"oštnlna plačana v gotovini L6IO LV V Ljubljani, v petek, dne 8. Julija 1927 St. 150. Posamezna Številka 2du Naročnina Dnevna lztlojn za državo SHS meieCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din aedellska Izdaja celoleino v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm viMne po Din 2-3U, velllU po 3 ln 4 Din, v urednllkem delu vrstica po 10 Din o Pn večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjulr^j rožen pondeljko ln dneva po prczniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici SI. 6111 Rokopisi se ne vračajo, netranklrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon Si. 2050, upravnlštva št. 232S Bit naše stranke. Slovenska ljudska stranka ima brezsporno pravico smatrati sebe kot stranko, ki najbolj adekvatno predstavlja težnje in potrebe slovenskega naroda. Nismo edina slovenska stranka in res je tudi, da vsi naši politični nasprotniki, skupaj vzeti, predstavljajo znatno količino. Toda odločivnega pomena je to, kar vsak instinktivno čuti, da je v programu SLS duša slovenskega naroda najpristneje izražena. Politična in kulturna načela SLS so najintimnejša last slovenskega človeka. Ta načela dajo pečat skoro slehernemu Slovencu, čeprav se mnogi po predsodkih, nevednosti, egoističnih interesih politično opredeljujejo v protislovju s tem, kar podzavestno nosijo na dnu svojega srca, v nam nasprotne tabore. Treba tudi vedeti, da psihe našega naroda ne tvorijo samo moški, ki imajo v naši državi edini volivno pravico. Nadalje je treba, ako gre za to, kaj Slovenci kot narod mislimo in čutimo, vzeti vpoštev tudi one, ki ne bivajo v naši državi in od katerih sta gotovo dve tretjini čisto izrecno orientirani v smislu SLS. Tista inteligenca, ki vodi nam nasprotne stranke od desnice do levice, ima lahko svoj politični in kulturni zamisel kot edino pravi, tega pa ne more nikoli reči, da bi vsi ti programi od »naprednja-štva« do marksizma tako pristno in popolno odsevali mišljenje in čutenje slovenskega naroda kakor ga SLS. Sicer pa je treba pogledati le delo SLS za slovenski narod tako v bivši kakor v sedanji državi. SLS je bila vedno neomajna zastopnica samouprave slovenskega naroda in njegovega zedinjenja. Dala je slovenskemu narodu že v Avstriji v roke najmočnejše orožje zoper nasilje, tuji birokratizem in absolutizem v obliki močnih samouprav, ki so se šele pod SLS razvile v branik človečanskih, ljudskih, slovenskih pravic. V novi državi je edina SLS vodila zoper pašičevsko velesrbstvo in centralizem pogumno borbo, koje vspehi so veliko večji nego se na prvi pogled vidijo. SLS jc ogromno doprinesla k moralni izolaciji in iz-podkopavanju tega sistema. SLS je pri tem, pa naj je imela več aH manj mandatov, govorila in delala dejansko v imenu celokupnega naroda, je bila glasnica vsega slovenskega občestva. To je SLS tudi danesl Kulturna načela SLS niso nobena ovira, da ne bi danes prav tako kakor je včeraj predstavljala de facto slovenski narod. Nasprotno ;— kulturna načela Slovensko ljudsko stranko za to najbolj usposobljajo! Saj ta načela niso nič drugega kakor primenjevanje krščanske etike na celo javno življenje in slovenski narod je pač narod zapadne krščanske kulturne sfere v prav odiičnem pomenu. Kar tiče cerkveno politiko, je SLS popolnoma demokratična stranka, ki brani v tem oziru svobodo prepričanja, enakopravnost vsakega vstvarja-jočega kulturnega organizma in uvaževanje pozitivne vere v prid človeškega občestva in države. Očitek »klerikalizma« je bavbav, ki ga je vstvarila zloba in neumnost kulturno-bojnih elementov male klike. SLS je tudi po svojem socialnem programu prava zastopnica slovenskega ljudstva. Naš narod je nasproten razredni razdelitvi družbe v izkoriščujoče in izkoriščane, je odločno proti razredni borbi, je po miselnosti ravno tako daleč od velekapitalizma kakor od diktature proletariata. On ceni vsako pošteno delo, veruje v možnost in nujno potrebo moralne in delovne skupnosti vseh družbi koristnih stanov na podlagi socialne pravičnosti, je tako za procvit produkcije kakor za gmotno in moralno povzdigo delavstva in prešinjenje cele družbe z vedno večjim in globljim socialnim smislom, da se prepreči vsaka izraba, izkoriščanje in zatiranje. To je pa tisti duh, ki pre-šinja od nekdaj SLS, duh dr. Kreka, duh krščanske solidarnosti človeštva. Nobena druga stranka v Sloveniji ni dejansko tako nadraz-redno, vsestransko in mentaliteti našega naroda odgovarjajoče orientirana kakor SLS. Vse nasprotne stranke so de facto razredne stranke. In tudi naravnol Krščanstvo in duh našega naroda se načeloma in nagonsko upirata razrednemu obosobljenju in SLS je pač stranka načel, ki sloveusko ljudstvo v njih misli in čustvuje. Čimbolj se kdo tega zaveda, tem bližji nam je, in z vsakim takim radi sodelujemo, ako misli, da se politično in kulturno vseeno ne more z nami poenačiti. Treba samo pustiti, da govori pamet, in se ne dati zapeljati od prevelikega afekta. Darujte za Ljudski sklad SLS! slovenski narodi Uprava le vKopllarlevl ul.it.6 Čekovni račun: r/ubl/onu štev. 10.650 In 10.34» 10 inaerate. SaralevoSl.7 S03. Zagreli št. 39.011, Praga ln Dunal St. 24.797 Pašičevci so doigrati? t Belgrad, 7. julija. (Izv.) V notranjem ministrstvu je danes dopoldne bila seja radikalnih ministrov. Na tej seji so razpravljali 0 včerajšnjih dogodkih na seji glavnega odbora. Kakor smo zvedeli, je Velja Vukičevič z zadovoljstvom ugotovil, da je njegova teza popolnoma zmagala in da je ravno včerajšnja seja glavnega odbora dokazala, da so pašičev- 01 v popolni defenzivni in da stojijo neposredno pred kapitulacijo. Vladni radikali so mnenja, da so njihove šanse sedaj toliko ugodnejše, da jiim ni treba delati nobenega kompromisa, marveč da morejo vztrajati na zahtevi, postavljeni ob priliki pogajanj med Veljo Vu-kičevičem in Aco Stanojevičem. Te zahteve so predvsem te, da se iz javnega političnega življenja odstranijo tisti pašičevci, ki so v javnosti znani kot korupcionisti. Gotovo je, da bo vlada 3 temi svojimi zahtevami prodrla, ker bi tudi eventualna borba pašičevcev ostala pri današnjih razmerah brez uspeha. Po konferenci je Velja Vukičevič odšel v marša-lat dvora, k er se je prijavil za avdienco. Tekom prihodnjih dni, morda že jutri, bo odpotoval na Bled. Težkoče na pomorski raiorožitveni konferenci. v London, 7. julija. (Izv.) Po informacijah pri merodajnih krogih je pričakovati pre-kinienja pomorske razorožitvene konference v Ženevi. Zastopane države niso mogle doseči sporazuma glede tona že nekaterih ladij. v Pariz, 7. julija. (Izv.) V nekem razgovoru je izjavil minister za pomorstvo o pomorski razor o žit veni konferenci, da Francija ne zahteva zase ničesar več, kot je dobila na konferenci v Washingtonu. Toda to, kar je takrat dosegla, hoče brezpogojno obdržati. Pred vojno je bila francoska vojna mornarica močnejša kot ameriška in japonska, pozneje pa je Francija zaostala, ker je morala obrniti svojo pozornost na obrambo na suhem. Minister je zavračal tudi namere za odpravo podmorskih čolnov, ker je to orožje ravno toliko opravičeno kot druga sredstva. v Newyork, 7. julija. (Izv.) Državni tajnik Kellog je po razgovorih z angleškim poslanikom izjavil, da so razprave na pomorski razorožitveni konferenci prišle do mrtve točke. Amerika je stavila več kompromisnih predlogov in je upati, da bo vseeno prišlo do sporazuma. V pomorskih krogih ni opažati pesimističnega razpoloženja. Anglija razširja svoj vpliv na ^ladjarskem v Praga, 7. julija. (Izv.) Po vesteh iz Budimpešte se imenovanje vojaških atašejev premaganih držav pri velesilah spravlja v zvezo s tem, da je Madjarska z imenovanjem vojaških zastopnikov pri londonskem poslaništvu stopila v angleški blok proti Rusiji. S tem v zvezi je treba omeniti govor predsednika ogrskih državnih železnic, ki ga je imel ob priliki, ko je podal demisijo. Ta je izjavil, da je podal ostavko samo radi tega, ker noče nositi odgovornosti za to, da postanejo ogrske državne železnice kolonija angleškega kapi-+"ia po pogodbi, ki jo je Ogrska sklenila z neko angleško družbo. Leta 1920. se mu je posrečilo, da je dosegel, da se je vladni pred-log, po katerem bd prevzela ogrske državne železnice neka francoska družba., umaknil. Sedaj pa ni mogel več preprečiti, da ne bi Ogrska v tem oziru prišla pod vpliv angleškega kapitala. BSumova odkritja o strahotah v francoskih kolonijah. v Praga, 7. julija. (Izv.) Socialistični voditelj Leon Blum nadaljuje svojo kampanjo proti strahotnim razmeram, ki vladajo v francoskih kolonijah. Posebno v francoskem Kongu izvajajo privatne družbe za pridelovanje kavčuka silen teror. Domačine, ki se branijo delati dnevno za plačo enega franka, silijo na delo z vojaško pomočjo. Če se bra- nijo delati, jih naravnost nečloveško kaznujejo. S težkimi bremeni obloženi morajo stati za. kazen na solncu in če se kdo zgrudi, ga z bičemm tepejo tako dolgo, da se dvigne. Na ta način je en dan bilo ubitih 10 oseb, dvema pa se je omračil um. Za kazen požigajo tudi cele vasi in prebivalce preganjajo. Prefektl in fašistični tajniki iz Primorske v Ulmu0 Rim, 7. julija. (Izv.) V palači Viminale je danes predsednik ministrskega sveta Musso-lini sprejel tržaškega prefekta Fornaciarija. Razgovor je trajal eno uro. Prefekt je poročal o politični upravi in gospodarskem položaju v tržaški pokrajini. V Rimu se nahajajo tudi pre-fekti goriške, istrske in reške pokrajine, ki čakajo na avdijenco pri Mussoliniju. Snoči se je vršil pod vodstvom glavnega tajnika fašistovske stranke Turatija v palači Litorio sestanek pokrajinskih tajnikov fašistične stranke iz vse Primorske, iz Trsta, Gorice, Reke, Pule in Zadra. Sestanek je v zvezi z zadnjim sestankom vseh omenjenih tajnikov, ki se je vršil nedavno v Trstu, in kateremu je sledil nov kurz. Na obeh sestankih so bila na dnevnem redu politična in gospodarska vprašanja. Vse tajnike bo jutri sprejel ministrski predsednik. Tajniki mu bodo predložili in izročili posebno spomenico o razvoju fašistične akcije na Primorskem. — Avdience prefektov in pokrajinskih tajnikov so za Primorsko izredne važnosti. Ministrski predsednik jim bo dal smernice za nadaljnjo politično in gospodarsko akcijo. Verjetno je, da bo sledil naj-ostrejši kurz proti narodnim manjšinam. Francoska vlada v težkem položaju. VLADA IMA V ZBORNICI LE MAJHNO VEČiNO. — NASPROTSTVA MED POINCARE-JEM IN NJEGOVIMI SODELAVCI. — SREDINSKE STRANKE NASTOPAJO ZA OŽJE SODELOVANJE. v Pariz, 7. julija. (Izv.) Vsled velike napetosti ki vlada v poslanski zbornici, je prišlo na današnji seji zopet do burnih prizorov. Opažati je tudi, da je prišlo do uasprotij med Poincarejem in njegovimi sodelavci. Politični položaj je zelo zapleten in najmanjši dogodek bi mogel spraviti vlado v zelo težek položaj. Nervoznost je dosegla že skoro višek, in ni neverjetno, da se vlada težkemu položaju ne bo mogla drugače izogniti, kot da poda demisijo. Na današnji popoldanski seji se je vršila razprava o volivni reformi in je vlada pri glasovanju dobila le neznatno večino, v Pariz, 7. juh (Izv.) Pri razpravah o preureditvi vojske je govoril poslanec Renau-del proti predlogom in stavil vladi nezaupnico. Zahteval je, da dobe vsi vojaki brez izjeme volivno pravico, ker se ne sme delati razlika med vojsko in drugim ljudstvom. Predlog- Renaudela je bil odklonjen le z majhno večino glasov. v Pariz, 7. jul. (Izv.) Predsednik radikalne stranke je danes na seji predsedstva imel govor, v katerem je odgovarjal na Tardieu-jev predlog za združenje vseh republikanskih in demokratskih sredinskih strank. Izjavil je v svojem govoru, da socialistov ni mogoče za vedno izključiti iz političnega življenja repu- ORLOVSKA PODZVEZA EKSPOZITURI CELJE — MARIBOR priredita v nedeljo dne 10. julija 1927 Jm\ NASTOP V CELJU s sledečim dnevnim redom: Dopoldne; Po prihodu vlakov pohod po mestu, ob 9. sv. maša v farni cerkvi. Popoldne: Ob 4. uri na dvorišču mestne osnovne šole TELOVADNI NASTOP: 1. Članice: proste vaje. — 2. Lahka atletika: a) skok s palico; b) štafetni tek, —«• 3. Članice: simbolične vaje. — 4. Orodna telovadba: a) člani; b) vaditelji. — 5. Člani: proste vaje. Vstopnina: Sedeži I. vrste 15.—, II. vrste 10.—, stojišča 5.