280 Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. 14. seja 13. dne julija. Naniestu dr. Poklukarja se je iz vrste poslancev kmetijskih občin izvolil poslanec Grasselli za deželno-odbornega namestnika. Načrt postave o nekaterih naredbah za povzdigo rib št v a po vodah, potem načrt postave o požarni policiji in o gasilnih stražah se sprejmeta v 3. branji. Po nasvetu poročevalca Grasselli-a se deželnemu odboru naroča, naj prihodnjemu deželnemu zbora poroča, koliko povračila oskrbovalnih bolnišničnih stroškov bi kazalo naložiti občinam, da se odstranijo nepravilnosti, ki se zdaj nahajajo pri izdavanji spričeval o uboštvu, in se tako deželnemu zakladu odvzamejo bremena, kolikor mogoče. Prošnja kmetijske podružnice v Krškem v dosego postave, katera naj bi davčne odpise vsled neviht določevala, se izroči deželnemu odboru z nalogom, v prihodnjem zboru poročati o tem. Poslanec Grasselli poroča v imenu finančnega odseka o proračunih bolnišničnega, porodni s-nega, najdenišnega in blazničnega zaklada 281 za 1. 1880. in 1881., ki se potrdjo. Poleg tega se de-žeiaemu odboru naroča, naj z mestnim zastopom ljubljanskim v dogovor stopi zaradi nakupa mestne 1 e-denice; ter skrbi za to, da se bolnišnični uradniki v svojem poslu bodo skupno se zdravniki vozili v norišnico na Studenci. Dr. pl. Schrej v imenu finančnega odseka poroča o proračunih blaznicno stavbenega zaklada za 1. i860 in 1881., ki se sprejmeta. Dr. S chaffer v imenu finančnega odseka poroča 0 načrtu postave, ki naj dopolni postavne določbe o sklepih avtonomnih upravnih organov zastran pri k lad na n e p o s r e d n je davke; postava se po nekaterih prerrembah sprejme. Vitez Vesteneck poroča v imenu finančnega odseka, kako razne deželne potrebščine za leto 1881. pokriti ter glede načina za sklepanje občinskih priklad in druzih zastopov za 1. 1831. obveljajo sledeči predlogi: 1) V pokritje primanjkljeja v deželno-zborni seji dne 28. junija 1. 1880. odobrenega proračuna normalno - šolskega zaklada za leto 18^1. v znesku 183.759 gold. 27Y2 kr. pobirala se bode 1881. leta 15% priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi cesarskimi prikladami vred, pri hišno razrednem in pri davku od hišnih naiemščin, pri pridobnini in pri clo-bodkarini. 2) V pokritje v deželno-zborni seji dne 28. junija leta 1880. določenega doneska k zemljiško od-veznemu zakladu za leto 1881. v znesku 20S.00O gold., ki se mora nabrati od priklad na neposredne davke, pobirala se bode 1881. leta 15% priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi cesarskimi prikladami pri hisno-razrednem in pri davku od hišnih najemščin , pri pri dobnmi in pri dohodkarmi. 3) Za tdueaj, ko bi se utegnila zdatno premeniti podloga glede priklade zagruntni davek za 1. 1881., pooblastuje se deželni odbor, dogovorno s politično oblastjo , na podlagi vsled tega spre-menene skupne svote vseh neposrednih davkov s cesarskimi prikladami vred za normalno šolski in za zem-Ijiško-odvezni zaklad dovoljeni procent za vsacega po 15% spremeniti v oni procent, ki bi bil primeren spre-meneni skupni svoti teh davkov. 