53. številka. V Trstu, v soboto 2. julija 1887. Tečaj O pazke. Vsi dopisi pošiljajo uredništvu v ulici Torronto, ]2.Ysak 1 ■ -*t mora l>jti franki ran. ltokopisi st> ne vračajo. ®>jnki5> Insor.iti (razno vrsto misnaniln in po-slanice) se znrniunijrt po pngnillii : pri krntkili ogla«ih z drobnimi rrktnni m plačuje za v^ako besedo nov Naroi'nino, reklamacije in internte prejemu opravništvo, ulica Torrcnte 12. DINOST Glasilo slovenskega političnega društva za PriiViorsko. • Edinost- izhaja dvakrut na teden, v-; V c linoft i .j« h oh. Vabilo na naročbo. Miitolo jo drugo četrtletje dvanajstega tečaja „Edinosti". Vsojamo se tedaj slavno p. n. občinstvo najuljudneje vabiti na novo naročbo, ter prosimo ob enem naše gg, naročnike, kojim sedaj naročnina izteče, da jo o pravem času ponove, kajti brc/, točne podporo nam je nemogočo svojo težko nalogo izpolnjevati. „Edinost" stane: Za vse leto . . . . f. 0.— „ s prilogo . „ 7.— Za pol leta , ... v 8.— „ s prilogo , „ 3.50 Za V4 leta . . . . „1.50 „ s prilogo . „ 1.75 Nuročuje se leliko z vsakim dnevom. Raznim rodoljubom poslali smo list na ogled, ter prosimo dotične gospode, da nam izvole list povratiti, ako se nanj ne mislijo naročiti. Ono gospodo, koja nam dveli listov ni povratila, vknjižili bodento mej svoje naročnike. „EDINOST" je jedini tržaški list, koji zastopa jako važne interese osamljenih tržaških Slovencev, ter prinaša tudi izvirna, nepristranska trgovska izve&ča. Kdor tedaj more, naj ga z naročbo podpira! Upravništvo „EDINOSTI". Njegt vo Veličanstvo cesar v Istri. Istra bode 4., 5. in G. t. m. zopet enkrat tako srečna, da bode imela pre-svitlega vladarja na svojih tleh. Njegovo Veličanstvo pride 4. t. m. v Pulj z veli-.kim spremstvom ; tam bode prisustvovalo pomo'-skim manevrom c. kr. mornarice in spuščanju v morje nove oklopniee „Cesar-jevič Rudolf*. Iver pa presvitli cesar pride ta pot uprav /vaničiui v Istro, bodo se mu predstavljale tudi deputacije iz vso Istre in iz sosednih dežel. Tudi deželni odbor tržaški ■■i————— —. ................... (ne tudi mesto) pošlje svojo deputacijo v 1'ulj, enako tudi goriški deželni zbor in mesto Gorica. Iz vsega Primorskega bodo tori>j zbrani tam zastopniki ljudstva, da pozdravijo preljubega vladarja in kakor je naš presvitli cesar Fran Josip I, v svojem živenji doživel uže mnogo lepih dni, ko se je prepričal udanosti in ljubezni svojih ljudstev do Njegove dinastije, uprav taki dnevi in dokazi ga čakajo tudi te dni v Pulji, v najvažaejsej trdnjavi naše vtlike države. Presvitli cesar so pri tej priliki tudi prepriča, kak velikanski napredek je naša država napravila glede na pomorsko svojo moč. — Pulj, se prod 30 leti malo, neznatno, nezdravo mostiee, spremenilo se je pod Njegovo vlado v lepo, veliko, važno mesto in v eno največih, najvarniših i najbolj utrjenih pomorskih luk v Evropi, v kate-rej ima naša vojna mornarica najvarnejše zavetje. Ali prepriča se tudi Nj. Veličanstvo, da trošek za c. kr. vojno mornarico ni bil zastonj, ampak da se je naša pomorska moč v zadnjem času prav dobro razvila. Mi Slovani so tega še posebno veselimo, ker vidimo s tom zavarovano jadranske bregove pred vsakim napadom drugih, avstrijskih dežel želečih držav. S cesarjem bodo v Pulji tudi mnogi državni poslanci, kateri se enako prepričajo, da je bilo koristno in potrebno, da so za c. kr. mornarico skrbeli z dovoljenjem potrebnih svot. Res je, da so nastopili ozbiljni časi, posebno za posestnika in kmeta, ali država mora biti prod vsem zavarovana na zunaj, ker le potem se more dobro razvijati na znotraj in prenašati razne notranjo boje za pravo ustavnost in svobodo, ter delati napredke tudi v gmotnem obziru. Presvitli cesar pa se bode prepričal pri tej priliki tudi o napredku Istre v duševnem in gmotnem obziru, pa tudi o tem, da bi bil ta napredek leliko veliko veči, ako ne bi ga slovanskej večini ovirali oni elementi, ki so bili navajeni brezskrbno živeti na ramenih ubozega kmeta, in da ni v Istri lihvarstvo tako vkoreninjeno še od benečanskih časov. Pri vsem tem pa se more reči, da Istra ipak napreduje, in ako jo bila do še pred malo leti še popolnoma srednjeveška, kakor odrezana od druzoga sveta, hitro vzdigovanjo mesta Pulj in pa železnica, katera še le nekoliko let vežo fstro z drugimi notranjimi „Ha, i .ti Sloveu : PODLISTEK. Nekaj iz Kopra. hi. (Dalje.) kaj misliš da bodo," prične, „„ . na, pij in bodi vesel. Vidiš, ti si sreče > da jih ne poslušaš! kedo jih pa spoštuje? kak je to jezik! saj si z njim nikdo kruha no služi. Prosveta prišla nam jo od juga, mi smo jo prinesli in zasijali! ni li to velika zasluga naša? sicer je tudi dolžnost vsakega vplivnega moža, na to delati, da bi so ta divjad čim preje izobrazila, z eno besedo potalijančila. Mnogo je zaslužnih mož, ki so na to delali iz vse moči, in res tudi dosti spreobrnoli. Lej, Koper, nokodai so imeli tam celo samo- stan svoj od ta k ral je tu vsi slovenski dučeno o laso. — ' so ga slepiti pa koltiviru kar mi 11 na' •.....i i se dobi kaka knjiga lismo še uničili! Sedaj nikdo nema pravice ti; kajti ljudstvo, pognalo bi se mu kar v l plača, od eno strani — io med nama — od druge I jO škoda, da posluša hujska- jočo duhovno in druge bedake, ki so postali hujši in opreznejši. — Mi se moramo sedaj tako vesti, kakor jež v lisičjej luk- nji! — Le dalji proti vzhodu, le naprej in tedaj se nam stoprav ideja vresniči. Tedaj bomo mogli razširiti še le svojo popolno oblast ter se bomo smeli imenovati vredno potomce slovečih Rimljanov! Živela T talija! Tako je končal gospod Montenolli in predno sem mogel — dasi nisem vedel kako — odgovoriti, pride mlado, lepo zrastlo dekle v sobo, da bi na oknu preložila zastor. Ući krčmarja je bila prikup-ljivo dekle. Montenelliju zažare oči, pa laskavo reč«: „O dušica miljena!" no boste se malo pomotili tu pri nas in nam razvedrili mračnega čela!?" Gospod Montenolli imel jo do takih nežnih stvario posebno naguenjo; v tej stroki bil jo zaslužen mož . . . . , pravi taljanski kavalir! No, mlada krčmarica, ki je tudi uže !:aj slišala o njem, porudi malo, pogleda prezirno, pa kakor, da se jej mudi, odide. Pila sva še, a ona ni prišla več v sobo. Njega je bolela trdosrčnost deklice. Jaz sem ga tolažil, češ, saj ima druge, morda še lepše na izbiro itd. on je rekel, da prav zato, ker se ga ogiblje, vzbuja v njem še veče zanimanje, in po priliki, da jej hoče užo vkloniti preširno glavico ! Peljala sva so vendar naposled domov. Bilo je uže pozno, vendar je bila deželami, oba ta momenta sta po nekakem začetek preporoda Istro ne le glede te deželo samo, temuč tudi gledo vse našo države, ker s Pol jem in železnico je Istra postala bolj navezana na notranje dele države in se ne more tako ločevati od sosednjih dežel, kakor to žele oni istrski posestniki, kateri še vedno otožno gledajo leva sv. Marka in še se več zanimajo za Benetke, nego za notranje dele naše države. Napredek bode v Istri gotovo vpeljal vse druge nazore in drugo mišljenje, česar se veselo posebno istrski Slovani, kateri čutijo v napredku tudi rešitev iz spon sužnosti v duševnem in gmotnem obziru. Istrski Slovan je po večem delavna moč Istre, on je nadarjen, krepak na duši in telesu; on je verno udan Rogu in onej svetovnej avktoriteti, katero po bož-jej volji zastopa vladar, s kratka, on je čil i nepokvarjen eloment, kateri ima pri-hodnjest, ter more državi šo jako mnogo koristiti. Istrski in sploh primorski Slovani torej s toliko večim veseljem pozdravljamo prihod Nj. Veličanstva v Istro, ker baš pod Njegovim vladanjem nam jo bilo dano, da smo