— Din. Sodeluje celjska Železničarska godba in Rudarska godba iz G:iž. Bog z 1 v 1 blike. Pri mnogih vprašanjih je nujno potrebno sodelovanje strokovnih organizacij. Demokratičnost zahteva, da jo udeležba vseh strank pri vodstvu državnih poslov čim večja. resno g Bled, 7. julija. (Izv.) Np. dvor je prispela nenadoma brzojavka iz Bukarešta, da je romunski kralj Ferdinand resno obolel. Kraljica Marija je popoldne ob treh odpotovala k svojemu očetu v Bukarešt. Bolgarska pogajanja. Rim, 7. julija, Agenzia di Roma poroča Iz Sofije, da sta bolgarski zunanji in trgovinski minister začela priprave za trgovinska pogajanja z Jugoslavijo. Pogodba bo po vsej priliki imela isti značaj kakor bolgarska pogodba s Turčijo, za katero so pogajanja že v teku. Bolgarski krogi upajo, da se začno pogajanja z Jugoslavijo, čiui bo podpisana pogodba s Turčijo. Bolgarija zahteva moratorij? Sofijsko »Utro« poroča, da je bolgarska vlada zahtevala od glasne reparacijske komisije večletni moratorij za reparacije. Rim, 7. julija. Listi objavljajo po nemških listih poročilo iz Smirne, da pomenja obisk italijanske delegacije v Augori začetek zbližanja med Ttalijo in Turčijo. Preliminarna dogovori, ki so se vodili s posredovanjem Anglije, so tako daleč uspeli, da se v najkrajšem začno obvezna pogajanja za italijan-sko-turški pakt. ČehosSo^aško-mgdjarska trgovinska pogodba. v Praga, 7. julija. (Izv.) V poslanski zbornici se je vršila danes razprava o trgovinski pogodbi Češkoslovaške z Madjarsko, ki se je razvila v veliko debato o trgovinski politiki Češkoslovaške Pri razpravah je bil navzoč tudi zunanji minister dr. Boneš. Poročevalec poslanec Kuhlirž je izvajal, da pomeni ta trgovinska pogodba stabiliziranje odnošajov med obema sosednima državama. Pogodba je tudi velikega političnega pomena. Pri nekaterih členih so je razvila živahna debata, v kateri se je poudarjalo, da uaj madjarska javnost ne misli, da izkazuje s to pogodbo Češkoslovaški kako posebno dobroto in da je ta na to pogodi>0 popolnoma navezana. Po godbo so odobrile skoro vse stranke. GERTRUDA EBKRLE KOT REŠITELJICA ŽIVLJENJA, v Newyork, 7. julija. (Izv.) Znana plavpl-ka čez Kanal Gerlruda Eberle, ki sc sedaj nahaja v S. Monica, je rešila življenje neki 19 letni deklici, ki se je potapljala,. Za pravdo manjšin. Dokler ue bo vprašanje narodnih manjšin pravično rešeno, dotlej bodo vse ženevske sejo opravile le polovično delo. 40 milijonov manjšinskih narodov bo vedno jabolko razdora med sosednjimi narodi. Meje, ki so jih mirovne konference v Parizu zarezale v živo meso narodov, bodo bolele čim dalje bolj. Kjerkoli je del naroda prišel v okvir tuje države ter ondi ne v živa vseh narodnih pravic, se nujno porode zapletljaji. Saj kri ni voda, da bi rojaki mogli mirno gledati, kako se njih krvnim bratom kradejo najsvetejše človekove svoboščine. Na mirovnih konferencah se je zdela diplomatom Wilsonova ideja o samoodločbi narodov le lepa, a neizvedljiva praznica. Toda bridka usoda narodnih manjšin je po preteku dosedanjih povojnih let že malce zbudila vest Evrope. >Problem manjšin« je skoraj slalno na dnevnem redu v Ženevi, pri panevropskem gibanju, na manjšinskih zborovanjih. Priznati jo treba, da so se začele za usodo manjšinskih narodov brigati najbrihtnejše glave Evrope. Toda vse to zanimanje ni vprašanja manjšin pomaknilo za ped h končni rešitvi. Poglejmo le svoje manjšine v Italiji ali v Avstriji, ki jim kratijo večinski narodi najbolj poglavitne naravne pravice. Kar velja za Primorce ali za Korošce, velja za vse ostale manjšine, ker pravica je ena in nedeljiva, vsekdar in povsod. Tudi če bi se manjšinam v naši državi godila krivica, nas naša krščanska vest sili, da povzdignemo svoj glas in povemo, da kar je zame krivično, je tudi za bližnjika. In ravno v tej točki se politiki, ki rešujejo manjšinsko vprašanje, ne strinjajo. Razen pri manjšinjskih kongresih, ki pa niso merodajni za oficielno politiko vlad, se pri vseh ostalih mednarodnih zborovanjih motri manjšinsko vprašanje z zgolj macchiavelistič-nega vidika. Najprej se vpraša, če je ugodna rešitev tega vprašanja v skladu s takozvano »močno« politiko države. Ta. je bog, predenj je treba pasti na kolena in mu magari heka-tombe ljudi žrtvovati, jih oropati vseh človeških svoboščin in jih storiti za sužnje imperialistične politike. Prepričajmo se, da je to res: Najprej bi narodne manjšine prišle do svoje pravice, če bi obveljalo VVilsonovo načelo o samoodločbi narodov. Danes so pa že prilike take, da bi samoodločbo mogli izvesti le z velikimi pre-tresljaji za splošni evropski politični položaj. To so ugotovila tudi manjšinska zborovanja lani v Ženevi in letos v Berlinu. Je pa prav lepa pot do mirne rešitve manjšinskega vprašanja. Večinski narodi naj dajo svojim manjšinam kulturno samoupravo, t. j. popolno svobodo pri šolskem, jezikovnem in gospodarskem udejstvovanju. Klic po kulturni samoupravi je vedno glasnejši. Estonija je prva šla z lepim zgledom naprej ter je dala svojim manjšinam kulturno samoupravo. Toda, žal, da so to samo izjeme. Splošna politika države zahteva drugače, pravijo diplomatje. G. Mussolini bi Slovanom v Italiji morda vrnil šole, če bi ti živeli kje sredi Italije v Abru-cih. Ker so pa v obmejni pokrajini, je treba to severno mejo utrditi, tako sodijo laški politiki, s popolno italianizacijo obmejnih Slovanov. Iz te zamisli izhajajo vsi veliki in majhni Mussoliniji, ko opravičujejo kulturno zatiranje slovanske manjšine. Popoln macchiaveli-zem, ki ubija manjše, če je to v prid večjim. Ne vpraša se pa, odgovarja li to božjim in človeškim naukom o dostojanstvu in pravici človeka. Pri presojanju manjšinskega vprašanja vržejo to moralo za plot in vzamejo v roke kodex, ki se blesti z napisom: »Pravica močnejšega.« Za človeka, ld ne sodi življenja po več-nostnih naukih božjih, je edino ta kodeks sprejemljiv. Če je član večinskega naroda, dobro zanj, če je pripadnik teptane manjšine, bo ali fatalistično umiral ali pa gojil strupeno iredento. Pa ne prvo ne drugo ni pravilno. Možna je še ena mirna in človečauska rešitev, ki bi privedla manjšine do njihovih pravic, do samoodločbe ali vsaj do kulturne samouprave. Ta je: priziv na vest celega človeštva. Dokler ne bo v človeštvu zavesti, da ima vsak, bodisi še tako neznaten narodič, pravico do obstoja in razvoja, so vse konference pljusk v vodo. Na zadnjem manjšinskem zborovanju v Berlinu je profesor Gallavres trkal slovanskega zastopnika poslanca Besednjaka na rame, češ, kaj ne res, da bomo že do prihodnjega zborovanja uredili mirnim ■ootom zadevo slovanske manjšine v Italiji? Te isti dan je pa sam Mussolini v zbornici povedal, da je treba slovensko obmejno pokrajino poitalijanizirati, ker to zahteva splošni interes države. Vest je torej treba zbuditi. Nemara se ne motimo, če trdimo, da se bo prej ali slej Cerkev čutila primorano, da se zavzame za božje in človeške pravice manjšin. Cerkev kot ču-varica neokrnjenih nravnih naukov, bo morala pozvati imperializem večinskih narodov in jim povedati, da manjšinski problem ni le stvar politike, marveč v prvi vrsti splošne človeške morale. In še l)olj bo ta čuvarica majhnih in šibkih morala dvigniti svoj glav, ker se manjšinam tudi na cerkvenem polju godo vnebovpijoče krivice. Mednarodni kongres manjšinskih katoliških politikov jc zato _..!_„ int tu hi rn/IPflli naiti Dujua atvui .Ct. L« t/l Uiuiui. smernice, ne iredentistične, marveč visoko etine, ki bi pustile večinskim narodom ne- okrnjene njih pravice in posestno stanje, a manjšine bi se smele svobodno razmahniti in kulturno razvijati. Volitve v Romuniji. v Bukarešta, 7. julija. (Izv.) Današnji volivni dan je povsod potekel popolnoma mirno. Prebivalstvo za volitve nI pokazalo posebnega zanimanja. Volitve so se pričele ob devetih dopoldne. Pred volivnimi lokali se je zbralo veliko število ljudi, ki pa običajnega življenja v mestu niso motili. Rusko-ifaiijansko Berlin, 7. jul. (Izv.) Iz Moskve poročajo, da je bil tamkajšnji italijanski poslanik tekom enega tedna trikrat pri komisarju za zunanje zadeve Čičerinu. To je vzbudilo v diplomatič-nih krogih veliko zanimanje in porajajo se razne kombinacije. Pravijo, da se jc razmerje med Anglijo in Italijo ohladilo in da se Italija približuje Rusiji. Predmet pogovorov med Či-čerinom in italijanskim poslanikom da je sporazum glede politike Italije in Rusije na Balkanu. Premeščenje mehikanskesa zastopnika iz Prage na Dunaj. v Praga, 7. julija. (Izv.) V Pragi je izzvalo veliko pozornost, da se je pred časom preselilo mehikansko zastopstvo iz Prage na Dunaj, dasiravno je poslanik Ibanez označil Prago kot najpripravn?jši kraj za vodstvo poslov v Češkoslovaški, Nemški Avstriji !n na Poljskem. Kakor poročajo nocojšnji listi, se je to zgodilo na pobudo prejšnjega konzula, ki se je hotel na ta način rešiti iz neke deli-katne družabne zadeve. Velika ruska naročila v Franciji v Leningrad, 7. julija. (Izv.) Kakor poročajo, so tukajšnji industrijski krogi oddali veliko naročil elektrotehnični, kovinarski in strojni industriji na Francoskem. Vsa naročila presegajo znesek treh milijonov rubljev. Ta naročila so bila prvotno namenjena za Anglijo. Ruske organizacije so dobile od francoskih tvrdk tudi v ta namen potrebne kredite. Pred revo!ucijo v Pekingu. v London, 7. julija. (Izv.) Pekinški dopisnik >Daily Maila« javlja, da je mesto kot izumrlo. Vsak čas pričakujejo, da bo izbruhnila boljševiška revolucija. General Čangcolin ima vedno pripravljen za odhod poseben vlak. Vsi inozemci so mesto že zapustili, samo diplomati in časnikarji so še ostali. Nemiri v Bengaiiji. v Newyork, 7. jul. (Izv.) Iz Kalkute poročajo, da so se v Bengaliji zopet pričeli nemiri med Indijci in mohamedanci. V Palashi-partu so Indijci mohamedancem požgali več hiš in mošeje. Tudi iz Funjha javljajo, da vlada velika napetost med Indijci in mohamedanci. Zanihonijev sokrivec obsojen. v Rim, 7. julija. (Izv.) Fašistovsko posebno sodišče v Rimu je obsodilo na 8 let in 2 meseca ječe ravnatelja banke v Čedadu Za-nuttija, ki je pomagal Zaniboniju pri atentatu na Mussolinija in mu za izvedbo njegovega napada dal vsoto 10.000 lir. Izvajanje novega naiemniškega zakona v Italiji. v Rim, 7. julija. (Izv.) Izvajanje nove vladne odredbe o stanovanjski najemnini je povzročilo zanimive dogodke po vseh večjih mestih. Tako so v Milanu sodniki najemnino, ki je bila povišana na 60.000 lir, znižali na 12.000 lir, kar odgovarja štirikratni predvojni najemnini. Sodniki imajo rešiti na tisoče vzklicev, katere pa radi skrajšanega postopanja hitro rešujejo. Fašistovske hišne posestnike, ki se tem odločbam upirajo, pozivajo k redu ali pa jih izključujejo iz stranke. Romanje na Velehrad. v Praga, 7. julija. (Izv.) Na Velehradu se vsako leto vrši na praznik sv Cirila in Metoda veliko romanje češkoslovaških katoliških organizacij, ki je deloma tudi tih protest proti praznovanju Husove obletnice. Letos je prišlo z vseh krajev republike nad 120.000 romarjev. Bili so navzoče tudi praški nadškof in drugi visoki cerkveni dostojanstveniki. Kot politično pomemben dogodek ob priliki teh slavnosti je treba omeniti ustanovitev okrožne organizacije katoliških kmetov. f SIGISMUND BERGMANN. v Berlin, 7. julija. (Izv.) Ustanovitelj znanih Bergmann Elektrizitatsvvcrke, tajni svetni k dr. ing. h. c. Sigismund Bergmann jo umrl danes v Berlinu v 76. letu starosti. Dolgo časa je veljal kot vrstnik slavnega Edisona. RUSKO-AMERISKA PETROLEJSKA POGAJANJA. v Mosva, 7. jul. (Izv.) Iz dobro poučenih krogov se je doznalo o rusko-ameriških petro-lejskih pogajanjih, da bo ruska petrolejska družba dala svoje proizvode samo v komisijo. Razen tega pa se bodo v zvezi s tem s tvorile tudi druge trgovinske zveze. Kranjska hranilnica prehaja v popolno last ljubljanske oblasti. VČERAJŠNJI SKLEPI OBČNEGA ZBORA KRANJSKE HRANILNICE. — USTANOVI-TEV OBLASTNEGA HIPOTEKARNEGA ZAVODA KRANJSKA HRANILNICA. — POGAJANJA ZA PREVZEM. — PRIHODNJE ZASEDANJE OBLASTNE SKUPSČINE V LJUBLJANI DNE 19. T. M. — ZA OBVEZNOSTI KRANJSKE HRANILNICE JAMČI OBLAST NEOMEJENO IN NEPREKLICNO. — MOGOČEN USPEH LJUBLJANSKEGA OBLASTNEGA ODBORA. Z ozirom na našo informacijo, da bi se že včeraj moral vršiti občni zbor Kranjske hranilnice, ki naj bi napravil dalekosežne skbpe o prehodu tega zavoda v last in upravo ljubljanske oblasti, jc naš urednik obiskal že v večerni uri g. oblastnega predsednika dr. M. Natlačena, da poizve, kaj je na stvari. G. dr. Natlačen je našega urednika sprejel v svojem prijaznem vrtu in mu z veliko dobrohotnostjo pojasnjeval in odgovarjal na posamezna vprašanja. Tekom razgovora je gosp, predsednik pokazal veliko notranjs zadoščenje in veselje nad ravnokar izvojevanim uspehom. — Ali se je vršil napovedani občni zbor društva Kranjska hranilnica? — Občni zbor je bil danes ob treh popoldne. Člani društva Kranjske hranilnice so se občnega zbora udeležili skoro polno-številno. — Ali je občni zbor napravil sklepe, ki jih je mogoče že sporočiti javnosti, in katere? — Vem, kaj mislite. Vsa zadeva se js srečno rešila. Občni zbor je sklenil, da se društvo »Kranjska hranilnica« razpusti in društveno premoženje likvidira. Likvidacija sc izpelje na ta način, da se znesek 2,850.000 dinarjev razdeli v razne dobrodelne namene, v ostalem pa prevzame ljubljanska oblastna samouprava vse premoženje dosedanjega društva »Kranjska hranilnica«, tudi društveno iirmo in na drugi strani tudi vse obveznosti društva. Oblastna samouprava ljubljanska prevzame vse to v ta namen, da osnuje oblastni hipotekami zavod. — Prosim, gospod predsednik, kako ste prišli na to srečno misel, da oblast prevzame Kranjsko hranilnico in kako ste jo izpeljali? — Da mora ljubljanska oblast dobiti svoj lastni hipotekami zavod, o tem sem si bil na jasnem že takoj, ko so se izvršile volitve v oblastne skupščine in sem prevzel to funkcijo. Od vsega začetka, ko smo konkretno začeli govoriti o tej stvari, smo mislili pridobiti v ta nam:n Kranjsko hranilnico kot najstarejši ljubljanski zavod, ki ima za seboj veliko tradicijo, silen ugled in tudi zelo lepo premoženje v nepremičninah. Ta zavod namreč kljub vsem drugim predpogojem z ozirom na izpremenjene razmere po prevratu v te) obliki, v kakršni je do danes obstojal, ni imel več pravih eksistenčnih pogojev. Uverjen sem, da smo zadeli pravo. Kranjski hranilnici pod novim gospodar; »m so dani vsi materijalni in moralni pogoj* za sr/ajen razvoj zavoda, ki bo v par letih po mojem prepričanju eden največjih denarnih zavodov in pomeni trden temelj za nadaljnjo gospodarsko delo naše oblasti. — Kako so to misel sprejeli dosedanji lastniki Kranjske hranilnice? Kdo je bil lastnik? — Po vojnem prevratu sc je Kranjska hranilnica, ki je bila poprej izključno v rokah kranjskih Nemcev, prilagodila spreme- njenim razmeram, tako da so imeli 'sno tretjino članstva Nemci, eno tretjino člani, ki jih je določila SLS, in eno tretjino člani, ki jih je imenovala tedanja JDS. To razmerje se je tekom let izpremenilo