4) Deželnemu odboru se naroča, pridobiti v smislu točke 3. dogovora dne 29. aprila leta 1876. (drž. zak. št. 72) privoljenje deželnega po8tavodavstva , da se za leto 1881. za kranjski zem-fjišno-odvezni zaklad določena 20% priklada na neposredne davke s po c-sarskem patentu od 10. oktobra 1819. (drž. zak. štev. 412) ukazano tretjinsko priklado vred zniža na 15% priklado k celi predpisani svoti vseh neposrednih davkov , tedaj zlasti k rednemu znesku z vsemi cesarskimi prikladami vred pri hišno-razrednem in pri davku od hišnih najemščin, pri pridobnini in pri dohodkarini. b) Deželnemu odboru se naroča, zauka-zati občinam , okrajnim cestnim odborom in glavnemu odboru za obdelovanje ljubljanskega mahu, da sk'enejo svoje priklade na neposredne davke za 1. 1881. z ozi-rora na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti z ozirora na redni znesek z vsemi cesarskimi prikladami vred pri hišno-razrednem in pri davku od hisuih najemščin, pri pridobnini in pri dohodkarini, ter pri dovoljenji večih priklad ravno tako ravnati, dalje od deželnega zbora za 1. 1881. uže dovoljene priklade Da davke v tem smislu na primeren procent preračunati, in če bi pri tem pokazali se odlomki glede procenta, postaviti procent na prihodnjo višo stopinjo. Dalje vitez Vesteneck poroča o proračunih deželnega zaklada za leto 1880. in 1881. Poslanec S ve tec v generalni debati naj prvi poprime besedo in povdarja, v kako strašanskih številkah se kaže potrebščina za deželni in za normalno-šolski zaklad. Dokler je bilo deželno gospodarstvo v narodnih rokah, kako hudo je nemčurska btranka očitala slabo gospodarstvo in zapravljivost! Ko so potem prišle nove volitve, kako so leteli oklici do naših kmetov, ter jih svarili, naj nikar ne volijo narodnih kandidatov, kako se je takrat obetalo , da se bode vse na bolje obrnilo, če volito liberalne kandidate, obetaii so hribe in doline. Primerimo sedanje gospodarstvo današnje večin«. Potrebščina deželnega zaklada 1. 1877. je bila 314 1*2 gold., 1878. 1. 318 217 gold., takrat jo odstopila narodna večina. Letos imamo potrebščine 384.268 gold, in prihodnje leto 395 951 gold, formalno šolski zaklad je imel potrebščine 1. 18*7. samo 147.52J gold., 1878. 1.' 179.887 gold., letos pa 195.829 gold., prihodnje leto celo 197.161 gold. Razloček od 1. 1877. do leta 1881. znaša toraj nič manj kakor 81.000 gold, pri deželnem zakladu, in 22.000 gold, pri normalno šolskem zakladu, skupaj toraj okroglih 100.000 gold. (Klici na levi: čujte!) Stan deželne blagajnice „Kassastand" znašal je 1877. leta 76.550 gold., 1878. leta 63.297 gold., a lani le 42 951 gold., tukaj imamo razločka 33.000 gold, okrogle številke. Tako kažejo številke, da se je v tem kratkem času , kar je sedanja liberalna večina na krmilu , naše deželno premoženje na slabše obrnilo za 130.000 gold. Nadalje govornik izvrstno ter o j stro šiba lažiliberalizem pod Auersperg- Lasserjevim mini-sterstvom in vpraša, kedaj so bili časniki toliko konfiscirani, kedaj je bila volilna svoboda bolj stiskana, kakor takrat? Kedaj je bilo narodne ravnopravnosti manj, kakor pod tako zvanim „ustavnim" minister-stvom, ali ni naš „liberalni" deželni odbor komaj čakal, daje prišel do oblasti, da nam je narodni jezik vrgel iz deželnih uradov (čujte! na levi) in da je skušal v šole vriniti nemščino in ž njo izpodriniti, kolikor mogoče slovenščino. Se to smo doživeli, da se je v mnozih ljudskih šolah vpeljal nemški učni jezik, pedagogični nonsens; kajti to mora vendar vsak pametni pedagog priznati, da se v tujem jeziku nikdar ne more tako vspešno podučevati, kakor v maternem jeziku. Današnji poročevalec, nadaljuje govornik, je včeraj