ODNA GRUDA
f
Februar 1963

FEBRUAR 1963
10, LETO ST. 2
FItANCE ERKSkREN F, S- 1IMÍGAR
jhkm:.i Šušteršič joíi iupAdClC
V.BSRT 3TAOELI lili. SILAlLA
PF, KOPAČ
J. M.
O Vrija
Kito jo preuredili PnHScrnavu rojstno IlLSo v narodni muzej
Za aliranLtcv naSc ljudske arhitekture na podoielju
Njen zatlnJL izlet
NaSim obiskovalcem
Sprostitev valutnega poilovanla v Jugoslaviji i
Novi pokojninski ui-edplaL za JunoalDvarisKe izseljenec
Se o potnih ] Istih
ro DOMAČI DfiZELI IGOR PREŠERN
MARIJA RiinUK
VIDA TAUFER JANA MILČINSKI LOJZE KR A KAK
BRANKO SEMEN
DRAGO KRALJ
EOLTKJ
BRANKA .JURIJA
NASI LJUDJE PO SVETU
"~“ft[.rK.A NA NASLOVNI STRANI: RAJKO RAN PL
Ekonomska učvrstitev -osnovna znaflluost plana za leto i?sa
Znanstveni instituti pri ai;
Zaposlovanje slepih Je blls nakot lijema, sedaj jo pravilo
Zima v mestu
TeJka Je živeti som
Ljubezen Ukradeno srci
filmski režiser Boitjan Hladnik
Pojdimo na Izlet — na Velika pianinu
Novice Izpod Pece
Bratce in sestrina
V Avstriji
Pi-eSer n ov rojstni dom — muioj
V februarju itmo. Pred sioštiii najsi im j leti, v osineiJi februarju jr zasinlo srce velikega pOSIi ika in SlovencA-IJmrl je doktor France Prešeren. Obletnica smrti itegn velikega moža jo danes kulturni praznik eitrvemskoga «a-roila, ki ga vsako leto jvriizuujemo. Tu zato tudi mi stopimo danes v Yrbo pri Žirovnici, Prešernovo rojsliiio vaifico, 'Prav malo sc na zunaj razlikuje od drugih gorenjskih vasic. V zimskih mašečih ne je mladina, 'kakor povsod drugod, na vaških piri eh j-arjj<wjijeno ke|>nia. Rihceva domačija Prešernov rojstni dom, je danes spremenjen v muzej, Y<sa tK)tranjofft je n rejena jako, <:I:l obiskovalcem živo govori o pesniku in doki, v kameri jo živeli, JJosiikra-t stopi v Prrfcrnov dom (udi BO-lotni Jože PogačaT, uajstnrejsi vaščan YT-rber prebirat PrestmOvC poezije.
ILUSTRIRANA
REVIJA
SLOVENSKE
IZSELJENSKE
MATICE
V
LJUBLJANI
Rodno grudo lidnja SLov«»-i; ki IzjclJanaka mali en 1 Ljubljani. Izhaja dvanajst krat na Jelo. Letna narti' nii m za prekomorsko ddavi Jo i dolaTje. PeStnina jMf iana v galavJuE, Ujej« uresničiti odbor. a lavna urednla
ZIMA V RS C A J
IJreflnlČtvo In uprava: Slovenska Irael J tn*ka mstl™ Ljubljana, Cankarjeva l,lr-Rokopisov Jn sl lir. Ki je nismo naročili. ne vratsita Čekovni rutun pri Knaiii' nilnl banki
Se lahko dobit“
SLOVENSKI
IZSELJENSKI
KOLEDAR
1963
PiSite takoj na
SLOVENSKO IZSELJENSKO MATICO
Ljubljana, Cankarjeva I TI
UČBENIK
SLOVENSKEGA
JEZIKA
v atbulesein) francoščini, nemščini ali SpanSči ni
naročite pri
ZALOŽBI MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Titova cesta 3
SPREJEMAMO PRIJAVE
skupin, fl ril Štev m pOsUhiCZiiikuv za potovanje t tiari kraj — Slin' fin i j ti T letu I'JfA, bmlis! v liiilj-omi ¡.ili
le I alb p-rekr; New Torka ali Montreala
UREDIMO VAM
VSE formalnosti v zvezi
s potovanjem,
\ sc potrebno v -zvezi z ribiško m vaših sorod n ukov jz Jugoslavije v ZDA nli Kanado
OPOZARJAMO t AS NA IZSELJENSKI TEDEN
Osrednji! prireditev Im 4. juliju n n G ločen
ZA VSE INFORMACIJE PIŠITE
h slovenščini all angleščini mr
ADRIA TRAVEL SERVICE,
ki f.e deset let posluje z našimi r rij nki
39G& St, Lav;renče Elvd. MONTREAL 18, P. 0
Canada
Telephone; VI 4-5292
— Sto let je minilo od Prešernove smrti. Slovenski narod je od lis lili dolj T>r[.~litK.[ii tea ko pat. Dvigal se je in padal ter z novimi izkušnjami bogatejši s nova vtstajal. Ze je bil -zapis an smrti, toda ho reč se z ramo eh ra mi '/■ drug Jim i j ugwlovn.nskinii narodi, je premagal smrt in se loii! graditve norega življenja. To je bilo naj večje potrdilo živ ljenj.sk e moči našega ljudstva, v k«toro je neomajno veroval njegov genij di1, Franice Prešeren, la graditev je hkrati veličastno uresničevamje Prešcsrnove zamisli o bratstvu tned ntriodi, .sklenjenem v znamenju svobtrtlnega razvijanja ustvarjalnih sil slehernega isoned njih, ■ ■ Ljudstvo, 'ki ima za seboj tako legendarno epopejo, kakršna j C bila velika os v «bodi! na vojna, 'ki s svojo stvariteljsko .silo premaguje takšne ovire, pred kakršnimi se je znašlo v graditvi novega, eociftJi-sričuega življenja — to ljudstvo ve prav ceniti prometejsko silo in veličino človek«, ki jo pred sto leti osamljen, todu poln vere vanj,
v svoje ljudstvo,
France Prešeren
O Vrba
O Krha, sreč««, draga »¿a domača, kjer hi,ia mojega stoji očeta; du b' uka žeja me iz tvoj’ga sveta speljala ne bila, golf f ion kava!
A e vedel hi, tako «e d /strup ¡/rebrača me, kar sret? si sladkega obeta; mi ne bila bi vera o /sebe ožeta,
Kfl hii viharjev notranjih b’ igračo!
čoesto srce in rle/uono ročico
za doto, ki je nima miZjonarfca, l‘i bil dobil z izvoljeno devico;
mi mirno piapiuia bi moja barka;
pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varov&l — svet' l/firfca.
tablic«.]; ,tja linmo našli pot...
Boris Ziherl : »Primere Prešeren, pesnik in misleci, I. 1949, d} lOO-le-iniei Prešerno ve s m ni
To thee, /evett, hupp;/ Verba, all my praise! Dear corner of my father's home and land.
Why did the thirst for knowledge e'er demand My going hence into life's tortuous mays!
1 should not, then, have found horn joy that sways The mind becomes but poison in man’s hand; Faith in myself all gone, 1 mould not stand Here tossed by ¡niter storms trough nights
and clays,
A helpmate und h hoe for me alone —
A dowry, priceless far above nil mark — l should have tvon with her my heart had known,
'Then might have floated smoothly my life's hurt, My /tow*«, my fertile fields, and alt my own Protected hy our pairoit, good St, Mark,
Trantlate bp A. I. temjirili oni Jr. it, Moffcevp*
S imetje nesreče
Sonnets of Unhappiness
Kako smo preuredili Prešernovo rojstno hišo v narodni muzej
Ko je torej Plečnik hodil rja Breznico, sem mn šef nekoč kazat tudi Vrba in Prešernovo rojstno hišo. Plečnik je bil tedaj prvič o Fr&i, kakor je bil mulo prej / menoj prvič v Bohinju,	mi
j ti razlag til: >Rcf< nisem imel nikoli priložnosti, da bi si bil vse (e lepote ogledal. Kot študent sem živel v Ljubljani zelo revno, vsi moji v večnem delu. Počitnic nismo poznali. Kasneje pa sem bival Vedno U	Počiltlic nismo poznali! To
je ostalo Plečniku v krvi in duši. Mnogo let sem mir iirf sosed, a niti enkrat si ni priDošči! ieden dni oddiha. Kadar je šel <xl doma, je šel vselej le po opravkih za novimi nftiV.fi in delom,
Kij sva torej takrat stala p Vrbi ob ljubki cerkvici sv. Marka, se je Plečnik ves zasanjan razgledoval po okolici. Kakor bi rim zveneli Prešernovi verzi iz Krsta: : o dnu zad stoje sneznikoo velikani, polja, ki spred se sp™,sir, le poti je ti kaze Blejski grad na levi strani, na desni griček se za gričem skrijec. Kar nagledati se ni mogel (e podobe ruja. Nazadnje je spregovoril, ko je gledal proti Jelovici in Pokljuki: •¡Kako plemenite in mehke črte! Kakor grška zemljat Sedaj šele omejem Prešerna. Njegov genij je pir lepote srkal od todlt
Od cerkvice sva šla v Prešernovo rojstna hišo, Zeto mu je bil všeč stari, trdni kmečki dom. V hiši soa marsikaj pogrešala, posebno snage, *Kaj hočete.'- je menil Plečnik. >.Saj vidite, do otročičev kar mrgoli pri hiši!* - Res je bilo enajst otrok, kakor piščali v orglah.
Potoma ap* se pogovarjala, kako bi ne dola hiša, kamre, črna kuhinja in lepa veža ločiti od družinskega stanovanja in bi bili ti prostori lep spomin na Prešerna, nekak muzej. Plečnik je menil, da bi se dala hiša proti vzhodu dozidati v lepo družinsko stanovanje, ti deli pit bi bili z značilnimi stopnicami vred popolnoma zase in ločeni. Podobna misel je obletavala že Toma Zupana. največjega ljubitelja prešermn. Njemu bi se bilo morda posrečilo kaj takega izvesti, t oda mož je bil premalo realist. Saj mi je n« O Jero-glem sam potrdil, ko mi je razkazoval svojo grnščinicv; iPredraga je, mnogo predraga, Zidati nisem znal.*
Meni kot rcijijAu. ki sem že izza mlada pogosto zahajal n hišo, je bilo vedno hudo, da r*i v hiši tako, kakor bi za spomin na tukega moža moralo biti.
Ko je gospodar Janez Vopjc, Presernan pranečak, leta 1935 jimri, je ob toliko nedoraslih otrocih s težavo gospodinjila in gospoiltirila njegova žena Marija, rojena Fertin. Ta rni je bilo
kot hči mojega bratranca Janeza feriina v sorodu — mala nečakinja. Pri njej sem poskusil, kake volje bi bila. ato bi ji dozidali hišo. Nikakor ji to ni bilo všeč. 1Novo mi sezidajte, pa paru staro zanjo zamenirn.
Ponudba je bila dana. Le kako jo uresničiti?
Najprej seri! šel v Radovljico do sodnega varuha otrok, starešine Bidovca. Ta je bil takoj zadovoljen. Sedaj je šfo jui denar. Posvetovali smo se jj Ljubljani in sklenili, da n stanovitno stavbni odbor v ta namen. Vonj «o stopili osi predsedmA i slovenskih kulturnih prizadevanj: rektor univerze Rado Kuse j, Oton Zupančič, upravnik Narodnega gledališču, zastopnik Akademije znanosti in umetnosti brane Kidrič, predsednik Slovenske Matice Dragotin Lončar, pred-sedniJt £)riijjfr>ft nfmttstiA tnjižeaaiHo» France
¡'ugled iz veže Prešernove rujstup tuše
Za ohranil
JERNCJ SUSTEItSIC
Hojakii, 'ki vsako leto «hiekujejo svoje domače kraje, z zjlu innajnjean in pohvalo opazujejo celotni iHip«wlfik, Ob teh obiskih se je ¡m.nogiin mz-blini'] ■jududosLni vtis, ki jim je ostali i /. mladih dni, ko so «»puščali rodno- grudo; domači Jkroj ni v ec 'tisti, .kol jo Ih id nekdaj. Skozenj je speljana asfaltirana cest«, zrasla je 'lepša šola, kino in kulturni dom; v VfLsi je elektrika, vodovod, v vsaki hiši jo radio, lelovrznr, avto, motorno kcjlo \ naši It vaseh. irieo več red.kttsi. ni več- lačnih, Jfji.maizatiidi. ']>oi?i'li oirtrk, Kol so se (nekdaj mladi fantje ponašali, kdo ima lepšega konja, luko h e danes* 1 imslavljajo s svojimi Tiiotomimi v-ocrli. Če pa nimaš svojega, sedeš v avtobus in v pol urC si ŽC v večjem gospodarskem tli knd-t urne m središču, Domači kraj je res drugačen, kot je hi L nekdaj.
Oh vsem lem napredku p* se mnogi rojaki čudijo, kako je i «ogoče. da so iloinarčiiiii posin' i.Li svoje domove sredi rodovi l.uiih polj. puzidnli tu ia lam domove, ki k?q brez estetskih vrednosti in kako eo nekateri brez okiusn za lepotne vredno le prenovili svoje starinske domove, ki jim je ljudski stavbenik v celoii >i-Li v detajlih vdihni 1 likovne vrednote. /. nenačrtno zazidavo naših
naše ljudske arhitekture na podeželju
vasi je bil mnogokrat ¡jokvarjen prvotni polnovredni n rha n falični k oj t cepi vasi, saj ise urbanisti še danes čudijo, kako smotrno in v lepili legali so luiši predniki jx>slai':lj¡rlii svoje nisi in domačijo, ^ povojnem času mulo z nenehno težnjo zn CiiviliKacijsleim napredkom -nekoliko ¡pozabili tin kult ui n to Mce pokrajine, vasi in iposameznih do-tiiov, Rojake. ki so mi potožili, kako nesmotrno in nenačrtno so se ponekod razidjalc graditve im podeželju, naj jjotolaižim. du so žl- določeni gradbeni okoliši, -izven katerih ne bo več dovoljeno zidati. ?.t% ohranil e v naše -ljudske arhitekture sktfb c 'predvsem naši zavodi za varstvo epomemi-! kov v .sod tilu vati ju z urbanističnimi .zavodi, ki lj'iufako arhitekturo vključujejo in upošteva jo i ■«¡ribani stični ureditvi Slovenije. Tako je jcavod zn spomeniško vauvlva l.ltS organist ral vrnlu radijski It oddaj 'in čtu-ukm o vrednota h staro ljmleko arhitekt mre, j Kit ran j o opreme in o družili predmetih ljudske kulture, k-i jih lahko s pridom tipOTabilno pri opremi sodobnih stanovanj.
O -pomenu m uporabnosii ljudskega izročila v sodobnem življenju, hi m m seznani 11 tudi naše rojake. Morda bodo nekateri izmed lijih ob svojem obiiMk n v domov iti i olmzoriti svoje sorodnike
Kohlur, predsednik Leonooe družbe Franc l.nk-mufi, načelnik prosvetnega oddelka banovinske uprave Izmro Sušnik in F. S. Finžgar za blagajniku in tajnika,
1 a (nIbor je stalil takole: Najlepse bi bilo, oko bi Preiernooo rojx(m> hišo odkupila slovenska šolska mladina- V banovini je bilo tedaj po vseh šolah nad dvesto tisoč učencev. Ako bi vsak žrtvovul le en dinar, bi bili poglavitni stroški za zidavo kriti. To misel jc druge volje sprejel tudi ban, jTakoj je z okrožnico, ki jo jc sestavil inšpektor Janez Dolenc, odredit za ¡?.se šole v banovini nabiralni dan z« odkup Prešernove rojstne hiše.
Po tem odličnem razumevanju odboTOPth želja urili) dobili po^fitrn. Dne P, trtiire« 1937 je bila že sklenjena pogodba z lastnico Marijo Vovk, rojeno Ferlin, da postavimo novo hišo nn njenem meitt-'Vnio je fam naročil leh.rtikti Kugliču, banovinskemu uradniku, naj naredi načrt, Z velikim veseljem sit je ta takoj lotil dela. Toda prvi načrt, ki se nam je zdel zrlo lep, je odklonila Minca Vook. i’o pa zato, ker je bil pred vrati potite, do katerega je držalo nekaj stopnic, da bi se tako nekako ohranil značaj prvotne hiše. Zahtevala je pot na-
raVftosi r> vezo, čeprav so bila drugtt vrata nji vzhodni flčrand, kjer in' bil glavni gospodarski promet, n ara piro,1s t v vežo. Zahtevala je tudi nadstropje, Ustreglo se ji je. Pa tudi prt tem načrtu je famauto odklonila lepo kovano omrežje u« oknih p pritličju, kar bi bilo za okras in varnost hiše. Vse te težave sem moral preboleti 1c jaz in bilo je še drugih psi? polno. Prav asketsko sem se moral premagovati, da sem se ognil prepirom.
Nabirka po Šolah je lepo uspela. Doe. tretjini je nabrtds slovenska mladina, ki je splošno dajala z velikim navdušenjem.
*-
Natančneje vsega dela ne bom opisoval. Vse je deloma tiskano po časopisju, podrotmo gradivo za to spovesit pa povezano p velikem svežnju, ki sem ga izročil v shrambo Vseučiliški knjižnici, Tesel sem pa sam sebe, da sem zastavil vse moči za lo delo, da se nisem zbal ne polov ne stroškov. p*<t plezanja in plazenja po zaprašenih podstrešjih, kjer sem stikat za hišno opravo, ki je zares iz Prešernove dobe. Se zamerite mi, če se ob lem veselju po gorenjsko pofjahoin, da iim bil jaz tisti vol, ki je ta voz potegnil iz drage.
Siam domačija p /idj krajini, kakršne Ml duties ie redkost
i'ii znance nn vrednote iz naše Ij nilske 'kulinre.
Moril asi bo'kdo'izmed rojakov keižoIcI katerega ieh predmetov kut .spomin. saj so človek pogosit) kur težko odloči za tabi-ro najbolj originalnih «pom; ¡likov iz domačih krajev,
I )a «c je oliranilo veliko predmetov ljudske t uli ure. je p reti vsem zasluga na šili muzejev, v mnogih izmed njih so natanko posnete noiranjo-sti kuhinj, starih s-hiš* (dno v im soba s krušno peč j oj, vendar citdo drugače nazivi taka notranjost v muzeju na 'profitom, 'katerega |WJscb-nost ju v tern, du prenesemo celotno hišo, Tako je Delavski muzej na Ravin&h na Koroškem v bližini muze j skl k poslopij ipotikivjl - la ri lisko k n »60, Tjini ih. decermlira jc odprl svoj muzej na prostem Muzej v Škofji Loki. Tudi drugi muzeji v Slo veni ji si prizadevajo, dn bi poplavili muzeje ria pros lem L11 v njili nazorno pokazali svoje etnografski' zbirke, S p resta vJ j a n j em celih poslopij, }ia na ¡st ibtulo (o stanovanjske hiše aii gospodarska poslopju, v jnu'zcje na .prostem, rešujemo po-ssaibe in ohranjujemo našo I j ud sit u nrhittkhm.