v škodo Slovencem, ker je veliko Slovencev izpadlo, tako da so vsi Slovenci v društvu komaj imeli neznatno večino. V začetku pogajanj jc izgledalo, da bo imel oblastni odbor v snem delu slovenskih članov nasprotnike. Končno pa se je posre-. čilo za naš načrt pridobiti celotno članstvo društva »Kranjska hranilnica« tako, da so bili na današnjem občnem zboru vsi sklepi, ki merijo na to, da zavod preide v last oblasti, soglasni. — Kdaj bo oblastni odbor prevzel Kranjsko hranilnico? — Sklepom, ki jih je napravil današnji občni zbor »Kranjske hranilnice«, >e treba v smislu hranilničnega statuta izposlovati Najvišje odobrenje. Na svojem prihodnjem zasedanju ki bo od 19. do 22. t. m., bo ljubljanska oblastna skupščina razpravljala in sklepala o statutu za oblastni hipotekami zavod in izvolila za ta zavod direktorij. Čim se to zgodi in izposluje sklepom občnega zbora Najvišje odobrenje, bo začel oblastni hipotekami zavod poslovati. Imenoval se bo najbrže »Kranjska hranilnica«. V tem smislu je finančni odsek ljubljanske oblastne skupščine, ki je zboroval v sredo, dne 6. f. m., napravil že vse tozadevne soglasne sklepe. — Ali mi morete, g. predsednik, označiti še organizacijo, naloge in pomen oblastnega hipotekarnega zavoda? — Oblastni hipotekami zavod bo po statutu, kakor je sedaj zasnovan, izključna last ljubljanske oblasti. Vsaka zasebna udjležba bo izključna. Po sedanjem načrtu pravilnika bo oblast jamčila za vse obveznosti zavoda neomejeno in nepreklicno z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. S tem so dani vsi pogoji za velik razvoj tega zavoda, ki bo po mojem prepričanju v nekaj letih eden najpomembnejših gospodarskih 'Zavodov cele Slovenije. S tem bo ljubljanska oblast dobila možnost, da ji za potrebne investicije, mslioracije itd. ne bo treba iskati dragih kreditov pri tujih zavodih ali v inozemstvu, ker bo imela v lastnem zavodu gotovo vedno na razpolago v ta namen zadostna sredstva. Tudi druge samoupravne edinice: občine, cestni odbori, okrajni zastopi in okrajne samouprave, ko se organizirajo, bodo mogle v tem zavodu za svoje potrebe dobiti cenen kredit. Zdi se mi, da smo s tem postavili nov in močan temsljni kamen za gospodarsko in kulturno delo v bodočnosti. S temi besedami je g. oblastni predsednik zaključil svoja izvajanja. Odredba finančnega ministra samo-upravnim korporacisarn. Skrb za povzdigo javnega kredita države, pripada finančnemu ministru, kateri vodi po čl. 97. državne ustave vrhovno nadzorstvo tudi nad celokupnim gospodarstvom samoupravnih teles v državi. Po poročilih, katera je dobil finančni minister, grešijo nekatera samoupravna telesa in mestne občine proti gornjemu principu na ta način, da radi nepoznavanja ali malomarnosti vodijo razgovore in sklepajo kratkoročna in dolgoročna posojila v državi in inozemstvu brez predhodnega odobrenja finančnega ministra. Taki pojavi bi, ako bi se dopuščali, napravili zmešnjavo v redu, kateri mora vladati v financah, in bi ustvarili disharmonijo med državno in samoupravno finančno politiko, med katerima mora vladati edinstvo in soglasnost. Vse to bi imelo za posledico slabljenje splošnega javnega kredita naše države. Kakor so tudi sicer opravičene raznovrstne potrebe današnjih samoupravnih teles, je vseeno neobhodno potrebno, da se od strani pristojnih oblasti oceni in najde sorazmerje med samoupravnimi izdatki in sredstvi, med bremeni in dohodki ter med obvezami in zmožnostjo izpolnitve teh obvez, tako se onemogoči situacija, v kateri bi samouprave kot javne korporacije lahko zašle, da bi namreč ne bile več zmožno izpolnjevali svojih obvez. Zadolžitve samoupravnih teles kot javnih ustanov predstavljajo pojav važnega gospodarskega značaja z velikim vplivom tako na lokalne finauce, kakor tudi na vse ekonomsko življenje in državne finance. Zakljuiitev samoupravnih posojil v inozemski valuti ima velik vpliv tudi na splošno državno valuino politiko, ki pripada izključno finančnemu ministru. Na državno valutno politiko ni brez vpliva, na kakšen način hoče kako samoupravno telo prejeto posojilo v tuji valuti zamenjati z našim denarjem, ali, kako, kdaj in kje bo nabavila inozemsko valuto, oziroma devize za odplačilo in anuitete zaključenih posojil v inozemstvu. Nazadnje ima nadzorstvena oblast dolžnost, da s svojim strokovnim aparatom in pridobljenim znanjem pomore samoupravi v pogajanjih s posojilodajalci in da preišče pogoje, pod katerimi se nudi posojilo, da se taiko i samouprave zaščitijo pred težkimi klavzulami, ki bi imele slabe posledice tako za državo, kakor tudi za samoupravo, ki je član državne zajed niče. Ti razlogi so napotili finančnega ministra, da je izdal 1. juli a sledečo naredbo: »Vsa samoupravna telesa v državi v slučaj u potrebe zaključenja posojil morajo zahtevati predhodno odobrenje finančnega ministra. Brez odobrenja finančnega ministra ne morejo biti posojila realizirana. Vsi tozadevni predmeti morajo biti odka-zani finančnemu ministrstvu, oddelek za samoupravne finance, kateri bo iste najhitreje proučil iin izdajal odločbe.« ITALIJANSKI ŠPIJONI. v Rim, 7. julija. (Izv.) Kakor javljajo, so jugoslovanske oblasti v Belgradu izgnale Italijana Della Stoffa. Nek francoski častnik je očital Stoffi, da špionira v korist Italije, nakar mu je ta dal več zaušnic. Oblasti so nato Stoffo izgnale. Italijanski poslanik je protestiral pri bclgrajski vladi. Pa odsovariajmo. »Narodni Dnevnik r misli, da se bomo kar ustrašili, če zapiše, da smo grdo zavijali, pavšalno klevetali in teptali resnico. Pogledali smo še en/krat pisavo N. D. in naše odgovore in smo našli: >N. D.< je SLS že od ponedeljka 27. junija v vsaki številki zbadal in napadaL V zadnjih številkah se je lotil dr. Korošca kot kandidata v Ljubljani na tak način, da bi hotel zmanjšati njegovo pozicijo med ljubljanskimi volivcL Zato smo trdili, da N. D. dr. Korošca napada. N. D. pravi, da nismo z resnico na dobrih nogah. Ali misli g. A. Z., da z brcami podpira dr. Korošca? Molk nam priporoča A. Z. glede vseslovenskega značaja kandidatne liste SLS v Ljubljani. Zakaj? Napak je vede ali nehote bral naše članke, napak je bral dr. Koroščev govor, no in sedaj naj mi molčimo, zato da bo on imel prav. Dr. Korošec je dejal: >Vabimo vBe dobromisleče volivce drugih strank.« Mi smo pisali, da je res SLS postavila kandidature v Ljubljani, 1 cr njenih kandidatur nihče drugi postavljati ne more. Toda pri postavljanju pa se ie ozirala na to, da je postavila taka moža, ki iu vsak Ljubljančan brez ozira na strankarsko pripadnost lahko voli. Ugotovili smo, kako se je SLS zavedala, da ljubljanskega mandata nima le v svojimi glasovi. Opozarjamo še, kako je to SLS upoštevala ne le v Ljubljani, ampak tudi v Celju in Mariboru ter trdili, da v očigled dejstvu, da je v Ljubljani mogoča samo zmaga SLS ali pa SDS, pomeni dr. Koroščeva kandidatura splošno slovensko zadevo. Trdili smo torej čisto nekaj drugega kot N. D. Apelirali smo na razsodnost in uvidevnost nesomišljenikov SLS in navajali razloge za ta svoj apel. Sedaj pa pride N. D. in pravd, naj »lepo molčimo«. To je sicer zelo očetovski nasvet, ampak v tej pozi je N. D. smešen. Tudi tretja lista N. D. še roji po glavi. Nič bi ne rekli, če bi tu N. D. odkrito povedal: Agitiram za to in to listo, ki se bo sestavila in nastopila! To bi bilo možato in odkrito. Če bi ta lista ne bila SDS in bi mi vedeli, da bo ta lista boljša — in to smo prepričani, da bi bila — kot lista SDS, bi jo mi v volivnem boju omenjali z vso obzirnostjo in ne bd se na mčudno zdelo, če bi N. D. agitiral zanjo. Toda sedaj r »variti proti tisti SLS se pravi toliko kot pomagati SDS do zmage v Ljubljani. In sicer učinkoviteje pomagati, kakor če bi naravnost agitiral za kandidata SDS. SDS je tako skrahirana, da ji nobena reklama nič ne pomaga. Kar ima svojih .zfigri 'enih najožjih volivcev, to ima, novih ne bo dobila. Koristiti je mogoče SDS le tako, da se reUko piše o abstinenci, o nezadovoljstvu s SLS, o tretjih listah, ki jih ni in tako spraviti število glasov, ki bi jih zbrala SLS, pod število voliveev SDS. To pa je N. D. s svojim pisanjem zadnjih 14 dni hote ali nehote delal. Ker se je to pisanje nadaljevalo dosledno vsak dan v istem zmislu in cilju, smo mirno in s preudarkom napisali, da je N. D. pre-okrenil. Očitek kupčije imenuje N. D. nesramnost. N. D. je trdil, da če Vuk.ičevič ali Da-vidovič nekaj obljubita, se volivec na to lahko zanese, ker ve, da imata moč v državni upravi. V zvezi z drugim pisanjem se ta stavek glasi kot vabilo, naj slovenski volivci puste SLS in volijo srbske stranke, ki lahko kaj dajo. Ali ni to kupčija na račun slovenskih interesov? Verjamemo, da je N. D. neprijetno, ker smo očitali laž. Ponoviti moramo: krilatica mi dn samo mi na naslov SLS je laž. To dokazujejo občinske in oblastne volitve v Celju in Mariboru. To dokazuje Zveza delovnega ljud- stva in kasnejša »kupna (kandidatna lista za občinske volitve v Ljubljani, nastop za TOI zbornico. Ziv dokaz, da ta očitek za SLS ne velja, so najvišji uradnfld v Sloveniji, ki jih je imenovala vlada SLS, kii pa niso SLS. Naj s tem zaključimo pomenek. Naj bo N. D. uverjen, da mu bo vsak list in vsaka stranka na desetdnevno neprestano zbadanje in napadanje še vse drugače odgovorila kot smo to storili mi. Brzdali smo pero, ker vendar še upamo, da je N. D. imel pač le nesrečne dni. Prelom dane besede. Tudi to je specialiteta ljubljanske SDS. Njeno časopisje pa misli, da bo na SDS ta greh manj očiten, če bo pridno lagalo in obre-kovalo druge s predbacivanjem iste napake. Pa ne bo šlo in najmanj se bo to posrečilo napram SLS. Kar brez ovinkov zopet trdimo, da je od konca do kraja zlagano, da bi SLS napram radikalom snedla dano besedo. Naši zastopniki so res z raznimi politiki različnih strank imeli več razgovorov. Mi smo vselej jasno in določno opredelili svoje stališče in odkrito pokazali svoje namere zlasti glede postavljanja kandidatov. S postavitvijo kandidatur ni SLS nikomur hotela zadati brce, ravnala je tako, kot njen ustroj in organizacija zahteva, pri tem pa povdarila in pokazala popolno lojalnost napram strankam in strujam, ki hočejo z SLS vzajemno sodelovati. Poštenost je pač tudi lastnost, ki jo ima SLS, SDS pa se tudi v tem bistveno loči od nje. Frčanje. SDS je še vselej, kadar je dobila oblast v roke, dokazala, da cinično, brez ozira na osebne razmere in strokovne sposobnosti, odžaga vse uradništvo, ki je količkaj sumljivo, da ne bi zlepa izvajalo strankarskih zahtev tajništva SDS. Ob vsakem vstopu SDS v vlado so uradniki in drugi uslužbenci brez usmiljenja frčali na cesto. Zato se ne čudimo, da »Jutru« vedno in vedno sili pod pero »frčanje«. Kakar pa »Jutro« tudi s >frčanjem« laže, ga pa moramo zavrniti. Laž je »Jutrova« včerajšnja trditev, da so Pucljevi ekonomi frčali kakor majski hrošči, res je, da so ti ekonomi ostali na svojih mestih, čeprav so skoro vsi agilni agitatorji za g. Puclja. Res je dalje, da so oblastni poslanci SLS stavili celo interpelacije, v katerih so zahtevali utrditev stališča okrajnih ekonomov, razširjenje njihovega delokroga in nove finančne vire za uspešno delovanje teh uradnikov. Tako izgleda to klerikalno »frčanje«. Laž je dalje, da je SLS' prijela dr. Lončarja za vrat in ga treščila na cesto. To bi prav gotovo storila SDS. SLS pa je dr. Lončarja postavila tja, kamor je sam želeL Ravno ta dva primera, ki ju je načelo »Jutro«, najlepše kažeta, kako SLS pojmuje svoje naloge kot zastopnica vsega naroda, kot konstruktivna stranka in stranka, ki hoče red, mir in stalnost v državni upravi. Ravno ta dva slučaja najlepše kažeta, kako puhel je očitek: Mi in mi sami« na naslov SLS. Ta očitek je in ostane tudi sam na sebi laž, pa čeprav ga sedaj v zvesti vzajemnosti ponavljata »Jutro« in »Narodni Dnevnik«. Učitelj! naj zopet kulu-karijo za žerjavovce. Učiteljski stan, ki je bil deležen najhujših preganjanj mogotcev SDS na Bleiweisovi cesti in v prosvetnem ministrstvu, se je zadnje leto naveličal jerobstva te stranke. Sedaj pri volitvah čuti SDS, da ji bo manjkalo učiteljev, ki bi kot agitatorji kulukarili za stranko gospoda Žerjava. To je najgloblji vzrok, da je »Jutro« začelo napadati UJU radi tega, ker se noče zopet vpreči v agitacijski voz SDS. Ker »Jutro« ve, da pri liberalnem učiteljstvu še največ doseže, če udriha po bivših Slomškarjih, je udarilo na to struno. Člani bivše Slomškove zveze, ki so vstopili v UJU pošteno, ko se je deklariralo za strogo stanovsko organizacijo, po jutrovski pameti nimajo pravice biti enakovredni člani svoje stanovske organizacije. — »Jutro« se zgraža nad tem, da imajo krščanski učitelji še vedno svoje glasilo, v katerem obravnavajo pedagoška vprašanja. Vprašamo: Ali članstvo pri UJU komu zabranjuje biti Orel ali Sokol, naročati knjige Mohorjeve ali Vodnikove družbe, delati v prosvetnih, dobro-delndih in športnih organizacijah, vseh barv in branž? Ali si vi enakopravnost predstavljate tako, da bi Slomškarji morali imeti zaprta usta? Ali je kaka sramota za UJU, če zboruje danes v Sokolskem domu, jutri pa bi v katem Orlovskem ali katoliškem prosvetnem domu? Ali ne čutite, kako reakcionarno zaostali ste, če svojim tovarišem, ki izpolnjujejo vse članske in stanovske dolžnosti, odrekate najprimitivnejše pravice, ki so v pravilih odločene za vse člane stanu? Kaj imajo stanovska vprašanja opraviti s klerikalizmom in liberalizmom? »Jutro« v svoji omejenosti misli, da bo s tako prismojenimi napadi na klerikalce in na Slomškarje užgalo kako učitelje, da bodo začeli agitirati za jutrovske Skrinjice. Pa s tako neumnim