rekel, da se sedaj kažejo neki „črni oblaki" na liberalnem nebu; al on tolaži svoje tovariše, da pride skoraj bister veter, ki bo te oblake razpihal. A mi, gospoda moja, ki vidimo nasledke tega dosedanjega liberalizma, mi bi želeli, da se ti oblaki prav čvrsto zgoste in nam dajo prav grobo nevihto (pohvala na levi) , katera bi prazni dim liberalizma za vselej razpihala, ki bi očistila zrak in zopet poživila tla avstrijske notranje politike, da bi na teh tleh mogel pognati resnični pravi liberalizem resnične in pravne ustavnosti, ki daje vsem narodom pravico in ravnopravnost. Potem se bode tudi na gospodarskem po'ji km^lu na bolje obrnilo. (Živahna pohvala in ploskanjo na levi in med poslušalci.) Poslanec Lukman prav smešoo navaja, da za ves napredek imajo narodnjaki se zahvaliti ustavoverni stranki, ki je ustvarila §. 19. osnovnih po.-tav in ki narodnega napredka nikoli ni ovirala. (Ta smešna trditev je glasen smeh vzbudila med narodnimi poslanci in med poslušalci.) Dalje očita govornik narodnjakom, da so klerikalci, da hoče klerikalna manjšina Avstrijo razbiti v federativne kose in enacih fraz več. (Glasen smeh.) Poslanec Ko bič graja slabo finančno stanje dežele , očita, da se deželni zaostanki ne iztirjavajo. ter predlaga sledeče: 1. Deželni odbor naj skrbi za postavno določbo , po kateri bi se užitninska priklaia za deželne potrebščine v odmerjenih odstotkih pobirala z užitnino vred in se odrajtovala v popolnem znesku ob enem z užitnino dotični c. k. blagajnici, ta pa naj vsak mesec sproti odrajtuje priklade deželni blagajnici. 2. 282 Deželnemu odboru se naroča, izterjanje zaostanka na užitninski prikladi 128.977 gold. 97 '/2 kr. z vso močjo pospeševati in o vspehu prihodnjemu deželnemu zboru posebej in na drobno poročati. Dr. Schrey skuša poslancu Svetecu, kateri je nemčursko slabo gospodarstvo dokazal, ugovarjati, in se v tem obziru sklicuje na deželne p.-iklade. Al poslanec Svetec mu takoj odgovori, da ima še nekaj številk, katerih dozdaj še ni porabil, one bodo dokazale, da Schreyeva trditev ni istinita, da se je gospodarstvo gotovo obrnilo na slabše. Leta 1877. je došlo priklad več, nego iih je bilo potrebno, za 33.000 gold., 1878. leta 36.000 gold., za letos pa jih ne bo več prišlo kakor 4000 gold. (Čujte! na levi.) Vidite, slavna gospoda! konča govornik, da znamo tudi mi na tej strani jako dobro računati. Nemčurska stranka, kateri so bili taki dokazi slabega gospodarstva jako neprijetai, predlagala je po svojem galopenu dr. Schafferju konec debate, ki se je, se ve, brž sprejel. Tedaj se je v splošni debati oglasil le še poročevalec vitez Vesteneck, ki je po svoji navadi pač zaničevalno govoril proti narodni stranki, a vendar ni mogel jasnih številk ovreči. Dalje pravi, naj se narodnjaki veče stroške zapišejo na svoj rovaš , saj so oni tega krivi. (Dr. Vošnjak zakliče: To je vendar aroganca.) Na to vitez Vesteneck deželnega glavarja kliče na pomoč, a ta mu ne more pomagati. Konečno Vesteneck pravi, da on ne pozna nobenega narodnega jezika na Kranjskem, on pozna dva deželna jezika, oba enakopravna; o jezikovnem vprašanji bi se lahko pobotali , nikakoršne zveze in sprave pa nečemo a stranko, ki naravnost korespondira z Rimom. (Velik smeh in ugovor na levi.) Poslanec Svetec zahteva, naj Vesteneck to stvar razjasni in dokaže, al ta molči in se ne upa odgovoriti. V specijalni debati se dr. Zamik