\fiekukor je naloga našega čaisvi, du za bwloi-nost odi ru'rii vsaj nekaj lopni in žarnimi vos ti naše ljudske arhitekture iz pretek lili dob. saj predstavlja kulturne vrednote, ra*cn lega pa je zlila z naravnimi lepotami slovtuske zemlje, turistična privlačnost zjl domačirie in tujce. Mislim, da ni n n svetu dežele, kjer bi na tako majhnem prostoru, 'kot jc Sloveni ju, bilo ¿oliko različni li sta-nsevcujskih in gospodarski k '¡mm lopi j, ?,e sam material, iz katerega «o zgrajena, narekuje raz-nu-vrsiiiosL oblikovanja, saj poznamo pnslupju jz
kamna, iz biti la in iloviiee, tesana iz brun, ki so la lik o Ometana ali zidana na paradano, kot j.ilt pozna naša Dolenjska (profiten: med lesenimi brani je zazidan z malto in kamenjem]. In kril je st reli f Primorsko kritje s a lamo j c drugačno kut v notranjosti dužc-to. Več ju tudi vrst kritja 7, lesom. Na Primorskem je Izšlo nekdaj v navadi kritje s >škrlmu: - velikimi ploščatimi kamni, ki j111 zdaj zamenjujejo korei, <_>k<►!icsi škofje loke je nekdaj v večji meri poznala kritju s skrile m, to je iz tenkih k n m. n kih p lose — iz k utorih iso bile nekdaj narejeno Uidi tablice, im ■kaiere so pisoli v šalah. Zdaj ee tej n sla rim načinom pok rivviitiju si reli pridružuje Se hc rak lit, eter n it, cement in vseh vrši opeka. Jla/moJ ikod pokrajinskega stavbarstva ipovečuje 'tudi socialna pripadnost prebivalcev. Hiše velikih kmetov so cesto .nekakšni dvorci, skromne iyn s ¡tarske hiše v Stražišču pri Kranju *di viničarske hišo v Slovenskih gor risah. "V Trenti so iz pastirski li Stonov mulate slanav mn jake hiše, iz ¡¿danit pa na Dolenjskem in v Podjuni na Koroškem, 2e po zunanji obliki razlikujemo poslopju kovačije, gostil ne in mlinu.
7 obnavljanjem ljudske arhitekture in z njenim vključevanjem v sodobno življenje, poslavljamo nasu stavbno ljudsko izročilo v službo turizma, ki ju pomembna veja našega gospodarstva.
In notranja oprunui kmečkih domov?
Velika večina naših kmečkih hiš je toliko prostorna, d el je mogoče vzidati stranišča in kopalnico» Tz rali (iti je treba široke zidove za v zidavo zidnih utnar, namesto da kupujemo nesn-dolitiu ogromne tridelne omare. Tudi druge prestare .si lahko uredimo tako, tic da bi trpela, prvotna podoba hiše. Posebno pozornost jiosleča mo lepo oblikovanim podbojem Vrat ioi vratom samim. Vrata so pogosto lepo delo domačih
Tutti tale dvodelni kozolec, ki je nn Slovenskem ie redkost, bo o muzeju na prostem u Škofji Loki ohranjen bodočim rodovom	trmo: AKI>
obrL'liikov niizarjev in kamnosekov. Katko lepe so kovnlic okenske mrože! In lese.ui stropi! I,c pravilno jih je Treba obiMviu. iKeko	Ijujti-o
si are Iviše in mzjne prod nitric* litim rude volje svetujejo naši muzeji in zavodi zn vaTstvo spomenikov,
Oprenia in drugi predmeti so iz hiš v naših v Eise h čelu dvajseto sr odet je roumli > meščanska filnarovanja in io največkrat tako, dn so tujci, domaoi prekupčevalci in starinarji tulnehali d/ miših vasi skoraj zastonj skrinje, izrezljane mize, stole j'ii drugo jruhi-iilvo, Isto vedja tudi za razne Lipe. za slike nn steklo, les ali platno, za panjske Lončnice itd. Vsi ,90 pač izrabljali Ijudwko ne-VWMHOSt.
I )pis je naš človek na 'podeželju toliko razgledam, da v želji zn oivLlizacijskim (napredkom hrani tudi piarvc vrednote iz 'noše ;jre(citlosti. Mnoge predmete, uamesio da bi zb. v rženi ležali po ropotarnicah i.n podstrešjih, še uporabljajo kot okras: takti istarc inajoldko, vrče. modle zn potico, peči lic c naših krušnih peči, na katerih so živalski, Tfpil'iir&i'ki ornamenti ali nabožne (n>tlo-bo. Ivtihiiiia Inč uljetika ali pločevinasta 'svetilka z oriiEiitiontnliiio prebitimi zarezami jc leji okras v vsji.ki steni. Panjske končnice, hi jih na svetu pn/.imjo an.mo Slovenci, lahko iimlcmestiji) nutet-n iško sliko.
Mii podstrešjih hX> Srtnre listine, mere in merice i'ii' Se marsikaj, Lar morda sicer .nima lepotnih vreti nosit, go ¡>u vendarle zanimivi dokmucnli in spremljevalci nekdanjega življenja na vn$i, Dnin, v katerem imajo v retinole iz naše preteklosti svoje mestu, je domač ati ¡»rijeleti.
Slovenska domačija -muzej
Prvi, kd so se pri nas lotili čuvanja starih in značilnih slovenskih domačij, so Skofje.ločaaii.
okviru škofjeloškega muzeja, .ki j c najbolj «knbno itn -imj lepše tire j c n muzej v Sloveniji (■prwlO-rc bua v gradu!), so incdalee od gradu uredili še domačijo-muzej,
\ firEijsk'i park s i j iz kkofjeliiškcg!i pHuliridstjii P uši a,! preselili celo Škoparjevo domačij jo, Podrli so jo in iiimuvn postavili. Dolgo -so iskali in ko domačijo v škofjeloškem kuncu, pa .so poleni izbrali Skopnrjevo za rail i njenih številnih značilnosti. ITiša j c lesena in .še k slamo -krita, ima |ia zidan del, 'kjer sn hlev, klel, «vinjak in ud prt |mkI. Tudi nutrsinjosl j<: fJmovljena, in sicer tu ko natančno, -da -sc jc culo Skoparjc va mama, kii sc j c 'tudi udeležila otvoritve nntizeja, začn-rlila in zmajevala z glavo, iknho jc .sploh mogoče vic lak o uredili. Uh domačiji je še kozolce, čebel n j Etk s starimi poslikanimi pa n j «k ¡-n ti L tu tč-idea mi, znamenje ita češnji in vrtiček. Postavili pa bodo še sušilnico zn sadje ( pujsvo-ij, žago m mlin -ter še oglarsko kopo.
Novi m muzej ima že pozi mi veliko obiskov ¡el-cev, na pomlad in poleti pa jih bo gotovo še več, saj je zanimiv, "V njem namreč lahko vidimo, 'kaj je pravzaprav značilno za naše slovenske kmeiijc in kako se spreminjajo dz prvotne oblike v današnjo.	(kd>
Škr/purjurm fj (in ti muzeju /ui prostem n Škofji Luki
Irmo: Ton« itliLltciiJ
jüíi: í.uFrtivcic
Njen zadnji izlet po domovini
Joséphine Tratnikom V/. ClevelaitKla nam bo ostala še dolgo v živem spoimuiii mn tej in oni edraui -oec« n a- V st-a.ro domovino je prišla večkrat; vsu.k l'rOnUtck jc uporabila za obiske številnih /. tut i ice v in p H j !» 1 el j ev. obiskovala j e domove sorodnikov izseljence« Si rom po Sloveniji. \ saku leto, kadar je ¡bila na izletu v stari domovini, sc je oglušila ludí na n a setu domu v Litiji, Tudi lami je bila pri nas. Preiti tro je prišel večer, ko je moralo. nozuj v ! ,j uh l¡ ¡i no. Ob slovesu se je afliTiizlila iti dejala
iPozdiva se mi, da sem zdaj zadnjič v svoji domovini.«
Da ibi ji 'prevrtali mračne misli, smo nazdravili njeitii živahnosti in podjetmosti, fía j je biki na videz pollita zdravja 'in tncopsni v svoji pri-zü de v nosili.
O! j slovesu na* je povabila za m «(dedu ji d n n ^ seboj ti a izlet, 'ti a Hlcvitti vrh \ I canske hribe oad Rovtami, 'ihl rojstni dom njenega moža.
Naslednje jutro sem pohitel iz Litije v Ljubljano .in sem se ses ml « prodorih Slo« eitftke izseljenske m#lice z Joséphine Irttliiiikovo in znanim fitmairjcni Johnom Kavčičem, izseljencem iz Clevelanda, doma iz Trzina.
Poiskali srini njegov avtomobil na parkirnem proštom za hotelom Union in: sc udobno namestili « njem. Zdrseli smo po u&falini eesi-i |k.i roli it Ljubljanskega, barja. N'a Camkarjcvii Vrhniki ■ do t ja je iz Ljtibljntoc 19 krit — se 'nismo itsla-vrli. Pri Cankarjevem «pomeni k u smo krenili tna dcwno proti Stari 1 rhnikt. Z desne s trami so nas pozdravljale vasice; Sinja gorica 'pa. 1 ritnika in Mola Ligo jo a. Zdaj tjf> -to prav pni jauni kraji]
Mrs. Joséphine je liila spričo prijetne jutranje vedrine in lope pokrajine vso prevzeta im navdušena. Obujala je spomine na [¡.vît* ibtsr, m> je let« 1915 enliíla v Ameriko s .poliivitn do volje-
njem. ki ga je «bil tedanji ljubljanski župan pisatelj tir. Ivem Tavčar,
Zatili .srno ¡«roti zahodu v Podlipenako dolino. Svet sc ves čas po malem el viga. Vrhnika ima metrov nadmo-rake višine, Sla-r« Vrhnika že "34, Pudltpn « 'Podlip* k i du liiin če 360 metrov. Na obeh straneh ceste se ra sprosti™ gozd. v dolini ■pa rasZe sadje In to imajo dobro pašo čebele petij etn ih domačih čebelarjev., Prxl li'po. jc oddaljena ad Vrhnike Skrn, Preti nami «e vzpne zelena stena i hrib Smrečje. Cesiu «e začne vijugali i serpentinah. I Domisli m u,*; stare plaai nuske popevke: Indi serpea ('Inca te 'iia vrh prit inca. Ko se dvigamo 'iz doline proti vrhu, sc mam odpira lep jKigled na slikovito gorsko vasico Smrečje,
Tt. sc odcepijo dobre ec-s1c Jtft več čjtrain; proti Ro v tam iiii proti Logaícu pa proti Ločna m in Tavčarjevi 1’oljanaki doli ni. Zgradili so j.ih med pripravami .na drugo svetovno vojno.
Kmet domačin mi jc pripovedoval, da so- imeli na Smrečju Italijani v stačidkii druge sveto v m c vojme mučno utrjeno vojaško postojanko.. O!) razpadu Italije, v septembru 1945, pa wc jo številna 'laška vojska razbežala iin. na Smrečju je ostalo mnogo orožja in mimieije in .rajnih vojaških i|xvtrebščim, ki so pi;išle «■ ruke partizanom. S ¡Cin pl moni so jiote m tedkb ipo nem Šketu okupatorju im ti us osvobodili, mi je pravil kmet.
Na Smreč ju sloji ištarinitka cerkev, .krita «? skodlami. starih čtivih je Trla golovo turški tabor, sil j priča o ítem obzidje okrog nje. Zn njdnii so sc utaborili naši predniki, kadar j c planil v deželo Turek.
Tli na Smrečju je razvodje med vrhniškim ¡i ril ukom Pod! ipšč ion iti horjulsko Šujico. Kraj leži 7i'3 metrov «-¡«eku in ima lep ¡ra-Jtglcd, Zulo ga radi obiskujejo nedeljski izletniki, zhiwti listi, ki su namenjeni .tía Vrh nad Rovtami (.884 m) ali proti seve rti im izletniški j n točkam; proti 'Polhograjskim Dolomitom: Grmadi (998 m) in Trišču (iti JI m), Ve* nn .gorski Ave! j c «lian po redki cvetlici; Ulaga j e vem volčinu, 'Id je zaščiten.
Poslovili smo se od te lope .razgledne loč k c ■Lit krcniili spet « gozdove. Na več krajih a mo «reč trli drvarje, ki ,sl> .spravljali k cestam les za im i voz. Prevažajo ga ijjovečini s kamionš, Pogovor s 'temi 'krepkim-j lauli jc tekel prijelitio. ¿kmee je pripekalo, mi -pa «mo .sodcli na hlodih in k rum-Ijalt. jos ep bine j c odprla mošnjiček iti dala fantom nekaj bankovcev.
: Naj vedo, da jc prišla žena Franka. Tratniku z hJiiŽJijcga Lavro«-ca na ob is? k \v. duljucje Amerike,« jc dejala vtsu vcicla, ko je opasjla njihovo presenečeni j c.
Tako smo prispeli do samotne domačije un Lavrovcu, od koder je doma Mt. Frank 'I ral.rdk.
3f?
Preti pomladjo.... Pogled na Kamniške planine ii Mole us sr'
|Fi>tO: Diiiii lu Musku Id Vt)
Našim obiskovalcem
ALBERT 9YACELJ
Pl'vi leto&llji obiskovalci «o iSC ŽC Oiglilfiil'i V našem uradu in iz razgovori z .njimi, kakor tudi iz pismu, ki prihajajo ua Matico, la lik o sklepamo, ila lias bodo 'tudi letos poleti obiskovali rojaki množično v skupinah in s posebnimi vlaki. Iti ker vemo, kako hitro 'br> minilo teh nekaj mesecev do poletno se-zone obiskov, isitio SO spomnili nekaterih nevšečnosti, ki se ponavljajo v.sako loto. Zato morda .tie bo ¡napak, če rojake ze Mlaj na to opozorimo.
Rojaki, zlasti tisti, ki večkrat obiskujejo Sloveti! ju. vedo, da nvjir. pri odiiodih večjih skupin z ljubljanskega kfflUnIvora vebkokiat ni potrebnega reda. Mnogi ne vedo, kje jc njihov sedež, jezi ju se iul positij-iio železniško osebju, češ da ii'i dovolj prostora, iščejo vodje skupin, ki prihajajo podrto k vlaku itd, '¿n vse nevšečnosti pri lran.sjwnti.il z vračajo .potem krivdo na Slovensko izseljensko matico in colo -na na£e diplomatsko predstavništvo, il asi ravno predstavništvo in Matica .ne j no reta odgovarjati za red v skupini, še J n nuj pa za delo ŽeltzjftiSke uprave, Colo za nezgodo posameznih rojakov, ki mi ob takih neru-ddi pogorji,ne, naj Ji j ibila rpo mnenju nekaterih rojakov odgovorna Izseljenska matica,
_ Da bi pomagala rojakom, ¡kadar ae nanjo obračajo, Slo venska izseljenska matica ¡preverja in uTgima pri pristojnih železniških organ ih liaro-čihi, pravočoftno dosiavu primernih vozil, oki-bi zn. objave prihodov im odhodov skupim ter ju zato
‘'bkih 7, vodji skupim In žel eau iško direkcijo 1er železniško postajo.
Kot ustanova, ki sfcrbi za povezavo naših ljudi v inozemstvu z domovino, oigonraira sprejeme in pozdravlja rojake ob iprihodu v dom o vino. Prav lak o pomaga pri organiziranju prireditev in sprejemov, ko so rojaki doma na dopustu,
To so v ■skopih besedah okvirne naloge Slovenske keeljettskc matice, ki jih lx> tudi v bodoče topo In jeva la. f. orga.uto.aui jo i rnJVnpii r lo v in prevozi [«i Tlimo mubcnega opravka.
Da (bi tra risporte bolje pripravili in odpravili naštele nevšečnosti, je ¡nujno potrebna večja skrb i,Hx3.ij skupin, ki morajo za nemotene prevoze vse ■pravočasno 'urediti w ¡potniškimi agencijami iu nulo skrbeti za primerno organiziran vstop in prevoz skupim. Po našem ¿mnenju — in upamo, da se bodo Iudi rojaki iz ¿namj strinjali — po-v zreča naj več težav neverjetna množina prtljage, Saj ju nemogoče zagotovili dovolj eodežev in kiiilturu,n prevoz, če rojaki nakopičijo v v™ odd olike, hodniku in colo v WC toliko prtljage, da je oiKTiiogočen vsak premik, Zalo ju razumljiva bojazen rojakov, da ne ib o dovolj sedežev, čeprav jo vsaka kritika zaredi pomiti j kam ja prostora sicer povsem neumestna,
Kul vsake leto tudi letos opozarjamo 'in prosimo rojake, da v njihovem lastnem anvtorcsii n c nosijo toiiko prtljage, saj je ludd ¡ki žeW ni škili predpisih dovoljeno le toliko prtljage, kolikor jc zanjo prostora nad pot n ¡ko v h n sedežem. Z do-■bro voljo in razumevanjem lahko rojaki-obiskovalci olajšajo dolo vodjem skupin, jHiuiiškim agencijam in ludi žuluznioi, sobi pa omogočijo prijetno in udobno poiovaiojc.
Dr_ SKALA
Sprostitev valutnega poslovanja v Jugoslaviji
Poročali smo že, da j c bila na novembrskem zasedanju GA'IT (General Agreement an Trade and Tarif) i Íenov i 'leía I9b2 J ugoílavi ja soft la fifi u sprejelo za začnimo ílimieo le organizacije, S tem je dobilu zlasti prav,ico du takega carinskega posto pfloa, ku kršeni velja med člani GA TT. Tako se 'bo Jugoslav ¡ja laže vključevala v mednarodno trgovino s lemi državami. Vzporedno s lem je Jugoslavija že prej odpravila colo vrstil zunanjetrgovilinskih omejitev, v zadnjem ¿ru^u ]ja áe indi del restrikcij v svojem vn.lni.uem poslovanju s .[liji no ter n veti la za nekatera .plačila [iopoiln(piii8 liberalne pust trpke, Zn naše rojake so vai.ui /.] nsl i nasledil ji novi predpisi.
Hranilne vloge jugoslovanski h izseljencev pri Narodni banki FLRJ
Roju ki jugosiltivfuiskcga pordela, ki imajo $lahio bivališče izven Jugoslavije, imajo lahko ■pri Narodni banki FLRJ hranilne vloge v originalni! h val n tuli, .npr, v dolarjih, fnnlili kd. Te v loge lahko lipo ra bi ja jo za kak rštHikoli plačilu i katerikoli državi. Vloge ob retin j e Narodna banka v devizah, in sicer: ]w 5 "/*, če je vloga brez odpovednega roka, po 5,25 V*, če je d ogovor j en trimesečni odpovedni rok, po 5,50‘Id, če ji' dogovorjen odipo vedril rok 6 mesecev, po 6*/n, če je dogovorjen odpovedni ruk 12 mesecev ali več.