zagledali dan veče svobodo in ker je posebno Istra po cesarja Fran-Josipa I. samega inicijativi odprla se novemu žive-nju. S ponosom more Nj. Veličanstvo uže danes pokazati na delo, katero jo prvo zaukazala Njega mogočna beseda, za kar Mu bodo vsi zvesti sinovi Primorskega za vse čase slavo znali, in ako se bode po Istri te dni mogočnejše nego kedaj poprej razlegal klic : „Zivio Fran-Josi p I.u, no bode to le navadni kompliment, navadno češče-nje načelnika države, ampak to bode klic, ki bodo donel navdušeno iz hvaležnega srca; klic, ki se bodo razlegal močno in krepko iz zdravih slovanskih prs. In ta klic naj bi so slišal daleč, tudi tija čez Jadransko morje; tudi tam naj zvedo, kako svet nam je in kaj pomenja klic : „Zivio Fran-Josip I. !u. Prevrat v Srbiji. Ko pomisbm na zadnji pad ministarstva Garašanina na Srbskem, prihajajo mi na misel pomenljivo besede velicega Francoza Sogur-ja. On pravi: „Dokler v narodu tli sveti ogenj domo- vinske ljubezni, oni narod uživa svobodo, on je delalen in mogočen." — In res, ako kuk narod živi tja v en dan v vidnej apatiji in brezskrbnosti, ne brigajoč se za pravo narodno živonje. za narodne ustanove in sploh za vse, kar more njegov narod povišati ter ga storiti uglednejšega iu mogočnejšega pred drugimi narodi. — ni so od isrega naroda druzega nadejati razven bližajočega propada. Tujec, ki kakemu narodu materialnimi sredstvi ukazuje ter ima nekako pravico nad njim, ima jo no le v telesnem obziru, temveč tudi v dušnem: polagoma jame nanj pritiskati, siliti mu svoj jezik, svoje običaje, svoje slabo ali dobre navade. Gorje narodu, ako je tedaj apatičen in brezskrben, ako se tudi tedaj ne zaveda ali noče zavedati svojega pogubnega stanja, ter nema v svojoj sredini plemenitih mož, da ga predramijo — isti narod nahaja se korak pred propadom ter stopa hitro proti njemu, dokler so v njem no pogrezne. — Enako ali pobližnje se je godilo z malim ali čilim srbskim narodom. Kriva politika, v kojo so jo zapletli njegovi kolovodje, sovražniki njegovi, ki so, čeprav izven središča, vodili na opolzlo pot, ter ga vodili namesto k rešitvi in ugledbi, k hiranju in propadanju, — ona politika pogubila bi Srbsko, ako bi politični dogodek no bil preobrnol lica njenega stališča ter postavil joj na čelo moža narodnih čutov, pravega domoljuba, inteligentnega in bistrovidnega, značajnoga in odločnega, namreč — Jovana Rističa! Ne bodemo tu popisovali njegovega živen ja niti njegovih načrtov in namer, le to naj rečemo, da je Ristie, kot vodja srbske politiko na pravom mestu. Ne smemo pa misliti, da se jo s promembo minister-stva na Srbskem zdatno premenola tudi vnanja srbska politika. — Sovražniki Slovanstva, nemško časnikarstvo, ki vidi v Slovanu zgolj barbaričen neolikan narod ter se boji, da bi se kedaj ukropil v samostojno združeno celoto, ti slovanski sovražniki upijejo sedaj križem sveta, da je srbska politika premenola svoj tir, da jo s propadom Garašanina odklenkalo tudi avstrijskemu voljivu v Srbiji. To pa nekoliko ni resnično. Istina je sicer, da je nastop Rističa na čelo srbskega ministerstva dogodek velike važnosti za srbski narod, a neresnica je pa vendar, da je postala srbska politika na- njegova hiša razsvetljena. V spremni sobi je sedela mati in mlajši od njega mu brat, krotek in hladen človek. Posli so bili v veži; čakali so na najin prihod, a sedaj so so spravljali k počitku. Midva vstopiva v spremno sobo. Ali mati prične prav nevoljno moriti došlega sina in čez malo reče gromkim glasom: „Da bi bil preje prišel, rada bi hotela, razbrzdaneo! — Zmeraj ti prigovarjam in opominjani te, da — oh vso zaman! — Radi tebe moram na starost pokrivati obraz! — Čemu vendar tak —l?" „Kaj se je pa slučilo, da me tako ostro prijemljete? O poštenji, mislim, da mi ne more nikdo nič reči; saj vas vedno slušam, vedno!" „Sramuj se," ustavi ga mati, „danes, —■ todi le . , , da todi je prišla. — Oh, še poznam jo ne. Rekla je: „Tu me imate . . . Vaš sin je moledoval krog mene.....a zdaj so mi zdi, kakor da me hoče zapustiti, ker . , . ali ga ne bo veljalo ... tu sem!" — In kako jo še dalje govorila, nisem od same jarosti mogla razumeti. — Nesrečnež ti! kaj počenjaš . . . ? — Hi li bila pa taka oseba tebi primerna? Nisi imel na ponudo toliko izglednih deklet? in tako so daš zapeljati! — Težko sem jo odpravila iz hiše. t) ti, ti . . . !u „Vražje ženske!" zaškrine gospod Montenolli v stran in motne oči so mu zasvetijo. Jaz, neposlušaj teh razgovorov, poslovim so od jezne matere iu strastnega pohotneža, njenega sina. Mlajši sin — ki ga ni nikaka stvar preveč brigala, spravil so jo uže v začetku litanij spat. — Noč je bila temna in prčilo so je k dežju. Nočni slavci mestni so vendar tam pa tam orili svojo: „In C'apodistrija že una bela užanca, užanca!" — Ali še malo se oddaljim od čestitega gospoda Montenellija hiše, kar zapazim ne daleko prod seboj dve osobi in, ker sem bolj potihoma stopal, niste me opazili v svojem tiho-živem pogovoru. Akoprom nemam navade posluška-vati, vendar tu malo postojim, ozirajoč se v nebo. Slišal sem hotoma ali nehotoma to le, z vzdihi vzgovorjeno: „Zdelo so mi je, da bo tako — o ti trdosrčnik! — Ah, kolikokrat sem jaz nanj mislila in si prizadevala ga nadvladati . .. saj mi jo vedno pokalo srce . . . nikdar nisem mogla iz kakega znamenja seznati, me li ljubi, me li ne, prav nič? Ah ta ponos in samosvest njega, kako strasten ogenj so v meni užigali, da . . . kako sem kop.....in ... . koprnela iu hlepela po —■ njem . . . !" „Vražje blago! — Ti si dobra in jaz ti hočem dobro. — Oo se vsi vragi obe- sprotna Avstrijsko-ogerskej; puč pa smelo trdimo,"^la so jo solidarnost moj tema državama So povišala in vtomoljila z edino razliko, da je to solidarnost umeti v čisto \drugačnom duhu, nogo je bila dozdanja. Dosodaj ni srbski narod gojil nikako simpatijo do Avstrijo, kakor jo bil popolnoma nasproten ministerstvu Garašnniim. Solidarnost razupivali so le madžarski šovinisti, koji šiloma hočejo dolati v Avstriji javno menonje ter siliti vlado do činov, ki ao jej v reolno veliko škodo, katero pa isti šovinisti pred svotom razglasujejo kot potrebo. — Ministarstvo Oarašaninovo na Srbskem ni nikakor krepilo avstrijskega vpljiva v Srbiji, ampak vzdrževalo so jo zgolj s pritiskom madžarskim; ono ni delalo poti ter gojilo avstrijskih interesov na vshodu, ampak nasprotno jo bilo istim interesom ter oviralo njih izpolnovanjo, radi česa pad tega ministerstva in nastop Rističev kaže pomenito dobo v srbskej zgodovini ter napravlja pot k izpolnitvi teh interesov. Avstrijski Slovani, v katerih nasprotniki in vladalci nemški, laški, madžarski hočejo šiloma izpoznati panslaviste in sploh narod nasproten težnjam avstrijske državo, — isti Slovani so pokazali v vsakej priliki, da niso državi nevarni, niti ne goje v sebi onih misli, ki jih jim sovražniki očitajo, ampak gojili in pospeševali so izpolnitev teli interesov. Vzlasti južni Slovani so delali vedno v to, da si Avstrija prodobi vpljiva na balkanskom poluotoku ter si odpre pot do ^taroslovanskega Soluna. Stoletna krvava njihova zgodovina to projasno priča. Da ni bilo južnih Slovanov. tudi Avstrije ne bi več bilo. Uprav to njih delovanje in potezanje, ki bi Avstriji bilo lahko plodonosno in velike koristi, zavirali so madžarski in nemški šovinisti. Osobito je to zabranje-vala madžarska liga. G. Zoretić n. pr, srbsko-hrvatski rodoljub, ki so jo toliko poteza!, da bi podkrepil avstrijski vpljiv na Balkanu, bil je po šovinistih odstranjen tor prognan v Tuniz. Ta izgled nnj zado-sčuje, kako so nekateri