oglasi k točki „plače" in pravi: ko se je pred nekaterimi leti le nekim uradnikom plača neznatno zvišala, takrat je ona stranka vzdignila velik hrup, da narodna stranka neizmerno zapravlja deželno premoženje; takrat je govornik kot poročevalec trdil, da bode nasprotna stranka takoj, ko do večine pride, uradnikom plače povikšala; takrat so gg, Apfaltrern, Deschmann in Vesteneck migali z rokami, da nikdar ne, tudi za eden krajcar ne; tedaj je odlični ud nasprotne stranke, ki še zdaj sedi v zboru, rekel: Država lahko zapravlja, če hoče, ali dežela kranjska ne more plač povikšati! Tako se je na oni strani govorilo leta 1873., a zdaj ste v tajni seji glasovali vsi kakor eden mož za povikšanje uradniških plač. (Čujte! na levi.) (Konec prih.) 290 Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. 14. seja 13. dne julija. (Dalje in konec.) Dalje je deželni zbor sprejel v generalni debati stavljena predloga poslanca Ro bič a ter konečno sledeče odsekove nasvete, in sicer: a) Deželnemu odboru se dovoli, da leta 1880. in 1881. za posebno potrebne ceste v deželi, katerih izdelovanje je silno, lahko daje iz svote 25.000 gold., katera se mu za to dovoli, subvencije okrajnim cestnim odborom, ki pa posamič ne smejo presegati svote 1000 gold, in katere ima deželni odbor pri prihodnjem deželnem zboru opravičiti, h) Deželnemu odboru se naroča preiskavati, ali bi ne bilo ceneje za deželni zaklad, ako bi se za pisarniške potrebščine pri deželnih uradih ne dajalo pavšalov, ampak ko bi se po drugem poti skrbelo za to. c) Deželnemu odboru se naroča, naj gleda na to, da bode igriška hiša (ballhaus) več na leto donašala. d) Deželnemu odboru se naroča preiskavati, s kakošno pravico so šole v deželnem licejalnem poslopji, in delati na to, da se to poslopje državi proda ali pa tako ustanovi, da bode več dobička deželi donašalo. e) SI. deželni zbor naj naroči deželnemu odboru, brez odloga ukreniti in dognati, česar treba, da se zastanki norišnega zaklada kolikor mogoče iztirjajo , take terjatve pa, o katerih se brez dvoma izkaže, da ni moči jih iztirjati, odpušče definitivno, f) SI. deželni zbor naj sklene, da je deželnemu odboru nalog, v poročilu o svojem delovanji vsako leto navajati ? v katerih slučajih se je redna oskrbovalna taksa izjemoma znižala, da deželni zbor to znižanje potrdi. Vsled peticije dramatičnega društva je deželni zbor 1000 gold, za leto 1880., in 1000 gold, za leto 1881. dovolil v pospeševanje slovenskih literaričnih in dramatičnih namenov. — Občinske priklade se dovole občinam: Devica Marij a v Polj i, Loka pri Crnomlji, Mirna, Zagorje in Trata. Prošnja kam niške mestne občine za dovolitev vsled nereda poprejšnjega župana potrebne vžitninske priklade se vsled predloga viteza Gariboldija ne vsliši , akoravno sta se poslanca dr. V o š n j a k in dr. Poki u kar toplo potezala za to. Za dovolitev so namreč glasovali vsi narodni poslanci, zoper pa vsa nasprotna stranka, med njo tudi bivši kamniški župan Kecel, ki je ves nered sam zakrivil. Prošnja hrenoviške občine za občinsko pri-klado se izroči deželnemu odboru v rešitev. Poslanec Dre o poroča o nasvetu Potočnikovem glede vicinalnih železnic, in predlaga: 1) naj se deželni odbor za zgradbo železnice skozi Dolenjsko poteza pri trgovinskem ministerstvu in pri obeh državnih zbornicah; 2) deželni odbor se pooblasti, da brezplačno porabo necesarskih