Obračun obresti se izvede Lelino. Za I zpl učila vlog in obresti jamči Narodna banka. Lastniki vlog lahko ta sredstva uporabljajo tudi zn izplačila v Jugoslaviji. Hranilno vlogo lahko odprejo rojaki osebno alt pu s jvinmeno vlogo na naslov Nanxl'fia banka FLRJ Ljubljana, ki ho uredila vse potrebno.
¡a liWmUzftcija va kitnega poslovanja velja indi za lisic rojake, ki se za stalne vrnejo v Jugoslavijo. Ge so obdržali tuje državljanstvo, imajo prav tak n pravico, da diidržijo hranilne ■škrge v tujih valutah tudi '|h> preselit vi h Jugoslavijo im tla *1 uleži jo ti a te v,loge laja plačilna isrtdstva, ki jih prinesejo s seboj. Nadalje imajo pravico odpreti novo hranilno t logu pri Narodni banki v tujih valutah, (udi če je do preseli i ve Se niso Lindi. Za te vloge veljajo ista načela, kakor stuo jih navedli 'za vloge rojakov, ki bivajo v tujini.
Rojaki, ki sc za sta.lno vrnejo v Jugoslav!jo in imajo jugoslovansko državJjamstvo, lahko tuja 'plačilna sredstva, >ki jih .¡majo pri Na roti ni banki na hranilnih '.legali, ali pa Sredstva, ki jih prinesejo tub preselitvi -s seboj, naložijo na devizni tekoči račun .pni 'Narodni banki. S temi deviznimi sredstvi razpolagajo popal noma prosio za vsa plačila. Te vloge sc obrestujte v dina rji h. Tuja
plačilna sredstva, ki jih prej m e je rojaki z jugo-drjivaiiiHhiiu drža vij anstvoan jz tuj im e i Jugoslavijo že po presedli vi, npr. pokojnine. dediščine in potlobno, pa lahko matóle iva navedene devizne račune samo, če dobijo dovoljenje zveznega sekretariata za f úna n ce. Ta urad izdaja sedaj taka dovoljenja zelo 'liber ul n n.
Prodaja domačega industrijskega blaga zu tuja plačilna sredstva
Da bi se olajšalo uporabi j atrije sredstev, ki. jih im* jo naši rojaki na navedenih knjižicah d n deviznih tekočih računih, je bil izdan predpis, da lahko nekatere gospodarite organizacije prodajajo domače industrijsko blago za tuja plačilna sredstva s popustom najmanj <0%, v ,neka-■terih primerih pa 1'udi vet1, Ta predpis velja zn vse vrste električnih strojev, za šivalne im pisalne stroje pa tudi za nakup novih stanovanj ■in nuviili montažnih hišic. Ta ugod nosi velja saino za plačila v konvertibilnih valutah. Nakupi ,se lahko plačajo tildi s čeki. Lastnin ki devjsnili s roti ste v lahko kupijo le proizvode tudi zadruge osebe. Ge se y takem primeru jilača račun s čeku m, je treba, da sc ček glasi .tia gospodarske O Ugani izučijo, ki lio p rodilla blago, in tj e na inue uporabnika. Ge je ifaérr&n ček .im im-e uporabnika, ki jc dobil la ččk kel darilo, '¡Krtem sc lahko plačajo našteli -predmeti sumo, če zvezni sekretarki! /.a finance dovoli tako plačilo. Tildi v teli pri meri !i igluje ornen jard 'iirnd zelo liberal no.
Prodaja blagu tujim turistom Z 3lt“/u popustom
Rojaki ¡a tuj ine'imajo v Jugoslaviji na osnem posebnega predpisu kol. turisti pravico kupovati v trgovinah celo vrsto ¡Bdlislriijskeg* blagu, razen živil, z 2Q*!n popustom, vendar etn no, če plačajo blago s čekom. Posebno ip rimer ti i su za in k namen tra vellera čoki.
LETOS PRIPELJEMO SE PRIJATELJE V JUGOSLAVIJO Herseaii]t, Helgi j a
Uot leti mi je bilo. ko sem odšla na tuje, zato hotite oprostili, če slttbo pisem jIoppu-tA’*. V letu /ififl «cm bila tako srečna, da nem lahko pukuzola lepote ilftše dmrmutat' .mojemu možu tietgijcu in otrokoma. Vri trije no bili prevzeti nad lepotami Jugoslavije, jaz pa seveda zelo ponosna. Ko pridemo spel. pripeljem o h seboj še prijatelj? Belgije?,	-	AnicB Dtb,rojl

Dr. KOPAČ
Novi pokojninski predpisi za izseljence
Pravli tu je bil spremenjen jugoslovanski kli-kan o pokojninskem zavnmvunjLi, Tu sprememba pomeni za jugoslovanske izseljence veliko ugodnost in pridobi'! o v.
Sedaj bodo 'lahko pokojn insko zavarovani po naših predpisih tudi listi. k'i so «e zaposlili v tuji ni nt l s voj u isrko in brez posebnega dovolj en ja pristojnih jugoslovanskih državmih organov. /a-vnrcvaii m dajo krhko celo tisti v tujini ijiveči
JlljftHlavaini, 'k'i '(šini 'IliiJO bili zaposleni ali so
opravljali sa'inwlojon poklic, To zavarovanje no obsega samo nj;ih samih, ampak sodi njihove družinske člane. Pokojnina sojini bo izplačevala, ko izpolnijo zanjo jKigoje in so vrnejo v Jugoslavijo.
Zavarovanje rje lahko celo dokupi za nazaj. Dokupili 'ga morejo 'tildi dieti, .ki su sc i.c vrnitili.
Nalaličvri predpisi k tendru '«ukorni )>odo sel c izšli. 'Inkrai bodo določene tudi vse podrobnosti, to je, kakšno prispevke 'bo za to zavarovanje treba plačati, v kakšne |>okoj umske razrede bodo ti zavarovanci razporejeni oziroma kako jiokoj-nino bodo prejemali.
Ta n god nos 1 je važna za izseljenec, ki sive v državah, s katerimi Jugoslavija nima ek len j ene
I- M.
Uredništvo je prejelo precej pisem, v katerih ■nas rojaki prosijo za posredovanje pri oblasteh za potne iLstimc. Čeprav vsakemu ¿jo.scbej odpišemo, je odgovor prav gotovo zanimiv tud) afl druge nase rojake v tujini, Vprašanje v vseli liisniili je: Zakaj toliko čusei 'ne dobim potnega liista za obisk domovine?
Odgovor; V vseh ip rime rib je Slovc-tleka 1b8C-1 jej lika malica takoj poizvedovala pri uradih, ki imajo kakršenkoli opravek s potnimi listinami. -Skorji j vedno isino ■dedjjili isti odgovor; Rojak ni registri ran pri našem diploma takem predata v jti -štvu,
Vwjik rojak, ki hoče potovali v rojstni kraj, morn dohiti od konzulata stalni potmi List (če jv nnš drzavjjain), flfli pa izstopni vizum n* 1nj pojmi list (ču je In j državljan). Preden a vdajo oblasti polni list, morajo seveda vedeti, če jc prosilec še maš državljan. Če se ni registriral, tega ne vedn in ihtkii nje sc začne, Poizvedovanje in iskanje po knjigah domačega kraja je veduti zelo ■zamudno, posebno se, ker so sovražniki mnogo knjig uničili. Mapaik je tudi to, dji rojaki, ki že dolgo bivajo v tuji državi, ui-so zahtevali na konzul latu regislrnoijske pole. Če bi jo izpolnili, bi bila pot <Uj potnega dovodjonja mnogo krajša.
konvencijo o .socialnem zamnnunjit. Za tiste, ki dclšijo \ državah, s kateri m i ¿ruatmo te konvencije, pridejo .ilijvi predpisi v poštev tokrat, kadar (tim niso pokojniusko zavarovani. Za 'te zaiio-slrtve doslej niso mogli zahtevati pokojnine pne zato. ker niso bili zavarovani ¡m (uurkšrjsiijih predpisih. Po uinših jimili predpisih tsj zagotove ]iokojniuo Midi za ia i ji k, «'ko sedajo zavarovati. l’o bo ustrezalo dasli it istim jugoslovanskim dela vcem, k.i so delali v Franciji na nerudarskih zaposlitvah in ki mnogokrat niso bili zavarovani, ¡bed n j imajo možnost, da si to dokupijo in ko tisti, ki bo se že vrnili v Jugoslavijo, kot tisti, ki imajo namen vr-niIi «c v domovino.
Končno sc jmslrajo novih predpisov lahko fnd.i taki, ki so Ji e v tuj i mi zojpOšlili isieer t, dovoljenjem pristojnega ju gos lo venskega. državnega organa in so bili ijotein žc po dosedanjih jugoslo-v niiskril 'predpisih pokojninsko zavarovani, n so bili ali .so morda šc kako razdobje zaposleni v tujini brez, dovoljenja, '/.ti ta čas zopei Išiliko dokupijo svoje **varovanje k<.nt vsi drugd.
To-liko za sedaj. Ko bodo Izšli podrobni predpisi. bomo daili nadaljnja pojasnila.
Še o potnih listih
kajti za vse tiste na konzulatu vedo, -tla so naši državljanih Če so rojaki meri bivanjem v (tujini postali tuji drža vljani, j c dohm, da to .s.] ki roči j o kun Zn [ji 1 11, kor jim bo ta kinu sporoči In ,sk m j Šji.Io čas čakanja 'uti rado pili lizuni, Ze v 4 številki Redne grude smo 'nekaj pisali o prionembnosli registracije. Razumljivo jc, do. konzulat človeku, o kiLicrcin ne ve, kakšnega državljanstva je, ne iiidrt in ne sme li z ročiu j j ugntdoi a.nsk i h fHhlllili listin. Ob registraciji im državljanstvo natančno ugotovijo j.n potem je vse zelo preprosto. Mnogo rojakov ima dvoje državljanstev, čeprav večkrat tega. )ii'ti sum i lic vedo. To ingot o vi j« šele tokrat, ko prosijo za jugoslovanski vizum uei tuj ^x>tni list. Dvojno državljanstvo m-oiii tako oblasti v državi, kjer prebivajo, kot obl osli v domači državi. Ko roj ¿3 k spozna, da je dvojih državljan, naj prani udi, katero d-ržavl jii.nsLi o bo obd ržal. Če se odloči r.n naše, naj sc («ko j registri tu, če pa se odloči za tuje, naj vloži prošnjo za odpust na našem predstavništvu: Tudi s tern si bo zelo olajšal potovanje.
Vsekakor je dobro, da uredile to vprašanji že šolaj, kjijii i polletnih mesecih, ko pride čas obidkiiv diuiiovpiie, $c urejanje pogosto zavleče, da rujuk ne jnorc več ma obisk v tistem letu.
po domači deželi
Pii vseh krajih nase države ™ ob novem letu sklepal! račune in pregledovali uspehe, ki se jih dosegli v letu 1962.
Tako sn na Primorskem ugotovili,. Ha jc lani tudi Goriška uspešno nadaljevala svoje poslanstvo pri ddiipva.nju iti sodelovanju meti Slovenci in Italijani v obmejnih -krajih, Ma.li obuicjni promet Ter blago-vnn. i-zmenjav« med Gorico ion eoeedno noriško .ier videmsko pokrajino v Italiji etn napredovala tudi -v letu 1%2.
Ob lem so .ugotovili, da novo leto ponuja spci nove možnosti za sodelovanje prebivalstva 'nn obeli straneh meje, ?,eijc in obete za nadaljuje dobre odnose .so poudarili tildi jugoslovanski iti itn-lijamski obmejni uithižbenci, ko so si ob Ncvem letu, tako kot je že dolgo v navadi, izmenjali voščila,
■
Mariborska tovarna »Hidromontaža« je olj koncu lanskoga leta dosegla nov velik gospodarski uspeh, trn 'katerega vsekakor kaže opozoriti.
Dolga kolona tovornih avtomobilov j c odpeljala v reško pristanišče 22 enoceličnih in šti.ri-celičnih transformatorskih postaj zn afriško državo Etiopijo, Y tej državi ima uta rib o reko ikkI-jetje svoje strokovnjake, ki vodijo mon tirati je teli naprav. Seveda jut teh 22 trati sforina tor jev ni prva, 'temveč že tretja pošiljka ;Ifidrotiion-lazc« za Etiopijo.
Lani ob koncu leta jc dobila Ljubljana nov kino. Odprt je bil n Stiki. Lepo urejena trna dovrunu imu unemnio sedeieo
V >M u rit, iov-fl-mi perila. oblačil iti pletenin v Murski Soboti, imajo toliko naročil, da bodo m-Orali v novem le ki samo v oddelku zn težko konfekcijo 'zajMialitL 250 novih delni cev.
Precejšnja naročila ¡itia tudi olvrat z« izdelavo perila. V (cm Iclu bo'prcdcJal sii-ri milijone kva-diratnih metrov tkanini v srajce in drago moško perilo, Ker jc naročil toliko, bodo morali v Ubrat-ili za težko konfekcijo uvedi celo drugo izmeno. Pri teni pa podjetje ne bo tSjuc-Io .pozabil) na ito, da ibo nove uskižberice p rime rilo iz-učiilo za dele, da ne Jkj ¡trpeIn kvaliteta konfekcije.
nonetu idriioxtoenegii doma na JescnicnU, ki bo leto* odprt in bo zelo razbremeni! bolnišnico in rnzne zdravstvene ambulante po podjetjih
!I" 111o: E. i^rnSrrnll
Industrijske gospodarske organizacije zagorske olvčlne -bovlo i zrl e la I c let.os za šest mil i jard “5 milijonov dinarjev blaga. Naj večje naloge j c prevrela tovarna konfekcije in plclcnun »Sava^ V rudniku rjavega premoga Zagorje .betio Incli povečali proizvodnjo i.n zajioslili še 60 rudar jev. Tovarna elekiropo reclaim v Izlakah bo izdelala za 3®/n več izdelkov, i industriji gradbenega mn ter i ala v Zagorju im bodo št c vil o zaposlenih zriuinjšiili ¡n vseeno dosegli večjo .proizvodnjo, 1'udi lesno industrijsko poti jel je v Zagorju Ijo še zboljšalo svoje izdelke.
Na I’rimorskc-in ao uspešno zaki jučrl i i>ri reditev, znano pod imenom »Goriški aejemc. prireditev je bila že tretja po vrsti, svoje .izdelke
pa je T&Eetítvljalo 51 tovarn. Prodate so zti 6b imli joiKjv dinarjev indivsl rijkkih izdellkoT, kine-tijfítíh stn&jcv, pohištva in d'iugoga blaga, L-eíos bodo organizirati veliko trgevimfko prireditev v Novi Gorici, Ajdovščini in Tolminu.
V Desklah ob Soči je bilil 50 znana prireditev »Veselo Goriška«. Priredi l jo j c okrajni .svet Svobod in prosvetnih društev ' Novi Gn-rici, sodelovali pa btvn pevci, godbeniki in doklaitnftloTji ter glasbene skupine iz Nove Gorico, A.rihovegu, Šempetra, Goriških brd in Idri je, Kot gosta pa sta nastopala i us (tu men i atno-vokaIma trio i/, Škofič pri Vrbskem jo/crti in iz Doline pri Trstu. >Vesela Goriška .je prireditev, ki vedno ho!j utrjuje kulturno sodelovalL.je mnl iprebivailgi obmejnih k'rdijev Jugoslavije, .Malije lin Avstrije.
JeseniAba železarna iíJifíJf ZU kpoje fh‘¡aPCC íení -Hpjrdfj-t>diíi/ífcíJi hlakiia, p iwísriíi bo nad 300 družinskih sta-"(fsnj iti g&rmnjer. V tri od teh blokoo so se družine že ascifJe, ostali trije pa Eiodo urejeni za vselitev do
letošnjega poletju (Fula: I. PrušenO
^ Velen j n. našem 'prelepem rudarskem kraj'u im Slu jurskem, ja delovni učinek narasel lani V prvih ilevetLh otioseeiih 'na 105,9®/& v primerjavi s predlanskim. Ita/.veseljivo naglo napreduje tudi tovorim gospodinjskih pripomočkov. V lej tovarni jc od 3S5 delavcev 220 žensk,	*
\ Novem mestu na Dolenjskem «o imeli sestanek elani druživa izumiteljev in tehničnih idiolj,š;n. Pogovarjali so ae e svojem enoletnem tlela, G'Je»il[ društva at) razposlali približno deset


Ifojtik Ullenich iz Calumetu nuni jt: pišu!, du naj objavimo hoj uopic iz Črnomlju. Gotov n bo nesel te stihe ttrmega hotela ■ Lahinja*, bi jih i>rJ p Črnomlju lani dograjen fn ima zda; vedno dovolj gostov
(Fiiif Hinn*rii)
izboljšav in izumov, zdaj :pa 'bode ,poskrbeli, da borlo jKjdjctja ¿e njiliovi,- predloge začela tudi p i'di'k'1 i e iio lj po rn! j I j a lii.
m
St roj m: 'i o v urne v '1 rbovl jah mi dosegle lani lepe inspolle im izvozile veliko jamskega podporja, runi finske opreme In gradbenih etra jev. Kaze, d n so izvoziti dvakrat več, kakor pa se računali. Svoje izdelke so prodali predvsem na Poljak o. Madžarsko, v Grčijo, Egipt in Jordan, prihodnje lelo jvii bodo izvažali še v Indijo, Perzijo, Pakistan, Bolgarijo in Romunijo,
■
V jirv i polovici decembra je velik snežni plaz zabili na ¡»ti meri ku m vi n in u Ljubelj rii /el en ¡en na 'Gorenjskem skupino ju gosi ova ličkih vojakov-graničarjev. ko ao bili na rodnem abluid n. Mil ra ipoiTiuč gorske rokoval ne 111 J: 11 r,- jo preprečita hujše ,potsJudite ter Tešila 13 vojakov, medtem ko sta se dvn v plazu zadušila.
B
iNaša velika tovarna pohištVft v Novi Gorici bo pri h otl ii j e Icio ¡/.delala približno 34.000 družinskih spalnic in drugih kosov pohištva. Delavci imajo že sklenjene pogodbe za prodajo svojih izdelkom- v "Vzhodni Nemčiji, Belgiji, Švici; Fraji-c-i j i tn Angliji.
Ekonomska učvrstitev - osnovna značilnost plana za leto 1963
IGOR FEUt-iEItN
Zfi razliko od prejšnjih let, ko so o zveznem planu razpravljati prftdvtem zvezni poslanci v skupščini, je sol osnutek planu za lelo 1%3 v zelo široko razpravo, saj so o njem večkrat razpravljali odbori zvezno škuipščiue, razón tega pa so izrekli k osnutku plana veliko teh tirih pripomb Indi naj višji urbani Zveze sindiknlo-v Jugoslavi je, Zvezna gospodarska zbornica, Stalna konferenca mest Jugoslavije in še nekateri republiški organi.
