Razne stvari. Domače. (M i 1. k n e z i n S k o f) so obiskali predzadnjo sredo naSe bogoslovje. Več o tem prihodnjekrat. V nedeljo so bili v Cadramu, kjer so blagoslovili nove zvonove za novo cerkev. — Danes so oblskali našega kneza ljubljanski knezožkof dr. A. Jeglič, ki se peljajo v Rim k sv. Očetu. (V interpelacijo) o šentjernejskih Solskih razmerah, katero smo priobčili v zadnji številki, se nam je pri prepisovanju vrinila pomota, ki se naj blagovoli v toliko popraviti, da šolo obiskuje 32 Sloveneev in 12 Nemcev. (0 s e b n a v e s t.) Premeščena sta davčna pristava Alojzij Vindišer iz Ljutomera v Ptuj in A. Planinc iz Ptuja v Ljutomer. (0 d 1 i k o v a n j e.) Naš rojak od Št. Jurija ob Ščavnici, Matevž Mir, gostilničar v Gradcu, Harrachove ulice št. 11, je letos za kmetijsko razstavo na Dunaju, ki se je vršila ob enem z jubilejsko razstavo, poslal za poskus vino svojega pridelka iz leta 1890, ki je zraslo v njegovem vinogradu na Račkem vrhu, občine Murski vrh, župnije Kapelske, ter dobil v dokaz priznanja nagrado deželnega odbora štajarskega 50 kron. Zajedno z nagrado se inu podeli tudi dragocena in umetniSko izdelana diploma. Tega izbornega vina letine 1890 ima gostilničar Mir Se 10 polovnjakov, ki je na prodaj. Vsled tega odlikovanja mu veselega srca čestitamo. (Iz Kamnice pri Mariboru.) Dne 26. oktobra smo imeli v Kamnici redko lepo svečanost. Naš idilično krasni kraj izvolil si je odlični rodoljub, g. Karol Lubec, deželnofinančni ravnatelj na Kranjskem, za kraj svoje poroke z udovo gospo R. Mittererjevo. Naš g. župnik je ženinov bratranec. Poroka je bila sijajna. Na mnoga srečna leta! (S v. K r i ž p r i S1 a t i n i.) Kadarkoli dobimo iz tega kraja kako pismo, vsakokrat je od ženske roke pripisana k slovenski besedi Maribor tudi nemška beseda Marburg. Ne vemo, kdo to piše, ali isti ljubeznjivi poštni gospici, katera si dela nepotreben posel, pomazati nam namenjena pisma s svojo nežno pisavo, se enkrat za vselej zahvaljujemo za njeno Ijubeznjivost. Da se Maribor imenuje po nemški Marburg, vemo sami boljše kot ona, in nam ni treba podajati prestave, da pa se nam po nepotrebnem počrčkajo pisma, nam tudi od neznane ljubeznjive gospice nikakor ne ugaja. (N o v a k n j i g a.) ,Spominek na slavnost slovenskega pesnika Ivana Vesela-Koseskega' je naslov knjigi, ki je izšla te dni v tiskarni Drag. Hribarja v Celju. Vsebina ji je: Prolog dr. M. Opeke, poročilo M. Pirnata o Koseskijevi slavnosti v Spodnjih Kosezah, slavnostni govor dr. Fr. Detele pri tej slavnosti in par Koseskijevih umotvorov. Cena knjigi je 20 kr., po pošti 22 kr. (Zavedne občine.) Za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani, za slovensko uradovanje na železnični progi SpielJeld-Liutomer, za slovensko izklicevaDje po vseh železničnih progah na Slovenskem, za slovenski napis postaje Radenci, za slovenski poštni pečat v Radencih, za slovenske uradnike prosijo po posl. J. Žičkarju občine Hrastje-Mota, Kapela, Radenci, Rihtarovci in Turjanci, Očeslavci, Murski vrh, Zasad in župnijski urad pri Kapeli. Zajedno se je vposlala tudi prošnja, da se dr. Rogner-Gusenthal v Radencih ne potrdi okrajnira zdravnikom, ker ne zna slovenski. Enake prošnje je vposlala občina Št. Ilj pri Gradičeni, zraven tudi prošnjo za slovenski poštni pečat v Velenju. Slava zavednim občinam! (Slovenske visokošolce) opozarjamo na današnji razglas mariborske posojilnice v inseratnem delu našega lista. (V e 1 i k o d u S n o s t.) Za ubožce pišečkih občin je povodom 501etnice vladanja presv. -cesarja naredila gospa Ana Gerec ustanovo s tisoč goldinarji. Glavnica