cest in potov za vicinalne železnice sme dovoljevati, da zgradbo takih železnic z vsemi močmi pospešuje, jih v ta namen za primerno dobo oprosti deželnih priklad, oziroma za to tudi proti poznejši potrditvi deželnega zbora privoli zmerne doneske iz deželnega zaklada, toda le v tem slučaji, da železnice v domenjenem času deželi pripadejo kot lastnina. Predlog se sprejme. Vitez Savinschegg utemeljuje svoj predlog glede priprave deželne razstave, ki obvelja. — Prošnja občine Slavinske, da bi deželni zaklad plačal dva bolnišnična oskrbovalna zneska, se ne usliši. — Prošnja šolskega vodstva v Pre mu, da bi se na Slapenski šoli štiritedenski poduk v kmetijstvu na državne ali deželne stroške osnoval za učitelje postojnskega okraja, se izroči deželnemu odboru v rešitev; isto tako prošnja mestne občine kamniške zaradi vzdrževanja dveh mostov čez Neveljco, prošnja mestne občine črnomaljske zastran podpore za napravo kladeza, prošnja patriotičnega društva ljubljanskih gospa za magacin v deželni hiši, prošnja občine knežaške zastran podpore za šolsko zgradbo, prošnja občinskih zastopov trebanjskega okraja za uravnavo, oziroma odpravo nepotrebnih steza, in prošnja občine šent-ožbaldske za ločitev v dve samostojni občini. Prošnji občine cerkniške, da bi se v Cerknici ustanovilo okrajno sodišče in davčni urad, se pritrjuje, in deželnemu odboru naroča, naj jo na svojem mestu priporoča. Soseskam Vrabce, Malmiče, Sela, Griže in Spodnji Logatec se pogojno dovoli poraba vojnih odškodnin za soseskine potrebščine. — Šolski občini na Krki se odpusti normalno-šolski zastanek, toda le v znesku 93 gold. 52 kr. Deželni predsednik Winkler odgovarja na interpelacijo zarad rabljenja slovenskega jezika v raznih cesarskih uradih. Kakor mu je 11 okrajnih glavarstev poročalo, urad uje se pri vseh s slovenskimi strankami v slovenskem j eziku. Vse vloge — poročajo mu okrajni glavarji — se rešavajo slovenski in tudi vabila se slovenskim strankam pošiljajo le v slovenskem jeziku. Izjema se na-pravlja samo o vojaških, logarskih, duhovenskih in tehničnih rečeh, ker uradniki ne znajo popolnem jezika. Kar se interpelacija tiče finančnih in sodniških uradov, vrše se dotične obravnave še v m i-nisterstvih, a te niso še dovršene. Vlada pa si bode prizadevala, da v streže pravičnim terjatvam slovenskih strank. (Dobro!) Konečno baron Apfaltrern poroča še o raznih točkah deželnoodboroega letnega poročila in stavi dotične predloge, kateri pa so bili razen dveh bolj formalnega pomena, in so bili vsi sprejeti. Z enim ostalih prediogov nameravala je nemškutarska stranka svoji večini v deželnem odboru z zahvalno kadilnico pokaditi in mu priznanje izreči za njegovo neumorno delovanje. Al ob priliki reservistnega fonda popolno poparjena stranka se je zbala zopetnega šibanja narodne stranke ter v zadnjem hipu po poročevalcu baronu Ap-faltrernu očitno preklicala ta svoj predlog. — Drug nasvet se je glasil, naj deželni zbor odobri postopanje deželnega odbora, ko je od c. kr. deželnega šolskega sveta zahteval, naj v vse večrazredne ljudske šole uvede nemški jezik kot obligatni predmet. — Zoper ta predlog se prvi oglasi poslanec K lun. Liberalna stranka v Avstriji, pnšedša na krmilo , se je najprej brigala za to, da šolstvo dobi v svoje roke, dobro ve-doča, da onega, čegar je šola, je tudi bodočnost. Sklenila je v državnem zboru šolsko postavo, katera je vse pravice do šol vzela starišem, cerkvi in deželam. Al narodna stranka v kranjskem deželnem zboru je krepko branila deželne pravice, ter mnogo njih otela pogube. Komaj pa je današnja večina prišla v deželni zbor, je brž sprejela Vesteneckovo glasovito šolsko postavo in je s tem načinom žrtovala vse pravice naše dežele. Po §. 