Osnovna značilnost družbenega plana z« Jdo lfWj3 jo v tein, Ja zoin jasno teži h čim vočji 'in čim hitrejši ekonomski ačviretitvj in k zuianj-sanja pri manj k ljuju v zunanjetrgovinski bi lanci. Zato jo plan zelo stvaren, realen, računa — opirajoč se na uspehe, ki wint> jih dosegli v gospodarstvu v zadnjih mesecih leta l%2 — z zelo realnimi zmogljivostmi in tudi (realnimi potre-ha mi, Zalo plan v letu 19b"> sicer še vedno računa z močnim povečanjem industrijske in kmetijske proizvodnje (obe za 10*/»), vendar po so t« predvidevam ja zelo stvftrna, reabiu. naraščanje >i i več tako sunkov! 1-0, kot je bilo v prej5njili letih. Skratka, v iodustrijeki in .kmetijski .proizvodnji plan ni več -tako napet, kot je bil nekdaj. Velik poudarek daje plan n udi izvozu {¡to veča nje v primerjavi z letom t%2 za I3a/*), vr m id ar ko tudi ta predvidevanja zelo rea in a, uresničljiva.
C e hočemo čimprej doseči uravnovesenjc v gospodarstvu, se moramo ob povečani proizvod -nji tudi pri potrošnji — zlasli investicijski — omejili na stvarne možnosti. Tu jo v planu ju&no nakažemo. Gradili in investirali boi no v letu 11>čr3 toliko, kolikor zmoremo, Zato bo moral marši" kateri načrt za novo tovarno še za leto al.i dve v predal. Marsikateri načrt Im zato 'treba še dobro pretehtati, če gre res za visoke rentabilnost, ic se bodo vložena sredstva ros liitro in izdatno obrestovala, Praksa zadnjih Icl nam je dala nekaj izkušenj, da vsaka .nova tovorna še ni visoko rentabilna. Zato so investicije, planirane za leto 1%3, to nekoliko večji- od investicij v lelu 1%2 (od 1.1 Í»O LkkIm iiii rasle pa liro iTii-lija-rd).
Kot logična posledica skrajne varčnosti bo v letu 1%5 tudi zmanjšan zvezni proračun {od b'Vt ■na bOT milijard), ¡nekoliko so tudi zmanjšani izdatki za vojsko.
Pomembna zimčitnust plana .je tudi prenos vedno večjih sredstev v republike In komune. Prvič bo zmanjšan cenit ral ni investicijski »klad (ud ifceb na 330 milijard) v korist republik. Močno pu se i' planu okrepijo investicijska sredstva republik, okrajev, občili in šc zlasti podjetij.
jVnou netita aoien« na \vnnxu (FalC: Z. D bi Liai
Nanos - televizijski vrh
Pred dobrim -desetletjem v Sloveniji o televiziji pravzaprav ni bilo no ditha.ne sluha, zdaj pa se je ta roč tako wmzpa&ku, da boni o morali 'kmalu že na vsakem hiribu zgraditi pomožno televizijsko odd UJM postajo. Televizorjev je veliko, jur tudi poatflij tli ravno mulo. .Naštejmo nekaj nuj večjih in najbolj pumembuih: Krvavec, Pohorje, Nanos, Kuni, Uršlja gora . . .
Na Nanosu, prijoiznem očaku nad Vipavsko ■dolino. si> v zadnjih letih zgradili veliko anteno in pod njo poslopje za .nove na.prave. Nedavno |wi so montirali vso notranjo opremo. Lani sredi decembra pa jo bila 'im vrhu Nanosa majhna slovesnost, L del ožili so so je -št e vi i ni gostje, m tul drugimi tiudii predsednik goričkega okraja Milan Vižintin in Tavuuatelj tržaška podružnice italijanske radijske in lclovi«ijdkc družbe Guido Can-dirJiti,
Novi oddajnik je najmočnejši v Sloveniji, saj .Lma moč 3,5 KW, kar je tri krut več, kakor oddaj mk. na krvaveli in (petnajstkrat več knk^vr oddajnik na Kumu. S pomočjo novega oddajnika bomo v Sloveniji lahko bolje sprejemali iitajll-jamske televizijske oddaje im pa še oddaje Evro-vizije. Nova televizijska oddajna postaja je veljala Ü2i5 mlilijoDOV iiii nar jev,
u
Krstnju- Tíi !iisl'ilul. ki zaposluje 6 inženirjev 'in 26 ieJiníkrOy, hitro uvaja sin f etično fino v proizvodnja- Doslej je SAVA v svojih izdelkih u|w>-r abíjala kom n j kakih 17 % .si n Jetične gume (ev-ruipskn povprečje znanih tnvdim se giblje okrog 50%, v. ZDA pa colo do 70%), Jetee/ pa hoda povečali pfhjtaicik sintetične gume, ki je precej cenejša od damme, že na 30%. Ob .pomoči -icga instituta bo tovarna prihodnje 'loto dosegla letno proizvodnjo v vrednoerti 10 milijard dinarjev, pri čemer ibp izvozila za več kot t milijori Jolipjev svojih kvalitetnih izdelkov.	p j
Skupina, ki je leta Í95? prnič posredovals teteoizijstd program z Sañosa. Takrat je EuTo ¡jíc še velo skromno In preprosto. Tudi uspeh je bi! skromen, čeprav
raznesel ji o
Í Liii m : l. DraLto
Znanstveni inštituti pri nas
Nekaj let po vojni se j ugaslo van st a j nebistri j a ni dosti ha vila z znanstvenim in raziskovalnim dolom, Gaj «j tovarne ,na domačem tržišču zlahka prodale vse svoje izdelke. Ziidnje čase, ko morajo tovarne vse več izvažati in sc na inozemskem trgu srečujejo r. močilo koinkurcuoo, ipa .postajal znaaistvcDO-raziskovalno delo v tovarnah vso pomemben ej$o.
Danns jim« v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji ekoraj vsaka večja tovarna svoj znanstveno-ruz-ikkovabb inštitut tuli pa vsaj manjši razvojni labóralo ni j. ki «e nkvarjji z najvažnejšimi vprašanji za hiter napredek p rt h izvodu je, Nítj'Wljío zna¡n si veno-raziskov n! ne tri št Kute imajo v 'l marinah TAM Maribor, TOMOS 'Koper. SAVA Kranj, IOSKE TOVARNE HLADILNIKOV Škofja Loka, -LE TOS Uto J in še marsikje, Ce-lo manjša podjetja. kot je na pid mer lov Jima »iiorLnegA orodja Ef.AN v Begunjah na Gorenjskem, Se imajo svoje znanstvene lab o ra tori j e. Sicer je pa 'tovarna, že dovolj znana po vsem a vetu, suj Ijo .letne izvozila za več kot 560.000 dol ni-jev .svojih kvalitetnih smuči v ZDA, Kanado, Švico, Nemčijo, Švedsko in druge državo.
Velike uspehe so znanstveni delavci že dosegli v Loških tovarnah hladilnikov. Tei tovarna, ki jo »ras-lu ]mj vojni in dalje kruha flOO delavcem, .ima zdaj v anaustivenem inštitutu zjijiosle-nih 10" ljudi, od teli je l£ dTuženirjev i.n £ profe-wt>rja. Inštitut zelo uspešno razvija nm-e moderne kompresorje in izparilmike. Pomeudme uspehe so v zadnjem času dosegti zaiaiisiveiülcS ludí v inštitutu tovarne gumijevih izdelkov SAVA v
Fast expansion of scientific institutes
in factories
J-rnmcdlately after the war, Yugoslav industry did .not put enough emphasis into ■scientific and research work, -mostly because factories could easily sell ¿ill of tlici.r output on ilie home market- But Imiv, with an increasing interest in export and severe competition of the potent industry abroad, scientific anil research work is gfHL-ting more and more important.
Today, every larger \ugoslav and Slovene factory has jls soionii-fjo research uisliliile Or I«-heratoi-y engaged in pKfbleiUs of a fast dcvelop-menrf. of production. The best institutes arc in Factories TAM Maribor, TOMOS Koper, SAVA Kranj. LGSKE TOY ARNE HLADJLNTKOY Skof-ja I .aka, LIFQSTROJ, and others. Even smaller enterprises, 1 ulcer ELAN Begunje, a factory o sports equipment, have their own soJcirtific loibo-ratorii's, ELAN b- already well-Jcnowu in the world. 1-hw year its export o( first class skis io Li-S. A.. Cftnuda. Switzerland, Germany, Sweden, and other coontries, will amount ito more than $ 500.000.
The research workers of the Refrigerator fsio-itiry in Toka have achieved u grcjit success This Fjici-of-y, hounded aficr tlio war, employs 800 wirkens, its scientific institute 105 persons, among them 12 engineers and 2 instructors. The institute haw done good work on new up-to-date compressors Mid evaporators. An ini|wrtoni .success lias also been achieved by scientists ini the institute of the rubber produoLs factory SAA A, Kranj. The institute employs 6 engineers and 26 technician's mid is mostly concerned with u greater use OT synthetic rubber. So far the Sava has made use of «¡bout 17% oh synthetic rubber in its products (a low .percentage in comparison to other European countries or the L'.S.A.). This year it will ibe increased to 30%. With the support of the institute, next year's output of the factory will amount to 10 'billion dinars and its export to more than I million dollars.
Zaposlovanje slepih je bilo nekoč izjema,
sedaj je pravilo	MARIJ,
Niso Sako daleč ču«h ko iii bilo nji posebnega, ec ¿-mo kaj na gosto srečavali -slepo in druge invalide, ki sn sc preživljali z beračenjem in bili od vwmi oil miloščino. V današnji Jugoslaviji pa «o 1 rudi mo. <la bi vrt!, kakorkoli že p rt radote ljudi ¡¿šolali in UspOtidbili rj.i delo, Čt pa ra delo niso sposobni, uživajo socialno podporo.
Resda živimo v miru. toda s tat isti ko nas Se ved.no opozarjajo na drugo in mili prvo svetovno voj no, ki «ta nam rapdiÿliK sta tisoče vojnili .hiva-lidov, in tom sc iz lota v leto pridružujejo novi mirnodobni. iem rozgibaroem času, ko si prizadevamo, da bi se čimprej postavili kot enakopravni jMirlnerji ob bok razvitim državam, ko našo gospodarstvo napreduje s pr esc n cilji vo dinamiko in z razpetimi jadri hitimo boljšemu življenju naproti, pa se nam ni nože tudi vrste invalidom. V tej vsîviranski tekmi, ko «e strino dviga tudi število moinriiili vozil, jc vse več 'prometnih iti pa nesreč pri delu.
Iz ■tegEi je videti, kako od govorno nalogo itua naša 'družbena i?k upnoet, kr je d« lin a invalidom zagotoviti medicinsko, poklicno in soeialitio relm-bilitacijo. katere ik mični n aru en je zapadi-to v iri-vilidov v sodobni dud 11 sirijski proizvodnji.
\ našem družbenem siwtemu vrdju pravilo, ikri ga poudarja tudi nova ustava, dsi ima vsakdo
Stepa Murija Skumooec deta d Iskri že osem Irl, f’rej je hiiu zaposlena v tuoarni L /ik’ d Ljubljani. V iskri ¡■zdeluje m juke Ejr je pri tem dela prekosila use druge dclapke. Saj izdela osem vijaknn n JU sekundah
(Fnin: Z. DuiiImiI
pravico do dela. To velja prav tako za invalide, ki jim mo,ramo- 'zagotoviti d&loi na mesta, liJti.rc-/.¡ijoča njihov im umski m in liričnim mnogi j'ivo-stiru, V tern prizfldcv-amjn ozirom« skrbi za invalide so nam v naj večjo oporo kolektivi .podjetij, ■sa j s čedalje večjim razumevanjem odpirajo vrata invalidom in jih sprejema jo kot enakopravne proizvajalce. luko zaposluje no ¡primer jeseniška ivleztmi« 650, -tov« mu Kkra. Kiraaj 350. vi uk urna Celje 115 invalidov, skratka naš« industrija spoznava, da ji invalidi niso v breme, marveč da «o enako v redni, v mnogih primernih pa coli'] boljši proizvajalci k-ol zdravi delavci,
1'i.wlu. pom tld! mo SC pri ■( ¡Stili, ki «O prikrajšani za dragocen i tiar vid n, pni «lepih invalidih, lil jwtglcjmo. kako je zanje poskrbljeno. Tako, da lahko zapišemo, da jih šolamo v posebnih, [iei 14il]i v rednih šolali, usposabljamo jili za delo iti ZH posl ujemo v .podjetjih lil uSlrt.ilüv«h, vsi tisti pa, ki niso sposobni za tlelo, dobivajo družbeni o socialno podporo, V osnovi j c torej aca slepe pu* k ubijemo,
V Sloveniji živi 1577 slepili invalidov, moških j c 925, žensk pa 652. Nad 75% vi^eh za tlelo sposobnih tslepih jc -zaipoudciriili. 164 mvuilidov je Upokojenih in uživajo pravice iz n« jrftzUčliejših naslovov, slepe vojne invalide šeiii posebna aft-koiKulaja, med tem ko sc v zavodu zei slepi mladino Slovenije v J .jiihljtuti iti 'jm v domu zei odrasle slepe v Stani Luki usposablja 140 Invalidov. Nadalje je i rednih domovih počitka '54 «lepili., približno 300 siaiejéi.h slapih Invalidov pa dobiva «oclalno 'jKidporo. Piivcbei jc poskrbl jeno za žrtve številnih nesreč z orožjem, ki so izgubile vid.
Slepi jan a j o svoje organizacije in predvsem Zveza slopih Slo veni j e vscglrangko skrbi zanje, Osnovno poslutnd ni Zveze slepih je wvcdn rehabilitacija in zaposlovanje shspih. Slepi otroci «c šolajo v zavodu za slapo mladino. Nadvse pomembno je, d ji pridejo slopi otroci v zavod tinj-kas-ueje do pel ega lota. da dobijo osnovo za rehabilitacijo, potrebno z« iieuIilJj uje šolanje. Ker pa je sedanji zavod pretesen, d« bi .huhko sprejel 1 sc slepe otrdke. organizira Zveza z« «taršc, rej-inilte 'in druge vzgojitelje posebne tečaje in seminarje, tako du sc neposredno v zavodu za «lepo mlad ¡mo prepričajo, kaj van se lahiko nauči slepi o trn k. če lui] a pravega vzgojitelja. Zaradi tega tudi ni pomislekov, ko jt: thibsi otroka poslati i zavod na šolanje. ^ okviru zavoda jG tudi edina osemletna ottnjv.ua šola r.» sl0^10 mladino v Sloveni ja, kjer sc letno šola kakih 70 sle-
pili otrok. V 'načrtu' jc agrnditev novih Solsk ili prostorov za 0Q otrok, kar bo omogočilo spreje-umuje slepih otrok predšolske dobe.
Sl epi 'jin sr šolajo tudi v T&d.mh gin na/.¡jek viij ih pedagoških šolali, um učitelj išči h 'in na vj. šokih Kola h, Slepi dijaki iti študenti so opremljeni s pisnimi rini igtrojij im zvečine 1nd:i z magnetofoni, vendar jim je potrobilo r»fl(iiM'ncva,iije in tovariška pomoč -susolcev, dokler se ne vživijo v okolje.
Ni treta posebej poudarjala, da je šolanje in iLspftSfltljanje slepih orgaiusirano jte poselmem, zelo zn lile hiti e m iti jiogl niti jen em sistemu, du #p ppl robili Tiiztli lizoJj 1'ttžfi Eil tl I 'ji rijHiumčkii, med ku-tetre sodijo naagDdbofotni. Zveza ima knjižnico za «lupe im tudi tako i menovani o zvočno (knjigo, s katero o mogoča j o slepim, da ai pridobe znanje iz literatura, znanosti in 'tekoče ak tnal n osti, ki si ga ne morejo pridal) iti prok radia. Naj orne ujmo. da imajo domala visi mle-pi rad i jake aparate, 5e posebej pel so v “duijbi slepili trama istor ji, ki jih «premil ja j o povsod in j'ili povezujejo s svetom, ki gdi ne vidijo.
"V'vsako 'leto konča osemletko v zavodu za slepo mladino osem do d osut slepili. Tedaj se je treba odločiti, usmeri ti abeolvanta v poklic, V ta ma-meji se posvetujejo tudi * pedagogi, Kolškimi družbeni mi organi in «Ifirit, kajti ko odločajo <> življenjski usodi, ne smejo prezreti želja in nagnjenj, upoštevali p« morajo tudi sposobnosti kii.n d id at ov in potrrtbe gospodarstva. Sl c ¡ni invalidi so si tilrli j>oi v ]>odjctja in ustanove in če je kje mehanizirano in avtomatizirano delovno mesto z« invalida, presodijo, če ustreza predvsem kel slepega. Zveza slepili 'iiEimreč tesne sodeluje z zn vodji za zaposlovanje in pori jel ji.
Severi a pa mri -ti o vol j .invalidu pri&k ih e ti zaposlitev, treba ga je šr nadalje spremljati pri delti in življenju. Če je treba, ga zaposlijo drugje, zagotovijo mu mren dohod na delo in z tlela, in še stanovanje ju prehrano mora imeti v bližini delovnega mesta; važno je, da so ljudje v nepa-j redni okoli e i slepega invalida poučeni, kako nuj mu pomagajo, in to predvsem z drobnimi vsakdanjimi uslugami, ki im invalidu ve-Eiiko pomenijo.
flutzen orgjmi/acijc slopih pa je čedalje boli o£i( na tudi part reba ]xs ustimo vit vi -posebno organizacije rz« eltibovidne. V ta n amen se že pogii-jajo tudi za šolo zanje, d el bi ustvarili pogoje, v katerih bi jih n a j učiti k o vi teje obvarovali pred najhujšim — popotno slojuvio,
Viditmo tu-rej, da sc jo spričo široko zasnovane družbene -skrbi za slepe iti solidarnimi! ljudi 'i)n delovnem mestu in v vsem življenju bistveno zboljšal položaj slepih, saj jim je dostopnih čedalje več novih delovnih in ust, na kateri !i lahko slepi enakovredno delajo in tudi ustvarjajo ra i,n e dobrine.
F i ti u Taufer .
2ima f meMu
Znnesn belega snega se spušča in zasipava ceste in domove, prekrila s prti bližnje je prione, vozila se premikajo brez trušča.
Ljudje ob njih nn t>#e struni bežijo,
A'a brezah so se čipke nadrobile
in tenke oeje so se za.Ubile,
zdaj z njimi u snežni metež se gabijo.
Oprat niče ko stkane iz baržuna, ob Cesti ose luči so si nadele.
Na žice sive ptice so vzletele, da zabrnele so ko tenka struna.