pisanjem sploh ne more nobenega učitelja več preslepiti. Ugled učiteljskega stanu je z depolitizacijo UJU tako zelo narastel, da ga »Jutro« ne bo moglo več izpodkopati. Konec politične karijere dr. Vel. Jankoviča. Belgrad, 7. julija. (Izv.) Današnja »Politika« prinaša izjavo neimenovanega člana vlade o znani izjavi dr. V. Jankoviča. Minister je dejal: Dr. Jankovič je bil poslanec 20 let, in na vseh volitvah je imel od vlade moralno in materijalno podporo. Sedaj je prvič moral na volitve brez enega in drugega. To je bil razlog, zakaj so ga zapustili njegovi prijatelji. Dr. Jankoviču ni preostajalo nič drugega, kakor da se sam umakne, ker bi mu ne bilo nič koristilo, če bi se bil odločil za volitve tro-šiti svoj denar. Na drugi strani pa je dr. V. Jankovič po včerajšnji seji glavnega odbora radikalne stranke dal sledečo izjavo: Ker se glavni odbor še ni definitivno opredelil v današnjem položaju, sem se odločil, da se ne morem več udeleževati sej glavnega odbora, dokler ss ta definitivno ne odloči, ter ostajam pri tem, kar sem rekel v svoji včerajšnji izjavi. Ta izjava se smatra za popolno odpoved političnemu življenju. Zdi se, da bodo temu sklepu dr. Jankoviča sledili še oni njegovih najožjih tovarišev. Proti Radiču. Zagrebški listi pišejo, da so vse zagrebške gospodarske organizacije sklenile, da bodo vložile tožbo proti Štefanu Radiču, ker jim je škodoval z žavljivkami in klevetami, zlasti, ker jih je imenoval »hajduška banda«. Vsaka organizacija bo zase vložila tožbo, tako, da bo g. Radič imel presneto veliko opraviti, da se bo otepei vseh teh tožiteljev. Sklep je vzbudil v Zagrebu veliko pozornost. Živahna volsvna agitacija HPS. g Zagreb, 7. julija. (Izv.) HPS je razvila v severni in južni Dalmacjii zelo živahno agi- tacijo. Za prihodnje dni je sklicala sestanke in sicer 11. t. m. v Biogradu, na katerem se bo izvolil okrajni kandidat, 14 t. m. v Sinju, 12. t. m. pa v Dubrovniku. Radič za Be!grad in Srbijo. Dne 6. julija je po seji svoje stranke Radič sprejel časnikarje ter jim javil imena s v o-j i h kandidatov. Med njimi beremo, da bo Radič kandidiral v Mariboru, da bo njegov okrajni kandidat Prepeluh, v Ljubljani pa bo njegov nosilec. Pucelj. Nato je, kakor poroča belgrajska »Politika«, Radič dejal: »Ni opravičena bojazen Srbov, da bo HSS, ker ima za sedaj sedež v Zagrebu, vse osredotočila na Hrvatskem in da bo degradirala in zapostavila Srbijo. Ne! Srbija bo še nadalje ostala cent rum! Ne samo Srbija, ampak tudi Belgrad bo še nadalje ostal cen-trum ... »Dom« (Radičevo glasilo) bo v kratkem začel izhajati v cirilici.« — Tako ima stranka gospoda Prepeluha in Puclja sedaj dva_centra: Zagreb in Belgrad. — Slovenstvo gospoda Prepeluha pa je odplavalo po Savi na jug. Radičev kandidat Basariček. Med Radičevimi kandidati se bere ime dr. Gjura Basaričeka, ki kandidira kot okrajni kandidat na Radičevi listi v Subotici ter kot nosilec v Somboru. Kakor znano je moral moral dr. Basariček odstopiti na Radičevo zahtevo, ker je v svojem zadnjem govoru v skupščini v razpravi o obtožbi Bože Maksimo-viča istega hvalil mesto ga napadal. Tedaj se je mnogo govorilo, da je Basaričok Maksimo-viča hvalil na Radičevo pobudo. Ker pa je stvar v Radičevski javnosti vzbudila ogorčenje, je Basariček moral odstopiti. Odstopil pa je, ker ga je Radič zagotovil, da ga bo zopet kandidiral. In sedaj je res kandidat. — Vrgel pa je Radič dosedanjega poslanca Rudeta Ba-činiča. Dovo Piamenac -- kandidat. Znani Jovo Piamenac, bivši črnogorski minister, ki sedaj živi v Belgradu, je poslal predsedniku vlade g. V. Vukičeviču prošnjo, naj mu vlada dovoli svobodno potovanje v Črno goro ter mu zagarantira bivanj© med Črnogorci radi kandidature. G. Vukičevič je bil zelo začuden nad to prošnjo ter je Pla-mencu odgovoril, da more zavarovati potovanje in garantirati življenje samo vladarju, drugače pa nikomur, niti samemu sebi ne. Pravijo, da bo Piamenac vseeno knndidiral od daleč, da pa v Črno goro ne pojde, ker ni varno. — Tudi značilnost svoje vrste. Izjava min. dr. Sumenkoviča. Belgrajska »Politika« prinaša iz Skopija izjavo ministra dr. Šumenkoviča o govoricah, ki so krožile te dni z ozirom na pi-smo, ki ga je baje minister dr. Šumenkovič pisal proti Davidoviču in Pečiču. Dr. Šumenkovič pravi: »Ta vest izhaja iz onega banalnega vira: »rekla sem, povedala sem«. Časnikarji so po svoji dolžnosti to seveda morali beležiti. Jaz pa se držim načela, da se s takimi rečmi ne pečam. Če je treba demantirati, demantujem. Ravno tako so vesti o mojem pismu popolnoma izmišljene in tendencijoz.no lansirane.« GeneraS Milosavljeviž kandidira v Bitolju. Dne 6. t. m. je bil na okrožni konferenci vladnih radikalov general Milosavljevič, železniški minister, proglašen za nosilca radikalne liste. Na nji sta bila navzoča poslanca Trbič in Altiparmarkovič, ki sta oba bila Jo-vanovičeva pristaša in člana njegovega kluba. Ženski problemi v katoliški luči. Te dni ziboruje v nemškem industrijskem središču Essenu o. Ruhri 10. kongres katoliške nemške ženske zveze. Na kongresu se obravnava veleaktualen predmet: Ženski poklici in žensko zvanje. Do dna je segla stvari takoj prva govornica, znamenita katoliška ideologinja in pisateljica Helena W e b e r. Kot izhodišče svojim izvajanjem je vzela moderno notranjo fcriao dela: Človek pri delu ni več ustvarjalec, marveč samo še fizična energija, kolesce stroja, stvar. Zato delo ne zadovoljuje več človekove notranjosti; mnogo močd ostaja mrtev kapital. Ob takih razmerah je težko govoriti o poklicu. Delo postane človeku tudi notranji poklic šele tedaj, ako ga smatra kot božjo službo, kot službo večnemu. V tem razvoju se je v 19. stoletju nenadoma znašla tudi žena. Vstop žene v pridobitno življenje je največja evolucija, ki jo je kdaj videl svet. Iztrgal je ženo domu, tudi njenemu duševnemu domu. V nekem zmislu je tudi gospodinjstvo in kmetsko delo pridobitni poklic; toda središče teh žena je vendarle družina. V svojih otrocih služijo bodočim rodovom, vse njihovo prizadevanje ima. svoj vir » materinstvu. Pravi problem se začenja šele pri ženskem pridobitnem delu v ožjem zmislu. Ženske same so doslej o tem še malo povedale. Ženska duša se da težko doumeti* ker jje globoka in nedeljena ter zori v življenju j samem. Poročena ali neporočena — žena je mati v zmislu, ki se ne da natančneje opredeliti. V telesnem materinstvu najde najnarav-nejšo izpolnitev svojega bistva. Duhovno materinstvo najde tam, kjer daje poklic polno vsebino njenemu življenju. To je vsikdar trudapoln cilj, Id ga marsikatera doseže šele ob večeru svojega življenja. Popolno žrtvovanje delu, ustvarjanju kulture z možem, to je duhovno materinstvo. Toda kaj je s stotlsoči žena, ki so zaposlene v mehaničnih poklicih ? Proletarska pesem o nesmiselnem, razkrajajočem delu ni ndč proti nemi pesmi žene o nezmiselnem mehaničnem delu. Naša materinska naloga v svetu je, da gospodarske sile osvobodimo materijalizma. Naša naloga je metafizične narave, je preosnova življenja mehaničnega dela. Domove moramo ustanoviti za ženske, ki nimajo lastnega doma, potegniti moramo ženske iz dela, ki jih uničuje, in jim pomagati, da uravnajo svoje življenje po delu. Tajnica Zveze, Antonija H o p m a n n, je podala pregled o današnjem položaju ženskega poklicnega dela. Na podlagi statističnih podatkov je ugotovila, da je bistven znak neprestano močno naraščanje ženskega poklicnega dela; po vojni je naraslo število žensk v pridobitnem delu za 34.8 odstotkov, med temi poročenih G odstotkov. Zaradi gospodarske krize je narasla brezposelnost tudi mod ženstvom. Na znotraj je treba rešiti v glavnem sledeča vprašanja: Izbira poklica in posredovanje dela, delovni čas, vpliv po- klicnega dela, plača, ravnanje od strani predpostavljenih, možnost napredovanja v službi. 0 gospodinjskem poklicu kot prvem in najvažnejšem ženskem poklicu je govorila ga. Ris t. Ta poklic se popolnoma krije z ženskim zvanjem. V njem se udejstvuje neizrekljivo veliko osebnega, podzavestnega, netehtljivega, neprecenljivega, iz ljubezni do družine izvirajočega, kar mu daje njegovo pravo vrednost za srečo družine. Če za kateri poklic ne zadostuje samo izobrazba, ne splošna ne strokovna, marveč treba zanj duhovnih elementov — vere in srčne dobrote, je to gospodinjski poklic. Vendar zahteva čas tudi strokovne izpopolnitve. Mnogo žensk pride do lastnega gospodinjstva preko pridobitnega poklica. Vzgoja in izobrazba za pridobitni poklic ne krepita ravno v ženi lastnosti, ki so na korist gospodinjskemu poklicu, kljub temu pomenjata za ženo obogatitev. — Problem dvojnega poklica ostane slej ko prej nerešen. Dvema poklicema v polni meri zadostiti ni mogoče. Ker pa soci-jalne razmere ogromnemu številu žensk pridobitni poklic enostavno vsiljujejo, jo treba tembolj skrbeti, da se pri vzgoji ne zanemari gospodinjski poklic. Poleg gospodinjske izobrazbe v šoli naj se uvede gospodinjsko leto. 0 kmetski gospodinji je govorila dr. Elizabeta K r a m e T. Poklic kmetske gospodinje je mnogo obsežnejši nego mestne gospodinje. Njene naloge kot pro-ducentinje so izredno velike in važne, njena strokovna izobrazba tem nujnejša. Potrebne so nadaljevalne šole tako na deželi za fante kakor za dekleta. Pri vsem tem je pa tudi za kmetsko gospodinjo največja naloga njena neposredna služba družini, tradiciji, stanovski kulturi. Za vse to je treba zopet trdnega temelja v veri. Najnotrajnejšo stran ženskega poklicnega življenja je obdelala ga. Solmann-Gaben pod naslovom: Poklic in obilnost življenja. Obilnost življenja je nezmanjšana sposobnost občutja, moč za razdajanje, raz-panje. Pri ženi je pojm obilnosti življenja v nekakem odnosu do ljubezni. V normalnem življenju mislimo predvsem na ljubezen v zakonu. Nadomestila za to ljubezen žena ne najde v poklicu kar tako. Ravno odkar je postal pridobitni poklic za ženo pravilo, kličejo mnoge žene zopet po obilnosti življenja v ljubezni do moža. Dejansko vsebuje ljubezen med možem in ženo najvišje osrečevalne možnosti, toda najvišje ta ljubezen ni. Svetniki so našli obilnost življenja v Bogu, V Bogu naj se tudi ženska ljubezen razširi v žrtev celemu svetu. S komurkoli prihajamo v stik, naj nam bo brat in sestra. Kakor je duhovnik brat vseh, tako naj se čuti žena v poklicu kakor sestra vseh in iz tega črpa bogastvo življenja. Naj bo ženska poročena ali samska, vedno ostane neka zadnja praznota, ki jo more izpolniti samo Bog. Samo Bog daje polnost in v njej svobodo, ki nas osvobodi vso | odvisnosti od poklica in od vse zunanje usode. Dnevne novice SCmf se @oKaradjordju<. Včeraj je s parnikom »Karadjodje« dospel na Sušak starešina poljskega sokolstva in predsednik vseslovanske sokolske zveze grof Za. m o j s k i, ki so mu priredili slovesen sprejem. Grofu Zamojskemu je bilo na parniku ukradenih dragocenosti v vrednosti 300.000 Din in večja vsota v gotovini. Ob prihodu je sušaška policija parobrod blokirala in so preiskali vse potnike, vendar tatu niso našli. Pač pa so kasneje na obali v prahu našli del ukradenih dragocenosti. Preiskava se nadaljuje. k Vsem trgovcem in trgovskim nastav« ljencem v ljubljanski oblasti. Vse stanovske organizacije imajo že svojo »Samopomoč«, ki izplačujejo v slučaju smrti ostalim izdatne podpore, le trgovski stan je brez te koristne institucije. Na iniciativo ljubljanskega Gre-mija trgovcev se je ustanovilo sedaj trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«, ki bo pričelo svoje delovanje takoj, ko se zglasi zadostno število članov. Čim več članov se bo priglasilo, tem izdatnejše bodo podpore. Opozarjamo na to prepotrebno društvo zlasti trgovske uslužbence. Prijave sc sprejemajo do 30. t. m. pri Gremiju trgovcev v Ljubljani in pri vseh ostalih gremijih ljubljanske oblasti. Vse potrebne informacije daje Gremij trgovcev v Ljubljani, kjer se dobe tudi potrebne tisko-. vine. k Zvezni dan katoliške mladine v Avstriji. V dneh od 9. do 15. avgusta priredi državna zveza katoliške nemške mladine Avstrije (obsega samo moško katoliško mladino) velik zvezni dan v svrho. proslave svoje ustanovitve. Zveza, ki je šela ob razpadu monarhije v ceelm njenem obsegu 25.000 članov, obsega danes v Nemški Avstriji sami 45.000 študentov v skoraj 1000 odsekih, ki pripadajo tej vseskozi živahno delujoči organizaciji. Najvažnejši možje političnega in kulturnega življenja v Avstriji so v mladosti bili v organizacijah, ki pripadajo tej zvezi. Zveza izdaja tri časopise z veliko naklado. Zborovanje, nad katerim so prevzeli častno pokroviteljstvo avstrijski škofje, bo poteklo izredno svečano. Ves teden se bodo vršila voditeljska posvetovanja, prirejen bo pozdravni večer, bakljada, v nedeljo slavnostni sprevod in po-svečenje zastave osrednje organizacije, kakor tudi društvena vožnja v Wachau. Vsa vpu;a,š#-nja je nasloviti na Bundessekretariat der ka-tholischen deutschen Jugend Ostcrrejchsi Wien I., Grashofgasse 3. k Letalskega mitinga druga plat. Tozadevno smo na našo notico pod gornjim naslovom v 145. številki našega lista od 2. julija t. 1, dobili sledeči popravek: Ni res, da je na letalce napravilo zelo slab vtis, da je v ponedeljek Aero-klub popolnoma pozabil na podčastnike, ki so na letališču bili »rez preskrbe za želodec, res pa jc, da je Aero-klub poslal na letališče podčastnikom in moštvu iz hotela »Slon« izdatne porcije kosila, sestoje-čega iz dunajskih zrezkov in kruha, m to v toliki meri, da so oboje letalci vzeli s seboj še na avijone, ko so odleteli v Novi Sad in Zagreb. — Za Aero-klub: ing. MačkovSek, predsednik; dr. Stane Rape, tajnik. k Za Jugoslovansko matico. Tvrdka