1. državne šolske postave ima odgoja biti nravna in verska; Judje so res dosegli konfesionalne šole, a katoličani ne. Za cerkvene obrede ni časa v šoli, učitelji spodkopavajo verske resnice in vse, za kar se stariši leta in leta trudijo. Skušnja uči, da je narod najlajše zatrt, če se mu podkoplje vera. Govornik navaja posamezne slučaje ter pride potem na pod-učevanje v tujem jeziku, dokazovaje, da šolstvo more imeti le tedaj vspeh, če se otrok odgojuje v materinem jeziku. V prvi vrsti je nasprotnikom le do tega, da se zatira slovenska narodnost, in to se najbolj doseza, ako 291 se zatira slovenski jezik v šoli. Po daljem ojstrem ši-banji liberalne stranke zakliče konečno govornik: da bi se nikdar več ne videli v tej sestavi deželnega zastopa ! Dr. Schrey se poteza za nemščino, a med njegovim govorom se je zbornica skor popolno spraznila in še le zopet napolnila, ko je poslanec S ve tec poprijel besedo. On krepko in temeljito odgovarja dr. Schreyu, trdeč, da noben deželni zbor nima pravice, državne postave prenarejati, najmanj pa sedanji kranjski s svojo nepostavno pridobljeno večino. Današnja večina zbora zastopa le peščico na Kranjsko privandranih Nemcev, zatoraj ona nima nikakoršne pravice, v imenu dežele govoriti. Nadalje razlaga govornik razmere po deželi in navaja, da naši ljudje ne hodijo mnogo na Nemško dela iskat, temveč rajše v jugoslovanske kraje. Nasprotno pa k nam silijo sami Nemci, kateri bi se lahko naučili našega jezika, a oni imajo tako malo ozira na to, kakor ogerski huzar, o katerem se pripoveduje, da je bil mnogo let v nemškem mestu v garni-ziji, in se je naposled čudil, da se ljudje od njega niso naučili magjarščine! Nemščina ni kriterij Avstrije. Nemštvo pak je znamenje tiste znane države, s katero biti zedinjeni nekateri avstrijski Nemci uže težko čakajo. To je dovolj jasno povedal poslanec Schone-rer v državnem zboru. Konečno stavi Svetec sledeči predlog: Deželni zbor naj izreče, da je deželni odbor s svojo prošnjo do c. kr. deželnega šolskega sveta, naj uvede na večrazrednih ljudskih šolah nemški učni jezik, meje svojega delokroga prestopil in zoper postavo ravnal. — Baron Apfaltrern, kakor zmerom, tudi zdaj govori zaničljivo proti narodni stranki. — Poslanec Detel a priporoča Svetcev predlog. — Poslanec dr. Žarni k označi natanko stališče narodne stranke ter nadaljuje, da ima današnja večina deželnega zbora edino pravico, odločevati za Kočevje in za Weissenfeis, a nikakor ne za naše slovenske šole. Prejšnjemu deželnemu odboru in zboru ni nikoli prišlo na misel, naj se Kočevarji uče slovenskega jezika zaradi Slovencev, a današnja večina sili vedno, naj se nemški jezik uvede v slovenskih šolah zaradi peščice Nemcev. — Pri glasovanji se je— se ve da — Svetcev predlog zavrgel in odsekov sprejel. — Potem je deželni glavar z navadnim ogovorom končal zborovanje, ter se c. k. deželnemu predsedniku zahvaljeval za njegovo zdatno pomoč, poslednji pa na to primerno odgovoril. Seja in zborovanje se potem konča s trikratnimi „slava"-kliei na presvitlega cesarja.