Kraj griča, ki zdaj sniva sinje spanje, prišepne sence ob drogovih ždijo.
V domove tople vsi ljudje hitijo, vse ulice se zdijo- ko kotanje.
Ljudje p domovih najdejo zavetja, skoz gladke šipe svetla luč prodira, strmi ob lice zimskega večeru in sije vonj ko drobec razodetja.
Vse mesio se zamiku v zimske čase, o belo zaveso, ki še zmerom pada, ko da hotela bi popiti ouse lemo, ki se razgrinja od za pada.
)r ibirler Svetli Slldovi, 1961
Težko je živeti sam
JAKA MILČINSKI
Cez noč je zapadlo za ped suhega snežil. Molka se je tako dolgo smukala okrog babice, da jo je .končno omehča In in si a fie odpravili mn en.hi-kališčc, Nad rafetom je ležala gosi«, siva megla. Ko pa sta prišli do hriba, sc j c mejila razkadi hi in skoznjo je pri kukalo bledo zimsko sonce. Snežni kristali so se zaiskrili v tisoči L [nek j n v daljavi *a mestom so se prikazali zasneženi veho vi planin.
»Poglej. babica. kako je lepo,* je vzkliknila deklica in zagazita v lesketajoči sc sneg. Povzpeli se je na klanec in sedla na sanke. Ko p« je 'poti eeisoj zagledala strmino, ji je zmotnjknlo poguma.
i-Bojim se.* je zaklicala. bali iti, »[ic upam sc spustiti .navzdol.<
»Čemu si pa potem sploh lezla gor.* jo je oštela babica. »Zapelji se ali |wi greva domov. te boš predolgo sod cl a, ti ib o fjo&tnlo hladno in ee boš prehladila,!«
Deklica se je Se vodno dbotaviljala- Drugi ■otroci so veselo in brczekirbne drveli mimo nje, Metka jki je šele letos dobila sanke m še ni znala dobri) ravnali z njimi, 2e jc mislila, da ne Ihj i.iikoli zbrala dovolj jjoguma, da bi sc tudi strma spustila navzdol. Tedaj pn so se j-i isanke same ¡sodričmlc ,po klancu in ko je začutila, (bi se pelje, j c od strahu itamižd«. Toda žc se je «stavila nu vznožju in ko j-e videla, da sc je vožnja srečno končala, je veselo zaklicala: >Si ine videla, babica? Pa sem «e le pripeljalaI«
Tod« IhiEiEcei se up hotela veselili z-njo. Zeblo jo je v noge iti obžalovala je, da se j c pustilo preprositi in je prišla na ta mraz. Nejevoljno je stopicala sem in tja in premišljala, kako bi pregovorila otrok«, d a bi #c či naprej vrnili domov.
■Merka pti ni hotela nikamor. Spel in -spot jc odhitela navzgor in se vsakokrat pogumneje spustila po bregu. Ob vsaki vožnji ji je šlo bolje,
Vsukoik rut, ko se je pripeljala de vznožja, j c veselo pomahali» babici in jo vprašala: Babica, si videla, kako že Zalam?*
Babica jo jc le nestrpno priganjuln: »Saj sem sc ic ie nagledala. Z« danes bo sankanja dovolj. Ne b(im -te več čakala. Zelje me in če ne greš z mano, pojdem eama domov.*
roda Melka je kar presilišala njene besede 'in še ji red en je babica utihnil«, je bila epet na j«>|( navzgor. Vedela je: Ijtdwca ruda pogodrnja, nazadnje se pa le da preprositi.
Babica je 'nejevoljno gledala z« Metko, iQli. ti -otroci k je zavzdihnila in «e obr.iuil« k s(«ni gospe, ki jo j c ie večkrat videl« postajati pod sankališčem, »Prav nič «e znajo ubogati in nie uboge babice jih ji c inoronio ukrotiti.*
Se preden je stara gospa utegnila 'kaj odgovoriti, se je Metka «pet prisaukaln do -njiju in jjroacče zaklicala;
Babica, samo umilo ‘počakaj 1 Potem psi v resnici pojde val*
d Le poglejte jo, -to mio jo neu g nauk o,* jo nadaljevala haljica, --.Nikoli ji nj dovolj. Naj ji še tako dopovedujem, kEiko me zebe, vedno mora obveljuti 'njena!*
■In ker je ne znatni gospa še vedno molčala, jo je vprašala: d n vi? Imate tudi vi lake težave « svojimi vnuki?*
Neznanka je odkimal« -in zuiiAstno reklu: »Oh, ko bi jih 'Ic imela! Toda moj vnuk jc daleč, mnogo predaleč, da bi mi mogel delati težave. Sc nikoli ga niisem videla, poznam ga Ic i* fotografi j. In vendar si tako žalim, d« bi ga imela (tikaj in bi lahko skrbela -zanj.*
Babica jse jc začudila: »Čemu pu potem hodite n« sani kal išče?*
¿Oh, k«r tako,c jc odvrnila ivtara gospa. »Otroke gledan), kako iso šunk a j o i u si dorni&Jjnru. da j c tudi moj vnuk med roj ¡mi, Vedno si izberem katerega iti si pravim: ta je pn moj,,. Ves-te, težko je, če moraš živeti sam in nlsj nikomur pot robenk
Babic« je zamišljeno prikimala, Nenadoma, kod J>i bledo, zimsko isonce dobilo 'pomladno moč, ji je pOotalo loplo im jtič več se ji 'ni mudilo domov. Z radostnim srcem jc gledala Molke, kuko uživa svoje zimsko veselje in sama je uživala z njo.
Stara gosp« pa j c brez sloves« odšla in nadaljevala svojo samotno pot skozi park.
LOJZE K RAKAH
kulturni zapiski
Ribnica je dobila novo knjižnico
V decembru je bila v lepo mr©jciiiJi novih prostorih Ribnici odprta knjižnica, 'ki deluje v okvirit Delavke it mi ve run, -Hrulccin jc laa Taz-polico bogatit izbira knjig. K. ureditvi knjižnico so veliko pripomogla domača pod jel ja, ki «o prispe valu gradivo za Opremo.
Katere domače knjige smo lani največ iskali,
kupovali in brali
Na to MpraBanje so nam domače knjižne založbe rji k.njiižnice takole odgovorile: V knjigarnah -j* kupci najbolj iskali In ¡kupovali ile.lt našega 'Nobelovega nagrajenca Iva Andrica sMoot «n Drinit in Travniško kroniko«, ki sta il v elovenskem prevodu, Izredno veliko povpraševanja je kilo tudi po ¡¡¡boraikil nasdh planinskih lepoL, kakor lahko inieiriijemo knjigo na-$cgfl znanega planinca Jjrke Copft, v 'kal eri je zbral j.ci z besedo povezal nad sto prelepih fotografij iz naši h planin. Med knjigarni iza najmlajše pa je bula letos najbolj p ril j ubij ena itn bkaua. ¡knjižica znane i ti ladinske pisateljice Ele Peroci s-Moj dežnik je inliko balone, ki je preveri ena že tudi v številne druge jezike. V ljubljanskih knjižnicah pa so lani bralca najbolj iskali in brali dela Mire Miheličeve in Šinil j uti a Rozmana,
Kaj pravijo o filmu »Kozara« v tujini
Pravzaprav j c jugoslovanski id jii sKott&ra« komaj prestopu! domači prag, T,ali ko pa zapi-ž-arao, tla ¡c žo na tem s voj eni prvem koraku i' sveit naletel na iarodiin topel sprijeni, V ¡Lndiji So i-Kozdrm« predvajali v New Dolili ju v poča-s-trtev obiska ipodpredsednika ZL3 Edvarda Kardelja. Indijski 'di»k jc o filmu obširno poročaj. Kri liki so zet lo poli volili 'režiserja in vse nastopajoče v filmu. V E ranči ji jc bila pred predvajanjem s-Ko tare« v pa Trških kinematografih. pvc-čama (premiera v kinematografski dvorani v I-ouvru, katere i>e je udeležilo nad 'tristo najuglednejših osebnosti francoskega filmu ler člaiai d iipltmiLftkkega zbora in druge osebnosti. Film jc bi! izredno dojilo pozdravljen.
Na cockruilu, ki ga je jhj predvajanju lil mo priredil jugoslovanski vdepoislaiiik v PaTizu Mit n Miljkovič, so francoski filmski dela™ kozuro* učenili nc Je 'kot jiajlKuljči jugoslovainski film, temveč tudi kol zelo uspelo filmsko delo v tej
LJUBEZEN
Od tebe dalje štejem svoje dni.
In nič ne maram, ec riti bo živeti le tol ih n, kot je metulju dano: glej, snet je pinan in nebo prostrana in poldan, je in toplo .sopire sveti in dolgo je, še dolgo do noči.
UKRADENO S H C E
Um in dušu slu kazali polnoč,
'¿oezde niz straži se zdele zaspane, hiše že zdavnaj sr> trdno pospale, ulice o mrazu se zgrbile vase, ko tem kot tat mimo zvezd in k riž polij, n plašča leme čez oči in ušesa,
Oes uglašen in ponosen nu sebe vračal se s ¿bojim ukradenim srcem.
w. iisipjtfti > Cvet pelina t, I%3
filmski zh iBiii sploh. Mu zahtevo filmske revije Caliicr tl n Ctnema sd jJvOEarot naslednji večer znova predvajali v poslopju UNESCO z.a "režiserje in kriiikc, ki pripadajo tako ¡imenovanemu novemu valu f ranic ozkeg a filma.
Nove klubske prostore so dobili v Dolu pri Hrastniku
Sredstva, r.a gradnjo *>o prispevala domača podjetja, Domačini so pa tudi pridno pomagali pri gradnji, .Klub j c Idi slovesno odprt lami 2‘J, ntj-v»mitra. Ima dve velika svetili predavalnici iter dvy manij sa prostora. Učilnica, v knteni je tudi (televizor, je vedno pol mi. Zlasti mladina rada prihaja.
Jubilej Bojana Adamiča
In: C tdoveuskegft knimpnniijLa in «I i-ni-gemlu $lo-veiiskegu rudi jstkega orkestra je -najtesneje povezano v. razvojem slovenske zabavne glasbo v,Uiv>I; iz novojšega čas«, Bojana Adamiča, njegove skladbe in orkester dobru po-z-naju tudi zunaj meja 'nade dižctle. Tem naj povemo, <la je mojster A danite nedavno slavil štirideseto oblet nieo tlela, čeprui j c star komaj petdeset -let. Prvič je nastopil v orkestru kot desetleten fantiček.
Filmski režiser
lUl.VNKO SFMEN
Kftdöiliol'i govorimo o posameznih umetnikih, ne gilerle na tu, na katerem, umorim iškem področju jjO ušiv Eti ja li oziroma sc v edino prelivajo svoje misli na papir, klestijo v kamen odi $ likajo na platno, O porabljajo za izpovedovanje čustev, bolečin i.n resnic glas, roke nit filnuske kamere. v cdm o poekllsaJiiO na ji l umetniku n j ego™ mesto, pomen in odgovornost v družbi in v unielmasti s pl uk.
Kadarkoli govorimo o eni najmlajših, najbolj subtiLni im izrazno neizčrpni tUTieltiOsti ■ filmu, imamo prav tfl.ko v mislili ljudi, ki SO domači, jugoslovanski kinematografiji, riali največ svojega izraza, iapov odm odi i it rus niče.
Jugoslovan] s k ti kinematograf ja je stara šele petna jsl let- Od prvega domačega filma -s Sl a vica* pa do danes smo posneli vskornj dvoslu celovečernih filmov. Dobršen delež 'k razvoju domačega filma so prispevali 'tudi slovenski filmski delavci- 2e gnanim in priznanim filmjtkiip delavcem kot lla primer Francetu Štiglicu, Jožem Babiču in Igorju Pretnarju, sc je 'tani pridružil s celovečernim filmom Se etn film liki uatvotrjaJec, mlad, tridesetletni fi baški navdušenec Boštjan Hladnik,
Boštjan Hladnik je sprva živel v Kranju, a se jc že kmalu preselil v Ljubljano, kjer še dfl-air-s živi. Oti kar se spominja, ¿c j c živo zanimal y.a reči, ki so bile ir filmom v tesni zvezi. Sam pravi, ¡In skoraj1 ni filma, ki ga ne bi i idol.
Žc s čiestnajMrnii leti je dobil prvo filmsko kiimoro na ozki trak, Zučol jo snemati. Kof amater Ln st rasten privrženec celuloid noga traku, je posnel približno 26 filmov. Večina je bila 'nagrajena jin številnib filmskih fest-ivalili doma ¡in ]» svetu. Talko jo bil Film »Dokle v planinah* nagrajen ma festivalu kratkih Filmov v Hali ji. 1'ilm »Ljubezen ui grehe je prejel nagrade v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in na festivalih v Italiji iu 1'i'auniji, ^Fantastična 'balada , ki ga jo mladi režiser pos-tiol .ua podlagi irisb m grafik akademskega slikarja Fxainceta Miheliča, je prejel prvo 'nagrado na filmskem festivalu v 'Pulju 19Ï7. leta. Film jo šot 'tudi na tujo festivale lu v hudi 'kon-kuirenci kratkih filljnov zmagal na fe.stivalili v Luuidoi i m, Kirnu in M cm c vidcu,
Po uspehih, ki jih je požel s kratkim filmom, «o je Boštjan 1 Harlntk odpravil za dve leti list šindij v Francijo. Mod bivanjem v Parizu je im SLinboni .poslušni predavanja o filmski umetnosti j posedal po ki iiotetkah iin si 'tako ogledal nad IhOO Celo večernih in kratkih filmov. Mimo toga jo it liti v no «ihIoIovjI pri snemanju uglednejših francoskih fnJmrikih .režiserjev, Tft'ko je .sodelovni z režiserjem Duvlviicrom. .Slodmakonfl, Phillippam de Bronom ¡ji Claudom Chaibrol-vm,
\ srečanju, sodelovanju i.n razgovorih z 'iiji-mi se je dodobra «cananil z inajnovejšimi smermi v .sedmi 1,1111 etinoert L
Domov se je vrtlll oborožen z ? n ¡tuj mri. Kmalu je dobil poiuiflbo, da bi za »Triglav fi.lnii! iz
Prizor i/, Hladnikovega drugega filma *Peščcnl grad*. Nit »liki osrednji igralci; Milena DraoitJ, Ljubii« Sa-mardilé in Ali Rancr
Boštjan Hladnik
Ljubljame pensilol kilj.i prvi, celovečerni film. Boštjan ati jc za fil Jri vsestransko pripravil, Nn filmsko plains je hrjl«! 'prenesti moduli no zgodlx>, v kateri bi 'nastopali mladi llj.u-dje,.. Slednjič se je odločil za nagrajen roman 'slovenskega pi-SEiteJjija Dominika .Smo ¡ola »Ceni dnevi j n beli dan« in um dni naslov v Pl es v dežjui. davne vloge j c poniidiiil <! r« inskim igralcem Du ii Počkajevi in Mifii Balohu ter Ali Ranerju,
ITJehLiiíIíuy 'prviauoc so gledalci sprejeli kaj različno, Uradno* filmski d n kritični dol publike ga je sprejel k navdušenjem, drugi * prijKiniJuiini.
Film t>Pl ™ v <lekj ii< izraža, kakor pravi Hladnik, j-psiholotSko, koniwi-.no dramo z ele mejili fallía .stičnosti, jioezijc In groze«.. Film ma moderen, za j u gosi o vam ^ko kinematografijo doslej nenavadna način, predstavlja orotion-i s vol mladih ljudi v sedanjem sved¡u-
Delo .si jo pu mnogih hudih prepirih vendarle priborilo prostor na soncu, «i j mu j c Filmčku žirija na fosti valu v Polju 1%1. leía prisodila postrino nagrado za irež-ijo.
Po svojem filmskem prvencu sc je 'Boštjan Hladnik Št’ bolj saginizel v delo. Ponovno je odpotoval v Pariz î'ii sc kmalu vrni! z novo filmsko idejo, ki jo je 1c dmi uresničil.
Reongaiiizacija v okviru filmskih podjetij in preneha tlela rmi je omogočila, da wi je sestavil lastno producentsko skupino in z njo posnel film »Peščeni grad«. Tukaj je Hlad™k popoln «vtor, saj je film režiral i-n napisal scenarij ]x> Janini ideji. Njegova ekipa, ki jo jo in tocio val j-Refleksa, je šiela samo št iirinajet 'ljudi, V ekipi so bili znani jugoedovunskt filmski igrnilei Milena Dthvjč, Lju-Jjišfi Sainairdíié, Ali Ramer in S pel n Rozin, Film je ¡Misilel eden najbolj nadarjenih sloveuàtih snemalcev Janez KEtlišnik, direktor ekipe pa je bil Dušam 'Povrh. Film .so posneli -zu »Viba film« iz Ljubljane, Po proračunih naj bd stol k a kili trideset jiii'lijoiiov dinarjev, kar je močno pod povprečjem stroškov domačih filmov.
Režiser jc te dni prejel ponudbo nekega meniškega prod n tan la, ki mu pomij*! prav ugodne 'pogoje z.i ftiieniiLjijt: nekegEt filma. Režiser lahko sam izbere igosnatrij in igrdilee, med katerimi 'mora biti večina igralcev nemškega drža vil jamstva. Na razpolago n m pa daje Ul) milijonov dinarjev. Sle ve:jna prerklava njegovega filma jc 'bila že januarja letos, kmalu zatem, prve dni marca, namerava odpotovali v Zahodno Nemčijo, kjer ibo izbral igralce za Ik]in. Ko «o bo vrnil], bo snemal fiflnv, zei katerega je napisal scenarij raJad'i slovenski pisec Marjan Rožanc, Film 'ima naslov r Umirajoči vfltr«.
Btiííjitri títminik
Tako je prišel Baši jim Hladnik v jagoeilova.v-ske kinematografijo z določeno ustaljenostjo, temeljitim i$t-ro ko v'iti m/in jeti j h ■■■m im fil rn-ski ru rpn, v dušenje, tu.
Zanj film in fihnokEi kamera nista nobena skrivnost več. Gre sjmio zel 'to. 'kuj nam ho v jjrthod.rij'ili film ili izpovedal. Sam j c ob neki priložnosti dejal:
s Pri ljudeh n e najbolj zanimajo in limni odnosi, To je razumljivo - ■ mlade -režiserje zani-uiEijo mladi, ljubezen, iker eo pne parni mladi. Ti odnosi vsebujejo ogromno-snovi za izpoved. Ljnd-je pogrešajo pristnih stikov iin človek se -mora borili, da se zares dokoplje do 'resničnega človeškega odnosa,«	.
S Hladnikovim poskuwom predstaviti na fi-Jm-iilccni ¡lUtiim tak odnos med ljudmi (»Ples v dežju*), ec je lahke SMluflil že širuk krog gledalcev, s-eij .*[> filtu vrteli že v Parizu in New Volku, k' obeh mestih jc požel laskava priznanja.

DRAGO KRALJ
Pojdimo na izlet - na Veliko planino
Družba mladincev im mladink iz Ljubljane «c j e inskega zi inskega due dogovarjala za izlet. Vse je 'bilo dobro in prav; vsi so imeli gojzarje. vsi dokaj dobre smuč ar srk e hlače, tudi i el rovke
tritio ttiwjkfdc. ludí doli m v olj a je bi.la V družbi, le noítea je uiaTijkulft. Nikakor se niso mogli zediniti, tkam naj krenejo. Eni so brli za Pokljuko, drugi za Bohinj; dekleta bolj za Kranjsko ¡roro in neki!o tretji ¿.jh'í aa planino 'pori Goliço.
— 'Predlagani, da $e zberemo ni) četrt jui tri
pri oHrobusni postaji i.n 50 tam odločimo. Prvi avtdbus, tki bo odpeljal, naj bo nal. Pa 'bomo vidftti..je eden izmed 'njili kontno predlagal.
Predlog je bil sprejet. V soboto so bili vsi že nekaj minut ¡10 drugi uri pri avtobusni postaji,
Avtobus jili je odpeljal iz masla proli ùrnu-Čani in naprej po gladki wsful tirani cesti proti goram. P roli Karuni šk'i in pianinu m. Po enourni vožnji so pris poli do končne postaje, do vasice Smrečje. Ta majhna vasica, na koncu doiitic olj revici Črni. kjer so znani rudniki knoKna, je izhodišče za večino izletnikov in smučarjev, ki «o odpravljajo tih Veliko planino. Ozka cesta votli najprej preko prelaza Črnivec proti Gornjemu gradu iti Štajerski, izlet ti iiki pa morajo takoj no levo navkreber po strmih senožetih in potem po vijugavi stezi vedno .navzgor do samotne kmetije, kjer gospodari ¡ji živi Podkraj -Jitk. Mimo njegovega i kralj est vat hite mladi smučarji še naprej -do roba planine Kisovec, kjer je majhna planinska koča, v kateri jc vedno prijetno in lc*pu. loda 'naši gredo dalje skozi gozd, ki sc polagoma redči in prečkajo prve prostrane pašnike, kjer je snega veliko in bi SC noge globoko vdirale vanj, če ll>! ne bilo gazi. Ko družba [¡i-ko piioopiha na majhno planjavo, kjer iz snega gledajo zasnežena slemena majhnih pastirskih koč., se ustavijo im pogledajo n« tiro;
Dobro uro itn ipol smo hodil i 1
Pa tijuei dalje! Mod 'kučatmi iti potem mimo telefonski 1| drogov -preko goličav in stnnaili. Mra-či se že in megla sili z višin. Prižgejo baterije im iščejo gaz. ki j c In in tam zame tena r. drobnim snegom. Tisti, ki bodi prvi, mucura pol dobra poznati, če ne lahko ¡zaidejo ¡m po tam trii ravno prijel ¡IO-
Kmalti se pred njimi iz meglo in leme izluščijo svetila okna Doma na Veliki planini, ki ga oskrbuje planinsko društvo iz Domžal. Zgradili ■so ga |*> vojn-j -prav im >meji< meti Veliiko in M alo plani no. Stari dimi, ki je etui prav- na Veliki planini, so N eni e i tned vojno skupaj z vsemi pastirskimi kočami požgali. Novi dom jc velik in lep. Pred kratkim mj vanj napeljali elektriko,
ima |ni tudi telefonsko zvezo z dolino. Dobro jc oskrbovan, nosači iz Staliovic-e veduto -prinesejo v kočo visoga, kar j c treba, V veliki gostinski ■sobi je prava in kajT velika -kmečka peč, ,p0 «le-nah 'Ho lovske slike 'tu vse je nared, da je človek židn ne volje, da mn je toplo Iti j c brez flk rh i.
Doni na Veliki planini pa ni sam. Nedaleč vstran jc uoni počilmiiška koča, ki jc lasi kolektiva rudnika ka-olitim, poleg nje sn luni zgradili veliko kočo delavci slovenskih elokt.ro pod jeti j-Mulo nižje, na poti proti Midi planini -pa že več let. istoji koča delavcev tovarne rlnduplatii iz Ja'rs pr.¡ I Jornia Iith.
Vsenaokrog so lejía smučišča in Itid.i anega je popi mi vodno več kol dovolj, ledu to je šele začetek smučarskega pa-Tndižu v tem koncu. Naša druščina jc v domu le prespala in preživela prvi prijeten večer. Naslednje jutro pa smuči im noge in iiurprej! |Jo složnem pobočju Njivic, nad katerimi sc dvigu Pol j um *k.i rv.li, ji L smuči ponesejo k velikemu pastirskemu naselju na Veliki planini. Kočic sploh ]ii videti, do slemen so zaiuelcnc s tjnegom in le tu 'iiii tam so katera vrata od m trta na in o-kna odkopana. Znak, da so hišice naseljene.
Kakor že več desetletij, tako še sedaj v teli hišicah pozimi letujejo srednješolci in št n deti tj e, ki nimia j o v edino dovolj denarja hh hotele in za droge 'koče. lJa$tirske kočice vzamejo če* zimo
ï'tidi /wjfJpreti se jc facha, sicer fa smuka poîlfrtfj
utrudi, Čeprap ai krçpuk
StíOn kurtirtiškei naselja ría I trliki pianini teži írerfí boroocev in xmrvk, 7.¿ic¡nj sp 5uči zasnežena Píatljetoa,
pelen najoUjih orhoD Kaminčkih planfn
v najem od kmetovalcev in tnk-o ima Velika planina vse; lelo ■¿vijju obiskovalce. Med 'mladimi ■unnčarjii je Uidi precej podeželske Utlfidlue. Casi *o pač drogačni in kmečka mladina Tie živi več dosti denguee kakor m e* Inn.
Nad .»inri m pasti iti k i-ni masoljetn, kjer ¿m na dnu n kri;-n ta majhni podzemeljski jajni Velika ni Minia Vetrnica, ji* proti isuveru še eno naselje. Hišice *o zelo po; Inline jstariin pttst irskim kočam, suj so Indi iz enakega gradiva (les, elkodle in k n men), Ihilj močne le 'ino-vu hišice in znotraj urejene, kakor vse moderne weekend hišice na s volu. V nj tli j c dovolj prostora in tudi bolj udohne so, Ndiudjc se imenuje j-ijnbljniiakcrf, ker so last ni ki teh hišic zvečine delovni kolektiv i in društva i* Ljubljane. Malo naprej, & smučmi še kake četrt n.re stran, ¡vi j c [k> slemenu razlrc-semi šl; eno počitniško naselje, ki -nun pravijo ■kamniškot, Zulo pač, keiL v Imiouh gospodarijo smučarji iz kaminskega konca.
Letos ob Novimi le in je -bilo v starem pastirskem našel jut im Veliki ptanini spet tako slovesno, leaker- «o vsa ¡eia, odkar livni i jo študentje in srednješolci tja smučat. Ob Novem .tetu se skoraj vsi zberejo i malih kočah in iz svojih vrni izvolijo in psi n m ¿n nekaj »policaje v*. Prireditev j e; seveda šaljiva — k njej Spadajo tudi i-zpila. Prod Pirogo komis i jo, ki ji načeluje sam iiwmzvoljeni vrli kopi an iikdti župan, «topijo vsi tisti, ki «o prvič prišli na Veliko planinn, Strogi komisiji morajo odgovoriti n« vprašanja, ki so včasih precej težka. Zaradi njih novincem po-iitaiie včasih kar malo tesno pri srcu, nerodno lim je. zardijo celo, u n« koncil -le morajo z boso* [o na dan. Ce ja odgovor pravilen, dobijo ■^i iiift-grado kozarce vina, če p;i so odgovorili
nepravilno, morajo spiti kozarec — slane votlo, Izpitom sledi splošno pokušanje dobrih iti slabih kapljic, ki so jih smučarji prinesli iz doline. Vesela druščina se peš a'ii na smučeh odpravi od koče do koče, kjer jim mora vsak »gospodur-i vsaj za prvo silo pogaisiti žejo.
Ta vesela prireditev ima svoje koren ime še iv trstih, časov, ko je bila Velika pl amina (v ,prvi polovici n i iti u loga stoletja) pogosto domovanje rokovnjačev. Ti «o imt4i svoje župane in svoje vpo-llceije*. k.i »o varovali- vise dostope nn pitni in o itn obveščali rokovnjaško družim o sovražnikih. V drugi polovici devetnajstega «tale tja rokovnjačev sicer ni bilo več, a -na Veliki planini je bila zbrana nova skirivna druščina. Pastiricam so delni ks-ailck vas poslovni fantje, ki sb sc vedno pravočasno jvoutkrili, (c so tia (pian-iino prišli orožniki ali ccsanskn-krgljcvi vojaki, Ti fantje Jiiso hoteli -ultleči vojaške suknje, zalo so sic pred cesarskini-i biiriči umaknili \ gore in tam seknili los, delali skodle, t osuli 'ter pasli živ Um, Od listih časov se je torej oh ranila navada o žuipamih, o izpitih in o 'podobnih 'rečeli. l’oziieje, ko se jc vojaška obveza znižala, škrivnči niso več silil-i v hribe. Dolgo časa ao bili pastirji edini, ki so na pomlad in poleti hodili po prostranih pašni-kili in pasli živino. K.o «e je v začetku tega stoletju, 'ijoscbno pa incd obema vojnama, razvil smučaTtrki šport, je dobila Velika planina tudi svoje zimske prebivalce. Čez leto dni -|ja bo poleg Krvavca postala erai najbolj priljubljenih, naj-lc -[.»h i h iin tudi lahko dostopnih izimskih izletniški ii točk v ljubljanski okolici. Gor bodo hodili ne le smučarji, temveč vsi, ki si bodo želeli -otl-imčili in okrepiti v sončni -zimska .naravi.
Novice izpod Pece
Milj vnrn nndnddiTi rmkjij novic iz slovenskih krajev IIIe[i pod Pm Luni v ntiveniLnU jc prva slovenska kmečka Ii ra n i t n i-ca in ]>osojilnica, ki j c bila obenem tudi prva kmečka k redilna zadruga v A visi rij i — v !>(. Jakobu t Rožu slavila devoidesetletnica ustanovi Iv e,:, l.i-p jubilej je to, n EL katerega .h Ml L) vsi koroški
Slovbnei zelo ponosni, Šcvuila smo ga. tudi primemo proslavili,
Jubilejna pori reditev, ki jo je organizirata Zvezo slovenski]] zimi ni g lili Koroškem, je bila v neder] jo t. novembra, Nad petsto slovenskih zadružnikov iz vseh krajev južne Koroške se je ia dan zbralo v St, Jakobu. Dopoldne so pred slavnostno okrašenim Narodnim Hom [im oiik riti sponi cinik ] mbn d n i-k le ustanovitve hranilnice drL Valentinu Janežiču ia soustanoviteljem, Popoldne pa ju'bila v veliki dvorani gostilne Antonie na Reki veličastna proslava in zadružno zborovanje. Navzoči sn bili številni čas(ni gostje, med tc-mi i deželni svetnik linns Si ur ll. j LLgushrvuns-ki generalni konzul lin ris Trampuž in podpredsednik Glavne zadružne zveze Slovenije Slane Petelin.
Kulturni priigram, ki ;n ga ¡zvinili pevski Jcliiir Slove iinke prosvetne zveze peni vodstvom Pavla Ker-njnka, ansambel ■>Veseli planšarji* in recitator ji, je slavje lepo izpopolnil. Na proslavi pomembnega jubileja naše prve zadruge so nuni ljudje jasno izpruvr-dali, rili IihhIo tudi v budnih: vitli: l-i v gusj juh tarski in nerodni samopomoči najboljše jamstvo za obstoj in nadaljnji razvoj slovenskegn življa na Koroškem.
Mesec *1 ni kasneje pa stu ijiroslavili dvu prav ¡čira jubileju si: dve slovenski kmcukiE Zadrugi. Hranilnica in posojil niča Šmarje La v Rožu je 8, decembra slavila 50-letnico. Na jubilejnem občnem zboru so posebej počastili za d njega še živečega ustanovnega
MtAoška nn'tocftia
Bom zapustu Libuče noj š'to raono polje.
Bom pa daoc odrnjzav p itt JaFjnc kraje . ..
Jc pa dečva t» Rozeci zatozioa me,
da bom morsD j it z poačttl ose pote moje.
Če bom morao jaz pn&čat ose pote moje, bom pa tudi jaz rujUto to hibi jen jc one ...
elanu, Naslednji dan pa je slavila letnico ustanovitve Hranilnica ia posojilnica St Janš v Rožu,
V	liilčovsLL je zagorel plamen del novem sim-enakem ognjišču, Sitarjev Peter, ki je daleč naokrog znnn kot pevec, igralec in deklamnitor na prireditvah, predsednik prosvetnega društva »bilka* je vzel Jakopičeve Anico — ¡mi domače Kovačevo Nnnukii iz Pii-gmda. Svatovali so prav po slovensko, Nu-d 8l> svatov se jc zbralo v gostilni pri Miklavžu, vesela slovenska pesem je odmevala do zgodnjih jutranjih ur.
Nji Selah — kotu se jc spet izpraznilo nciknj slovenski h domačij- Tako je ii.hhitiel dom. pori Orlovcem, ker se jr: sirLlžinii Nanllnu Muka preseliLi v kutiiiir-ško občino, kjer so si postavili nov dom. Čevljarja N an lin«, ki je nad sedemdeset let živel med nami kakor tudi njegovo ženko Nežo bomo zelo pogrešali. Odselili so se Muli Dor jakovi in Kelihu vi, l'ii tmli Gregejev Feliks z ženo Angelo ju že kupil hišo v Todsinji vasi in se bosta -preselila tja spomladi, V rodnici bi zelo želeli, d n bi bilo tega preseljevanja zdaj konec, ker ki cer bo naš Urit zelo twsuntjl, Pa tudi S valovali ji: sinil Imeli v Kota. Poročila sc ji: Makova Rozika iz znane Francove družine v Zgornjem Kotu. Zal ni ostala doma kakor njene sestre Mici, Pavla, Ani in Urška, om|Hik jo je njen mož ipaiškar ježe Dominikus odpeljal v liorrrvlju», Zaželeti smo jima, ilo «bruni tu zvestobo do očetovi: hiše, do domači: materine govorice in v te tu duhu vzgajata tudi svoj 'bodoči rod.
Tudi v Slovenjem Plajbcrka so ned a v no obhajali veselo svatovščino. Naš znani kmečki gospodar in tesni trgovec FoMJ Wiese-r se je oženil s Pavlo Wiese. O im sta i/. zavednih, slovenskih družin. Ko simj na veseli svatbi [tri Serajniku trčili z njijnu, KiuO zaželeli, da bi izročilom svojih prednikov ostala zvesta.
V	5 inči vasi, ki je zelo naseljena p red vsem z d nižinami delavcev, zaiposlonih v Loitgebovojn podjetju. unO dobili novi! moderno osnovno Solo, Do lr:tu IM" v tem kraju šob: »pluli iil bilo. Oil tedaj pa j c šola gostovala v otroškem vrtcu, bara-ki in gostilniški sold-Novo šolo so začeli graditi pred štirimi leti. V Dobrli vasi so pa odprl-j nov n gospodinjsko solu.
V	novo h:to smo utopili kiir veselo. Slovenski plen, ki jc bil 19, januarja v Celovcu, je spel razgibal staro in mlado. Iz vseh bližnjih in daljujih kirnjev sum ¡mihiteti. Ha so hiti prostori Delavske zbornice kur natlači:ui, Program s« izvedli veliki plesni Orkester i z, Krn-njo, znana pevca popevk Marjana Držaj iti Marjan Robič, dalje so n n-s topili pevci in plesalci ljubljanske Opere, domača giulbeno-pe-vska skupina
Pa vi eKennj uk* in ljubi j a tiski Zabavni ansambel Borisa Franka »Zadovoljni Kranjci*.
Naši pridni prosvetaši v Bilčovsu, člani SRD sBil-ktu so prvo nedeljo v januarju mi si opili z dramo .-Veronika Dušeni iška* Lei niLvdušJli gledalce. S 10 (1 ranne so nato zelo uspešno gostovali tudi v St. liju.
Prav prijeten je bil ludi družaibm večer, ki gu ja prireddlo prosvetno društvu s Košu tat iz Sele-Kot n v soboto 2<>. jarmu rja pri Maleju v Kolu. Z zanimali jem smo sladili predavanju Hanzija Weissa, ki mji-s je z besedo in slikami porredel po Lepih in zanimivih krajih Rosne, 11rcugur-iiH', Crm; goro m Dalmacije, Ro predavanj n slu*) SC veselo zavrteli.
otroci berite

Bratec in sestrica
BHANKA JUftCA
Kdo ima 'S&fJtrjco «o tako rad ¡»-ki>r bratec?
Ko ¡pa je Ki]« pomlad in je odšel bratec Ji širini, se j»o cele dneve še spomnil nit nanjo. Nanjo ae jc spv-mnil šole zvečer, kn je legel r posteljo in je uu daljnem nebu zajgledtii] luno, Poklicni je je in hi im se je spustila do jablane, sedla med veje i'n vprašala, kaj 'bi rud.
»Ti. ki cibjadraš vca irvet, poglej še za mojo «esirico!«
?Kjt prt je (veja sestrica?«
"■■V mestu, v visoki hiši, v otroški posteljica ,. .t
T.nria je izaprlft ul odprla oí'i. sc nasmehnila, prikimala in odjadrala v noč.
E' i naslednji večer jo luna že zopet seri «la med juMaiicKviiui vejami. Pogledala je bratca hi mu rek la:
■k¡dela sem tvojo se-slrico. , ,e
> Kakšna pa je?«
Zdrava, kol. j nieto in kri njena lička . . .c
NeiIo je ¡brutee poprosil luno, naj pride še jiilrr, in luna jc zaprla in odprla oči, se itmsiueJi-tiilo, prikimala tu odplavala po temnem nočnem nebu.
Drugi večer je ibrufca premagal spanec, pre-dmi jc luna prišlo. Kerna j pa jc zaspal, že jc priplavala po nebu hi ga pobožala s tankimi žarki ¡»o teki, po ličkih in po trepalnicali in bratec se je prebudil. Sode! je, a luna mu je rekla:
Kakšen bratec si ■,. 'ti spiš, tvojo- sestrico pu kuba vročica . . .*
Bratec se je prestrašil. 'Prav gotovo je stala sestrica z razpeto jopico v pomladnem vetru, a :ko 'bi kil on pri njej. bi ji zaipdl jopico in ne prehladita 'bi «C ., r
»Pa ji je mama dala «d .n* vila? *
»Seveda j'ili je dal«, sestrica pa pravi, da bi ozd ra vela, brž, ko bi se 'd vrnili ,. .«
hi še trsti lup jc bratec ipopnusi.l luno:
»Odnesi me s iitboj v- mestoI«
»Rada, a 'ita mojih žarkih iic moreč, Pr danki i n prek ritki so . . .c
?Kako pa naj grem k sestrici?«
Jutri ... z vlakom.. .*
Luna je odplavala, kakor odpluje fojmotna jodimiica po širnem morju, bratec pa tri mogel zjjsjvajtt. Odšel bi domov, a moral bi SC še prej posloviti od kur, ki jih je pasel, od dreves, n« kal c ra j c plezal, otl mačke in psa. ki se je pudil za njima, ■ . Odločal SC jc in odločal, ko pa sc je končno otJ ločili, da gre naslednjo j n trn kljub vsemu, prav zaradi bolne sestrice domov, je trdno ¿Lbvpa 1.