Madžari so upirali pravim koristim Avstrijo na Balkanu teine da bi avstrijsko interese gojili, sovražili so jih in njih izpolnitev ovirali. Sposobno može, ki bi namen dosegli, odstranili so madžarski „patrioti" iz golega ničevnega razloga, ker jim niso zaupali. tor jih nadomestovali z svojimi kreaturami, katere niso mogle druzega doseči na Balkanu, nego nezaupanje in nezadovoljnost. Priča naj nam bode promemba srbskega ministerstva in nastop Rističev! (lvonee prih.) Proračunska debata v državnem zboru. (Dalje. Govor Mihe Vošnjaka.) Kar so tiče teli železnic, prosil bi, da bi Njega okseelenca gospod trgovski minister, če tudi v tej zadevi no moro direktno uplivati, ker ste Bosna in Hercegovina pod skupnim ministerstvom, resno so oziral na to stvar iu to tembolj, kolje večina to zbornice že večkrat izjavila željo, da bi se okrepčal Dunaj, kar so tičo trgovskih zvez z orijentom, daljo tudi zategadelj, da ogerska prestolnica ne bode nadkrilila prestolnico vse države, Dunaja, kar se je, kakeršno so sedaj razmere, jako bati, ker baš ogerska vlada energično deluje za varstvo tamošnjih koristij, dočim naša vlada, ne rečem, da je slaba, vsekakor preveč odjenjuje zahtevam Ogrov. Ugovarjalo se mi bode, da jo železnica od Serajova do Banjaluke zgubila mnogo važnosti, kor so misli Bosna skozi Hercegovino z železnico zvezati z jadranskim morjem, katera zveza se žo dela. To je res, toda ta železniška zveza bode malo koristila tostranskej državnoj polovici, in nam mora biti pred vsem na tem ležeče, da napeljemo trgovino iz okupovanih dežel na Dunaj, tar jo pa le mogočo, če se Banjaluka naravnost zveže z Dunajem, bodočim središčem bosenskej trgovini. To vprašanje je tem nujnejše, ker je neposredna zveza s Solunom samo vprašanje kratkega Časa, in potem so bodemo morali boriti z angleško konkurenco, ker se je angleška trgovina že sedaj trdno ugnezdila v Solunu, pa tudi v Bosni in Hercegovini ter v deželah na jugu okupovanih dežel. Ivo bo dodelana neposredna zveza iz Serajova v Sisek, tedaj bodo navstalo vprašanje, če so hočemo zadovoljiti s sedanjo zvezo iz Siseka čez Zidanimost in Gradec, Zakany, Knniszo in Sopronj na druge j strani? S časom nam pač sedanja zveza ne bodo zadostovala in gledati bomo morali, da si napravimo nova pota z orijentsko posamično željo, ki so došle trgovinskemu ministerstvu zastran osnove novih post v mojem volilnem okraji. Kar se pa nadalje tiče poštne službe, opomnil bi njega eksce-lanco trgovskega ministra na to, da bi vender bilo umestno so bolj ozirati na narodno jednakopravnost na Spodnjem Štajerskem. Zelje, katere imam v tem o/.iru omeniti, so jako priproste. Zahtevamo namreč, kar vsak narod zahteva in zahtevati sme, da jo uradnik vešč jeziku strank, s katerimi občuje, in da so dokumenti, ki prihajajo strankam v roke, pisani v jeziku njim razumljivem. Mislim, da bnde v obeh omenjenih ozirih trgovsko niinisterstvo lahko ustreglo željam prebivalstva, kajti dovolj imamo poštnih uradnikov, kateri znajo slovenski; žal, da niso nastavljeni v slovenskih pokrajinah, ampak v nemških planinskih deželah. Kar se tičo tiskovin, jo stvar jako priprosta in preverjen sem, da bode pri dobroj volji, katero kažo visoko trgovsko ministerstvo v vsacem oziru, tudi tukaj pravo zadelo, tor ozirajoč so na odnošaje graškega poštnega okraja temu od pomoglo. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Cesarjevič Rudolf je 27. junija trgovino skozi Sisek, to bi so doseglo na zvečer h presvitlo svojo soprogo odpotoval jednoj strani, če bi sezidala tako imeno-;V Galicijo. Prišla sta drugi dan zjutraj ob vana dolenjska železnica, ki h\ posredo-1 šestih v' Osvočim, kdor sta bila jako lopo vala promet iz Karlovca v Ljubljano in h'sprejeta. Pozdravil ju je deželni" maršal in tem s severnimi državnimi železnicami, vojaški poveljnik; občinski načelniki so oziroma v južno Nemčijo ; na drugej strani jjma podali kruha in solf, otroci v narod-bode pa železniška zveza iz Colja v Untor- nej opravi pa cvetic. Banderji na konjih draubm-g, za katero se že dolgo pogan jamo,; 80 ju spremljali do Trzebinje, kder ju'jo tem važnejša postala, ker je železnica iz grof Potočki pozdravil ter so mu jo VVolfsberga v Knittclfeld žo toliko, kakor cesarjevič prijazno zahvalil. Proti osmoj zagotovljena. uri jo dospel'dvorni vlak v Krakovo na Pri tej priložnosti prosim, da bi se kolodvor, kdor so visoka gosta čakali vsi vlada ozrla na tako potrebno progo Celje- dostojanstveniki in silna množica ljudstva l nterdrauburg. ' tor ju navdušeno pozdravili. Deželni mar- ivar so tiče železnic, rad bi še omenil šal Tarnovvski ju je gorko pozdravil v jedno stvari, katero so pa dotaknem lo z treh deželnih jezikih. Cesarjevič so jo neko bojaznijo, ter so ugovori, katero zahvalil za prijazno besedo in sijajni spre-bodem morda slišal, vsekako tudi nekoliko jem ter izrekel svojo veselje, dajo mogel opravičeni. obiskati lopo deželo in zagotovil, da ima Toda jaz mislim, da se vprašanje, ka-' sočutje za obe narodnosti, končal je go-tero bodem sedaj omenil, mora nazadnje Vor z besedami: „Nas vežejo zveste Iju-začeti tudi razpravljati. Tendenca izvajanja bežni vezi." nedeljskega počitka mora nazadnje tildi Y Ogerskom finančnem mini-koristiti službujočim pri železnicah. No- storstvu se zdaj pečajo s tem, kako bi bona služba na svetu rekel bi — nema 8o povišali državni dohodki. V ta namen tacih naporov in take odgovornosti, kakor 8o posvetuje zdaj mešana komisija ; ona služba pri železnicah, toda žal, ncinajo sk0raj gotovo priporoči, naj se setev to-službujoči nikjer tako malo počitka, kakor baka za lastno rabo popolnoma prepove, baš pri železnicah. j ker je to glavni vzrok tihotapstva in bi Kako mislim izvajanje nedeljskega in država imela nekoliko milijonov več do-prazniškega počitka pri železnicah, hočem : hodka, ako so to priporočilo sprejme, kratko pojasniti. Jaz mislim, naj bi so nedeljski in prazniški počitek omejil samo na prova- Vnanje dežele. Iz Srbijo se piše iz nierodajnih sijo, pr....., ker je greh kleti, da so ima še kosati, ter tebe in meno odpuščanja prositi, a vrhu tega — vodi — tudi s teboj svojo dolžnost storiti ! Ti kozja brada! Loj ubožica, saj tudi jaz jih pre-stojim prav salamensko. Ta moj mož, divjačina, kaj mu pade v glavižino? Ta grdoba, iako me jo premlatil, —jojmine! kako inu skli po hrbtu! — in pa to, to! rekel je, da noče več nikako nepotrebne ženske v hišo, da jo sit ciganij ter da sem jaz in one žensko kriva, da se je oni preselil, pa da je zgubila hiša dobro ime! — Tak mož ! še na onem svotu ne odpustim tej grči grčasti! — Kožo sem mu vendar raztrgala po obrazu, brr . . . tak mož!" „Dobrotnica. pustimo to; pa moja se-stričiua! ... s tem hudobnim bogatinom, ki je uže toliko časa bila v Izoli na njegovo željo .... Zdaj noče je več poznati . . . kako se je posušila; hočem reči ... In danes sem prišedša ni ga našla. Stoprav todi jo bilo slišati prihod njegov. Grduu Montenelli . . . ! Pojto sedaj z mano; saj k možu menda tako ne pojdete nocoj? kasno je uže!tt — (Konec prih.) žanje in premikanje blaga, in sicer bi so; krogov o tem, zakaj se je odstranila prej-zakonito prepovedalo na jednoj strani vsako šnja vlada in poklical llistič na krmilo, premikanju blaga na kolodvorih, na drugej in zakaj jo srbski kralj na Dunaj odpoto-strani se pa tako imenovanemu vožnjomu val. V tem pismu se čita mej drugim to lo : „Uže dolgo časa jo bila velika nevolja promet I mej srbskim ljudstvom, nezadovoljno je tovorna manipulacija ; bilo z upravo Garašuninovega ministerstva strani se pa tako imenovanemu