ie vložena pri juž. štajar. posojilnici. Cast blagi gospej, ki s svojim vrlim možem mnogo žrtvuje za cerkev in narod slovenski! (V Žetalah) se je letoSnja trgatev kaj dobro obnesla. Večji posestniki nabrali so po 20-30 polovnjakov dobrega vina. Cena je sedaj 15 kr. liter, tudi 70-80 gld. štertinjak. Kupci dobe v Žetalah vina v izobilju. (Prisilne dražbe) kmečkih posestev se v Avstriji množijo od leta do leta. Nasprotno se godi na Francoskem, tara se število teh žalostnih prikazni z vsakim letom zmanjšuje. In zakaj? Kraetje so organizovani v različnih zadrugah, tako da jim nobena židovska ali prekupčijska pijavka ne more do živega. Kmetje, družite se v zadruge! (Zadrug }e treba!) ZMurskega polja se nam piše: Letošnji mošt so večji vinogradniki med trgatvijo prodavali v Ljutomeru in v njegovi bližini liter po 24 kr., a zdaj ima že ceno po 30 kr. Manjši vinogradniki pa prodavajo svoj mošt po 15 kr., kakor kako jabolčnico. K njim prihajajo prekupci, ki znajo moštu naSteti vse možne napake, da ga dobijo ceneje. Brez prekupcev bi dobili za mošt lahko 20-25 kr. Podobno se godi kmetu krivica pri prodaji žlta, sadja, jabolčnice, živine, recimo povsod pri vsej trgovini. Ko bi bile zadruge, bi kmet dobil enkrat več, ali vsaj ves tisti denar, s katerim se jako razkošno preživljajo prekupei. Slišal sem pred kratkim vinskega prekupca, ki ne zmore niti 1 gld. gotovine, da je nakupoval mošt in ga ob jednem prodajal in sicer 1 liter najmanje po 3 kr. dražje, kakor ga je kupil. S tem si je v par dneh napravil stotake, kateri bi lahko prišli v kmečke roke, ki so trpele pri obdelovanju in plačevanju vinogradnih stroškov. Izobraženi rodoljubi! Snujte nam zadruge v Ljutomeru, pri Sv. Petru, v Gornji Radgoni, Ormožu, Ptuju in povsod, kjer bivajo slovenski kmetje in delavci! (Angelj varih). Na železnični progi med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami je se 27. t. m. igral dve leti star otrok, ravno ko je prihajal vlak z 42. vozovi. Pa Bog varuje majhne otroke. Otrok se pripogne in 40 vozov je že šlo nad otrokom, potem še le je obstal vlak in izpod zadnjih dveh vozov so dobili otroka zdravega brez najmanjšega poškodovanja. Oče otroka je tamošnji železnični čuvaj. (Iz Slo v. Bistrišk ega okraja). Tukaj se vršijo volitve obč. odbornikov in sicer jako živahno; v občini Pokoše pa je že bila volitev obč. odbornikov. Izvoljen je že v četrtokrat Jakob Reich za obč. predstojnika, g. Lovro Pogorelc in Štefan Gmeiner za svetovalca. Anton Brumec, Jakob Brumec, Vido Teran, Josip Šlamberger, Štefan Koren, Šim. Brumec, za odbornike. So sami uarodnjaki. (Iz ljutomerskega okraja) smo dobili dopis, v katerem se ondotni župani pikro grajajo, zakaj da ne prosiio za slov. nemški poštni pečat v Ljutomeru in zakaj da še vedno uradujejo nemški ali vsaj ne izključno slovenski. Upamo, da bodo že te besede pomagale, zato smo odložili za takrat ostro pisan dopis. (V Marenbergu) se bo 13. novembra blagoslovilo novo šolsko poslopje. Slovenci so veseli novega poslopja, a delali bodo z vsemi močmi, da se v novem poslopju poučuje po zdravih načelih vzgojeslovja, namreč nemški in slovenski. (Sv. m i s i j o n i) se bodo obhajali v Kamnici od 24. do 30. nov., v Sevnici ob S. 30. nov. do 8. dec, v PiSecah od 13. do 20. nov. Vodili jih bodo lazaristi iz Celja. (Na Bizeljskem) v Pišecah in Sromljah se je letos pridelala izvrstna kapljica. Prodaja se po 16 do 22 kr. liter. Nekateri so žveplali zoper plesnjivost (uidium). Vino ima okus po žveplu. Kako ravnati s takim vinom, da zopet izgubi neprijetni žveplani okus? Komu je znano, naj poroča o tem v »Slov. Gospodarju«. Slcer bi se opuščalo tolikoristno žveplanje. Dpuštvene. (Za dijaško kuhinjo) v Mariboru so darovali: Kozinčev kvartet 4 krone, posestnica gospa Julijana Sarnec 6 kron, zdravnik dr. J. Spešič 10 kron, kanonik Jakob Meško 10 kron, župnik Martin Jurkovič 10 kron, župnik Jernej Frangež 8 kron, kapelan Ivan Jančič nabral 20 kron, dr. "VVeingerl 20 kron, neimenovan 20 kron, prof. dr. Fr. Kovačič 10 kron. (V C e 1 j u) priredi polit. del. društvo »Naprej« prihodnjo nedeljo 6. nov. javen shod h kateremu se vabijo zlasti delavci. Poročal bode g. Zičkar, govoril Jg. Karlovšek in g. Kržišnik. Pridite, sobratje v obilnem številu. (V a b i 1 o) k zborovanju družbe sv. Cirila in Metoda v Trbovljah dne 6. novembra leta 1898, ob 3. uri popoldan v gostilni g. Antona Volavšek-a. Vspored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poučni govori. 3. Pobiranje letnih doneskov. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni nasveti. Poučne govore govorita gg. dr. J. Sernec, D. Hribar in drugi. Med zborovanjem pel bode meSani zbor katoliškodelavskega društva v Trbovljah. K obilni udeležbi vabi Odbor. (»K m e čk o k o ns u mn o društvo na Frankolove m«) bo imelo v okolici Loka hštv. 8. dne 14. listopada ob 8. uri zjutraj svoj občni zbor s sledečim vsporedom: 1. volitev enega člana v pregledovalni odsek, 2. pregled računov, 3. popravek nekaterih točk o pravilih, 4. posvetovanje in sklepčnost o raznih samostalnih predlogih. (S 1 o v. k a t. akad. društvo »D anica«.) Za zimski tečaj 1. 1898/99 se je odbor kat. akad. društva >Danica« na Dunaju tako-le sestavil: predsednik: stud. med. Frančišek Dolšak: podpredsednik: stud. phil. Jakob Bergant; tajnik: stud. iur. Anton Bartol; blagajnik: stud. phil. Bogumil Remec; knjižničar: cand. iur. Anton Carli; archivar: stud. iur. Josip Dermastia. (Ustanovni shod društva »N a š a straža«) se bode vršil v Ljubljani dne 15. novembra t. 1. zvečer ob 8. uri v Katoliškem domu. Ustanovni zbor voli glavni odbor in šicer po § 7. pravil 50 odbornikov: 10 s Kranjskega, 10 s Štajarskega, 10 s Koroškega, 10 s Primorskega in 10 izven teh dežel. (Družbe sv. Cirila in Metoda sladna kava) je izšla. Zavitkom v narodnih barvah po V2, Vs« Vio ty vsebine je napis: »Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«. Blago je najboljše. Cene na drobno in debelo so jednake sovrstnim kavam. Založnik te kave je Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani. Sedaj imamo Slovenci poleg izborne družbine kave (cikorije) tudi sladno kavo. Tem načinom je vstreženo mnogim želiam po doraači kavi. Rojakinje in rojaki! Segajte po tem domačem blagu, ker tem potem razširjate slovensko ime in podpirate družbo sv. Cirila in Metoda, ki ni samo vsestranske podpore vredna, ampak tudi potrebna, osobito sedaj, ko množi svoie šolske zavode. (V a b i 1 o) k drugemu izrednemu občnemu zboru, katerega skliče »Delavsko podporno društvo v Celju« v nedeljo dne 6. novembra točno ob pol 3. uri popoldan v »Narodnem domu«. 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. (V a b i 1 o) k občnemu zboru slovensko gosp.-pol.-bralnega društva »Straža« v Zrečah, ki bo v nedeljo 6. novembra po večernicah v gostilni gosp. Peter Dobnika z naslednim vsporedom: 1. Pozdrav in poročilo o društvenem delovanju. 2. O napravi in oskrbovanju sadnega in vinskega moSta in o porabi ostalih tropin. Poročevalec popotovalni učitelj iz vinorejske Sole. 3. Pogovor o važnosti občinskih volitev. 4. Slučajnosti in nasveti. Gled6 na veliko važnost vsporeda vabi najuljudneje k polnoštevilnivdeležbi,kakormnogobrojne preljubljene goste-sosede odbor. (Kmetijsko bralno druStvo)v Grižah ima v nedeljo dne 20. novembra ob 3. uri popoldne v druStvenih prostorih svoj občni zbor z običajnim vsporedom. Po občnem zboru vrši se velika tombola v prid društva. Dobitki so jako lepi. K obilni udeiežbi vabi vse prijatelje društva odbor. (A k a d. -1 e h n. d r u š t v a ,T r i g 1 a v') v Gradcu si je odbor sestavilo za zimski tečaj 1898/99 tako-le: predsednik: iur. Rasto Pustoslemšek, podpreds.: iur. Ivan Zemljič, tajnik: iur. Dragotin Podgornik, blagajnik: iur. Adolf Meh, knjiž.: phil. Janko KoStial, odbor. namestnik: med. Gvidon Pregl, gospodar: med. Branko Žižek, revizorja: med. Alfonz Serjun in iur. Miloš Vehovar. (Družbi sv. Cirila in Metoda v L j u b 1 j a n i) so od 1. do 25. oktobra poslali: č. g. kapelan Trstenjak pri Sv. Mihelju tik Šoštanja 2 gld., podružnica za Vuhred in Marenberg po č. g. župniku Josipu Černku gld. 4640 kot nabirek na Remšniku, iz nabiralnika v Marenbergu in donesek članov. — Slovenci! Družba naša je v velikih denarnih stiskah. Ako bodo darovi tako pičlo prihaiali, kakor zadnja dva meseca, bode morala družba nekaj svojih zavodov zapreti. Prosimo milosrčne prijatelje, da se zopet spomnijo koristne družbe sv. Cirila in Metoda. Blagajništvo. (V Št. Jakobu v Slovenskih g o r i c a h) so bile na shodu jareninskega političnega društva vsprejete resolucije za ustanovitev slov. vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani, za nastavljanje slovenščine zmožnih uradnikov po Slovenskem, za slovensko izklicevanje na vseh južnoštaierskih železničnih postajah, za slovenske napise in razglase, za vpeljavo slovenščine kot učni jezik na mariborskem učiteljišču in na vinorejski šoli, za ustanovitev več slovenskih meščanskih šol na južnera Štajerskem, v Slov. goricah pa viničarske šole, kakoršno imajo Nemci pri Lipnici, za nastavljanje slovenščine zmožnih železniških uradnikov v Pesnici. Opozarja rodoljube v mariborskem okraju, naj ustanove v Mariboru, v Rušah, v Framu ali v Slivnici, v Slov. Bistrici, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in še drugod enaka društva, kakoršno se je ustanovilo tu ob meji. Zadnja resolucija pa zahteva, naj se »Sloven. pol. društvo za južni Štajer» vzdrami iz spanja, se oživi in preosnuje, da ne bo le na papirju, nego da bo kaj delalo po vzgledu enakih društev v Ljubljani in v Celovcu. (I m e n o v a n j e.) Ravnatelj dubrovniškega gimnazija, Mihael Zavadal, ki je bil pred par leti profesor v Celju, je imenovan deželnim nadzornikom dalmatinskih srednjih Sol. (Žetev v Avstriji.) Ljubljanski list »Slovenec« prinaša pod tem naslovom pregled o žetvi v Avstriji. Žitna žetev je še dovolj dobra. Zrna so večinoma polna in težka in dobre barve. Le pri ječmenu je bilo lu in tam premalo pridelka in tudi kakovost ni bila posebno dobra. Turšica je še primeroma najbolje vspela na Kranjskem in Štajarskem. Toplo vreme ni moglo več poživiti rastline, ki je zaostala v rasti. Suša je večinoma storila, da turšica ni dobro dozorela in je ostala majhna z malo zrnjem. Splošno se mora reči, da v Avstriti letos turščica še srednje ni vspela. Krompir je trpel mnogo v planinskih deželah, izpočetka zaradi mokrote, pozneje zaradi suše in črvov, pridelek je tu sploh pod sredo. Drugod so zadovoljni ž njim. Trgatev je končana. Iz mnogih krajev se poroča, da je bilo vreine v zadnjem času neugodno in da je nekaj grozdja odgnilo. Najboljše se je grozdje obneslo na Nižje - Avstrijskem, kjer je mošta prav veliko in }e jako dober. Sadja je bilo največ v deželah srednje lege, v nekaterih delih Šlezije in Galicije.