakov, ki jih je ta stotnija s svojimi letali metala prek murskim rojakom. Avtor tega članka Franjo A. Pivka je mene zaznamoval kot avtorja enega letaka. Dopisnik prek murskih »Novin« z dne 12. julija 1936 s podpisom -ak (mogoče Vilko Novak) pa me je napravil za avtorja vseh štirih objavljenih letakov: »štiri letake v našem narečju, ki jih je 1. 1919. sestavil dr. M. Slavič in jih je Mariborska letalska stotnija v marcu 1919 nad Slovensko krajino raztrosila.« Resnici na ljubo pa moram v čast prekmurskih rojakov izjaviti, da so ti pri sestavi teh letakov bili udeleženi in da nisem avtor vseh teh letakov in tudi ne »Razglasa Norčarija vogrskij židovov nad Vogrskimi Slovenci«, ki je podpisan s črko S in je Pivka mislil, da je to dr. Matija S. Slavič. V novembru in decembru 1918 je imel »Na rodni svet za Štajersko in Prekmurje« živahne zveze s prekmurskimi Slovenci. Celo rabski Slovenci (dveh se spominjam) so prihajali k Narodnemu svetu v Maribor s poročili in po informacije. Pri sestavi teh letakov so bili zlasti udeleženi Prekmurci, ki so bivali na Štajerskem. Rojaki iz dolinskega Prekmurja pa so pošiljali informa cije po kurirjih ali po pismih, ki so jih dajali na štajerski strani Mure na pošto. En tako nastali letak je imel podpis »S«, drugemu sem dal kot referent za Prekmurje prek murski se glaseči podpis Matjaš Kiizma. Od teh štirih le takov pa sem v resnici avtor četrtega »Pozdravljeni, bratje Slovenci, slišite glas ogrskih bratov!« To sem objavil v »Slovencu« 21. decembra 1918. Sredi januarja 1919 sem že odšel proti Parizu k mirovni konferenci, od koder sem se vrnil šele sredi avgusta 1919 in torej nisem mogel imeti s temi letaki nikake zveze več; zato tudi ne vem, kdo jih je v marcu 1919 sestavljal ali dal tiskati po objavljenih člankih. Mogoče je imel kaj o tem general Maister v svojih še neizdanih Spominih. Pri tej priliki objavljam še madžaronski letak, ki se je širil kot odgovor na jugoslovanske letake. To redkost, če se še sploh kje hrani, sem našel v svoji prekmurski zbirki kot edini eksemplar. Za jezikoslovce je jezik zelo zajemljiv. Posebnosti jezika so n. pr. v tem, da se predlog 10* »v« izpušča, kakor »V slednjem vremeni« ali veže kar z naslednjo besedo, kakor »v našuj kroglini«. Isto je z dru gimi predlogi n. pr. »pri nas« ali »z mirofčinaf«. Včasih je predlog »v« pisan s »f«: »F tistih pismah«. Da je »h« prešel v »j«, je splošna prekmurska posebnost. Nena vadno je to, da se »v« včasih kar izpušča, ne samo kot predlog, ampak kot prva črka, n. pr. v zadnjem odstavku: »Vsi smo v božjih rokah«. Tudi se dve ali celo tri v knjižni slovenščini samostojne besede kar skupaj pišejo, n. pr.: »kabise« = da bi se, ali »unje« = on je naš veren pastir. Pravopis je seve madžarski. Nespremenjeno besedilo se glasi takole: »Vogrszki domovinszki Szlovenci! Szlednvem vremeni sze vnasuj kroglini illirszke (jugo- szlavinszke) piszma votalaju, sterin našega szlovenszkoga naroda gori prosziju kabisze jugoszlaviji prikapcsili. Ftiszti piszmai glasziu ka vogri szlovence obtersio, ka cerkvaj, birovijaj i notarusijaj nemrejo szvojuj materszkun gveziki bozsu sliizsbo doperneszti, isze braniti, toje velka las. Prinasz sze szaksuj cerkvi vnasun szlovenszkun gve ziki bozsa szliisba szponyava, šolarje navuka szojuj mater szkun gveziki vsze fcsijo, pri birovijaj i notarosijaj szaksi cslovik szlovenszki szvojo prosnvo lejko naprej da, pasze nyemi zselenye tudi dopernesze, to vi szi szami znate, niscse je našemi narodi szvoj szlovenszkoga gyezika nej brano. Pridtelje mi szlovenci veton vogrszkun orszagi znasemi odvekami zse 1000 let zadovolcsinuf zsivemo, csibi vogri nasz poszujszili na vogrszkoga gyezika šteli navcsiti i znasz vogre napraviti, vorte meni kabi gnesz niscse vecs našega szlovenszkoga gyezika nej pomlo, pabi zse daven den csijszti vogri bili. Ta lakota ka nasz szlovence jugoszlaviji rataju, čilo drugi zrok ma. Te novi orszag (jugoszlavija) je celi szami brigof i plamine, na steri szilgye na rodi, i maru povati nemre, brezi szilgya i mare pa eden orszag sze gori ob- derzsati nemre, zatuk pa nasz znasuf lepoj okroglinov na steroj lepu i doszta szilgya reszte, i sze doszta mare pova, to bi radi za fal pejneze zoszebe obderzsali, toje zrok nikaj drugo! Szlovenci, mejte pamet, za nasz je do etoga mau vogr szkun orszagi dobro bilo, pade nam nadale doszta bogse, tiiszmo zlejkofcsinof nase szilgye i maru stajerszkun szo- szidan za velke peneze odali, csipa jugoszlaviji sztopimu, te de tiszti orszag zvami kraliivau, i takse torvenye, pravde vo davau, ka nemo mogli nase povanve stajerszkumi or szagi odavati, na steroga szmo preszilgyeni, csisze pa tou zgodi, teszmo gotovi koudiscse. Nadale pišejo kaszmo szi szlovenci, toje tudi nej istina, zatuk ka mi znasem gyezikom noncs illirce, szerbe, bosny- ake narazmimu, csisze pa ta prikapcsimo, te mosze na szlednye escse tisztoga gyezika mogli vcsiti, steroga ne- razmimo, nato szmo pa eti vnašen vogrszkom orszagi ni- kaknej preszilgyeni. Pridtelje, zmirofcsmof mejte potrplenye, celi szvejt je obszlobleni gratau, mi tudi, te nas respubliszki orszag, steri sze zdaj nasztavo, de szaksemi cslovoki na pomocs, velki griinti du risztalani, sto nema zemlo, 10 pliigof od kormanya za fal peneze na vecs lejt rate placsiivanye do bi, napszam delavecz de dobro placsu moo, kadesze lezsej pomagau, polek toga, de nas zemelszki pof i mara tiidi dobro cejno melo kade griinten vert tiidi lezsci pošteno zsivo. Zatok pa mejte pamet, pasze od nikuga nedajte zapelati, nanje od etoga mau vogrszkun orszagi dobro bilo, pade nan na dale escse zagviisno bogse. Szi szmo bozsi rokaj, unje nas voren paszter, zmirof- csinof zsivmo na dale, i zadovolcsinof osztanmo dobri vo grszki szlovenci. Boug znami! Vendvideki K6nyonyomda Muraszombat.« 11*