vožnjomu osobju privoščilo malo nedeljskega počitka. Priporočal bi tedaj, da so ustavi promet tovornih vlakov in ob nedeljah in praznikih. Gospoda moja! Opozarjam na to, da je bilo občno v navadi, ko jo še država imela v rokah obrnt na železnici mej I)u-in Trstom, da so je o tako imeno- liajem vanih velicih praznikih: o božiči, o veliki noči in o binkoštili ustavil za dva dni tovorni promet. Seveda jo bilo malo, a nekaj je vender bilo in osobjo, zlasti ono pri tovornih vlakih imelo jo (i dnij v Časa, da so odpočije od fizičnih naporov težavne službo, in priložnost, da zadosti verskim potrebam. Ko je družba prevzela preobrat, izginila je humanim naprava in jaz mislim, da jo sedaj ni pri nobenej železnici v Avstriji. Ugovarjalo so mi bode, da bi upravo železnic imelo prevelike denarno škodo, a to moram zavračati, kajti škoda no bodo tako velika, če se bodo tovorni vlaki ustavili lo po pravom načelu, po načelu namreč, da bodo vlaki čakali na tako imenovanih strojnih in menjalnih postajah. To bi no prouzročilo drugo škode, kakor da bi se tek vagonov podaljšal za 24 ur in jaz mislim, da bi ta žrtev z ozirom na hu-manni smoter no bila prevelika. Prosil bi tedaj njega oksceloiico gospoda trgovinskega ministra, da bi to vprašanje proučeval o zlasti 7. ozirom nn državno železnice, pri katerih je v prvi vrsti merodajen. Kar se tičo pošt, dovolil bi si nekoliko opazek. Pred vsem mi je prijetna dolžnost, da in dolžilo ga, da srbskih interesov ne zastopa Srbiji v korist. En del ljudstva jo bil vedno unet za Busijo ter so jo držal Rističevih pristašev. Temu so so pridružilo še denarstveno bede iu pa razpor v kraljevoj obitelji. Kraljico jo trpinčila ljubosumnost, ona je očito delala za rusko stranko, ker jo za Rusijo vedno imela sočutje. Ker je kraljica Natalija proti letu kraljevoj volji zapustila Srbijo in se v Krimojo na rusko zemljo preselila, ne more več govora biti o mirnem zakoskem žive-nji moj njo in kraljem. On noče sicer nobeno pravoveljavne, cerkveno ločitve od nje, ker bi to delalo slabo kri mej ljudstvom, ali rad bi so dejansko popolnoma ločil od kraljico in Bistič mu je zagotovil, da so za to ločitev potegne. Ko je kralj vsled nevarnih prikazni moj ljudstvom moral na to misliti, da odslovo Oarašaninovo niinisterstvo, iu da pokliče edino mogočo niinisterstvo, Kističovo niinisterstvo, razložil je poprej nemškej in tudi avstrijskej vladi vzroke, ki ga silijo k temu koraku, lil obe vladi sto pripoznali njegovo zadrego ter izrekli, da pri sočutji srbskega ljudstva za Rusijo Rusiji sovražna politika ni na mestu in tudi ni mogoča. Rističovo niinisterstvo v razmerah Srbije k Avstriji i Nemčiji nič ne spremeni. Ristic jo pri privzetji ministerstva sam to izjavil ter rekel, da je nepogojna potreba, da Srbija spolni dolžnosti, katere ima v novčnih stvareh proti zunanjim deželam. In kralj sam lio čul, da Ristič od tega programa Dunaj, da pred vsem avstrijskemu cesarju razjasni promembo ministerstva; hoče pa si tudi za vsak primcrljaj zagotoviti Avstrije dobrohotnost in prijateljstvo. On hočo vedeti, ali se nepogojno sme zanašati na materijclno iu moralno podporo Avstrije tudi potem, ako bi so od ruskega poslanca Persiani-ja in kraljice Natalije podpiranej stranki posrečilo, v deželi zbuditi prevrat. In kralj jo popolnem prepričan, da ga bo Avstrija v takih okolinostih varovala. To je edini vzrok njegovega popotovanja na Dunaj, on no misli iti v Gleichonbcrg, ampak vrne so takoj v Bel-grad, kdor jo sedaj neobhodno potreben14. — Iz tega pisma se pač ridi, kako jc Srbijo osrečila — madjarska politika. — Srbski časnik „Odjek" govori o usodi tistih osob, ki so bile pod zadnjo vlado zarad političnih hudodelstev obsojene. Ker so ta hudodelstva nastala le iz tega, ker so ono osobo delalo le proti odstavljenej vladi, toraj zdaj niso več hudodelstva. Zdaj zahteva ljudstvo, da se mučenikom svobode zopet svoboda da. „Odjek" zagotavlja, da se to k malu zgodi, ker sedanja vlada so ozira na želje ljudstva ter ne bo odlašala tudi v toj stvari, kakor v vsakej drugej, ljudstvu zadovoliti. Iz S r e d c a se 28. junija v „Polit. Corrop." poroča, da je bolgarska vlada zastopnikom tujih vlad naznanila, da se bo sobranje pečalo lo z upravnimi stvarmi. Bolgarska vlada jo toraj sprevidela, da bi knest, ako bi ga sobranje volilo, ostal le na papirju. — Temu poročilu v „Polit. Corresp." pa nasprotuje „Agence Ilavas," katerej se 29. junija iz Trnove poroča, da jo Stambulov angleškemu konzulu izjavil, da bo sobranje za kneza volilo princa Ferdinanda Coburga. Stambulov jo dostavil, da kolikor on ve, ta knez volitev sprejme, ako bi jo ne sprejel, potem bi se moral knez Batenberg zopet izvoliti. V Italiji stopa rimsko prašanje z vso močjo na dan, tako celo, da so se mu uže vsa druga prašanja umaknola ; v vseh političnih krogih so uže z njim pečajo, posebno pa so to prašanje poostrilo volitve v rimsko mestno zastopstvo, pri katerih so, kakor znano, papeževi pristaši zmagali. Glede papeževih zahtevanj se širi mnogo neresničnih vosti, če tudi se je papež večkrat in določno o tem prašanji izjavil, in še le nedavno je papežev poslanec v Parizu izrekel, da se papež nikoli ne odpovč posestvu Rima. Sicer pa so v kratkem času pričakuje izjava, v katerem so papož jasno i zrečo o tem prašanji. — Ako se papeževi privrženci udeleže državnozbor-skih volitev in zmagajo, kar ni le mogoče, temuč celo verjetno, in v zboru zahtevajo Rim za papeža, kaj bo potem P Vlada so ne bo mogla tomu udati, parlamentu pa tudi ne ustavljati, kralj pa tudi z lepa ne zapusti Rima; nastala bi tedaj brezkončna zmešnjava, iz katere bi so na vse zadnjo porodila anarhija in splošen upor. Vatikan je Italiji Ahilova peta. Italijaška gosposka zbornica nema tistih pravic iti tedaj tudi tistega pomena, kakor gosposko zbornico v drugih ustavnih državah, n. pr. v Avstriji ; zato so so senatorji 28. junija v tajnej seji posvetovali, kako bi si pridobili dostojno ustavne pravice. Po tajnoj bodo imeli javno sejo, v katerej se izvolijo odborniki, ki pojdejo h kralju, da mu izreko senatove želje in predložo skleneno predrugačbo. Vlada neki senatove težnjo podpira. V Pariz u rasto srd na Nemce. Tabora, kateri je sklicala zveza rodoljubov, udeležila so jo ogromna množica. Zahtevalo se je, da so ima v Lipsiji obsojeni francoski državljan Ktichliii ' osvoboditi. Ljudstvo se jo izreklo celo zoper načelnika francosko republike in policija je morala vso moč napeti, da jo množici zabranila dohod k stanovanju načelnika republike. To so huda znamenja. — Francoski inini-sterski načelnik jo zavrnol zakonsko osnovo, katero mu jo podal pariški mestni svet o postopanji s tujci, posebno Nemci, da jo predloži državnemu zboru. S Krete so poroča, da je cr.m raz-dražonost prikipela do vrha, uže so so začeli Turki iu kristijani z orožjem napadati, gode so tudi uže umori in požiganja. Na A v f g a n s k o m so največje zmešnjave in zdi se, da je upor skoraj splošen. V angloškoj zgornjej zbornici jo Cross 2N. junija naznanil, da je lord Duf-ferin poročil, da je bil lij. junija volile boj mej emirjevo vojsko in Gilzaji; popotniki pripovedujejo, da so Gilzaji zmagali, diplnmatični opravnik v Kandaharu pa trdi, da so bili Gilzaji hudo pobiti. omenjam s hvaležnostjo, da »o se »polnile ne odstopi. Kralj so jo napotil zato na Domače vesti. Presvitli cesar je daroval 6000 gld. občinam v političnem okraji kočevskem, novomeškem, litijskem in krškem, kjer je 15. pr. m. toča pokončala poljske pridelke. Za zgradbo šolo v Ribnem pri Bledu je podaril 200 gld. Imenovanja. Preč. g. Štefan Vontin, župnik v Novakih in g. Peter Corazza, duhovni pomočnik v Motovunu, imenovana sta kanonikom kolegijalnoga kapitola v Motovunu. Premeščeni so sledeči pol. komisarji: g. Pichler iz Voloakega k namestništvu v Trst, g. Malnig iz Lošina v Tomin, g. Laseiak iz Tomina v Lošin; polit, pero-vodna vežbenika g. Alfred pl. Manussi iz Pazina v Volosko in g. grof Atems iz Sežane v Pazin. Odbor polit, društva „Edinost" se je v svojej prvej seji dno 25. t. m. konstituiral kakor sledi: Predsednik po občnem zboru uže izvoljeni g. Ivan Nabergoj, I. podpredsednik g.y Viktor Dolenc, II. podpredsednik g. Štefan Nadlišek, tajnik g. Vekoslav Grebene, denarničar g. Franc Žitko. Velika veselica vsih slov. društev tržaških bode torej pri vsakem vremenu jutri zvečer v prostorih čitalnice (Montc verde). Po pripravah soditi, bo td veselica res kaj znamenitega. — Petje, posebno mešani zbori, godba, igre, vse gre kaj lepo in so rodoljubne gospice in gospodje mnogo truda žrtovali, da so bo vso kolikor mogoče dobro vršilo. — Tudi naši vrli Sokoli bodo pokazali svojo veliko spretnost na drogu. Videli smo tudi darove za šaljivo srečkanje, katere so nabrale naše rodoljubne damo in reči moremo, da se nismo nadejali toliko in tako lepega. Glede na vse to in na plemenito avrho veselice, se je nadejati, da so bode veselice vdeležilo mnogo raznega in tudi jako odličnega občinstva, ne le iz Trsta in okolice, ampak tudi iz Krasa, Gorico in Kopra. Velika skupščina, ali letni občni zbor društva Sv. Cirila in Metoda bode torej letos v Trstu, in sicer dne 19. t. m. v prostorih tržaške čitalnice. Mi to vest posebno veselo pozdravljamo, ker nam bodo tako enkrat prilika, pozdravit pri nas slovenske rodoljube iz vsih pokrajin. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, prva in doslej še edina na Slovenskem, vrlo lepo napreduje. Takoj iz početka smo bili prepričani, da se bode naše narodno ženstvo vedno bolj unemalo za prevažno družbo, a tacega uspeha, kakeršnega lehko donos izkaže tržaška ženska podružnica, tacega napredka bi nikedar no bili pričakovali v kratkih mesecih! Ne samo, da šteje ta f»odružnica okolo 150 družabnio (izvestuo opo število v našem toli okuženem mestu), temveč tudi na drugo m polji jo začela delovati, kar mora razveseliti vsacega čistega rodoljuba. Čestite gospe in gospodične naše pridno nabirajo obleko in drugih darov ubogim otročičem otroškega zabavišča pri sv. Jakobu. Čuje se, da jo cenjeni odbor užo skupil premnogo oblačil, kacora namerava razdeliti mej siromašno deco slovenskega otroškega zabavišča baš na dan sv. Cirila in Metoda, t. j. vtorek 5. julija. Ob 9. uri zjutraj bode v župnoj cerkvi sv. Jakoba m a š a, katero se udeleže vsi otročiči iz zabavišča z gospodično učiteljico, potem odbora ženske in možko podružnice in mnogo dru e domoljubne gospode. Po službi božji bodo v otroškem zabavišči »n al a iskušnja: deklamacija, potjo, govori itd,, zatem razdeli načel-ništvo žensko podružnice obleko vsom revnejšim otrokom; naposled se vsi otročiči primerno pogosto. Vsak, ki so zanima za družbo sv. Cirila in Metoda in za napredek njenega otroškega zabavišča v Trstu, vabi se, naj se udeleži te redke slovesnosti, ki bodo trajala do poludne. Na tak način hoČo slavni odbor žensko podružnice tržaško slaviti dan sv. Cirila in Metoda! Hvalo vredna misel! O tej zabavi hočemo prihodnjič obširneje izpregovoriti; za donos nam je lo zaklicati spoštovanomu predolavucmu iu neutrudnemu načelništvu prve iu edino žensko podružnice: Živelo vrle domorodke, vztrajajte na začetem potu in kažite tudi v bodočo pravo stezo ostalemu ženstvu po Slovenskem ! Tržaške novosti: Strašna posledica lakomnosti. Lakomnost posameznikov jo dandanes nevarna celo človeškemu živeti ju; lakoinui trgovci nemajo več srca do človeštva, ampak čostokrat požoljivost do denarja dovede jih do tega, da jim ni ma- riniti ako ljudi more. Istino teh besedi dokazuje nam ta lo dogodek. Prenesli so v sredo v mestno bolnišnico dva bolnika bolna na črmu ali kar-bunklu, katera bolezen je nalezljiva ter prihaja na človeka od kake na tej bolezni bolehajoče živali. Mestna oblast jo koj storiia potrebne korake, da pride na sled uzroku te bolezni. Omenjena bolnika sta bila Domenik Kranjc in Josip Moker, mesarja. Prvi je k malu umrl, drugemu se zdravje boljša. Tudi nek drug mesar, Alojz Serrini, bil je napaden ter se zdravi na svojem stanovanju. — Gospodar neke mesarnice na starej mitnici je namreč kupil goved pri nekem mnndrijarju blizu mestne klalnico v Zavijali. Prepustil jo jo na to Domeniku Kranjcu, da jo ubije; druga dva mosarila sta jo v mesnici ter si tako bolezen nalezla. Ljudstvo govori, da je omenjeni gospodar mesnico vedel uže poprej, da žival boleha na črmu, a pri vsem tem jo kupil za neznatno svoto ter potem meso drago prodajal ubogemu in slepemu prebivalstvu. Želja do velicega dobička ga jo neki dovedla do te brezsrčnosii, s kojo je v nevarnost postavil mnogo oseb ter v grob spravil žrtvo D. Kranjca. — To je grozen dogodek, ki se menda lahko prigodi samo tukaj v Trstu navzlic vsem previdnostim magistratovih uniformiranih organov! Ne vemo, kaka kazen doleti provzroČitelja teh nesreč — zdi se nam pa, da tak človek, ki išče svojega dobička, naj si bode tudi z smrtjo drugih, vreden jo občno obsodbe, kajti hujši je nego ubijalec in ropar, ki človeka na cesti zavratno napade! — Črm ali karbunkel (antrax) jo bolezen, ki so prikazuje zgolj na živini, pri govedu, konjih in colo pri perutnini. Bolezen je nalezljiva, raznaša so pa po bacilih. Ako jeden sam teh nevidnih bacilov preide iz telesa bolnega živinčeta v človeško krv, napaden je od tc bolezni tudi človek. Čestokrat umori človeka koj; največkrat pa pokazuje ta bolezen strašanske posledico. Telo se napne, pokaže so k malu huda mrzlica in napadena žival ali človek k malu zamre v najhujših bolečinah. Pravijo, da črinov bacil dolgo traje in da ni varno živino staviti v hlev, kder je bila kedaj žival napadena po črmu, niti potom ko je uže minolo več leti. V Človeka preide, ako so kak teh bacilov vsili v krv. Lahko jo tudi, da jo prenese na človeka kaka muha ali drug mrčes, ki je prkal na kakoj crknenej živali, koja je to bolezen imela. Otroci — in a ngelj v a ru h. 41etno dete Marija Kolerič je padlo v četrtek z okna v drugem nastropju hišo št. 4 v ulici Giulia, ali vender so jo lo nekoliko na glavi pobilo. — Ta slučaj je pravo čudo. Poskusen samomor. 181etni kamnosek Anton Markovich izpil je steklenico terpontinovega olja v namenu, da so usmrti. Ker mu jo jako zlo prišlo, naslonil so je na glavna vrata mostne bolnico ter ko-nočno izjavil čuvaju, kaj jo storil. — Spravili so gii tedaj takoj v postelj, zdravnik je izrekel, da bodo gotovo ozdravel. — Povod poskusnemu samomoru jo bila rodbinska nesložnost. — Opaziti moramo tudi, daje Markovich brat ono deklice, koja je skočila pred nekaterimi tedni z obali dol Salo v morje — no da bi so joj bil brezupen korak posrečil. Žila jo p o č i la kmetici Mariji Mink iz Prošeka, ko jo po svojem poslu bila v ulici Donota. Odnesli so jo takoj v bližno lekarno, kjer jo našla potrebno pomoči. Slabo prenočiš čo je imel v Četrtek mornar Josip Tarabocchia, kajti zaspal jo tik velikega kanala na trdem tlaku. Imel jo pa siromak morda živahne sanje, kajti zavalil se jo v spanju v morje. So ve da so jo hudo prestrašil, toda vender bo ga na njegovo kričanje živega in zdravega izvlekli iz mokre postelje. Policijsko. Prodajalcu Leonu L. je ukradel nepoznat tat uro, mej tem ko se je L. na malo časa odstranil iz stanovanja ter pozabil vrata zakleniti. — Težak Franjo M. so jo ustavljal redarju, koji je hotel odvesti v zapor neko zloglasno žensko. — Stražar jo zato tudi nepoklicanega branitelja zaprl. Sodnijsko. Čevljar Jurij Lahajner je bil obsojen radi nevarnega pretenja na 3-mesečno ječo. — Kmetica Apolonija Ivaus iz Klano je dobila radi tatvine 4 mescce težke ječe. Važne novosti iz Istre. Za pazinski okraj je poljedelsko ministerstvo, kakor smo uže zadnjič poročali, dovolilo posebnega živinozdravnika, kateri jo bil silno potreben. Tudi name rjava isto ministerstvo ros ustanoviti tri štipendije za obisko-valco iz Istre slovenskega oddelka kmet. šolo v Gorici in tudi tri enake štipendije ustanovi nekda vlada za tri okoličane. Ce je to res, potem bi so bilo niinisterstvo vendar oziralo na želje naših kmetovalcev in na resolucijo poslanca Nabergoja v državnem zboru. Kakor se čuje, tudi prihodnje leto še ostane v Pazinu popolna gimnazija, mogoče je celo, da se odstopi od sklepa, da jo vlada odstrani. Zarad tega se tudi cesarju v Pulju predstavi posebna deputacija, ter bo prosila, da se pusti ona gimnazija, a da se preustroji tako, da bode hrvatski učni jezik. Odvisno bode torej mnogo od tega važnega koraka, in želeti bi bilo, da Nj. Veličanstvo usliši prošnjo istrskih Hrvatov. Skoraj vso veče istrske občine pobi-ljejo 4. t. m. v Pulj deputacije, da se poklonijo cesarju. Tudi Pazin pošlje tako deputacijo ; toda mestni zastop je sklenol, da je ne bode vodil župan Fabris, ampak podžupan; to pa Fabrisa peče, on hoče zdaj intrigovati, pa no vemo, kako bo mogel strahovati vos mcRtni odhor. Lahom ne gledajo na sredstva, kder ne gre z lehkoto, tam poskušajo s krutostjo ali z varanjem, kder tudi tako ne gre, tam poskušajo z podkupljenjem. Te dni smo slišali, da so nekatero lahonske dušo poskusilo i buzetskega župana, vso česti vrednega g. Flego, podmititi, pa da jih jo on pognal, kakor zaslužijo. Dakle tako drzni in nesramni so, in sliši so celo, da so denar za take stvari dobiva od onkraj „veliko lužo". Vsaj smo še le te dni čitali v raznih italijanskih listih, posebno pa v onih la-honskih, ki izhajajo v Trstu, Istri in Dalmaciji, da so jo na Italijanskem, to je v obljubljenem kraljestvu, ustanovilo društvo „Pro Patria", kateremu bode poglaviten namen, da bode dajalo denar za ustanov-ljanje italijanskih šol v krajih na Primorskem, kder bivajo Slovenci in Hrvati, in morda za podkupljenjo kacega izdajice. Tega dejanja so vesele celo listi, katero podpirajo Burgstaller in Luzzatto, potem pa pravijo, da ni irredento na Primorskem! Kaj bi rekli na priliko tisti visoki gospod je, ki vso to mirno gledajo, ko bi blagotvori-teljni komite v Petrogradu sem pošiljal rublje za ustanovo slovanskih šol Y Nas Slovenco ta visoka gospoda uže nazivlja panslaviste, ako to tirjamo, kar nam jamči avstrijska ustava in ako volimo kacega odločnega poslanca. Istrski lahoni so pri vsem tem jako fini; oni se znajo viti kakor kačo. Da so slovenski državni poslanci irredento tako šibali, tor razkrili resnico, to jih strašno peče! Zato pa bodo to dni močno delali v lojaliteti. Mnogo deputacij italijanskih pojde to dni v Pulj in skrbelo se bode, da so kolikor mogočo zaduši glas Slovanov. V tem obziru jim gredo tudi neki merodajni krogi, pa tudi Nemci v obče na roke. Da bi Slovani tako demonstrirali, očitala bi so jim v nekih krogih netaktnost in hlimba; pa je uže tako na svetu: Quod licot Jovi, non licet bovi. V I'ulji so delajo velikanske priprave za sprejetje Njog. Veličanstva; istrski Slovenci bodo srečni, ko bodo imeli cesarja v svojej sredi; njihovo veselje bodo istinito, presrčno, saj v cesarju vidijo in poznajo svojega očeta. Iz Dekan nam pišejo 29. junija: Dno 27. t. m. obiskal jo našo vas milost, g. škof, dr. Janez Glavina. Jako smo se veselili tega dneva. Uosp. župnik jo v ta namen preskrbol primeren sprejem. Blizo šole napravil so jo krasen slavolok, kjer smo ob osmoj uri predpoludno veselo pričakovali našega vladike. Glede gospoda župnika in nekaterih občinskih predstojnikov storilo so jo, kolikor je bilo najbolj mogočo in vse to pod vodstvom moža, katerega čislamo kot poštenjaka. Vsi vaš-čani moramo biti njemu za trud hvaležni, ne pa onim, ki so mu za hrbtom smejejo in ga okrog opravljajo. Tisti, ki druzega dela nemajo, boljo store, da so tilii, ker pregovor pravi: kdor za hrbtom govori, naj mu tudi hrbet odgovori. Iz Senožeč nam piše prijatelj: 25. t. m. smo imeli v Senožečah prav lepo domačo sluvnost, katere so je udeležilo mnogo odličnih mož iz Senožeč, Razdrtega, Postojne, Divače, Vipavo in slučajno še celo trije gospodje iz Trsta. Podarili so prijatelju, učitelju in v obče spoštovanemu mnogoletnemu županu senožeškemu, g. Karolu Demšarju, srebrno tobačnico v spomin s primerno »Javnostjo v vrtu „Bior-halle" v Senožečah. Govorilo iu prepevalo se je v prijateljskem krogu in slavljencu, ki jo bil užo po cesarju odlikovan z križcem za zasluge, jo to odlikovanje od strani spoštovalcev iu prijateljev gotovo najlepši dokaz, kako priljubljen jo on po vsem Notranjskem. — Čestitamo mu tudi mi iz srca in kličemo: „Bog ga živi še mnogo let !u Finančna stražnika, koja sta slekla neko žensko radi „kontrebanda" vpričo ostalih potnikov na krovu parnikav Kopru — o koje j nedostojnosti smo prijavili v zadnjem listu dopis našega poročevalca — bila sta po oblasti kaznovana. Kazen pa bi morala biti jako ojstra, da se enake stvari več no dogode. Dopolnilna volitev v deželni zbor kranjski za mesta in trge volilnega okraja Postojna, Lož, Verhnika se bode vršila 9. avgusta. — Kakor znano, se je odpovedal poslanec dr. Henrik Dolenc mandata. — Kandidata se imenujeta uže dva, jeden trgovec, drugi notar, najbrže pa se oglasi še tretji. Potrjen zakon. Cesar je potrdil v kranjskem deželnem zboru skleneni zakon, zadevajoč vredbo reke Save in Bistrice pri Mojstrani. „Matica Slovenska" vabi k 77. od-borovi seji, katera bode v četrtek 7. julija 1887. ob Vs6. uri popoludne v Matičini hiši na „Kongresnem trgu"4 št. 7., z sledečim dnevnim redom : 1. Potrjenje zapisnika o 70. odborovi seji; 2. Naznanila predsedništva ; 3. Poročilo gospodarskega odseka v denarnih in hišnih zadevah ; 4. Poročilo književnega odseka ; 5. Poročilo tajnikovo ; G. Posameznosti. V Ljubljani, 25. junija 1887. Josip Marn, predsednik. Srbski kralj Milan se je 29. pr. in. z ( Dunaja pripeljal naravnost v Postojno in si je tam oglodal jamo, katera je bila krasno razsvitljena; spremljala sta kralja polkovnik Panteiič iu njega tajnik Kristjč. Kralju se je jama baje jako dopala, in Postonjčani so nekda prav občudovali lepo osobo kralja, ki ima pravi srbski obraz in je močno postavo. Popoludno odpeljal seje kralj s poštnini vlakom v Ljubljano, kder se je podal najprej na strelišče, potoni pa na grad, od koder je s posebnim dopadanjem ogledal si ljubljansko okolico in krasne gorenjsko gore. V hotelu „Pri , Slonu" zahteval jo, da mu pokažejo vse slovensko v Ljubljani izhajajočo časnike. Po polnoči odpeljal se jo zopet na Dunaj. Potoval jo pod imenom Comte d' Avala. (lopni m trgovinske stvari. lliunionc Adriaticu di Sicurtft. Bogato ovo zavarovalno društvo napredovalo jo vslod umestnega gospodarstva zopet v preteklem letu. Premoženje društveno naraslo jo za 4,000.000 gld., kakor to kaže zaključek računov. — Posamezni oddelki zavarovalnega društva, namreč oddelki za ž i vonje, za ogenj, točo in prevažanj o imeli so sledeči promet: Zavarovanje življenja. Vložilo se jo v teku leta 1886 5108 predlogov za zavarovanje in sicer v iznosu dvanajst milijonov goldinarjev glavnico in 41 predlogov za skupni iznos 15.851 gld. letne rento. Odbitih je bilo 1148 predlogov s glavnico 2,680.000 gld. S 31. decembrom 1880 bilo je zavarovano: 41,804.764 gld. glavnico in 92.086 gld. rento v 28.933 policah, ter so to številke v primeri leta 1885 narasle zn 4.027.719 gld. v glavnicah in 10.849 gld. v rentah. Premij se je izplačalo leta 1886 1,755.956 gl. 47 kr. in to 160.797 gld. 50 kr. več kakor leta 1885. Denarna zologa tega oddelka jo 352.110 gld. 24 kr., to je 22.041 gld. 11 kr. večja kakor v prejšnem leni. Izplačalo se jo v teku leta 1880 za 433 slučajev smrti 052.315 gld. 24 kr., od obstanka društva pa do 31. dec. 1880 samo v tem oddelku lep iznos 12.026 461 gld. 73 kr. Riunione ima v rezervi v oddelku za življenje glavnico 7,257.331 gld. 50 kr., koja številka dokazuje varnost in so-lidnost tega društva. Oddelek za ogenj. V tem oddelku je društvo posebno izkazalo svojo solidnost, dasiravno so tekmovala razna druga zavarovalna društva s R i u n i o n o. Premije, koje so se izplačale tekom leta 1880 znašajo 5,681.179 gld. 50 kr., tedaj 23.406 gl. 82 kr. več kakor 1. 1885. — Sploh pa ravno ta oddelek jako napreduje, ker vrednost poslopij, zavarovanih na veš let iznaša 16,773.770 g!d. 84 kr., zraven tega še premijo dotičnih zavarovanj s 1.174.374 gld. 78 kr., Skupaj tedaj 17,948.145 gld. 62 kr. Oddelek za prevažanje. Dohodki 108,117 gld. 2 kr. Zavarovanja 41.000 gl. 02 kr. iu za razne škode je bilo izplačano 31.008 gld. 7 kr. Oddelek zoper točo. Vsa zavarovalna društva, koja so bave 8 tem zavarovanjem, imela no izdatne zgube Tfdcd velike škode, kojo je napravila toča v teku lota 1886. Zato pa jo uže poprej pomnožilo ravnateljstvo „Uiunione* re-zervno glavnico za 550.000 gld. — Promet pa kaže sledečo številke: 1,975.847 gld. SS kr. plačanih premij, 480.UG4 gld. 48 kr. novih zavarovanj in stroškov 1,495.870 gld. 51 kr. za škode in raznih drugih izdatkov v tem oddelku ter 133.090 gld. 20 kr. provizijo. Ako tedaj zaključimo račun raznih oddelkov, doznamo, da je društvo izplačalo v teku prošloga leta 6,033.074 gld. 36 kr., od kar pa društvo obstoji ogromno svoto 134,184.066 gld. 86 kr. in te številki najjasnejše dokazujoti ogromen promet tega društva. Sedaj samo omenimo, da je narasla dividenda na vsako društveno delnico na 1055 gld. 01 kr. (to je 55 gld. za vsako delnico več kakor v preteklem letu.) Rezervni fond pa obstoji: gl. 7,257.331*56 v oddelku za življenje ; r 1,506.080'— „ „ zoper ogenj; „ 14.680-17 „ „ zoper točo; r 450.001)'— rezerva premij za zavarovanje proti toči ; T 180.937*93 za menjanje vrednosti posestev (izkaz A.); r 161.62<»*84 za menjanje vrednosti posestev (izkaz D.); t 250.000'— posebna rezerva za oddelek za zavarovanje življenja; „ 1,039.502*21 rezervni zaklad od do- _bičkov. gl. 10,865.164-71 skupaj, tedaj 1,049.906 gl. 41 kr. več kakor v letu 1885. ]>a tedaj to zavarovalno društvo posebno priporočamo, ni potrebno, kajti številke same govore, „Riunione Adriatica" jo zavod, koji je na čast mestu tržaškemu, ter mu želimo se sjajnejŠi napredek pod vodstvom bistroumni *ga glavnega ravnatelja gosp. Henrika Neumann-a! Bratje Sokoli! Odbor tržaškega Sokola vabi vse p. n. gg. izvršujoče članove „Sokola", da so mnogoštevilno udeleže v društvenoj obleki veselice, katera se bo vršila jutri na korist družbi sv. Cirila in Metoda v „Slovanskcj čitalnici". Tržno poročilo. Kava. — V Ni' poskušnje, da i t L s- cene Zop t /boljšale, »o šle po v.»ii ; kupčija se nn("e zboljšnti. — V Iluvru, kcler se največ igra v t m blagu, j * sicer posreč lo vzd g-noti c n i na fr. IUI, ali potem je precej zopet pudlu oh fr 15 in j- nastopi.a mluliovost. t>r:ižha im Hoiun.ihkem je tudi končala z 11/SI du :,°/0 pod cenitvijo. V t. mu tednu je doS.o po morju zop.-t 7T00 vr č kave v Trst. Pro-dulo s«* je le dni prKv malo kav , in sicer je Šia kavu R .» iiava lia po f. tHJ do 98, srednja f iOl do 10ii, fina po f. 110 do 112, Sa-tos j.o I. !)."> do 111, Mauilla f. 112 do 114. — JiVa zap indijska f. 12 s do MS, Cev Ion t. 125 do f 142. Rž- nmln prhanja pri vsem tem, da je ital. blugo tukuj pod Ctiio, kaUro, se pla£n)e i,h m--m pridelovanju. — (ilaco fin in najfinejši f. 20 do 2l, d rune vrste talijanski t. 18 d" 10. Uaopoon niijlih, jSi (z curino vr»-d) f. Iti cio i0-5 i, d>'bri I. vrstH t. U 50, 11 viste f. 13 d«. IS'25. Oišavine - Poper po \z Upajočih se c-*nah; jdliiuVul se j siujjapor^ki po t. !)1 do ',»5 bula v; pu t. 8/, Pena lig pil pO f. fcl). - Sludltu škorja po niz 1» centih. N;.Reljnovi cveč.či po 1. 145, c-;iie trdh'-. Sladkor — c-'ie š* vedtio sla">e; p-i vst-m tem pa je metenje, da cene sladkorja inornjo kmalo boljše postati. Prodalo s; je te dni 5000 iiiMtr. s to t. sladkorju v kisih po f. 17'5ll Ui f. 1050,1 Olje — lombuŽno j.< pri vzd gajočih se cenan prav iskano, nvj 'nii ko je namizno m j<-d I o zaneuiHrjeiio. Iz Marsiljj se poroča o podr.ižunjo s« um*k' ga oija. — bombažno olje I. vrste f. 38 do 4- , 11 vrste f. 83 do 35, jedilno olj- f 35 do 40, namizno srednje f. 5l do 5*, najfinejše t do (jt>. Satlje — kupčija popolnoma tnlabovn, razuu v opaši, kater«- se je nrojulo veču množina po 1. 28, nekoliko cv -b Klen e je šlo po f. 13 »lo lrt in Sullunine ludi nekoliko po f. 2H do J(\ Žito slab obrnjuno, cen I« nomintdne, Domači pridelki. — l'o fižolu nobenega pružanju. — C ne so prav *labe tudi zato, k^r toliko tukaj, Kakor v notranjih deželah le/, š-dosti blagn. — Da je bilo leto« lako malo ižvozu na inostransko, temu kriva moč a konkurenca llumunije i . tudi Itusije. — Koks f. 8 '75, bohineo f 0, rudeč, f. rt'25, temnoiu-dt-rti f. 7*75, '/eleiti f. 7f>0 mešani f. 7. Maslu f. 80 do 00 Lhb — slabo obrujtan, c.eiie tuke, da 1« plašijo orodnjalcit. Seno - sr dnjn kupčija. Konjsko s tu m* f 1 v,O do 1 "50. volovskn f. 1 (JO do 1 75. Borsno poročilo. Mlabovost s- i- ui' vdoina-Mla na tiašej b >rsi ; tendenca ju ko negi tovu in nudolo&eni', kur/i pHpirjev j .k » Sinki. - Toliko tr.i-ii f j š i pa so kurzi valut, kar kuže na mulo za-up -nj • v situvacijo. ne omogoči ozd^av tev s.tmo premožnemu, marveč tudi najubornejSemu bolniku. Popolnoma pravici v čast Imenoval jo je neki vis>>kočastiti 2<>s od duhovnik »pravo roko Božjo*, ker polajša in r>z Iravlja najhujše bolečine in m»jnevarnejši bolezni, ter od-st.runi. ako se rabi pravočasno, v like nesreče in prihrani tuko marsikomu veliko bede in solza. Izdelovatolj pošilja jo v znbojećkih po 12 steklenic po I gld. :ttt kr. po poštnem povzetji. Po&tnino trpe p, t. naredniki. V steklenicah po 15 tić. se prodaja v lekarnah: Bianoletto, Foraboschi, pl. Leitenburg, Liprandi, Pozzetto, Praxmaror, Prendini, Ra-vasini, Rovi«. Saraval, za magistratom, Serra-vallo, Udovicicb in /anotti in v večjem dela lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskem. Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. " 27—50 Praktikant, zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine, sprejme se v velikoj trgovskej hiši v Trstu. — Ponudbo upravništvu lista. A. Bonne krojač, trp Sv. Katarine št. 1. 37-20 izdeluje vsakovrstne fine, cene obleko po najmodernejšem kroju. (Preseli so 24. avgusta t. 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolo".) L1N1KA za spolne in želod-č-ve bob sti, nastope -okužetija i oslabenja luožke slabosti, pnluuij •, žgečo vodo. močenje ptistelje, imiČanje krvi, zubiije v de, in 7.a vso bolezni mehurja, ilroba in živcev. Tudi pi-nieno po najnovi jem znanstvenem posto, anju z ueškodlii vimi sreo Rt vi 17—: G —104 C. Stroetzel, .specijalni zdravnik LlnJan am Bodensee Dobiva so v vsili knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca Dr. M0LLER-JA najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o na-stopkih mladostnih pregrsškov itd. Pošilja se tajno za 00 nv. v pošt. markah K ARO L KREIKENBAOI 10 Braunsclnveig. 20-52 <*r\ O O Proti hemoroidam! Kilnr hoio c'iivnti NTojo adrnvjo. naj rnlii MENISKE KROGLJICE (Pillole dei Frati.) kri čisteča in proti hemoroidam, UET koje izdeluje P. Fonda ^m farniaciflta v Piranu Prejiotrebne za vsaki ga, kuteri trni na iiemoroidaii, zuba-anjn, hrezteČ-nosti. glavoboiji, t> r nploli veliko Kedi, ene čistijo kri in dober vspeli potrjujejo zasebnu in zdravniška spiiče-vala. koja so priložena z podukom za porabo vsaki j škatljlc.i v Flovanskern, nemškem in italijanskem jeziku. Prodajajo se po 20 nvft ■ katljiea v vsih lekarnuh TrsU, Reke, kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriškemu in Trenta. IG-52 4) v) 9 I) S m Josip Jellinek -- Brno Briinn) Krona št. 19 p?"poroča : Suknpi °s^an'(e ^ ** ■ » ' ■ Oza vsakovrstne obleke E—a— a— za gospoda proti gotovem novcu ali proti povzetja za tovarniško ceno! Uzorci v pokrajine pošiljajo se na zahte-vanje zastonj in franko. 12-10 Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzamo vsako pošiljatev na deželo, katera so izvrši točno in Nolidno. 10H-47 „J AAd^K <8 I Ljubljanski Zvon. « Gld. 4.60. i> ^ Gld. 2.30. » Gld. 1.15. | Postavno zavarovan Block- koledar za hdtele se naznanili. Vsb'd dogovorov se posestniki hotelov na Dunaju,! v Emu, Pragi, Budapešti, Draždenu, Breslavi, j Stetinu, Hamburgu, Bolonju Itd. >o v kopeljih : , Baden, Vfislau, Karlovih varih, Pranoevej kopelji j bodo obešeni ti k d-oarji v vsili «ohuh za t, >jc , | začasno samo v gori navedenib m stili in to pri zvonu, kj*r se gost, mira zadržavati. Rudi \ t..-ga je oglasom mi ovih lilo 'k-koleda-jih vspeli : crotiiv, k> r so razobešeui v sobab. P'ost ir a oglase je omejen, ker se more s.mio 10 ivdk j sorej ti, ter -o tvr.ike kotikureiice popolnoiua [ izključene. Cena cg as i za prostor 40/3") mm j * za svidfi hćtel za celo loti) od t'. 3'5't --40 — (13—21 ii(5. 7. i vsako noiio na c do leto.] — Ponudbe hh imajo poslu l nn Amioiicen - E\pc(Iition floriz Steni Wien, I., Wollzeile Nr. -J4 kje se izve [loldiŽje in se dobe na ziht-vanje . u/.orei Marijaceljske že'odečne kapljice. izvrstno delujoče zdravilo pri vxeh boleznih na žo-lodcu Neprecenljive dobroto jo posebno vpliv njihov pri notečnosti, slabosti želodca, ako i. grla smrdi, napenjanju, kislem | puhmiju, keliki, žebnloć-niim kataru, gorocife (r/nvci) pri proobihiej produkciji slin, runienici Idu-vtinju in gnjusu ffluvobolii, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, prooliilnosti jedi in pijafi v želodcu, proti glistuin, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdnm. ('ona steklenici jo z nakazom vred samo H5 nov Glavni zalog ima lokar-nifiar „k angulju varhu" f>3 2(> lir, ]ti'a(ly K rtMit**ier, Alot'avn V Trstu jih pa dobite pri lekarničarjii I. Soravallu blizo staroga sv. Antona m Li Ozdravljenje plućnih bolezni {^Tuberkuloze, (sušica, jatikc), naduhe, zaprte «ja so bila tudi p>t!,|eui n» zdravnitkih listili tu- iu inožemttva; i—I pojemauje kaSlja in izvržka. p Uem popoln) prenehanje, — m alica, pot in brioavost ^jl kji j- posve iznio.»In, — Truplo se redi vsaki leden za '/, — l K Ravno tako brzo orui. [Zdravljenje todi pri st i-ej, c d6 pri iniliartiej tuhorkoiozl. — U drdk se ozdravi t-r more Lil LjiJ tudi uujt«2j u pnsel zopet opravljati. —a 1*1! j Prof. Dr Cjrnll. pri tia iuhl se more pol ure po plinovej ex!ialaciji lnglj-* snnsti. rJij — Ako se fxlnilucljti ilalj • ral»i, s^ naduha ne povrne Več. Zoper 5-oiicl in nadulii je M i l-l plinova exiia!acija i kus-mo, izvrstno sredstvo" HM P-or. Ur. Dujardln B?aumetz : «0do pri ufonl !nem grlu. po^ko ilovun mu po tuber- jj^' j'H kolo i. sj hc v tednih zacelile otekline da^iravuo je bila uŽe polovica pljuč ra- HIl Mil ^ I' jun b . Hj L Lil nnVjidcnib M Dr TI bolnikih L' Vsaki • M. Langhlin volja bolnice v Filadelfiji je vporubil plinr.vo i-xhulnc jo uri 30. UJ5T , kuji ko hib t ž' v tmj/inliijein stanju tuberkuloze in vsi so popolnima uzdraveli. [rDl ..m pa se množe zp»iviuška tioroč la o srečnim ozdravlj njn, fer je r e/un lili lč val š ■ mnoiio drn/ib od slavnih profesorjev Tjdi v o. k. jav ei hol- lil! | l-l niči na Dunaiu s- vp-irubljuje st-oj zu plinovo ejthalacijo. _ Imamo miioco spričeval Upi Lj^ ociiravalih. C. kr iz dj oriv str j za plinovo «x .ulacijo (U'Ctal-Jnjedor) h« doDlva z It I j". L j vN.tni pripravami za pripravlj-npj pliva in z popisom zi vporavo za zdravo ke, ter gu [Jj? Lyjj moro ru bi ti tudi vspk bolnik sam pri [ij Dr. K A K L U ALTMANN, Wien VII., Mariahilferstasse N. 80/A ||| TTL'1 t«*r stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenja nI niti [i^ L^tfliuvn , nit: ovira vsakdanji poael. —Pi IPlM JULIJU G B I M M. ; dežnikar, Barriera Vccchia št. 18 jo zelo bogata zaloga solnčnikov za £0-Spe, za jako nizke cene. — Solucniki za gospode od 90 novč. naprej. — Najnovejši „Entrecotsu za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 nov6. naprej. Zaloga dežnikov iz svilo, satina, volne in bombaža. Sprejemajo so popravki za jako nizko cene. 91 —104 Želodečns bolezni ozdravi brzo in posvema JERUZALEMSKI BALZAM edini in nedosegljivi želodčni pijači Du si človek izvoli nravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lenko. no-sebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke Večina raznih kapljic, i2lečltov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso nič druzega, nego škodliiva imes Edini .J«ruxalomHki balzam si je zagotovil vsled sv>\je nrijcoste sestave, odločno oživljajoče in želodčne £ivc,© hitro krepčalno m či pravico prertiosli nad v«emi doBodaj v tej stroki poznunimi zdra-vilami, Itnr dokazuje tudi vsakim dnevom večs prašutije po njemu. Ta biditm bojut na delujočih snovih kinoško rotmr-bare, katera korenika je poznana zarttd nje n<'Kil ucodlK'ga upliva na prptavljunj3 nI c iČcnjc, je zanesljivo sredstvo proti tez-jvmn v Želodcu odvisnim od »iubega preb .vijanju; zuio pa ga vsi strokovnjaki in zveienci priporočujejo prof,i nejeSčnosti, zubasanju, smrdljivi «Hpi. gnjumi, riganju, bacanju, proti hemoroidttlnem trpljenju, zlateuci 111 vtiukej bolezni v črevesju St-klenlca 7. nuvodom vred stane SIO novcev 22 — 48 GLAVNO SKLA0ISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladišča v Trst.11 v Iekar< i Marku !IR^^HUin^ i G. It. Ropi*, na Reki v lekarni ul H deniore, »i. Gmeiner, v Korminu v le-kurm A. Franzoni, v Tominu v lekarni E. P'd I som. 40-48 Ni nič boljšega! za olirano i ptbspeSevanje rasti las, kakor po Nj. o. kr. "up. Vel. cesarju Fran-Josipu J. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena rodbinska pomada za jakost lasi, :to-4 koja, rabeč jo redno, na golih kra jih gosto lase prouzroči ; sivi in rudofii las je postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje ; odstrani grinto v malo dneh; jo proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlošt; jih kodri in no osivijo do visoke starosti. Vidika posoda z napoto pornbo v več jeziki stane 7. pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga en gro s z prod njo na malo jo pri A. J. FIALA, vlastnik 4'. kr. privilegija. Wien, i\, Nusstlorferstrasse 59, kamor so ima poslati pisma. .1 'k«, fimu vonjava, elegantnaoblikn. Niirorila i z pokrajin proti gotovem denarju ali poštnem povzetju. I^rodajalceni izdaten popust, j'to imo, »In h«1 zahtova izroeno: Familieii-K ralt-Poiuad