Fr. Kovač v Ljubljani, Turjaški trg 1, prodaja čaj in dišave v korist Jugoslovanske matice in je na odstotkih za prvo polletje izročila Jugoslovanski matici 690.50 Din. Tvrdko priporočamo vsem trgovcem in odjcmalcem, ker ima tudi prvovrstno blago. k Gasilski kongres bo 16 in 17. jul. 1927 v Ljubljani, Mestni dom. Dovoljena je polovična železniška vožnja za vse vlake, razen S. O. E. v dneh od 15. do 19. julija 1927 proti društveni izkaznici, potrjeni na kongresu m železniški karti z mokrim žigom odhodne postaje. k Osrednji urad za posredovanje dela privatnim nameščencem, Zagreb, Gajeva ul. 32, ima zabeleženo večje število nezaposlenih. Službe iščejo: inženerji, tehniki strojne, elektrotehnične in stavbene stroke, zemlje-merci, ekonomi, kemiki, rudarji, strokovnjaki za izdelovanje nogavic in trikotaže, uradniki lesne stroke, samostojni knjigovodje in dopisniki, pisarniško pomožno osebje, blagajničar-ka in kontoristinja, tTgovski pomočniki raznih strok itd. Iz tega vzroka prosi gg. delodajalce, kakor tudi vsa industrijska podjetja, katera bi eventuelno potrebovala take moči, da se obrnejo nanj. Istočasno opozarjamo, da deluje urad v smislu § 106. zakona o zaščiti delavcev od 28. februarja 1922 ter da opravlja svoje posle posredovanja dela vscin privatnim uradnikom in nameščencem brezplačno. KUŠAKOVIČA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe k Prijava tožilcev alkoholnih pijač na drobno In debelo. Prijave radi nove odmere točilne takse po tarifni postavki 62 taksnega zakona za triletje 1928—1930 (čl. 18, točka 6 točarinskega pravilnika v »Uradnem listu« štev. 269/83 z dne 3. sept. 1925 jc opraviti v območju okrajnega ravnateljstva v Ljubljani v ORLOVSKI STADION V LJUBLJANI imm m ? .viSSSffiterii«:,: ^m f* i t Src tfca $! j ra II. lotcriio \ homt /aratfbž orioisHeao stadiona v Ljtttoijans, dovoljeno * odlokom oiinlstislvu *n pol|ed«l»tsio & dn« 22. marci 192?. it 11.68S/1 r ■ • .j : ■ Žrebanje se bo vrSilo n« -Narodni prazuik dne t. dcce^tbra 1927 p» t;P 2 , s i » 3 i : SV. _ ' ■ > ■ rr v vv. i..'. £ h pijii i? lili* m m i * . ■,: r.v Akcijski odbor ajradbo Otlorsked« stadion« v Ljuhflsnlt Odbornik: PrtdftrfrtAt Odbornik: C«,na 58 Din ^z _ Cena 10 »fn • - / ..... ' H b ra Glavno zborovanje UJU v Kranju. času od 1. do 20. septembra 1927 pri pristojnem oddelku finančne kontrole. •k Napetost, bolečine v črevih, bodljaji, tesnoba v prsih, utripanje srca se odstranijo z naravno »Franz - Josef« - grenčico in se zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniške izjave zaznamujejo vprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josef«- vodo pri ljudeh, ki veliko sede. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špeczrijskih trgovinah. Ekspozitura »SLOVENČEVE« uprave na ljubi], velesejmu posluje vsak dan dopoldne in popoldne in sprejema naročila na oglase ier naročnino za lisia »Slovenec« in »Domoljub« nove v Hrenovi ulici dva dostojno oblečena moška, ki sta govorila v hrvaščini. Ker gospodinje ni bilo doma, ju je sprejel dijak Fr. Kolman, katerega sta vprašala, ali ne oddaja gospodinja stanovanja. Dijak jima je pokazal prazno sobo, ki jo gospodinja oddaja. Moža sta si sobo oghdala, medtem pa je prišla gospodinja, ki je enemu od obeh ponovno pokazala sobo, drugi pa je ostal v kuhinji. Prvi možakar se je pogodil z gospodinjo za sobo, drugi pa je v tem stikal po kuhinji. Možakarja sta nato dejala, da $obo najameta in sta gospodinji še izročila zavoj manj vrednega perila. Po njenem odhodu je gospodinja opazila, da ji je s kredence izginilo 480 Din gotovine. Možakarja sta skušala na enak način izvršiti še druge tatvine. Pred sumljivima moškima naj bo občinstvo previdno. © Dr. Drccelj strah SDS. Čudovit strah Ima SDS pred oblastnim odbornikom in odličnim našim voditeljem dr. Antonom Brecljem. Kadarkoli se v glavah SDS dviga pošast klerikalnega zmaja, se vedno pojavi v »Jutrovih« in »Narodovih« predalih tudi ime dr. Breclja kot tistega orjaka, ki po poteptal ljubljansko gospodo in jo stlačil menda pod asfalt Miklošičeve ceste, tako da ni več upanja, da bi še kdaj gledala svetle žarnice, ki jih je magistrat tako lepo razprostrl od Marijinega trga do kolodvora. Včeraj je zopr.t esdeesarsko kompa-nijo prijela groza pred dr. Brecljem. Mi nismo imeli še možnosti, da bi si dr. Breclja v najnovejši vlogi ogledali, upamo pa, da bo svojo nalogo temeljito izvršil. O Predavanje o razstavi grškega in rimskega kiparstva priredi Narodna galerija v nedeljo, dne 10. t. m., ob 11. uri dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Predava g. profesor Anton S o v r e. Kdor se želi natančneje poučiti o življenju in umetnosti antičnih narodov, naj ne zamudi tega strokovnega predavanja. O Zvečer je prost vstop na velesejem. Vstop na vinski cddelek velesejma je prost že od 8 zvečer naprej in ne šele po 11, kot jo bilo prvotno javljeno. O Mestno kopališče v Prečni oziroma v Kolodvorski ulici. Ljubljanska mestna občina vzdržuje v Prečni ulici eno kopališče, ki pač v nobenem oziru ne odgovarja higijeničnim predpisom, še manjc pa modernim kopališčem. O rentabilnosti pa ni .sploh nobenega govora. Ljubljana bi to kopališče, posebno vako kot je danes popolnoma lahko pogrešala ih Ur' m bilo pač nobene pritožbe, ako bi sc opustilo in cela stavba predelala v stanovanjsko hišo. Iz radovednosti sem obiskal to kopališče enkrat, pa ga ne bom nikdar več. Pač pa prosim g. vladnega komisarja, gerentski sosvet in posebno mestnega fizika, da si to kopališče pri priliki ogledajo in prepričan sem, da bodo to »kopališče« takoj zaprli. O Vino iz lastnih goric v Steklenicah prodaja A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta štev. 21. O Avtomobilska nezgoda. Na ljubljanski Grad kaj radi poizkušajo avtomobilisti svoje vozove in čudno, da na strmini proti Dolenjski cesti, po takozvani Kolovozni poti, ni več nesreč. Pred dnevi jc tudi drvel neki avtomobil z Grada in v sredini klanca mu je odpovedala zavora. Previdnost šoferjeva je rešila njega in vse tri osebe, ki so sedele v avtomobilu. Zavozil je namreč avto v gozd in se tako izognil smrtni nesreči, Avtomobil so potem z največjim trudom spravili v mesto. O Samoumor Ljubljančana v Brežicah. Včeraj dopoldne je izvršil pri Brežicah v Savi samoumor 55 letni uslužbenec Strojnih tovarn in livarn Jernej Zargi, stanujoč na Poljanski cesti 15 v Ljubljani. Kaj je gnalo Zargija v smrt iii povsem znano, skoro gotovo pa beda in užaloščenje. Ker je bil zadnji čas težko bolan, je dobival od bolniške blagajne malenkostno podporo, cd Strojnih livarn in tovarn pa le neznaten znesek. Ker se je določeni rok bližal h koncu, bi mu bolniška blagajna kmalu ustavila podporo. V smrt so ga gnale končno tudi . raz- mere, ker se je čutil zelo csamljenega. Dan pred obupnim dejanjem je bil pri svojem sinu, kateremu je rekel, da gre v Zagreb k svojbn hčeram. Misel na samoumor mu ie padla najbrže po poti v glavo. Njegovo truplo so že našli. © Razne tatvine. Čevljarski pomočnik Alojzij N. je zašel v slabo družbo, kjer se je seznanil z neko zloglasno žsnščino. Ko je ta izginila iz njegove družbe, jc opazil, da je z njo izginila tudi njegova listnica, v kateri je bilo približno 1200 Din gotovine. Bo imel vsaj za v bodoče dober nauk. — Neki zidar je po veselem krokanju zaspal v travi za Bežigradom. Ko sc je prebudil, jc opazil, da mu manjka listnica z 70 Din gotovine. — Na orlovskem stadionu je bilo pokradenega več raznega orodja v vrednosti 100 Din. — Ivani Pctričcvi, kapslnikovi ženi, stanujoči v 5tu-dentovski ulici, jc neznana ženska ukradla 1000 Din vredno, popolnoma novo svileno obleko. © Spretno izvedena tatvina. V sredo približno četrt na osem zvečer sta se zglasila na stanovaniu dijaške gospodinje Franje Lapaj- □ »Klerikalni dofravdanti« — to je iznašlo »Jutro«, ker se je zgodilo, da je neki obč. uslužbenec defravdiral 7.000 Din. Ako hočejo demokrati, da objavimo vse, kar vemo, reeimo tudi z obč;ne iz prejšnjih časov, smo radevolje pripravljeni. Za danes pa pozivamo, da -Jutro« objavi one, ki so tako plodonosno delovali pri »Slavenski banki«, da smo Slovenci izgubili nad 50 milijonov dinarjev vlog, saj so »Jutru« te stvari znane! Vi, ki šarite vedno s črnogorskimi princi, povejte nam nekaj o »princih Slavenske banke !< □ Koncert v magdalenskem parku. V nedeljo 10. julija priredi Olepševalno društvo za magdalensko predmestje od pol 11 do poleno ure v Magdalenskem parku koncert. Sodeluje Glasbeno društvo Drava. Po koncertu ob 15. uri velika ljudska veselica v vojašnici Kralja Pelra (Kadetnica). □ Socijalistična smola. Protestni shod je bil, kjer je socijalistična deputacija poročala vsemogeče, posebej še to, da nič ni dosegla. Zdaj pa je bil poslanec Ž e b o t v Belgradu in je dosegel, da se bodo vse krivice, ki so se železničarjem zgodile predvsem po »zaslugi« onih demokratov, ki danes imajo kuratelo nad sociialisti. Zdaj ne vedo socijalisti, kaj naj še storijo! Še en shod naj napravijo in »Slovenca« zopet preberejo železničarjem, da bodo o resnici obveščeni. To pot so pa socijalisti imeli čudovito smolo! □ Nevarno ebcšnnio na avtomobile. Otroška razvada obešanja na avtomobile je bila v sredo vzrok težke nesreče v Tatten-tachovi ul'oi. 15 letni vajenec Petek se je obesil na Glav. trgu na tovorni avto. Pred vhodom v Taitenbachovo ulico se je z nego zapletel v verigo, padel vznak ter udaril z glavo z vso močjo ob tlak. Noga mu je ostala še v verigi, tako da ga je avto vlekel še kakih 30 m daleč. Da niso nesrečo opazili pasanti ter opazili šoferja, da je avto ustavil, bi bilo prišlo do usedne nesreče. Petek je dobil zelo težke poškodbe na glavi, V bedeče pa bo imel pred avtomobili gotovo večji rešpekt. □ Razpis. Mestna občina mariborska raz-I p'suje na podlagi sklepa mestnega občinske- ga sveta mariborskega z dne 23. junija 1927 oddajo zemeljskih in betonskih del za izvrši-j tev cestnega kanala v Vrbanovi, Koroščevj in ' sosednjih ulicah. Pravikio kolekovane, zapečatene in na ovitku z >Ponudba za izvršitev : cestnega kanala v Vrbanovi, Koroščevi in sosednjih ulicah« označene ponudbe je vložiti do 12. ure dne 14. julija 1927 v vložišču mestnega magistrata. Takse in druge dajatve je vpoštevati pri enotnih cenah. Javna otvoritev ponudb ob navzočnosti ponudnikov, so vrši dne 14. julija 1027 ob 12. uri na mestnem magistratu. Za raapis potrebni načrti in spisi so proti povračilu dobavnih stroškov na razpolago pri mestnem gradbenem uradu od 9. julija 1927. Mestna občina si pridržuje pravico, oddali dela skupno ali posamezno in brez ozira na višino ponudenih cen. □ Policijske aretacije. V sredo so bili aretirani v Mariboru: Anton Lešnik, katerega zasleduje državno pravdništvo radi poneverbe, Stanko B. in Bogomir B., ki sta zasledovana radj tatvin. Vsi so bili oddani v zapore mariborskega sodišča. Docent IVAN MATK0 V MARIBORU — Slovenska ulica štev. 4 ne ordinira od 11. julija do 1. avgusta. •Celje ORLOVSKI 10. JULIJ V CELJU. -0" Prijateljem Orlovstva! Za veličastno prireditvijo orlovstva iz ljubljanske oblasti so zbere 10. julija orlovstvo iz mariborske oblasti in iz dveh okrajev ljubljanske oblasti,'ki nista sodelovala pr.i ljubljanski prireditvi, v prijavnem Celju. Orlovstvo v mariborski oblasti še nima za seboj one tradicije kot orlovstvo, ki se jo svobodno razvijalo v bivši Kranjski. Kljub temu ne /aostaja niti številčno niti po svoji marljivosti. Prepričani smo, da bo celjski nastop zapustil v slehernem udeležencu oni veličastni vtis, ki smo ga odnesli zadnjo nedeljo iz Ljubljane. Čete krepkih fantov in brhkih deklet, prihajajočih v ogromni večini iz kmetskih in delavskih hiš, bodo v nedeljo manifestirale v Celju za ideale orlovstva, ki je ideal krščanske mladinske vzgoje. Tej manifestaciji naj bi se v ohilnem številu pridružili vsi prijatelji orlovske mladine iz mariborsko oblasti. Kot Orle bo Celje tudi njih prijatelje sprejelo gostoljubno in prijazno. & Polovično vožnjo imajo vsi, ki se v nedeljo, 10. julija t. 1., udeleže orlovskega nastopa v Celju. Pazite na tozadevna navodila, ki smo jih že ponovno objavili. Jutranji vlaki v Celje in večerni iz Celja bodo znatno ojačeni. Bratom in sestram, ki se udeleže celjske prireditve! Slabo vreme ne sme nikogar ovirati, da bi ne prišel v Celje. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu in z neokrnjenim sporedom. Le popoldanska telovadba bi v slučaju močnega dežja odpadla in bi bila mesto nje telovadna akademija v Narodnem domu. — Za brate in sestre, ki dospejo v Celje že v soboto zvečer in ki so se prijavili za prenočišča, so prenočišča pripravljena. Na kolodvoru vas čakajo reditelji. — Po prihodu nedeljskih jutranjih vlakov naj se vsi bratje in sestre pndajo nemudoma na odrejena jim zbirališča, da so bo mogel sprevod razviti takoj, ko dospe zadnji jutranji vlak. Vso prtljago, zarito in z naslovom opremljeno, oddajte takoj na posebne vozove, ki bodo na zbirališčih pripravljeni. — V farni cerkvi se je držali natančno sledečega reda: Predsedstvo in zastave zavzamejo prostor tik pred prezbiteri-.TCm. Članstvo mariborsko ekspoziture zasede ladjo na evangeljski strani, članstvo celjske ekspoziture ladjo na listni strani, članice srednjo ladjo. Po končani službi božji zapuste Članice cerkev skozi glavna vrata in se urede pred cerkvijo, mariborska ekspozitura in celjska ekspozitura pa odhajate pri stranskih izhodih in se postavite v določene formacije ob straneh cerkve. Na ta način bo mogoče vzdržati oni red, ki je potreben, da se more takoj po službi božji razviti sprevod na telovadišče. — Po skušnji edidete h kosilu v za to določene gostilue. — Po popoldanskem telovadnem nastopu se more članstvo, ki no odide takoj s prvimi vlaki, še udeležiti vrtnega koncerta v hotelu »Evropa«. — Bog živi! * * ■ * & Smrtna nesreča. Alojz Binder, star 21 let in uslužben v tovarni Westen v Gaberju je padel tako nesrečno s kolesa, da je v bolnici v ponedeljek 4. t. m. podlegel zadoblje-nim poškodbam. Pokojni je bil čehoslovaški državljan. Ob zelo veliki udeležbi zlasti delavstva so Binderja pokopali v sredo. Naj počiva v miru! •0" Pevsko društvo »Oljka« v Celju vabi svoje prijatelje na pevski večer, ki ga priredi v soboto 9. julija t. 1. ob osmih zvečer v Gozdni restavraciji. Na sporedu je petjo narodnih in umetnih pesmi. Vstopnine ali kakih drugih prispevkov ni. Trbovlje Praznovanje pri rndniku. Danes v petek in jutri v soboto, seveda tudi v nedeljo, se pri rudniku praznuje. Praznovalo se bo tudi v četrtek, na dan birniovanja. Štirinajstdnevna plača rudarjem. Ako-ravno je bivši minister socialne politiko, g. dr. Gosar že v marcu vložil na ministrstvo za gozdove in rudnike interpelacijo, da se mora rudarjem izplačevati po zakonu določena štirinajstdnevna plača In da protest TPD na državni svet nima po nalogu rudarskega glavarstva in ministrstva odložilnega koraka, se do danes ta interpelacija še ni rešila. Shod g. dr. Gosar,ja. V nedeljo dne 10. julija so vrši ob 8 zjutraj v Društvenem domu shod, na katerega pride poročat g. dr. Gosar o delavskih in političnih razmerah. Vabimo kmete, kakor tudi delavstvo, da pride na shod in se poduči o raznih perečih zadevah, ki se ga tičejo. Hrastnik Nesreče. Torek je bil nesrečni dan za rudarje. Dopoldne okrog 9 je bil zadet pri streljanju (od premoga) rudar Zakošek iz Kovka. Eno nogo ima zlomljeno enkrat, drugo dvakrat. Oddan je v boi-nico. — Nekoliko pozneje je samec Franc Knez hotel na zasipnem kopu odpeli voziček. Voziček ga je pritisnil ob drugega ter mu zmečkal nogo. Oddan je v rudniško bolnico. To je že četrta nesreča v kratkem času na toni mestu. Tretji slučaj nesrečo je zadel delavca Ilochkrauta na soparaciji. Prišel je med dva vozička. Dobil je lahke poškodbe Vr&siika Rckrulovenjc je letos pri nas izpadlo takole: K naboru je došlo 127 niladeničev. Od teli je bilo potrjenih v I. razredu 31, od ostalih letnikov pa 23. fantje so došli po veliki večini trezni k naboru ter so tudi vpitje taubllh žc skoro popolnoma opustili. Vsled pomanjkanja kredita je hotela vojaška oblast ukiniti rekrutovanje na Vrhniki, radi česar bi morali naborniki, kakor tudi občinski odbor iti v Ljubljano. Radi prizadevanja župana g. dr. Marolta pa je vojaška oblast pristala na to, da se vrši rekrutovanje na Vrhniki pod pogojem, da plača občina stroške naborniške komisije v znesku 1200 Din, kar je ta tudi storila in tako omogočila nabor v domačem kraju, radi česar je bilo našim fantom prihranjenih mnogo stroškov in zamuda na Času. Slovenska krajfUma Huda suša. Suša postaja prehuda. Vode nilt v največjih jarkih ni najti. Koruza se suši, istotako krompir. Zemlja je popolnoma izsušena, tako da proso in ajda, ki jo sedaj sejejo sploh ne uajdo vlage. Paše ni in tudi na otavo ni upanja. Nov most. Na poli od Turniača proti Gomilici je postavilo turniška občina nov velik most. Most je žo dogotovljen, le cesto je še treba dvigniti. Prejšnji most je bil premajiieu in za odvajanje vodo ni zadostoval, tako da je voda v slučajih nekoliko večjega dežja stopala celo čez cesto. Orensovci. Preteklo nedeljo se je tukaj na vrtu g. narodnega poslanca Klekla vršila pro.dav.i majske deklaracij«, združena s proslavo sv. Cirila in Metoda. Zhranih je bilo okoli 200 ljudi, ki sn v dobrem razpoloženju sledili govornikom. Govoril je tudi narodni poslanec g. Klekl. ki je v svojem govoru pokazal pot, ki jo naj hodi prekmursko ljudstvo s svojimi organizacijami v bedoče. Sodelovala jo tudi orlovska lajdha iz Žižkov in pa pev- Trgovski posli povrročujejo mnogo skrbi ln mnogokrat me Je glova lako močno bolele, do sem mislil, rozpočila se bo. Soprogo pa ml Je nosvetovola zdravilo Aspirin- tablcte 'SojkV ln hvala njim, do so te mučne bolečine izginile. Pristnost teh tablet se. pozna po modro-belo-rudeči varstveni znamki. ^V/ ski zbor črensovskega prosvetnega društva, ki sta udeležence še dolgo po končanem zborovanju zadrževala na slavnostnem prostoru. — Enaka pro. slava se bo vršila dne 17. t. 111. na Srednji Bistrici. Kirar pri Ptuju. Dno 2. t. ni je umri po dolgotrajni mučni bolezni priljubljen mladenič Franc Horvat v 21 lelu svoje starosti Rana smrt mu je vzela žo pred 5 leti stariše ter ie ostal sani s tremi mlajšimi sestrami, katere ie moral sedaj tudi 011 zapustiti ter se preseliti v večnost. Da jo bil priljubljen, je pokazal obilnoštevilen pogreb, pri kalereni so se tudi tukajšiii fantje v polni meri odzvali svoji dolžnosti, za kar jim gre potrebna zahvala. Sorodnikom izrekamo sožalje, njemu pa naj bode zemliica lahka. KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ LJUBLJANE. Sezono je, mislim, letos zaključil vokalni koncert akademskega pevskega zbora iz Ljubljano v sredo, dno 6. t. m. v Filharmoniji. Zbor vežba menda komaj pol leta cand. tehn. France Marolt, znan po svoji pedagoško izvrstni »Pevski vadnici«, po svojih prireditvah narodnih pesmi. Vzgojil je že nekaj dobrih pevcev in bil vodja izvrstnega Slovenskega kvarteta, ki se je, žal razšel in dal dvoje svojih članov (Zupan, Ba-novec) operi, kjer se lepo uveljavljata. (Banovec je nedavno celo sodeloval pri iKolu na mednarodnem festivalu v Frankfurtu.) Program je štel moške zbore, deloma s solističnimi vložki: Foerster (V brezupnosti, Spak), Milk: Jutro; Adamič: Kregata se baba in devojka: Pavčič: Kmečka balada; R. Savin: Kosa; Ravnik Kam si šla, mladost in priredbe ljudskih pesmi: Voznica, Anzer, pobič mlad, Od mrtve deklice (Adamič), Ljubi konja jaše| Smrt na duri potrklja, Oj tam za goro (Marolt), ki so, v priredbi *e« oplemenitene, prav ugajale. Za zbor, l;i se vadi komaj pol leta in jc razen malega pevskega vložka na neki proslavi na univerzi pred par dnevi v Maribora in 6. v Ljubljani prvič nastopil, je bil tak program tehnično iu interpretacijski že precejšnja naloga. V zboru sem naštel 45 pevcev. Ima zelo globoke, zvoneče, intenacijski trdne in tehnično zelo izvežbane base, med katerimi sta dvo dobri solistični moči. Tenorji, ki so, žal, parkrat bili šibki za celoto, po glasovnem materialu, intonacijski trdnosti in morda tehniki za spoznanje zaostajajo za zelo močnimi in kompaktnimi basi,, vendar se zboru v celoti blagodejno pozna dobra porcija pevsko-tehnične kulture Maroltove šole (voknlizacija, ritmična preciznost, dinamski obtenki), po kateri mp-remo zbor že o prvem nastopu uvrstiti med našo najodličnejše moške zbore. Če bo šlo vse prav naprej, moremo upati že v prihodnjem letu, da nam postane akademski zbor najboljši moški zbor med Slovenci, kar bo zasluga pevovodje, ki mu želimo, da bi zaigral v našem zborskem življenju večje vloge. Na tej precej močni tehnični izvežbanosti zbora je Marolt gradil umeinostni značaj. Ne bi rad rekel preveč, toda vsaj kar jaz zadnjih deset let vem, ni izrazno in interpretacijski še noben pevo-vodja nekih skladb (V brezupnosti, Spak, Kregata se, Kmečka balada. Kosa, Kam si šla) tako izčrpal, kar se tiče umetnostnega izraza, kakor je lo storil Marolt s svojim zborom visokošolcev. Izrabil je ogromno skalo izraznih in barvnih sredstev, ki so bila najplemenitejšega vokalnega značaja, interpretiral z žgočim temperamentom, a nikoli pretiral ali bil nelogičen ali niuzikalno nesmiseln. Vsiljuje se mi nehote primera z beogr. akad. zborom pod Matačičem, ki smo ga čuli to sezono, ki ga pa naš zbor, kar se tiče ostre interpretativne karakteristike, mislim, še nadkriljuje. Dvomim, da jo Foersterjevi skladbi ali Adamičevo Kregata so itd. pri nas sploh že kdo s tolikim izrazom podal — lo jc bil cel Adamič, lo res Foerster, Čudo, in mi smo imeli zadnjega, slušavši neko izvedbo njegovih del za suhoparnega »teoretika«! — Čestitam zboru na pevovodji iu mu želim, da bi ostal in ponesel sloves našega petja v tujino, vsaj si misliti ne morem, da ta zbor že sedaj ne bi bil zrel, častno nas predstaviti na Poljskem, kakor se jo nekaj nameravalo! Med zborskimi točkami sta pela po tri samospeve s klavirjem (P. Štvic) šo Člana zbora J. Li-kovič in M. Rus. Drugi zlasti, ima zveneč glas, precejšnjo izvežbanost, močan glas. velik obseg (če se ne motim, kažo sicer odlične znake Betetto-vo šole) je bil deležen burnega aplavza za Pavči-čevega Dedka Samonogn, Skcrjančev počitek pod goro in Adamičevo Pesem nočnega čuvaja. Naši operi bi delal čast, če bi se lotil tega poklica. Prvi ima manj zveneč glas, pa je tudi s precejšnjim umevanjem podal po eno Lajovcevo, Gerbičevo in Ravnikovo pe?oni Koncert je bil gotovo eden najlepših med vokalnimi prireditvami te sezone, v nekih ozirih (izrazita vokalna karakteristika v interpretalivneni oziru) pa nemara na višku! Lo daljo in s programom čedalje višjel K. Kakor znano je Byrd v silni megli izgrešil cilj, blodil z aeroplanom več ur po zraku in Prihod Byrda v Paria. moral končno pristati na morju blizu Iranooske obale. ubljanski vzorčni velesejem. Sesti dan. Obisk velesejma je prav zadovoljiv. Tudi šesti dan je bilo izredno mnogo trgovskih interesentov. Obisk je bil približno enak onemu v sredo. Iz izkazov stanovanjskega urada posnemamo, da so prišli interesenti iz sledečih krajev: Zagreb, Belgrad, Broko, Vel. Kikinda, Niš, Prijedor, Banjaluka, Split, Šibenik Pan-čevo, Kragujevac, Prizren, Skoplje, Ohrid, Bitolj, D oboj, Podgorica, Vdnkovci, Bihač, Karlovec, Brod; iz inozemstva: Dunaj, Gradec, Miinchen in Aleksandria. Veliko jih je prišlo iz slovanskih ozemelj v Italiji. Seveda prihajajo iz vseh kotov iz krajev Slovenije interesenti. ki pa prenoče pri znancih ali pa se mude samo po dnevu v Ljubljani in seveda niso v izkazih tudi izkazani. Na sejem so prišli tudi trije generali iz Valjeva: div. gen. Belič, brig. gen. Mitič in Stankovič. Interes je splošen. Dobro delajo zlasti čevljarne ter pohištvo. Promet je v čevljih znatno večji kakor lani. Pa tudi cene čevljev in pohištvu so znatno nazadovale, kar poživlja trgovino. Dobro je poslovanje v sledečih panogah: papir, preproge, ogledala, pohištvo, gramofoni. pis. potrebščine, plombe, živilska industrija, tapetniški izdelki. Interes je zelo velik za zamaške, pletenine, stroje za obdelovanje lesa, jeklarske in žel. iidelke, zlasti pa za kose, konfekcijo, mat. kolesa, usnjeno blago, galanterijo, kovčke, radio, kožuhovino in ženske klobuke. Napravljenih je bilo dosti znatnih zaključkov. Veliko ljudi je v rasbavj kanarčkov, ki jo je priredilo Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk. Nežna1-0 vstopnina se pobira za to, da bo društvo moglo pozimi primerno poskrbeti za varstvo ptic. Več kanarčkov je tudi bilo predanih. Tudi v umetniški razstavi je bilo prodanih več umetnin in je pričakovati še znatnejšega interesa in večjih prodaj, ad velesejem. * * * Zvočer je prost vstop na velesejem. Na vinski oddelke velesejma je prost vstop že od 8. ur dalje in ne šele od 11 dalje, kot je bilo prvotno javljeno. * * a Policijsko ravnateljstvo opozarja stranke, naj za časa velesejma ne oddajo sob oziroma prenočišč nikomur, ki se ne more izkazati z nakaznico stanovanjskega odseka velesejma. V zadnjem času se je namreč dogodilo več slučajev, da so lahkoverne gospodinje nasedle lopovom, ki so pri ogledovanju sob izvršili tatvine. * * »v Ker je pričakovati v soboto popoldne in nedeljo velikega obiska na velesejmu, se bo vršil v soboto od 5. do 7. ure popoldne pro-menadni kcncert, ravnotako v nedeljo dopoldne od 11 do 12, popoldne pa od 5 do 6. Knfi&e is.2 revije Dr. Fr. Grivec: Ob 1100 letnici sv. Cirila. V taložbi Bogoslovne akademije v Ljubljani je izšla ravno na godovni dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda izpod peresa priznanega pospe-ševatelja češčenja sv. bratov g. dr. Fr. Grivca brošura >Ob 1100 letnici sv. Cirila«. ki pojasnjuje apostolsko pismo Pija XI. >Quod S. Cyrilum The-ssalonicensem« z dne 13. februarja 1927, katero je sv. Oče namenil vsem jugoslovanskim in češkoslovaškim škofom. Marsikomu se bo zdelo čudno, zakaj slavi sv. Cersev ravno rojstvo sv. Cirila in ne obletnico smrti ali kanonizačije, kakor je sicer v navadi. Na vse to najde v knjižica g. dr. Grivca temeljit odgovor. G. pisatelj je z njemu lastno^ natančnostjo in briljantnim slogom razložil paipeževo apostolsko pismo in navedel vzroke, ki so nagnili sv. Očeta, da je priporočil kristjanom češčenje sv. bratov. Zato priporočamo knjigo vsakemu, ki se za ta vprašanja zanima. Dobro bi pa bilo, če bi tudi drugi, zlasti priprosro ljudstvo kupilo knjižico, ser je pisana v zelo poljudnem tonu in lahko razumljiva. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni in slane samo 3 Din, kar pač lahko vsakdo zmore. Kožice sv. Frančiška. Poslovenil in uvod napisal Alojzij Res. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za ceno 54 Din, lepo vezana v platno 70 Din. Izšla je ta krasna knjiga, ki naj si jo vsakdo omisli, tudi moderni človek, in oni, ki nima opasanih ledij, pa bo našel svoj vzor v Asi-škem ubožcu. Saj kaže že zunanjost knjige, da nudi nekaj posebnega. Nekaj stavkov iz uvoda: Po prvih zablodah, po prvih omamah je Frančišek šel, odprl Pismo in bral: >Ako hočeš popoln biti, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!