NasJ-edinjl dan jc odprl domača \ rala i-n bolni
sestrici so sc v tej bolezni -prvikrat zaiskrile oči.
JU¡i?tf¿áCÍJc: Siiiun liiiMNČar
naši ljudj e po svetu
Naši ljudje so sc lepo uveljavili
Pridne roke. zlnlo srce in bister um so tri lastnosti, ki -tn jih naši ljudje ponesli s selwj v svei. S t: -tu so premagovali teiave, kii jiii j c bilo v časih k Lir veliko. Tn so SC Uipm pia tudi zuslužiiuii ir v iLl j ELV rli. Mod številnimi pismi, ki jih prejemamo oi! vsopo-vstid, n ?Lm je pisala tu<ll naša zvesta narti Čaviča in dopismvAa Frances Jenko iz T£!y, Minn. Poslala je naročnino Za Rutino grudo [n koledar ter prispevek 7.a tiskovni sklad, itn kur se ji hr] ki ¡tahviiljujcmu. Prav veseli smo -|hi uidi njenih ume iz Llyjn, v Miii-iieflotti. kjer živi. Takole nam i^Licv Lani v novembru jo umrla moja sestrična Johancn fwnirnk. s katero sva pred 42 Itrbi sk opsuj prisl i v A m eri ko. Doživela je 75- let. Imam še 95 let staro inEtler un dve skupaj rejeni sestri Tončko in Tinko Seliškar, Od [vokojiio sestrično Johance sin John je tukaj mestni Koiiriiik že Forlrnn lot. V n n šem mestu imamo tncli Slovencu tir, Junika tiru liku. ki ji: mu jur in sodnik. Mostu Ely ima samo šest tisoč prebivalcev. Luni so morali zapreti en železmi rudmiik in je pri tern izgubilo delo 2titt delavcev. /As] imamo samo en rudnik železa. To i h ji i piši-m /turo, dii bosti1 vedeli, kako pridni in delavni wi Slovenili tudi v tujini, Nepopisno sem vesela, ker Jugoslavija tako napreduje. Ko sem Lila pri vas, st/TTi videla, da imate dobrega gospodarja, Seveda za vsi: ¡ju nikjer ni vse dobro in prav, Ntupake so povsod,
Iz južnega Coloradti pia ileliii poročajo, iIei V trof-jern okrožju te dežele, kii vključuje 19 okrajev, k-an-didini 7.p kongres ni k ti Slovenec Albert J. Tomšič, sin Franka Tomšiča i/ Kriežaika no Notranjskem, ki se je priselil v ZDA (in prvi svetovni vojni in delal kot rudar. Njegova mali jo ¡m it. Bele krajine,
Za slovensko kuho je veliko zanimanja
Za misel pridnih krožka Ho št, 2 Progresivnih Slovenk iz Cl evelemcdo Vtiki Poljšakove, Josič Henik-ciiuuove in M si ry K. u bal o v c, da bi organizirale kuhur-ski tečaj slovenskih jedi /u naša mljidii dekleta in Sene, je bilo, kakor sc je izkazala, res posrečena, Suj jc odziv — nad 270 tečajnic — več kakor lepi. Kur pi red sta vijunto si, kitko morn biti živahno, ko se toliki! tli'k let skupni j idicre, rjwi me.sijo, tolčejo, valjajo [tl cvrejo, (la je veselje. Čestitajmo pri redi tolji en at lečaja in želimo, da bi jih naša dekletu tudi tl rupije posnemala.
Trije jubileji dr. K etna
To sc res malokdaj nameri, da nekdo slavi v istem letu kHr tri pomembne obletnice, pa se je le namerilo, in lo enemu malih najbolj znanih javnih in kulturnih delavcev dr. Franku J. Kisrtut ia Clevelanda. Kar tri jubiEejc je slavil; v marcu "5. rojslni dnu, v juniju 50-letnioo, odkar opravlja zdravniški pjoklk-, V tiovCtubrli sta |iu s .soprogo Agnus slavila zlat po-
či proslave slovenskega dneva u Chicagu: ga. Corinne Leskovar ¡e postregla s slovensko potico guvernerju Illinoisa Oti u Kemerfu iti ujiegririi soprogi
ročni jubilej, Dr. Kem j c Gorenjec, doma j c iz ti rez-nice nad Škofjo LcJto. Soproga Agnes j c pa VerLi-nnva i/ Culumete. Njena družina se je priselila v Ameriko i Z Bel n krajino.
Jubilej Slovenske ženske zve^e
V	decembru j c: sTavila Slovenska ženska /vozel v Ameriki So-letnioo obstoja. Ta močna ženska orgmnri-¿ai-ija jc bila ustanovljena 19. decembre L92(i. Najprej sta Zaživeli pod raž,n Lei v Chicagu ¿n Rlicbttv-ganu. Petin tridasifl let plodnega dr naivcu egu deda je vsekakor h-]> dokaz agilne dejavnosti naših žena in deklet v ZIJA. Čestitajmo k julnilcju in želimo S?Y, še mnogo plodnih [Idmuih bit.
Zanimiv Opis domače dežele
V	s t-L>ven skii li ameriški Ji listih srečujemo številne zanimive opise o idisib iz domače dežele. Zelo obširno pišeta v Prosveti Tončka Simčičeva in Fred A. Viudrr. Njuni luni mi vri Slaniki i/ Im j el jo v nadaljevanjih, Prav prijetim h rund ju v istimi listu i> Svojem
obisku v siarem kra-ju tud-i Jetrni c Mohorič iz Paines-vilJe O. (er dr- Janko GramjpcvČBm, ki s kleno besedo riše lik duiuašuje Hhrviuiipc-
v Avstraliji
t.,. Al i vseeno bi želel iz. s run še enkrat videti svoj roj sini k ruj, ker p« mlodar ne bom pozabil. To ji? mojii naj večja želja, dokler bom živel...c
Slovenija je majhna, toda Slovenci ko raztreseni po vseli deželah sveto. Mn epi so SM v tujino zn boljšim'kruli oni. nek n tori zaradi politični! h rnniner, mn op e je gnalo polo hrepenenje, ncotreina ljubezen, želja [hs ■to v ih doživetjih, Toda vsi se znovu in znova spominjajo domačih krajev in ljudi, se rednikov in zno Ilcev ter jim pošiljajo ¡Murna. Tinko prihajajo sporoči In i?, vseli delov «vetu, Koliko trpkih jzpOvmJii ji: v njih, besed o Življenju v tujini, o uspehih in neuspehih, cs vesti j n in roisoČEirtmjiih, e vsem.
Prisluhnimo pluSOVOttl iz AvSttiJiijt:
A vsi rnl i j n, 'iiovn dežela, novn Amerika našega stoletju! Ali je te tudi dežela neomejenih možnosti, hilriign uspehu in bogu siva ? Sama zase sredi vrnlu oceana vplivu iill ljudi, ki se preselijo tja, da ji poStanejo tičku ku čudne podobni, rezko napišejo besedo, ne morejo se prav znajti mod domačini, uiti sc zbrati s svojimi surojak-i v trdno skupnost, Nekateri uspejo. D m pro ipu ¡mi iun í'jo iHnimljerost tuje [nk!-uebje iti tuj 'Jincm življenju ob strun,
Pu prepustimo besedo njim sarmim, Ivan Slanic piše (Gculong, j. juliju 1939):
s,,, lopo lmm pišetš, dragi nečak, tla bi prišl-i domov, iiuzjij v Jugoslavije, Veš, ec ]>i imel tvoja letu mul sabo, ¡mjiitil tri vso [inslil in ki: vrnil. Takti pa sum že blizu V) in je prepozno začeti no novo, Tukaj smo si uredili življenje, imamo, kar potrebujemo, fepruV bi noin tu v domovini jHimcnllo veliko več kot tukaj. Ve udor sina si: k tem sprijaznili in oslu-tiram, kjeT s mu. Cc bomo 'pa kdaj imeli kaj od večnega denarju, bomo obiskali domovino.
Nimam strahu, du bi imel kolke posledice oh oblak n. suj nisem nič zakrivil, Da bi prišel za stalno,
pu ni mu zame ]K>rricna, kor sem tukajšnji državljan žn [iet let ter bi tako izgubil pravico do pokojnine tukaj in uidi domu v Sloveniji S službo som zadovoljen, čeravno sem tantri preddelavec..,*
*
Cez dve leti piše isti, Zdi ko, dn je v prvem pismu mnr.siknj zamolčali. Suj naši rojdiki neradi pišejo, kadar jim ne gre, kot bi moralo, To nam dokazuj cju tud: nnslednje vrstice:
Ivan iviH.ntc IGeelong, S1», septembru l%[).
t. .. po dolgi ■m trpljenju 'in prizadevanju, da bi dosegli m Edo boljšo življenjsko raven, si» mi jy sreča vrindkrie nasmehni la. Končno sem |Mistul to, kar ju bil moj cilj, V tovarni, 'kjer sem delal nad pel let, sem bil zaradi giMpudurwkc krize premeščen na nižji položaj, iTil seru Zelo prizadet £ i n umen o in tudi fizični}. Toda kuj .som bodel. Tedaj sem bral ponudbu v c i i su [i i«i l m bitko naše! ustrezno delo. V Geti otipu je namreč tekst :l na šola, kjer so |i[)tri:h[>vu:l i učil el ja, ki bi dijake praktično ponče v ul o delu na strojih pri p n'dola vi bombažu, Koi tekstil« mojster sem sedaj, skoraj p o 13 1 c Lili, prilit: pri šol v Avstraliji do dela. ki lil e voueli. Začetek bo malo tezah, še vodno za roki i jeziku. Toda težave bom iKifasi prebrodil. Tako sem. sedaj, ko dopolnjujem «voj ih ItH let, postni V Avstraliji državni noiiiLcščejLce, kur mi hi h k n mangi zavitki j O. Sedaj se šele začne zu n us boljše življenje. Doslej nas je preganjal večni strah pred nezaposlenostjo, čeprav vutu tega nisem pisal. Inku j je ŽC preiti j času gospodu?ska kriza. Velika brirz|>OKe]neK.I v- industriji, poleg tega fe dotok veti no novih priseljencev ,, ,*
l’reberimo še pisnill njegovega brata h ranča Slun-teta, Prvo je ruipibaJ dcstl le) jjO mi hodu. Z njim je šel starejši sin.
Sydney glavno mesfo Aotfralije
HimitrUmi iz .i¿>sírui¡jc’
Franc Stttnte, Geeltmg, S, aprila 1956.
. lahko je, dokler si mlud, Toda ju/ se ne šalim več, saj j mi bo že 60 let, Vidiš, tí'IuJ sem, siromak, že srar m težkn dijiiim v ligami, Nogo me si rasno bolijo, tiske ilu komaj pridom zvečer domov, 'indi oči mr le za\utšl-jij0 'in slabo Vidim, ;i vendar se še ih: dum, V kropu svoje družin o se ■počutil™ im kar mladega. Moj sin je doma Studi ral. huía v Avstraliji mu to nič ne koristi. Moral bi vse rzjuile ponovno na-pm vitj v angleškem jeziku, Za to p* lli Zil nas pri-suljeaee ne času ne denarja. Na primer jaz seču avtomehanik in moram tu delati kot navaden delavec, ker ne znam opraviti izpita v luipltiiiiii. Mi>j siti se jo ožemi I t. Jugoslovank«, ki stanuje pri nas. J mu avto in h il peljemo vsak tla si na delo ■ki domov. Včasih gremo Utdl na izlet po Avstraliji, Drugače živimo čisto dobro, samo moramo vd?i /[do trdo delati. Virüir-ljn uintauso Iijkjsj kul [kuna, ker ne ra/um e mu angleški. Ja/ si: ho us najbrž vrinil v Jugoslavijo. Tukaj [ii zame življenja...«
In po nekaj letih piše isti rojak. 7. življa n j mu v Avstraliji se je že spni jaz™.!:
Urano Sítenle, G[®looi, 1", muja ID(i2.
». ..gre [sam Sc kar dobro, .Pred letom dni smo ] s r i !■ i J l 11 i hišo. v ku-terl smo skupaj živeli, in -smo kupili dve vsak zfuse, Moj sin ima ž.u dvu otroku, dve lepi pum-tki. Angeli! in Üiirun«. Dula v tovarni Tujuila. zasluži 2<Ü funtov na teden. Je tudi kapelnik majhne godbe i jl p redo y časi It igrat v klub v Melbourne, Njegova žena ne hodi v službi s za rudi [majhnih otrrtk. Imamo vsak svoj avto. Sed a j pa moji; živi jen je. Saj ve S, kakis ji: iliUtt, in ladij n, i h i leti, ali kakor St j
rekli — starčkom. Imam» se veliko srečo, d n srni kolikor boliko zdrav, shtuo z nogami so težave, Imam majhno -porini j o. kor že nišam star 6' let, dobim 14-dnevno po 5 fantov [-n 7 Šilingov, ko Ixms srar &■> let, bom ljubiva) več, Zraven ¡ten/1 jo Se vedno služim. Delati pričnem že zgodaj /jutruj. Tako zaslužim po tri funte n H teden s popravljanjem a v lomo balov, kositrni: itd, Zenu dela v lovariti že H let in zasluži
f"i lumtoiT na leden. če dela nadure, pa. pride iudi na 2(1 funtov. Sem srečen, da. imam tako ženo. Tako je nase življtuji: v Avstraliji. A 1st vseeno, j n/ Ivi venderle .iz srca želel Se enkrat videti moj -nojsinii kraj, ker nikdar nc bom ¡tozabil, kje je tekla moja zibel, Tu je meja najbolj vroča želja .. .<
*
Ta pisma smo objavili zalo. ker nam odkrivajo živi jetije rešili ljudi v Avstraliji, Mnogi se namreč omejujejo 9wm> na skopo poročilo, kje žive — kvečjemu prizdruve Se pošliljajo. Drugi pišejo le to, kuj bi želeli,
Tako se nam je n. pr. s pismom javil Drago Novak i/ CJiietmstisvvuu. Tine, da bi želel dobro knjigo, ki
bi Opisoval ii. Zgodo v tiró vseh -Hlovamiv, predvsem pu Sl OVdices', Kur vidimo ga, s kakim vesoljem bi -odšel v tlom n čo knjigarno Ju si poiskal, kar želi, Kako ]ja bi biki mi veseli, če bi rani -povedal kaj več e tamkajšnjih knjigarnah, časopisi Ii. o kulturnem življenju spilili, A-lj je mi) n la čila n kakega slrivirn-rrkegSü društva? Imnjci i.im svoje kiiij ižn-iuo ali ne?
*
Pri Izseljenski matici Se je Lijflusn] lie rman It run n, domu iz Vogel pri Scžatvi. Povedal nam je, kako je leta 19156 odšel v ¡tulijo, pa od tam v Avstriji j o. [Žonta niso im-el-i ktij prida premoženja, pa je odšel po h vetu. [ia ga vidi tn tla k 9 j zasluži. Sprva je bil« Zule trsko: jetika ni zimi, pu si ni vode! pomagati, Sel je du delil, pu spe4 dotnov — ne ilu bi spregovoril besedo, Delal je pni graditvi hidroeciitrale i m v rftznih tovarnah v Sydneyu. Polagoma si je (»mapa I na boljše. Ves čas pa ie je hudo bal, če jilxj]j, ksijti iKiknišn-ica in zdravila poberejo vse. kar si človek z muke pri h rami — četudi -plačuje v socialni f-Oild, mora 7Ü 'V M še vodno plučuti sam.
Naši ljudje se v Avstraliji težko znajdejo: z do-mučim je namreč zelo (ežko dedriti ^tik — je -prtpo-v[)[J[)vej1 —, J ii gos! [ivaoi pa 1 iiirl L Tiiiso talko trd mi f»-vezani mtd Seboj, kakor bi JlUV-i pnlscljenci želeli., V Sydnevu sicer imajio drnStvo »Triglav-t, ki prireja slovenske večere in zabave, Tudi v New Časti en je
društvo, a I Lovmim brun« tja ni h im l-il. ko si jn- nekaj j) rili ranil, je skill! mill vrnili sir, .Studimo ostutij v in ji ni ni nameraval, videl ipu ji:, -koliko miših ljudi se v Avstraliji zapusti, zapije, posebno, čc ti im a jo družine III J, i -!'. r a. i -■ 111: i TI . i. /,i k.iu n-p.-L debiju.
Kar oddadim-l si je. ko je prispel v Evropo, N'i si tu ogel kaj, da ne bi ¡»gledal Še Francije-, Avstrije, ■Sv.jcc in &c naužil pri rodnih in kultnimi h -lepot /n vsa suha lctH v Avstraliji.
Sedaj živi domu in hudi -na tlelo, Kar dobro ni n je — čeprav mu ji J Žid, da je pogledal v svet — je Višaj sod n j lml j zadovoljen, /.num-cin v Avstraliji -jui-šiija lepe -jurad r ave,
*
Skozi ozko špranjo sinu [jiigleilu]] V živ [jetiji- naših Ij udi v Avstraliji, Mordu naju bo še kdo pisal, morda nam bo kdo Se ikaj povedni. Nekoč ic Avstralija liria nova Amerika — sedaj ni več. 1 udi tu m su brezpn-snlnost i« težave. Nuk-uč jr: Avstruiiju liila SVCt zase — si s la j jej več, Vedno hitreje te ]K>|>eLjc ladja d-o tja 'Ln Rodna gruda najde pot do nje. da prinese kos dome-vine ljudem, ki jo želijo.
vprašanja in odgovori
I m Li mo kultu mr» skupim», ki šteje It: m:kaj igralcev, nimamo odra in dvora mi. Tl EL razpolagi) imamo samo vefjfi sobo, coda rudi bi -ijiTitli in prirejtdi kulturne prireditve; prosimo v as 7. a nasvet.
P S.. Jmlrtitia
Podobne težil-ve imajo mnoge kulturne skupine itifti pri nas. Manjka jim pravega pmsioidi
in (ijcii igralcev. Pomagajo si n;i vse mpgflic načine, Edell ud ¡teli j c ludí Ih, vi h ¡-zib ira j o la'kc igre, ki ralrtevajo malo igralcev im eno sanio prizorišče. Te igre potom igrajo kar s rodi v ceje sobe ali mflinjise dv-nrane. brez mira iin eaves. Gledalci we posedejo okoli v obliki kroga, 'la oblika igranja je got ovo nekoliko iei.ja, kor morajo ■igralci zn ul i besed ¿Jo popolnoma na pamet in mora bil; igc;r bolj spi-oičomi, tlom h*?:« iti doživeta, Gledalci 'pa iso deležni velikega umetniškega užitka, ker so ihliže igralcem in bolj sodelujejo v Igri. V laki obliki pripravljajo prireditve o Cditika.rj n, Preiern.il in drugih vrlih ib ljudeh. Videl sem pritedilfv, ko je pel igralcev pnpra-vi.lo nekaj naj lepši h odlomkov i 7, Jurčičevega Desetega brata. Z narodno glaobo in vezano best-do »o jih -povezala v čudovit veter. In takih možnosti jc veliko. Prav -Eako 'bi lahko zbrali nekatere ljudske 'pripovedne ali ljubezenske pesmi in j-i h 7, zvoki harmonik e ali kakega drugega ljudskega glasbila združiti v nepozabno doživel j c. Dostikrat nam je neka ¡igra zelo všeč. radi bi jo igrali, .pa ji imamo me odra 'im 11 c igralcev, To pol ibonim izbrali sami) m-knlert: najbolj značilne pri-zore, jih pripravili /ji -igram j c t (ikrt)m n cm p i-u> 1 or n, rci-imo sredi sobe, d n igo pa bomo gledalcem povedali med posameznimi |>rizo ri, Ce bunio dobro zaigrali, gledalci ne bodo pogreSaiti tie reflektorjet L ne bogatih old c k in ric maske. Sledili bodo jjumo i^Tiimju 'in v&cljini-Zílrtiíilj to bodo 7. im m i in j. nami doživljali vse, kar' -titrm je kotel ipisattlj povodtutL Ta oblika igranja 'in ku.lt tir n ib -prireditev pwkjíi pri na* čedalje bolj pri ljubljena. Tudi vam jo svehi-
Íema	Cirii M.
J m ¡till VJluk-in ju, ki je z-hedein za noliwmitílntiBiim, Prosim -rao, če mi morete priporočiti kakšen kraj mi morju ali icTfilriee v Jugoslaviji, kamor bi ju hilikn poslali na uspešno zdravljenje,	;J. w
D« bi vu-iii tiiopli priporočiti, kje Ji i sc tasti vnukinja uspešno zdrav da. -bi morali najprej imeli rialu učne izvide iJi fotografije, ia katerih bi :Ic razvidno, kje je deklico .prizadela ta bolezen, Ce imate taic i¡zvide in fo-lografije, nam jih, prosimo, poslji-te in nam Ljbeiietn «poročilo,
kdaj je deklica abolela. Tukajšnji ati ravnik n, ti n bo šele na podlagi ieh >podai(ikov lahko svetoval, kaku io kje l)i bilo priporočljivo zdraviti vašo vnukinjo, mi pn vinu bomo obenem podali Uidi proispcktc iti sporočil-¡ cune ¡istega zdravilišča.
Mesecu j n Lij el t<>6> nameravam otkkaiti svoji: drage i- Jugoslaviji, Imam avslrijs.hu državljanstvo in seveda tudi avstrijski iiotiii list. u živim v EDA. Od
tod do Avstrijo Jl e potrebujem v i 7,11 m á, ne veni pu. kuj vse 1 »Ot rob u j e rti 7, a tibisi; Jugoslavije. Ali potrebujem tudi |/a runei j sk o pismo, preti en zaprosim zu jugoslovanski vizum? PolovllIii bom z luiti-hnn. Nadalje vas prosim, če mi lahko sporočilc cene klavirskih harmonik pri vas, ker bom net-tuka za bi imunsko botro in bi niti ruda kupila klavirsko harmoniko.
K. F,, Zli A
Naši inse.ljc.uci, kt prihajajo na obisk v ^lomo vi no, nc potrebujejo ¡ra.ra'ucíj*kogu ¡pisma ne glctlc na to, kakšni) državljanstvo ii-n kakšisn .jHijni list imajo sedaj. Iz vašega pisma laliko ■sklepamo, da ste |w rtnJu Slovenka ali pa ele vsaj liči sJovctnsk-rli staršev, zato vam priporočamo, ku -boste zaprosili -un .naScni tli pl o: natisk cm predstavništvni v „New York n zu jugoslovanski vizum, da prosite -titdi zu potrdilo, du «te jugoslovanska gospodarska izseljenka- S-tem potrdilom boste deležni carinskih ugodnosti, hi veljajo za I1J1SL' izsLL[ jem-t--ullisk m- U Icc.
hov a r 11 a M e lod i j a« v M c ngš ll izd *1 nj c I ič o e klavirske harmonike. Cena je odvisna od velikosti ¡-n števila 'basov in znaša (>6.000 tlo 90,000 <1 iiifljr j c v.
Moj sirit J ulic z Puniiir je odšel v Francijo s sk tipi ne letu L 937, Do letu, 194fl nam j c redno pisal, Zadnje njegovi) p i s rtu > srrtu prejeli letu 1 h-tk. Njegov naslov je bil: Jean Puntar, line rle la lunte-Lui glt-(tirne). France, Del d je »kupuj » Slovenci v gazi lovili, Čudno jc rni zdi. da ni teč glasu o njem. Pismo a povratnico, ki sem mu ga pred nekaj teli poslala na omenjemi naslov, mi je bilo vrnjeno .h pripombo, da ga tam n c poznajo. Mogoče rni vi Ih h ko svetuj o ec, k tiku bi zvedela za njegovo usodo.	f ^
Za v uš im stricem bi bilo žal težko uspešno imizvmIovatli v Franciji. Kakor sami pišete, ga
u a im do v n, oh J koili-j- si- Vitin ju oglušili, ni več. Nc v Kth n C i j'i mo .kjerkoli v tuji ni ji i iJj-Jiibi, pri kader um bi -bili i-p ekei n i visi naši izseljenci. I*u-■izvutfujemo resdn -tu jm tam na željo -sorod nikov. če imamo v tistem kraju, hjtr je pogromu i nazaduje slanovaJ. kakega znanca ali -naročjiika Kodne g rutic. \ kraju La igle pu žal n c poznamo 1 nikogar, da bi se lahko obrnili nanj.
Ji. UruJc
pifiefo nam
TUDI Ml IZSELJENCI SMO PONOSNI
pišeta d pFsimf Antonija in f.ouis GERZEL it Aligaippe, Pa., i-j' uta lani bila po dolgih letih na oljr.nA-ji n rojstni dumovini, Dalje pišeta:
Zelo nama je. bilo všeč o Jugoslaviji, le žal, da je listih nehaj mesecev tabo hitro minilo. Upava, d¿i ii? f»ooa š-e počrnila d rojsfnf kraj. ¡miir»s r?ii obisk pretep s/tomin, Fejw/i smo, da lako napredujete preko pspit težap, le luko vztrajno naprej! Leto s gotovo pride še cečja skupina ohiskornitcen iz Amerike, .lir pa ¡rt? za zdaj le v mislih in pogovorih vračamo med sms in lepo ¡¡e oarn zahvaljujemo za oso prijaznost, V dobro Izseljenski matici prilagava pet dolarjev in oas ejsp iskreno pozdravljava.
Z RODNO GRUDO SE VRAČAM K VAM
Sc zamerite, prosim. če pošiljam naročnino malo pozno. Moj soprog je boton. pa so moje skrbi pri njem. Kadar pa prejmem vašo revijor mi ndsli pobite v rojstni kraj, Z Rodno grudo se oračappi k wim. pse potovanje, osi dogodki, vse lepote iJoPitJJjt?. V&e se JFF! pimoono zvrsti pred očmi. K-ui?, d it F'ij( Firkdar n P bom Fiin^lu pozabiti svojega obiska, .(f danes $i?F)l OSFFI hvaležna za prijaznost in vljudnost, zn vsako dobro besedo in se posebf; za Rodno grudo. Kaša Cecilija in John KNAFELC, Denoer, Coio.
UPAM, DA BOMO PREPREČILI ATOMSKO VOJNO
Upam in želim, da bo to leto prineslo srečo vam p rojsipii domovini in nam, n ngpi JotRpnifti, Upatn, da is bodo fDefauni cfarf/ir/f končno odločili proti atomskemu orožju in preprečili atomsko vojno. To Želijo vsi dobri, delovni in napredni narodi jiOetfl. Vašo ranijo retino prejemam in ji žetim še pj bodnče veliko uspehon i'rp peiito jioppJp n-tiror-r?tA-fjr>- Tudi jaz fjf rud našel kakšnega novega bralca RODNE GRUDE, a žal je v moji bližini malo Aiooenoeo jVi nekateri su tudi taki, da so pozabili na rnjifiiif,» domovino, na dragi
materin jezik. Pošiljam pam Fiarorfuno za to leto irr ert dolar zu pomoč vašemu (¡.sfcu. Skoda, da sem že D letih. src.no rad hi prirujžut čez veliko lužo! Fft-š Anton VATOVEC iz Johnstnn dtp, Ut.
V ESEJ-A SVA SLIK
¡skrene, ftozdrave ud naju obeh iz sončne Floride-Rodno grudo redno prejemaoa in jo l djdljtpečjirn 00-teljcm prebirava. Posebno vesela sva slik. Kolika novega ste že zgraditi d Sloveniji in po vsej Jugoslaviji! Rada pregiedujet/u slike in članke 0 PiaJF'fi. izletnikih ¡pi p miniih sna z njimi, Prilagava ček ‘ta naročnino Fit prijateljsko pozdravljava n.Hf? Slovence duma d"F! po sveiu. Alice in Andy MIRTIČU.
NAPREDEK SE NE DA PRIMERJATI
Joseph SVETE iz Loraina, Ohio, nam piše med drugim:
Pošiljam, nam dvajset dolarjev za Hrulim grudo in koledar, kar pu je več, je »Fiair dar za Matico. Ob tej
priliki st? vnm zahvaljujem 'tu sprejem naših potni kos, ki s o lani obitkali rojstno domovino. Med vami srt ti p'fi počutili doma. Ko razpredam misil o svojih obiskih D teliti 1954, 1957, i95&. !9t9 in 1961, moram priznati, da se napredek ste da primerjati, Vse priznanje! Iskreno ždim, da bi tako napredovali Še v bodoče.
VESELA SEM. DA STE Mi POSLALI KOLEDAR
Johannu KLACNIK iz Chicaga, III., pravi c pisemcu: Dragi mi p*t skupajl Pošiljam vam denar r.a Rodno grudo in za vaš koledar, ki je prav zanimiv, fVtifjraJa sem pran vse nd začetka do koncil. Tudi drugega čtiva imam precej, kot Prosveto. National gengruphic in podob ff o. V te mi je dobrodošlo, Lar težjega dela tf<? ¡r»noreFn. več. Hrbtenica mi fiagup. roka st fpip trese, pa se?n kljub ieppppd zadovoljna, Ja je id! faA». Kar s palico jo korajžno drtfjfifrri ¡lem etz ija, roke. pa Sr umirim. ku berem drage in mile mi besede P materinem jeziku in oko mi najraje jrvčinn na .HirfcfjfF domačih krajev.
Uprava sporoča.
Zrlo zajetna je še mapa pisem, ki hi jih rudi objavili, Ker pa imamo Kanje le eno stran, prosimo dopisnike, da ne zamerijo, če vsa pismu ne pridejo im vrsto, ali če pridejo |H>zno.
Pii še važno sporočilu o našem liiedseluijnem d opisovanj n. Število naročnikov je vedno več.jr in Slovenska izseljenski! itmtieu prejemu iz dneva v dan več pisan. Mn vsu pismu nikakor ne moremo odgovarjati, ker hi to terjalo on mm n o časa in stroškov za poštnino. Vedite pa, da vsa pisma, ki jih prejmemo, kakor tudi vsa denarna nakazila takoj vknjižimo v kartoteko posameznemu naročnika. To j>a je glavno zu ločno evidenco naročnikov in vplačanih naročnin za RODNO (IRLJDO in SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR. Torej, odgovarjali homo na jhišIo le v nujnih primerili, čas in denar, ki ^a homo s tem prihranili, pa Ih» v prid kitili leti našega tisku.
Naročnike, ki so v zaostanku z. naročnino za revijo ali koledar, prosimo, da uredijo svoje obveznosti pri nas ali pri naših zastopnikih.
Naročnikom v ZDA pa. sjwrwiiiiio, da smo, kot so vsako leto, ob naslovu na kuverti pri tej številki napisali datum, ki iiomcni, do kdaj je poravnana njihova naročnina. Prosimo pa, dn upoštevate, da pošta ¡z prekomorski]] držav dolgo poln je in homo od rineva, ko lunin» pisali omenjene datume, pa do dneva, ko bo RODNA GRUDA prišla do vas, prejeli še naknadna vplačila, ki pa seveda pri navedenem datumu ne iiorlo že mogla hiti upoštevana.
m
J LT <i O E X P O K T
BEOGRAD, KOLARJEVA 1/1, J u g as.l a r i j a
JU
GO
EX
PORT
•	je edino podjetje v Jugoslaviji, ki je pooblaščeno za prodajo jugoslovanskih proizvodov piioii plačilu v tuji valuti,
•	omogoča vsem, ki razpolagajo s tujimi sredstvi, nakup artiklov domače proizvodnje v vseh trgovinah s lfiVo popustom,
Jugoslovanski proizvodi se plačajo lahko v naslednjih valutah;
EDA dol	N. franki	Hfi.	Sv, kr,	N. kr.
Kan. dol.	D. marke	Rte,	Dan. kr.	Irač.din.
Lstg.	Cit,	A. £11.	Ste.
Breko Jugoc ¡¿porta lahko kupite svojim sorodnikom v domovini:
ELEKTRIČNE GOSPODINJSKE IN TEHNIČNE APARATE;
hladilnike, štedilnike, bojierje, sesalec za prah, mešalce, grelce, rad lato rje, pralne stroje, centrifuge. loščilce za parket,
televizorje, radio aparate, gramofone, magnetofone, tranzistorje, telefonske aparate, brivske aparate, Šivalne in pisalne stroje, foto aparate,
STANOVANJSKO OPREMO:
jedilnice, spalnice, 'delovne kabinete, kombinirane sohe, dnevne sobe, kuhinje, umetniške slike, rojeno in strojno izdelane preproge.
NOVA STANOVANJA IN NOVE MONTAŽNE HIŠE,
MOTORNA VOZILA IN POLJEDELSKE STROJE.
Izdajte nalog inozemski banki, da nakaže določeni znesek v korist žiro računa JUCJOEXPORTA pri Narodni banki Beograd, št.; 1D1-SS-1-S6,
Navedite točen naslov svojega sorodnika v Jugoslaviji.
Vse podrobne informacije o nakupu jugoslovanskih proizvodov s tuj im i plačilnimi sredstvi dobite pri:
J V G O E X P O R 1
BEOGRAD, KOLARČEVA 1 i. Jugoslavija
I
Preti vašim n o tavanj mn ir sl o m o v i n d m; imejta milmnili skrili«
Turistično podjetje KOMPAS v Ljubljani s poslovalnicami v Celju, Mnriboru, Septiiju, Bledu, Jesenicah, Postojni, SeSnnj. Fernetičih, Kopru. Portorožu, Piranu. Opatiji, Sisku, Zsgrebu in Dubrovniku
Bivanje v Jugoslaviji izkpri^tLte tudi zn krajši ali daljši izlet po Jugoslaviji, ki SO nn programu ort maja do oktobra!
Med bivanjem v Jugoslaviji Ishko pri KOMPASU najamete tudi osebni avlotruobil, ki vam bo na. razpolago brez šoferja. Razpolagamo 7. mode m Em i □nebnimi avtamobili Mercedes in Fiat, ki so poznem po svojem udobju in ekonomičnosti.
Točne jše informacija in ponudbe zahtevajte Ha naslov:
VAM NUDI VSE TURISTIČNE USLUGE.
Tli rj stično j n avtobusne prali sl je
II II M I' A K
LJUBLJANA, DVOH.2AKOVA 31
IMPORT-EXPORT LJUBLJANA
IZOLIRKÄ
LJUBLJANA^ MOSTE
Pof-tni prsojai 41 & Jugoalavlla
proizvaja materiale za:
urnölnü UHnje. £CetLne,
Kitit, uurijo, čirvljt, £ir»l,inU:rh|;i
d loke. flumirann Han.
hidroizolacijo yradnjo cast antikoroöftjd
iermo-ajcuslitr.e? izülarije eJektrpizclsmje
k rrnä,
IZOLIRKA opozarja polrolnike
kritni in us.njeni odpadki,
da dobijo kvaiitoten material in so solidno postrežem
inči us tri j« k «■ rnufiGutJa,
elrolila in pomoina «red^ivei.
V zvezi a problemi izolacijskih materialov es obračajte ra tehnično informativno hIilš1,) 1ZOLIRKE
nufit 2iiAfopin7ii
Ivan Berce že dolga lota ?ikrl^J zu razilritev našega tiska med Sloveniti v svojem kraju. Obljubil je, da sr; bo potrudil, tl» huli v lotu 1%^ obdrži svoje število naročnikov HODNE GRUDE iti SLOVENSKEGA IZSELJENSKEGA KOLEDARJA. Pravi, da to ni hrko labko; ]Tri njegovih letih, pri slabem vremenu, v mrazu, da rti prijetno hoditi od hiše do hiše, da pa bo to delni, dokler bo mogel, > Žrtvoval se bom .v piši v enem zadnjih pisem, ?ter veni. da s lem naredim veselju vam.«
Mi pa vemo, da a lem naredi Borce veselje tudi številnim rojakom, ki bi brez njegovega truda nuj hrže ostali tudi brez naše mesečne revije. Berce je že triintrideset lel v Franciji, pa Se ni poiubiil niuteriiMSga jeziku, ni jvozabil domovine, rojsliU' Dolenj« vasi v prelepi Selški dolini, ki jo vsako drugo loto obišče. In takrat ob išče ludl nas. V c* veder in nasmejan pride na Ma iko in se prisrčne rajfovuri o dobrem i-il slabem, Iskreno želimo, da bi hodil še mnogo let, da bi nam tako, kol on icna. krepko iti veselo smilil roko. Zdimo pa uidi, de bi še dolgo i uspehom trkal na iruiu slovenskih domov v Wiiiglesu, kjer število naročnikov naših publikacij dokazuje, da jim je slovenska beseda res dobrodošla.
Ivanu Beteein sc lepo zahvaljujemo hi iskrene ¡Htidravf, ki jih pošilja -nam in vsem bralcem KODNE GRl DE po svetu, Pridružujemo-se uje-povirn pozdravom, še jvosebno pozdravljamo vse nase zastopnike in prosimo zn njihove fotografije.
N A
Š
I
K R A
J
I
(ionije Cerovo P Brdih Srpilriče Nove Gorice
Mllt« [.¡irnl	Mltiip ijf iVoibtlflil