< Ni le bral besedi, ni se na njih le opajal: Duha Je umel, izvršil je vse, dobesedno, do zadnje črke. In je začel rasti v otroka božjega: vrgel je raz sebe vse, kar ga je težilo in mu oviralo pot. Vse, vse je razdal, da je dobil vse in šel je za Njim ... Asiški ubožec je tedaj prost vsega posvetnega, svoboden vseh vezi, ki nas priklepajo k tlom, da ne vidimo več Boga, zazrl vso svojo ničevost, ves svoj gnus. V zaničevanju samega sebe je zdrobil svoj lastni jaz, svojo lastno osebnost, ki ji ml malikujemo. Odtrgal se je od vsega... Gospod ga je poslal, kakor j&gnej med volkove. TuristiSca Pozor ljubitelji planin! V nedeljo dne 10. julija se vrši polaganje temeljnega kamna za novi planinski dom na Kofcah pod Košuto. Prosimo vse planince in športnike, da se tega slavija v obilnem številu udeleže posebno z ozirom na to, ker nudijo Kofce obiskovalcem krasen razgled na vse naše goienjske velikane, lepo floro in pa solidno postrežbo v koči g. Primožiča, kjer kraljuje majer France. Temeljni kamen se položi ob 10 z nagovorom in blagoslovljenjem. Popoldne se bo vršila mala zabava, pri kateri se bodo med drugimi kuhale tržiške bržole in pa pekel janjc na raznju. Še enkrat prosimo planinske kroge za mnogo-brojen obisk, g planinskim pozdravom in nasvi-denje. BOHINJSKO JEZERO! Bohinjsko jezero se razprostira ob južnem pobočji: Triglava med slikovitim gorovjem lu temnimi gzdnatimi griči. Jezero se odlikuje po moji temnozeleni barvi ie 4 in pol Imh dcJgo in 1 km široko. Kljub temu, d je kraj tako lep, ni s strani Ljubljančanov pravega obiska; vse sili samo na Bled, ki po lepoti gotovo zaostaja za Bohinjskim jezerom. Letošnjo sezijo je hotel sv. Janez k^kor tudi Zlatorog močno zaseden po Nemcih iz Nemčije, ki znajo očividno bolj ceniti to prirodno krasoto ko pa naši domačini. Nemci so tako navdušeni za Bohinjsko jezero, da delajo v Nemčiji veliko propagando in poseča Bohinj vedno več Nemcev. V nedeljo zvečer, dne 10. t. m., se bo vršila otvoritev sezije v hotelu sv. Janez ob Bohinjskem jezeru s koncertom. Otvoritev se bo zaključila z vožnjo in razsvetljavo po Bohinjskem jezeru; brez dvoma bo to eden prvih tako lepih večerov na Bohinjskem jezeru. Polovično vožnjo uživa vsak, ki se pelje v Bohinj z izletniškim vlakom v soboto ali pa nedeljo. Spori TARAHUMAR. Tako se imenuje indijansko pleme v Srednji Ameriki, ki ima po mnenju raziskovalca Zabela najboljše vztrajnostne dirkače sveta. Opravljajo na primer dvanajstdnevno pobožnost na čast bogovom (niso še kristjani) s tem, da prirejajo večdnevne teke. Neki Tarahumar je kot pošlni sel pretekel na ta način v petih dneh 960 kilometrov! Ženske tečejo 300 km, ne da bi jim to kaj škodovalo. Imajo tudi verske igre, pri katerih sujejo veliko žogo dneve in noči pred seboj. Vsak dan se kopljejo v pari in se dajo v kopeli drgniti in tepsti z Usti agrave. 0 čudovitih tekaških zmožnosih Indijancev je »Slovenec« že opetovano poročal. Sploh so kot športniki na najvišji stopnji. Omenimo le tekača Longboata in pa stokholmskega olimpionika Thor-peja, »atleta atletov«-. NAJSTAREJŠE MOTORNO KOLO. Motorna kolesa so se nekoliko prej razvila kot avtomobili. Najstarejše motorno kolo sta napravila leta 1894 na Nemškem Hildebrand in Wolf-miiller, torej pred 33 leti. Delala sta na njem vež let, v serijah. V konstrukcijskih načelih ima to kolo precej podobnosti z najmodernejšimi stroji. Težišče je prav globoko, prostor za bencin je v dvi-gajočem se okvirju, hladivec je zadaj— originalna ideja — in služI kot blatno krilo. Motor je imel 2.3 KS in so dosegli z njim 50 km na uro. Zamaš-njaka in verige ni bilo. Izumitelja sta dala vpisati kot varovalno znamko označko »motorno kolo« Ui so morale vse ivrdke, ki so v naslednjih 15 letih taka kolesa izdelovale imenovati ta kolesa »dvojno motorno kolo« (Motorzweirad). TENIS V PARIZU. Pariz kot mesto tenisa je zato na boljem, ker igrajo na Angleškem na ruši, ki je niso vajeni. Poleg tega je pa seveda prvi vzrok privlačnosti Pariza velika moč njegovih prvovrstnih igravcev (La-coste, Cochet. Borotra, Brugnon), pa tudi moč srednjega razreda. To zagotavlja Parizu za dolgo dobo prvo vlogo v teniiu. Osemdeset teniških klubov ima Pariz, trije imajo nad 10 igrišč; 12 igrišč je pokritih in jih bo prišlo še 5 zraven, s čitalnicami, bari in okrepčevalnicami. — Bar tam ni to koi pri nas, bar je nekakšna zajtrkovalnica ali delikatesna trgovina. Zvezni boji so zelo razviti, posebno 5© med šolami. Spoitiii ii.»li razpisujejo velika darila za odkritje in vzgojo uovih talentov, dnevu« časopisje pa tudi v Parizu za tenis nima poseb-»letca zanimanja. Vodstvo turniriev ie dobro, glavni Letalec Byrd, ki je lani kot prvi preletel severni tečaj in sedaj Atlantski ocean, narekuje popis svojega prekocceanskega poleta. sodniki tudi, drugi ne, občinstvo sodi zelo pravično in športno, samo proti Tildenu — in sploh proti Amerikancem — Francozi v svoji sodbi niso pravični. To tudi nič čudnega ni. Na samotni višini samevata Lacoste in Borotra, včasih prileze Cochet k njima; pripeti se tudi kaj nepričakovanega in nima na primer Borotra v Rimu sreče, a to vse ni nič. Pa pridejo ti Amerikanci, posebno Tilden, in se e'rznejo premagati Borotra in Cocheta in celo Lapos'ea! Kdo bi ne bil torej na Ameri-kance hud! I^precf so&išča Dragi jermeni. Kurjač Rudolf je bil zaradi tavine že osemkrat kaznovan, pa ga se ni izpame-tovalo. 25. maja je v tovarni Medič in Zanki v Medvodah ukradel tri gonilne jermene, vredne 313 Din. Moral je pred senat tukajšnjega deželnega sodišča in zadela ga je občutna kazen. S"oje dejanje bo moral obžalovati v tukajšnjih zaporih kar celo leto. Nesreča pri karamboln. Elektrotehnik Ivan se je peljal z motornim kolesom po Tržaški cesti in sicer po desni strani proti Blehveisovi cesti. Kakor je zpovedal sam, je vozil z zmerno brzino, istotako so 6e izjavile priče. Ni še dobro privozil do Blei-weisove ceste, se je pripeljal nasproti zidarski vajenec Alozij s precej d efektnim kolesom. Hotei je zaviti v Groharjevo ulico, pa se je že zaletel z motorjem. Sunek je bil tako močan, da sta odletela oba s koles, vendar se elektrotehnik nI ponesrečil, vajenec si je pa izbil 5 zob in dobil nekaj brazgotin po obrazu. Elektrotehnik mu je pomagal na noge, mu izmil rane, vsa zadeva je pa končno priromala pred sodišče. Po izpovedi obeh ln po izpovedi prič se je izkazalo, da v tem slučaju ni šlo za neprevidnost enega ali drugega, pač pa zgolj za nesrečo.Elektroieimik je bil zato oproščen, pač bo pa tekom enega meseca moral plačati vajencu za poškodovano kolo 500 Din. Nepošten pekovski pomčonik. Pekovski pomočnik Tone je bil dalj časa zaposlen pri pekovskem mojstru M. Domašal je 'udi v razne lokale preste in zemlje in navadno kar sproti kasiral. Z neko gospo je bil pa gospodar domenjen, da bo plačevala mesečno, za kar je moral vedeti tudi pomočnik. Na 3vojo roko, brez vednosti gospodarja je pa donašalec kar sproti kasiral, denar si pa pridržal. Ko bi bilo koncem meseca treba kasirati, je povedal gospodarju, da je že on kasiral in sicer sproti. Skupna svota je znašala 580 Din, ker je gospodar dober, pomočnika ni ovadil, paC pa s« domenil s pomočnikom, da mu bo odtegaval pr. tedenski plači in sicer po 25 Din. Toda ko j< minil teden, ni mogel od česa odtengiti, ker jf itak vsak dan izkazoval razne primanjkljaje. Sau je bil mnenja, vsaj pred sodnikom je tako izpo vedal, da se takšne manipulacije prištevajo mec posojila. Seveda je bil sodnik drugačnega mnenja zlasti še, ker je pomočnik nesel za 237 Din pres v neki lokal, jih tam prodal, odnosno zanje kasiral z denarjem se pa izgubil. Končno ga je gospoda) le ovadil in Tone je moral pred sodnika in bi obsojen, čeprav je prisopihal v razpravno dvoran< šele nekaj časa po razpravi na 14 dni zapora ; enim postom. Povrniti pa mora seveda strošl« in poneverjeno vsoto. Premeten cigan. Cigani so že od nekdaj pre meteni in vsako priliko znajo porabiti, samo ds pridejo do denarja. Seveda jim lahkovernost našil jjudi dostikrat prav pride. Leta 1925. je obiska cigan s svojo ženo nekega kmeta v Dobruajah ii kmet je mimogrede potožil, da ga že dalje časa boli noga. Cigan ga je takoj začel tolažiti, češ da on ve za zdravila in jih ima celo pri sebi. Pa sta se domenila za zdravljenje. Cigan je izvlekel iz že pastare »črne bukve* in nekaj mrmral iz njih zraven pa delal čudne križe. Končno je začel drgniti z neko vodo tudi kmetovo nogo, ostanek mu pa pustil, naročil mu pa, da se mora skrbno ma-zati. Račun je znašal takrat 20 Din. Cez nekaj dni se je cigan zopet oglasil in poprašal kmeta po zdravju. Ssveda se bolezen ni zboljšala. Cigan je zatrjeval, da je bolezen pač take narave, da bc potreba močnejše maže in pa vztrajnejše rotitve in blagoslova, samo da bi v tem slučaju bilo zdravljenje dražje. Pa sta se po dolgem prerekanju po-godila in sicer za 500 Din in zdravljenje se je pričelo kot prvič. Kmetova žena je vsa prestrašena rotila moža, da je vendar treba tistih 500 Din poslati zavarovalnici. Še celo cigan se je omečil U od celotne vsote vrnil 175 Din, za nadomestek si je pa volil srebrno uro, prstan in star petkronski srebrnik, kmetu pa pustil precejšnjo steklenico neke maže z zagotovilom, da v najkrajšem času okreva. Noga pa ni hotela okrevati, maža je pošla cigana pa tudi ni bilo na spregled. Končno je kmei zadevo prijavil sodišču. Cigan so je klatil po svetu, dokler nevede ni zašel tudi v bližino Ljubljane* koder je bil aretiran in se te dni moral zagovarjati zaitadi nekoncesiloniranega zdiravlrjjenjat Deželno sodišče ga je obsodilo na 14 dni zapora in pa kmetu mora povrniti prizadeto škodo. Meteorološki zavod v Ljubljani, dno 7. julija 1927. Višina barometra 308'8ni Opazovanja Baro-metei toploto v C1 Kel vlago ' % Veter In Dnino t m Oblačnost 0—10 krni ros 7 759-5 18-9 55 mirno 0 Ljubljana (dvorec) 14 1756-2 28-8 45 E 2 7 21 758-4 23-0 57 mirno 5 Maribor 758-5 21-0 78 SE 4 t Zagreb 759-3 22-0 62 SE 4 3 Belgrad 8 760-8 250 63 E 2 2 Sarajevo 760-8 21-0 65 mirno 1 Skoplje 762-0 22-0 49 N 6 0 Dubrovnik 760-2 24-0 36 mirno 0 Split 759-9 26-0 55 mirno 2 Praga 7 759-7 19-0 mirno 0 Vrsta padavin ob opazovantu vmmdo7h 30-2 16-7 27 14 31 19 28 15 27 11 24 12 28 16 33 22 29 16 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) 1 prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznaDja v glavnem spremenljivo vreme. I Dunajska vremenska napoved za 8. julija: deloma oblačno, cd časa do časa dež hladneje. Gospodarstvo Iz srca češkoslovaške industrije C. Ustje nad Labo. Predvsem je ugotoviti, da če se govori o češkoslovaški industriji, je to istovetno s severno Češko; so sicer Praga in njena okolica, Brno, Plzen, revir Moravsko Ostro v o, gotovi kraji na Slovaškem in težka industrija po Češkem, kraji z več ali manj industrijskim obiležjem, a pretežna industrija vseh vrst je na severu. Ta pa zopet — v nemških rokah. Menda je kot dokaz prve trditve narhiji do 80 odstot. industrijo; dalje, da je ži-okolici nahaja 90 vrst tovarn, za drugo pa, da nikjer in nikdar ne najdeš enakih številk na vprašanje, v kakem razmerju sta na tem gospodarstvu udeležena nemški in češki kapital. Mnogi so sploh mnenja, da je pravzaprav ločiti med židovskim in krščanskim kapitalom. Nekaj številk: To je brez dvoma gotovo dejstvo, da je Češkoslovaška prevzela po rajni monarhiji do 80 odstot. industrije; dalje, ad je židovski element v teh mestih zastopan vsaj z isto močjo kot v BudimpeSti, Dunaju, Frankfurtu, Bratislavi in to irelevantno, ali kot zionist, Nemec ali državotvorni špekulant z jezikom; dalje, da je pravi češki kapital šele v razvoju, da je zastopan sicer v tekstilni in pivovarski industriji, da pa v preciogu, železu vkljub trditvam o 30—36 odstot. nima nobenega vpliva; da je številka o 70 odstot. nemškega kapitala preje nizka kot visoka. Zalo je češka gospodarska taktika šla za ciljem, da pride, ker premoženja ne more prevzeti, z Nemci v stik. In to se je posrečilo, ker je bilo za obe strani nujno. A zopet: če je formalno n. pr. v severo-Seški kemični industriji češka Zivnostcnska banka izpodrinila bivšo monopolno dunajsko »Bodenkre-ditanstalt«, materijelno ta sprememba ne pomeni drugega kot 6 upravnih svetnikov Ln nekaj akcij sa hrambo — starih, še vedno trdno ostalih interesov. In če je n. pr. v ultranemško-nacijonalni tvornici šihtovega mila v Ustju zaposlenih okrog 40 čeških uradnikov, praktično te številke ne pomenijo drugega kot da se državi, veliki odjemalki, mora napravili dostojen poklon. Ali jc neprestano govorjenje o gospodarski krizi upravičeno, ali je to svojevrstna propaganda? Kriza jc, o tem ni dvoma. Sprehod po kemičnih, železnih, tekstilnih, steklarskih in drugih tovarnah, statistika delovnih dni v tednu ter pre-ustroj tovaren dokazujejo, da stanje ni normalno. Ustljska tvornica šihtovega mila n. pr., ki si je končno znala pomagati na ta način, da je v na-aledstvenih in starih državah zgradila nove tvorni-ce kot v Osijeku, Budimpešti, Varšavi, Amsterdamu itd., se ukvarja z železno industrijo in tre-notno n&Jbolj dobičkanosno — lesno trgovino. Križaj v, tem, ker ni mogoče izrabiti kapacitete naravne in tehnične produktivne možnosti. Izhod? Trditev, da je bivše avstro-ogrsko ozemlje bilo naravna gospodarska celota, je dvorezen meč, enako služeč restavracijskim namenom Avstrije in Ogrske. Trditev, da parola o gospodarskih osamosvojitvah novih držav ni mogoča, ker da ni naravnih predpogojev, diši le preveč po starih časih. Da se vsaka država vsaj v kemični industriji in to za slučaj vojne, mora osamosvojiti, je njen raison d'etre. Da pa se vsaka država pri mednarodnih pogodbah ravna po načelu »kaj mi daš, če ti dam«, je staro pravilo brez sentimentalnosti. Dalje je ravno z ozirom na pogajanja z našo državo važno vprašanje: Ali bo dovolila koncesijo vodilna, vedno vladna agrarna stranka, ki z dejanskim vstvarjanjem, programom stremi vsaj za agrarno osamosvojitvijo, če ne izvozom agrarnih produktov, ali pa nestrnjena industrija, za katero je ravno izivoz vprašanje obstoja? Zatrjuje se, da je ž°> prišlo do resnično iskrene dobre volje in medsebojnega upoštevanja, da se je s tem od- valil velik kamen zapreke, ne prehiti Prage. Želeli je, da Berlin Izkaz o stanju. Narodne banke a dne 30. junija 1027. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram stanju z dne 22. junija.) Aktiva: Kov. podloga 491.3 (— 4.8), posojila: na menice 990, na vredn. pap. 177.6, skupaj 1167.6 (— 7.2), saldo raznih računov 1519.2 (— 18.7); pasiva: bankovci v obtoku 5294.7 (+ 37.8), drž. terjatve 212.4 (— 209.1), obveze: po žiru 1031.4, po raznih računih 585.7, skupaj 1.617.1 (+ 140.9), bilančna vsota 9.705.3 (— 30.3); ostale postavke neizpre-menjene. Splošna stavbna družba d. d. sklicuje svoj občni zbor za 21. julija ob 11 v prostorih Elektrarne Fale v Mariboru (regularia, redukcija kapitala). Izprememba vpisov v trn. registru. Ravnateljstvo pošte in telegrafa v Ljubljani je prosila Zbornica, da opozori vse reg. tvrdke, da točno in redno javljajo dostavni pošti vse izpremembe v trgovskem registru, ker ne nosi v negativnem primeru za pogrešno dostavo poštnih pošiljk pošta nobene odgovornosti. Pri tem obvešča ravnateljstvo Zbornico, da reg. tvrdki ni treba izročiti pošti prepisa iz trg. registra, nego zadostuje, da ga da tvrdka pošti na vpogled. V svojem dopisu navaja poštno ravnateljstvo: »Ravnateljstvo dobiva od strani področnih pošt obvestila, da posamezne tvrdke in družbe ne i""'iajo pristojni pošti vpisa v trg. register, izbri"- 'z trg. registra in snloh izprememb, ki nastane' trg. registru. — Ti vpisi pa so za pošto bistvenega pomena, ker se na podlagi prijav o vpisih vrši dostava ozir. izročanje poštnih pošilj protokoliranim tvrdkam in družbam. Člen 42 točka II. podtočka 1. pravilnik za notr. poštno službo I. del določa: Na posamezne tvrdke, na pridobitne, komanditne ali delniške družbe, na zadruge in društva naslovljene pošiljko se izročajo 03ebam, katere so vpisane v trg. register in pooblaščene, da zastopajo in podpisujejo tvrdko, družbo oziroma zadrugo ali društvo. Vsak tak zavod mora dostavni pošti predloiiti overjen izvod iz. trg. registra ozir. izvirno rešitev sodišča ali pa prepis te rešitve. Na enak način morajo te ustanove naznanili pošti vsako v registru naknadno izvršeno ispremembo— Ne glede na ta jasni in določni predpis je samo po sebi umevno, kolike važnosti je pravilna in pravočasna prijava proto-koliranih ustanov dostavni pošti, kdo je upravičen prevzemati in podpisovati poštne pošiljke. To je tudi v prvi vrsti v interesu teh ustanov, kajti pošta izroča toliko časa pošiljke za registrirane tvrdke njej kot pooblaščencem javljenim osebam, dokler tvrdka ne javi izpremembe v trg. registru. Zbornica opozarja vse reg. tvrdke, da se v lastnem interesu točno drže gornjih navodil poštne direkcije. Razglas. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici prodajo okoli 200 prm3 bukovih drv na skladišču »Srnjak pri vasi ravne in okoli 550 prm3 smrekovega lubja franko vagon železniška postaja Boh. Bistrica. — Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri Direkciji šum v Ljubljani ali pa pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici, je vložiti do 17. avgusta 1927 do 11. ure dopoldne pri Direkciji šum v Ljubljani, Križanke. — Ponudbe morajo biti kolkovane s kolkom po 100 Din ter opremljene z 10% varščino (pri inozemcih z 20% varščino). — Predmetna pojasnila daje Direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava v Boh. Bistrici. 5312 Cena aluminijevih polfabrikatov v Nemčiji. Iz Kfilna poročajo, da ostanejo cene za aluminijeve polfabrikate neizpremenjene: osnovna cena je 258 mark za 100 kg. Izločitev veletrgovine v angl. manufaklurni trgovini. Neka velika bombažna tvornica v Manch-estru je sklenila svoje produkte odslej prodajati malim trgovcem direktno brez posredovanja veletrgovine. Zveza malih londonskih trgovin je že sklenila stopiti direktno v zvezo z industrijo, in jo veletrgovina že bojkotira. Enotno paketiranje sadja za izvoz. Že več let se sadje za izvoz na Holandskem sortira in enotno paketira. Po holandskem vzgledu je to uvedla tudi Nemčija in Avstrija bo sledila v kratkem. Enotno paketiranje sadja je privedlo holandsko vrtnarstvo do ogromnih poslovnih uspehov. Dne 10. julija 1927 velik orlov- S/užbe /sče/o Dne 7. julija 1927. DENAR. Na današnjem sestanku jo proti koncu bil Trst čvrstejši. Zaključen je bil po 311.50; včerajšnji najnižji zaključek je bil 311; danes so tudi bile zaključene liro po 307. V ostalih devizah ni bilo izprememb. Narodna banka jo intervenirala v devizah Curih, Praga, London in Dunaj. Največji promet je bil v Curlhu. — V Zagrebu je danes s -„„.„, lira napram včeraj oslabela, dočim je v Curihu „, Bjqon« pod souaAojc; ostala neizpremenjena. Bukarešta je v Curihu tušbi3o ru isojil zopet narasla od 3.18 na 3.26. i i rr . . . Zagreb. Berlin 13.485—13.515, Italija 309.22 od 311.22, London 275.90-276.70, Ne\vyork 56.70 do 56.90, Pariz 222—224, Praga 168.20—169, Dunaj 8—8.03, Curih 10.935—10.965. Curih. Belsrad 9.135 (9.185), Pešta 90.50 (90.50), Berlin 123.15 (123.07), Italija 28.11 (28.42), London 25.225 (25.2275), Ne\work 519.50 (519.50), Pariz 20.345 (20.345), Praga i5.39 (15.395), Dunaj 73.12 (73.10), Bukarešt 3.26 (3.18), Sofija 3.71» (3.76), Varšava 58 (58), Amsterdam 208.175 (208.20), Madrid 88.55 (88.55). Ljubljana. Devize: Amsterdam 22.82 den. Berlin 13.48—13.515 (13.485—13.515), Curih 10.935 do 10.065 (10.95 bi.), Dunaj 7.9975—8 0275, London 275.92—276.72 (275.95—276 75). Newvork 56.70 do 56.90 (56.70—56.90), Praga 168.20-169 (168.20 do 169), Trst 310.50—311.50 (311.39—313.39) ; zaključki Berlin 13.495 (13.50), Curih 10.95, Dunaj 8.0125, London 276.30 (276.40, 276.35 in 276.30), Ne\vyork 56.80 (56.80), Praga 168.60 (168.60), Trst 311.50 ..(313.50, 311); valetu: lira 306—308, zaklj. 307, kanadski dolar 55.80 bi. KMEČKI FANT pošten, 17 let, išče službe v pošteni hiši, najraje v župnišču ali bolnici. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Polten« 5209. £££5 '»caiujotl BU3)|0d oqpnuod 'jua^ •ijjsjba.jj.j UI 'a0|s I]od od I3AOjIj} s Ejucuz ojiouui SU1J 'OJDUI -pajd *}sjao>jbsa ouilajdg tesani !iaz VAJENEC s potrebno Sol. izobrazba sc takoj sprejme v ma-nufakturno trgovino. Naslov v upravi pod 5325. Monclaklui islln a z večletno prakso išče incsta v večji trgovini v mestu ali na deželi. Naslov v upravi pod 5327. VREDNOSTNI PAPIKJI. Ljubljana. Merkantilna jo popustila na 90 bi. vojna odškodnina 311 den.. Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 90 bi., Kred. zavod 160 den., Vevče 138 den., Stavbna 55 den. Zagreb. 7 odstot. invest posoj. 83.50—84, agrari 48—50.25, vojna odškodnina 342.50—313, avg. 346—346.50, Ilrv. esk. 94.50 den., Hipobanka 57—58, Jugobanka 91—02, Praštodiona 850, Ljublj. kreditna 150 den.. Šečerana 478—500, Slavonjia 16 den., Trbovlje 462—478, Vevče 138-145. BLAGO: Ljubljana. Les: Tendenca neizpremenjena; hrast, neobr. plohi 90 mm deb. od 2.50 m naprej oa 25 cm šir. naprej fko vag. Sušak 1000—1050, 2 vag. zaklj. 1000, bordonali rnerk. od 35-35 do 50-50 oSvet! svet! svet!« No, — sem mislil, — sem že zopet pri meništvu! — in sem se jezen zbudil in začuden zagledal, da kleči nad mojo gospodično na pesku neka prenežna postava in se obupno joče. Dolgo sem jo gledal, ker sem vedno mislil, da je to samo nadaljevanje mojih preroških sanj. A videl __1 Srednjeveške viteške povesti, ki so poslale ljudsko čtivo. sem, da se prikazen ne izgubi. Vstal sem, stopil bližjo in videl, da je izkopala neka gospa moje dekletce iz peska, ga je vzela v naročje in da jo poljubuje in se joče. Vprašal sem jo: — Kaj hočete? Ona pa je prihitela k meni, pritiska si dete na prsa in šepeta: — To je moje dete, to je moja hči, moja hči! Jaz rečem: — No, kaj pa potem? — Daj, — reče, — daj mi jo! — Kako to misliš, — ji rečem, — da bi ti jo dal? — Mar se ti ne usmili? — se joče, — poglej, kako se stiska k meni. — Kaj potom, če sc stiska? — ji rečem, — dete je še neumno. Tudi k meni se stiska. Nikar ne misli, da ti jo dam. — Zakaj ne? — Zalo, — ji pravim, — ker jc meni v varstvo zaupano. Tudi kozo imam za njo, le poglej jo. Otroka moram vedno prinesti k očetu. Ona, namreč ta gospa, prične jokati in lomiti z rokami: — No, dobro, — pravi, — no, če mi že nočeš dati otroka, vsaj ne povej mojemu možu, tvojemu gospodarju, da si mc videl. Jutri pa pridi z otrokom zopet na isti prostor, da ga bom lahko pobožala. — To je pa druga stvar, — sem rekel, — to ti obljubim in storim. Nisem res nič rekel o njej svojemu gospodu. Zgodaj sem šel z otrokom in kozo zopet na morje, gospa je čakala na nas. Sedela je ves čas v jamici. Ko pa nas je zagledala, je skočila, stekla naproti, se jokala in smejala. Imela je polno naročje daril. Z desnico in levico je ponujala otroku igračke. Šc kozi jc obesila zvonček na rdečem trnku. Meni pa jo dala pipo, vrečico s tobakom in glavnik. S " > f o P • g. 2. ca <3 ~ rr o 2 r g c« -2 f s S ® g- B 5< P z = _ c = £ ■o g! * 3" S 2 b a t p o I c > , !*t O N 5 < — t* TO M , ST O « g« (6 " i t- M 2! r. f S o. < tS O s g. a - — =1 5! t" a 2. c S S « NO S* g S 12 g E. c o g 2 D' a !. £ 2 ■ ; ? £ s I 5 - S"" fc*< c; S to a s $ ££ S 3' s 2 3 a O n m cn r? S. TO a 2 S 6 a a « -ur U c C TO M S < g <8 3 * 5" rs. S S. £ w c o C to N. 2: > ^ <_' rt »• g i B i -IliSIII IvanKrižnar krovec Ljubljana, Hrenova ol. 9 IVAN JAVORNIK me.ar Ljubljana, Domobranska t. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu Blaž Jantar pleshar Ljubljana, Breg TE09. KORN kleparsko In instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 Deželna lekarna pri .Mor. Pomaga)' Mr. oh. M.Leustek Ljubljana. Reslieva cesta 1 Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA „ Poljanska cesta 31 HMoll Radovan tapetni k Ljubljana, Krekov trg 7 KOUACIČ & JAPELi trgovina s spec. kolonij. In materi), blagom UU3UANA, Kongresni trg 19 Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 <•>•.:«••-«.•'.;.• "j i,' 9ngelDs!av Hrastnik manufakturna trgovina Llubllana, Harlovsha c. 8 trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin Liubliana. Sv. Petra cesta 32 PRlSTBli & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef. 2908 Ustan. 1903 Prodam dobro ohranjene vinske sode od 250 do 800 litrov. Ponudbe na Vinko Ambro-žič, Logatec. 5292 Na zalogi pristni MALINOVEC tz domačih gorskih malin, brez saharina. Lastni izdelek. — Lovro Rogelj, Vrhnika. 5286 Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov hrastovih odpadkov za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju. 4005 Ing. Gvidon Gulič : Parni stroj in parna turbina. Navodila za strojnike in obratovodie parnih obratov. — Vezana knjiga stane 80 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črtainlca in tvornlca poslovnih knjig V LJUBLJANI. Kopitarjeva ulica 6/II. Iščem sodelujočega družabnika za že več let obstoječe visoko aktivno in rentabilno podjetje, kolonijalne in vinske stroke v svrho razširitve. Oni, ki se razumejo v vinski stroki in so »Štajerci«, imajo prednost. — Zahteva se kapital ali jamstvo do najmanj 400.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kapital«. ZAHVALA. Zahvaljujemo se tem potom vsem gg. zastopnikom raznih oblastev, zastopnikom društev, požarni brambi v Ptuju in čč. duhovščini, ter mnogobrojncmu občinstvu, kateri ste našega umrlega nepozabnega očeta in moža Franca Fijan spremi Hajdin, sodarskega mojstra in župana na Bregu pri Ptuju emili na njegovi zadnji poti dne I. julija t. I. na pokopališče Posebna zahvala pa veljaj darovalcem krasnih vencev, pevcem in govornikom za poslovilne pesmi in govore. ŽALUJOČI OSTALI. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubli&ni: Karol Ccč. Izdajatelj; dr, Fr. Knlovec. Urednik: Franc Teraetflav. Ea skupina: Ženski platneni čevlji, vseh barv, razne fasone preje Din 69*- sedaf Din II. skupina: Otroški usnjeni čevlji, od 29—34 preje Din 199*- sedaf Din ESI ■ skupina: Ženski luksuzni čevlji raznih vrst, vse številke preje Din 229*- sedaj Din IV. skupina: Ženski luksuzni čevlji raznih barv, vse velikosti preje Din 229'- sedal Din obiščite nas! Potnih i lastnim aulo potuje po Vojvodini in Srbiji in vzame kakoršno-koli zastopstva proti proviziji. Ponudbe na naslov: Zagrijaiskl, Videm ob Savi. Novost! Koiosalno iznajdbo! Namizne prte iz angleškega platna „Damasclene" ni treba prati ter ostanejo VCdnO člStl Naročila sprejema: »Levanle", Ljubljana, Kolodvorska ulica 30. Prodaja na drobno: J. KOSteVC, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4 Na velesetmu: Paviljon E SI. 23 Zahvala. V globoki tugi zaradi smrti našega nad vse ljubljenega soproga ozir. očeta, gospoda Ivana SCovačiča strojarja izrekamo tem potom najlepšo zahvalo vsem, ki so nas tolažili in spremili rajnika na njegovi zadnji poti in nam s tem lajšali našo bol. Zlasti se zahvaljujemo čč. gg duhovnikom in pevcem za v srce segajoče ža-lostinke ter darovalccm cvetja. Vsem skupaj Bog povrnil V Ljubljani, dne 7. julija 1927. Rodbina Kovačič. Inserirajte v »Slovencu"! Predvajanje praktičnih organizacijskih pripomočkov za trgovske, industrijske, obrtne in druge obrate od 8. do 18. ure. „Grganizator" Velesejem Paviljon E, 95, 97 in 99 Ne zamudite prilike Ccntcnim Ctiafcstcm sc priporočalo naslednic fvrdhc: