Številka 190.
Trst v sredo 12. julija 1905.
Tečaj XXX.
IV Izhaja vsaki dan. ~wm
■„d on neof"i:sn ?n rraznirin ob 5. ari. ot> ponedeljkih ob un ziutrai.
«t«*rlike »e unniaiajo po 3 novč. (6 stotink*
» mroeo VtSafcaman v Tr*tu m okolici. rLjurbani. Gorici, Celi. Krasi u. Mariboru. Celovcu. Idriji, ^t. Petru, Sežani,
Nabretini. Novemmestu ita. <>*la*<- la aaro«*l>* »prfipmi oprava lista „Edinost", tllet ■iUrno 'Jaiattl St. iv — 1* radne are so o« 2. pop. 4* t avećer. — Cene ortasom 16 st na vrsto petit; poslanice, -martnice. ;avne zanvaie in domači oeiasi po pogodbi.
TELEFON lte». 11^7. a^rssseaaaga;
Edinost
Glasili političnega iruttva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč t
Naročnina znaia
sa vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — JSa-aaročbe brez aoposiane naročnine se uprava ne ozira. Vai dopisi nai se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galattl 18. <Tfarodnl dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. PoStno-hranilnični račun št. 652.841.
Dogodki na Ruskem
10.000 mark polp<rj zi raske revolueijo-j
nai ce.
PE TH< MjK A I» 11. <ia*>m uradns ob- po kapitulaciji „Kijaza potemkina".
jave e bilo nad mestom .b oKicžjem Tiil s Romunska zastava na »Potemkinu«.
proglaieoo voino stanje.	i BUKAREŠTA 11. Neodvisni list »Ade-
KRON8TADT 11. Med pcsadfco več yeruI< Mtrjoje da je bila rđjka e9kadra ob
adij brrdovja vlada neki nemir. Mornarji |	prihodu pr8(i Konataoco nevoljna, da
pričakujejo man lest carjev. Radi slabe hrane -e	,pot€mklDU€ vihrala romunska za-
pri*lo je na ladijab do neznatnih	rov. ^^ ZatQ ^ rQaka eska(iržk v po5etku opu.
Poreč k* ps, da eo se dogodili veliki slučaji 8t,;lfl obigajen pozdrav, toda kenečno se ni
ne^lučnofcti, je neosnovano.	zamogla odtegniti tej dolžnosti ter je oddala
PET ROG H A D 11. V T.fl su eo ulice ; potdravne gtrflle. ei zasedeni po četan. L radni list je zo-
*	f	»Potemlana prekrste.
.n trgi zasedeni po j.et iz sel, jutri izidejo drugi listi. Tramvaj zopet vozj, prodajalmce so zopet odprte. Od včeraj sem je mir
ODESA 11. Govori se, da ostane ee-vastopolska eskadra sest mesecev izven
BATUM 11. Posli popol^m« počivajo.	d* »Potemkinu. spremerć ime.
Prodajalnice so zaprte, istotako banke, iz- 1	Razdejanja na »Potemkinu«.
vcemši dr/ivno banko. Meso, ki je pršio v; KONSTANCA 11. Na »Potemkinut so prodajo, je bilo polito s petrolejem, da jene- velika razdejanja. Kajite so uničene, na ste-vi tno.	nab in na podu so veliki krvavi madež'.
Puntarski mornarji so ulomili v zaloge.
Puntarji so radi pomanjkanja sladke vode rabili morsko vodo ter so tako pokvarili kotle strojev.
Porcč'la. da so se na »Potem^iouc na-
I~morst%*t mestnega glavarja v M os k vi.
MOSKVA 11. (Petrogr. brz. agentura). Med današnjim vsprejemom prosilcev pri tjes-aem glavarju Suvalovu, je eden prosilcev t-ikrat z revolverjem vstrelil na mestnega hajale velike salog-, niso resnična. Primanj-^lavarja ter ga ubil. Storilce je bil are- kovati je pričelo živil in mun cije. to van
Rusija zahteva, da se jej izroči ju mornarji. LONDON 11. List »Times« poroča is
Na »Potemkinu« so našli zaprtega častnika.
KONSTANCA 11 Ob izročitvi »Pc-temkina« so našli cod kabino na ladij i za-Petrograda: Rus ja j. zahtevala oi K .mun- Plt0* Ko 80 j° odprli, so zagledali ruskega *ce na temelju pogodbe, ki obstoja med častnika, ki se je nahajal v slabem stanu. Mjerna državama, da jej poslednja izroči 'Ko je nastal putt, ga je moštvo zaprlo v mornarje s »Potemkina«, ketere je smatrali kabino ter mu dajalo le kruha in vode skozi kakor navadne «1 čir«*?. Meni se, da bo Ro-
munska dolžna ugojiti pr.šnji.
Prepoved ruskim mornarjem.
KON8TANCA 11. Nobenemu mornarju eevastopoleke eskadre ti bilo dovoljeno stopiti na suho, da ne bi pr:e i v dotiko z upornimi mornarji s »Ktimkina«. Celo admiral ni napravil običajnih vizit. Popadka s »Potemkina« se je sicer že razkropila po vsej deželi.
Mornarji a . Potemkisa-.
11 dni.
Častnik je pripovedoval, da je Halero-ekega, poveljnika »Potemkina« in Galika, prvega častnika vstrel;l mora r Ciunsko. Drugi častniki so poskakali v morje.
V »Potemkina< je vdrla voda. KONSTANCA 11. V nedeljo po noči j® vdrla voda v »Potemkina«, ne da bi f« b.lo zamoglo najti zato vzroka. Včeraj fo 1 konstatirali, da so uporniki, preden so zapu-( ttili ladijo, odprli petelina, da je zsmogla vdreti morska voia. Najbrž je bil petelin !e
seveit je isročii obemi bo ujočima se drži-. vama prošnjo k;tajdfce, ni pa znino, ako je ; dosel kak odgovor.
V vladnih krogih v Wasfaingtonu n? j pozdravljajo simpati5no le z hteve kitiiak", zato ni verojetno, da jo bo vlada podpirala.
Ruska posadka na Sahalinu.
LONDON 11. »Timesc poročajo iz Pe-trograda: Glasom vesti deslih vojnemu ministru, se mala posadka na otoku Sahalinu ne more upirati Japoncem in bati se je, da ne more niti ubežati v S.birijo. Brzojavne zveze z otokom so bile včeraj popoludne pretrgane.
Sedeš mirovne konference.
NE\V YORK 11. Seje glede sklepanja miru se bodo vrš le na nekem otoku blieo Nt-\v-Y< rka. Mirovni komisarji se podajo i najprej v Ovaterbav, da se predstavijo predsedniku Rooaeveltu.
Japonci na otoku Sahalin.
TOKIO 11. (Reuterjev biro.) Podad-miral Kakora poroSa, da sta včeraj dva kri-! žarja in štiri torpedovke, ki so imele na krovu četj, zapuslili KorsakovBk. Potem ko 'so ladije obstreljevale naselbin; pri rtu No-toro, so se izkrcale čete ter zaposedle kraj. Poslopja iu svet lnik so bili nepoškodovani. Štiri oeebe so bile vjete.
TOKIO ll.O izkrcanju čet na otoku Sahalin fe uradno poroča: Japonske čete so zasedle Kor?akovak dae 8. t. m. zjutraj, ne da bi b le zade'e na odpor. Rmi eo zapustili mesto ter so se umaknili na poz cijo, odd.ljeno I severno od Korsakovska 7 milj, kjer so poskušali, da »e branijo. Toda Japonci, ki eo jih zasledovali, si jih pregnali tudi od j tod, tako da so se ne orali umakniti v Vladi-mirovko, kakih 22 milj severno od Korea-1 kovska. Japonci so uplenili st ri topove in veliko množico streliva. Irgub niso :meli.
KONSTANCA 11. Mnogi mornarji s deloma odprf, ker je voda le počasi vdirala. »P temkina« so dobili delo pri kmetih v j »potemkin« se je včeraj zjutraj za št ridetet Tttn h ttraceh K muneke. Mesto Rimnizat centimetrov pogreznil. Potem so petalina za-j b je vze ► deset v mestno službo	' prii, a vodo so izvlekli. Vsled tega se t dhod
Vsak mornar, zapust vši »Potemkina«, je ladije zakasni, prejel -M) rubljev in mali zabojček s pot eb-	~
.i-ipr,d-,t.	Voina na skrajnem Vztoku.
-\emske potlpvre ruskim	9	s
re volucijona reem.	Kitajska hoče biti zastopana na
MAGDEBURG 11. Dvanajst delavskih	konferenci,
zvez v srednji Nemčiji je v nedeljo sklenilo	\VASHINGTONa 11. (Reuterjev biro)
dati skupno 40.000 mark za podporo ru- Kakor se sl:ši se Rus ja ne protivi žslji iz-ssega revolucijekega odbora.	! raženi od kitajske, da bi bila tudi ona za-
HA.MBI RG 11. Hamfcuržko socijalno- Bt pana na predstoječi mirovni koifuretc , d?®okratiško vodstvo stranke je dovolilo toda Japonska ugovarja. Predsednik Roo-
Brzojavne vesti.
Avdfjencs pri cesarju.
IŠL 11. Poslanik pri sv. Stolici je bil danes opoludne vFprejet od cesarja.
Podajanja za trgovinske pogodbe.
DUNAJ 11. »N. Fr. Presse« poroča, da je diplomatiČni zastopnik Avstro-Ogrske v Švici pre el nalog, Daj izroči švicarski Z7e-zni vladi pogoje Avstro Ogrske glede pogajanj za novo trgovineko pogodbo, tako naj tudi Švicarska dostavi svoje pogeje. V prihodnjih dneh se v enakem smislu od pešjejo pegoji na belgijsko in bolgarsko vlado, pozneje tudi na druge vlade balkanskih držav in na rusko vlado.
Spopad med Madjari in Romnni.
BUDIMPEŠTA 11. (Ogr. brz. biro). Pri Petroseenj ju je povodom nekega narodnega praznika prišlo do spopada med ogrskimi in romunskimi obmejnimi Btražami, pri
PODLISTEK.
tfOtSoTtciKi roman
in dcvrlii Z.
FreveJ m. o—a.
245 ziblje na plamtečih prsih dekl.ee, ki čuva kakor podkupljiva straža s čipkami slabo prikrit« prsa Lukrecije ? Deklica se je vpi-
PrOkletStVO. rala * bl®8t®S° r°ko na vejo dreveeci in
||BB| _	laket jej je seval v nočni luči podobno bi-
Tomlć.	seru ; s levo roko si je gladila svileno krilo,
_	čegar šumenje je omamljivo šomelo v noč.
__Lukrecija ni nič govorila, nasmihala se je,
Si L kedaj videl strupeno kačo, ko se toda samo z ustnicama — o časi sta jej slali, :svija is zelenega grma, ee zviva visoko in se nista premikali.
strelja s črnima očesima v plaho živalico, ki	— Kaj me gledaš, Lukrecija, toli strastno,
se trese pred njo? Strela kačjih oči zadevlje nepremično?
žrtvo, omamljeno, uničeno. Izgubljena je. j — Ali naj zaprem oSesi ?
Poleg mladega junaka. Mikiča Prodaaiča, je ' — Ne, ne, za božjo voljo ! Ali bojim se
•»tal* Lukrecija Cavagnoli. Čudno je nad strele. Tvoji očesi sta streli.
njim nagnila glavo, nagnila tako, kakor da	— Ako bi bili streli, že davno bi bil
mu boče z očmi pre bos ti tisto bedno sroe. zgorel. Ali umiri ee.
Čudovito ao jej sijali črni lae,e ob aesečisi	— Govori, sakaj me gledaš tako ?
ter jej ta pa tam b senco zastirali dekliški — Motrim te in merim čas, ki sem ga
obras, sredi katerega sta plamteli dve goreči neumno potratila bres tebe.
zagonetki — dve očes . Ni*si vedel, ali gleda	— Bres mene, da, odbijaje me, da. Pa
na-te hudič ali angeij. A ta Bmeh na ustih ! mari je obraz mladega Prodaaiča sadnji na
Ni-ii to s'adko obečaaje ljubavi ? Ali se svetu, da ga Lnkrecija ni totela poglc-
d»hu od ljubezni tista rdeče roža, ki ss dati??
—	Ha ! Ha ! Ha ! Pogledati hotela, se je zatmejala Italijanka. Ti menda ne po-
Jsncš igre oče?a. Pogledala sem jaz tebe ne-enkrat, in videla sem, da si po moji volji.
—	Pa ?
—	Svetniki in vragi so vedeli, kako lem se te plašila. Strah me je.
—	Kaka neumnica, mane da se bojiš?
—	Da, čuj! Nekdaj mi je ciganka prorokovala v dlan. Rekla mi je: Ljubila ai, ljubila, ljubila, in nisi ljubila. Veter je vsmotil samo valove, ali ni prišsl do dna. Toda čuvaj se, ko pride pravi, prevrne se ti srce in potem bo huda za-te Lukrecija ! Izgubljena boš. To je rekla ciganka, in jaz se sedaj bojim, da ta pravi si ti, gospod Prodani č.
Mladenič se je nekoliko privsdignil, tako, da je pokonci sedel na klopL Pogledal je Italijanko in rekel:
—	Čudna s', Lukrec ja, ne umejem te. Znam, da ti je prevroča kri, in sk?ro sumim, da-li taka strastna doda, kakoršna ei t;, ne
' iiče več, nego p?ljubov možkega, pa kaj
čemer eo Romuni enega kmeta ubili, druzega pa ranili. Dva ogrska obmejna stražarja bo odvedli preko meje tsr ju tam zaprli. Pričela je preiskava.
Pruski vojni minister odstopi.
BEROLIN 11. Zsgotovlja se, da namerava pruski vojni minister Einem od-b top i ti.
Razvezanje realne unije.
Prispevek k avstro-ogrski krizi.
Priobčil drž. posl. vitez Vuković. I.
Ne da se tajiti, da težki uBtavni koitt kt, ki je v zadnje čase izbruhnil na Ogrskem, maja vae podlage naprav, skupnih med obema državnima polovicama, ter da meri na odpravo istih. Najnevarnsja stran konflikta se nsnasa v glavnem na najvažneje točke skup-noBti v vojski in vsled tega na ves kompleks skupnih vprašanj, o čemer pa zastopstvo monarhije do sedaj ni pritegneno še v boj. S polno pravico se je v zadnjih letih na-glašalo od mnogokatere strani, da bi za poravnavo Bpora med obema polovicama cesarstva mora'i pritegniti obe parlaroentarični zastopstvi, ker to ni dopustno, da bi le jeden kontrahentov ni škodo in na troske druzega gospodaril s skupnimi institucijami, ter da bi se zahtevalo od drugega konpaciscento, naj mirno gleda, kako pada kos za kosom.
McrJa bi tudi kroni ne bilo ne všečno, da bi inicijativa prihajala iz parlamenta-rskega vira. Koraki, ki bo ss storili do sadaj v tem pegledu z najvišega meBta so ostali, žal, brezplodni, in ne zdi se, da bi nadaljna in cijaliva krone ojačila pozicijo te poslednje, kajti v tem slučaju se ima borit' s slej im 1'inatizmom, ki ne sluša zapovedim resone. V tem slučaju je potrebno hitro postopanje, ako fe noče, da pride po nadaljevanj konfl kta v nevarnost ne le obstanek in ugled te stare države, marveč tudi notranji mir i 1 tuli — kar ni v zadnji vrsti važno — gospodarski interesi. Naj opozorim le na vprašanje obnovljenja trgovinskih pogedeb, za katere obstoji prekluziven termin in ki 89 marajo toiej v prihodn-ih me-eecih brezpogojno sklanit*, ako se noče, da ne navst?n3jo iz tega gjspodarske škode za pridelovalne etanove. Že ta razlog kaže, kako bi bilo že eti, da se avstrijski parlament polasti stupnosti nagodbenih vprašanj. In če tekom tega poletja ne navstane po incjativi krone kako zboljšanje, naj to vprašanje pride d» rešitve v posebnem saBedanju avstrijskega državnega zbora, še predno se snide cgrskt parlament dne 15. septembra. Kako naj bi se lotili razrešavanja sedanje kočljive s:tuvacije, tega ni možno reči v tem trenotku, a i to jedno je gotovo, da je v inteieju obeh polovic, da ee eeiaoja nevzdržljive razmere uravnajo. In ča imajo še ostati kateresiboii skupne organizacije,
mislim, saj sem videl na svoje oči. Saj je znano po vBem Zagrebu, da Bi ljubimka bana Lučenca, a razun njemu, da si svojo milost poklanjala tudi drugi goBjrddi. La mene Bi tirala is svojega raja, samo jtz sem izgubljal dneve, isksje tvoje milosti.
— Rec:, je p'anila lepa Italijanka ter je grozeče dvignila svojo roko v vis, a iz oči j kakor da jej krešejo jezne iskre, reci, ne-hvaležneš, ei li vreden, da sem ti poslala rožo? Vedel bi, kakova sem in da moja kri močneje kipi nego ona, vaših mlačnih žensk, a vendar si hodil za mojo sledjo, prežal na moje atopinje, vsdihal pod mojim oknom in hrepenel, kakor si sam rekel poprej, da bi stopil v raj. A ssdaj, ko sem radi tebe zavrgla vse druge, ko sem tudi bana Lučecoa iztirala is svojega raja, da tebe namestim v njem, da le tebi posvetim svoje srce, Bedaj mi predbacivaš, da Bem milostnica vsakomur. Ne vem, kakovi bo pri vas vitežki običaji, ali ▼ moji domovini na Rialtu ne bo govoril kaj tacega niti zadnji človek zadnji ieaski. (Pride še.)
treba prav; čfcsac zapr • et z njih ujedinjenjem. Seveda s?e ne bo Brnel — ako pride do tega, da ptrlamenia vzameta v roke revizijo nagodbe — ponoviti stari fogrešek glede Hrvatite. Pri nas se namreč govori vedno o Dtšfm razmerju do <>;rske, a Fe o tem p jv-em put-?a iz %ida ali ee pozablja, da ta Ogr-iis, o katen te toiiKo govori obstoji prav za [.rar dreb d.'žjv, o 5(m^r fe ne m- re n ~ar> sms jtdce teb drž-v, Hrvatske,
In rea: bil je to naš dao, pravi slo-	Eakadra, obstoječa iz oklopnjač »Ceama« ia	SpOraZUmljenje med Nemčijo I«1 Fran-
venski dan, lep prgznik tržaškega Sle-	»Siaope« ter štirih torpedovk je pred 7	q|Jq gjgde marOČanSkega Vprašanja,
venstva.	dnevi zapustila Odeso z ukazom, naj »Po-
Kmala po 4. uri eo p« začele zbirati	temkina« ujame ali pa pagrezne.
množica v sence h košatega vejevja drevoreda ped bosketom. Pevska društva in drugi slavitelji so prihajali iz mesta in od vseh strani okcl>?. Množice sa prhajals gosteje in gosteje.
Eikadra ie v soboto slučajno srečala na .r .	...
J ,	* . . , . Alaroka, ao ae poizgiioil
morju torpedovko št. 2bi, ki se je takoj
udala. Ko so Častniki prevzeli povelje na
tej ladij;, smo odpluli nazaj proti Ode9?,
kjer sem dobil nova povelja in od tamkaj
smo se podali v Konstanco. Sedaj, ko smo
Tečno ob 5. uri ja zastavonoša »Kola
smatrati ,e kakor nem privesek. Zal, dd se dvignil zastavo, kar ie bilo ped drevjem	prevzeli »Potemkina«, ki se nahaja v popol-
v ; >| ii;»i, fk'eireni m?i Avstrijo in Ogrsko, zbranim množicam v znamenje, n*j se raz-	nem neredu in je razdejan, bres promrga in
ki je; ;e skupnost v podlago, ni jemilo prav vrste v spreved. To se je zgodilo kaj hitro	in bres vode, smo prisiljeni čakati ša 12 ur, yran0|-	vla?^ ki meji
nikakega ozira ?ta kraljestvo Hrvatsko. V! in brez vacega krika in pehanja. To dej-	preden odplujemo. natjoribet ih zas< nov iz let 1867. in : stvo smo zabeležili s posebnim zadoščenjem,
en sm
186*. tvorijo namreč Ogrska 2rra-ia na edni strani, Hrvatsia in
in Sedmo-I ker je smatramo dokaeom, kako se mej na- se udali tukajšnji posadni ladij i, so interni- !
Slavonija šim življem razvija smisel za red in disci- rani na »Sinopi«. Nadejajo 33 umiljenja od na dr gi strani enotno državnopravno skup- j plino. Ta moment je upoš'evala menda tudi Bod šča in pomiloščenja od carja. Jaz sem
nest, nikakor pa ne enotne države. Ia na to rerlaritvena oblast. Policijski aparat je bil se nadejal, da vsi drugi mornarji »Potem- ^	.	j ref-rm
namreč* tolik, da ga skoro nit; opaziti ni! kina« store isto ter da se udajo meni. Žal, ; ^	__,__,___.
bilo. In tj ob okolnost', da tam pasira ob da je ta nada zastonj. Skoraj vsi uporniki
razmerje, ki se ne da utajiti, n na tkolnost. da e Hrvatska ^'avoaija posebaa država ra
Ogr-zem, bi ae morala avstrijska vlada ozi- nedeljah ntš:eto izletnikov iz mesta, rat; svojedobno. Da se to ni popred fgolilo,	(Pride še),
to je bilo voakako kriv ca, n vrhu tega ——— tudi nehvaležno st za mnoge žrtve na krvi, ki so jih Hrvatje do-pr:ne» i za to monarhijo. Dalje n: bilo na sv' ;em mestu od strani avstrijske vlade, da je Je leostavno popo notna ignorirala tisto
Kraljfe-s.vo Hrvatsko, ki je igralo toli veliko i r-arizaemu »luart.nu« so sporočili, iz vlcgo a je p ki <-anf, da jo bo igralo tudi Petrograda, da je Ruosevelt vzlic vsem de-v bed ći v te; monarhiji. Č»m je torej gotovo menijem posredoval pri japonski vladi, naj
Rnsko-japonska vojna.
Trst, dne 11. julija 1905.
Vprašanje o premirju.
Parižkemu »Mart.nu« so sporočili.
Temni oblaki, ki ao sa bili raztegnili nad razmerjo med Francije in Nemčije radi
Prišlo je — vaaj za sedaj — d j formalnega aporazumljenja med obema tekmovalkami v kolonijalni politiki. To je potrdil tudi francizki minieteraki pre 1 aednik Rouvier v francozki komori. Glaaem ministrovih izjav je to pporazumljenje zasnovano v glavnem na tej le podlagi :
Uvažuje ae dejstvo, da mora imeti
na Maroko,
i speeijalen po?ožaj v Maroku, kar se doataje Petdeset mornarjev s »Potemkina«, ki so j	.	, ,, .	. -
1	j... .' . vzdrževanja reda. Vsako motenje javnega
miru v Maroku bi moglo vplivati na muzel-mane, ki so podležaiki Francije. Obe vladi j — francozka in nemška — soglašati v pri-
v redarstvu in financ i h Maroka, kakor jih predlaga Francija, i Te reforme bodo v podlago programu razprave na konferenci, ki ga predloži maročan-ski sultan.
Vee prejšnje konvencije Francije z dru-veljavi. Ministrove izjave 'o napravile v glavnem ugoden utis na francosko komoro.
so že zapustil mesto ter se razkropili po deželi.
da ima Hrvatska ljece prav <-e, in
z :estne piemeno ugotov-
bi se skleci o premirje. Rekel je, da imeao-
Na oklopnjači »Oaema« sem videl mor- ,
narje razn h čepic, kar jo dokaz, da je ... . .
J	.	.	.. gimi vlaatmi ostanejo v
moštvo sastavljeno od raznih ladij. Mornarji plešeio in pojejo na ladiji.
Moštvo >Potemkina< po kapitulaciji. Iz Konatance poročajo od 9. t. m. : Del moštva a »Potemkina« je prenočil v raznih piivatnih hišah, drugi pa v praznih vojašnicah. Zvečer se je odpeljalo dalje kakih 300 mornarjev. En del je odšel na de-
up<števaje, da tudi ona vanje Muravie/a, pooblaščencem Rusije do- želo, da dobi dela na žstvi.
Petdeset mornarjev »Potemkina« se je
s. .i na ' cen e stetako kaker postopa Ogrska kazuje, da hole ista odkritosrčno mir. Roo
astprot: Avstriji — če tudi nima toliko eevelt je baje vprašal japonsko vlado, kako	udalo poveljniku ruske postajne ladije »Pre-
vziokov želeti s: ločitve, kakor jih ima bi se vedla glede vprašanja o premirju, ako	snape« b prošujo, naj Be jih odpošlje na
Hrvatska, k. je bila v teh 37 letih, odkar bi Rusija sama stavda to vprašanje.	Rusko, ker so ostali carju zvesti. Tukaj se
je nn^odba v veljav', politično demoralizi- Japonska je baje odgovorila, da ne	ima žnjimi mnogo sočutja, ker se je bati, da
rana .n gospod irsko upropaštena — trebate v sklene premirja, dokler nt Rusija vzela na	jih odvedejo v kako ruako vojno pristanišče,
nadaljnji konsekvetci trdno držat' pravila, roanjo prvih mirovnih pogo,e7 ter istih tudi	kjer jib postrelč. Voditelji upornikov so
skupn h vaprejela.	izjavili, da je ta petdesetorica bila boječa ter
Ker je Japonska istočasno obvestila	«» se jokaje branili bombardirati Odeso,
predsedn ka zveznih držav, da priobsi mirovne	j Moštvo »Potemk;na« je presenečeno in
pogoje le ofi cijelnim mirovnim pooblaščencem,	razkačeno radi napačnih poročil,
da se na mkakem uravnavanju stvfcfi nei Avstrijo iu Ogrsko ne smeta prezirati Hrvatsk a-S 1 a v o n i j a in
Dalmacij a.
ki so se
Desetletnica pevskega MM,Kolo"
due <j. julija 1905.
da mamo še na
Je li vspela ta tlavnost ? Ja li vs tak -, kakor fe je nadejalo društvo samo in so pričakovali njega prijatelji ? Je li ta slav-noet vspeia tako, da jo smemo smatrati dokazom, da si je zna o društvo obraniti simpatije, ki j.ii je društvo uživalo med našim občinstvom e>d svojega postanKa dalje in ki § pr šle do e.ementarnega impozantnega izraza na slavn>«t: razvitja društvene zastave v letu 1901.? Jb li elavnost »Kola« minole te leije vspeia taxo, da jo bo mrglo društvo drago etal. zapisati na častno mtato v svojib anal.h ? ! ——————
Je-li slavnost destt etn cs U ga društva — vprašamo slednjič — vspeia tako, da Bme »K io« z zaupanjem zreti v bodoČn >et, uver jeno, da mu bo, oprtemu na naklonjenost trž&šKega iSloven^tve, mr žno tudi v bodoče v ist; a;i morda ee veči meri vršiti svojo vzvišeno.
š rjen a naobrazbe, samozavest: in domovic-sse ijubavi med našimi širokimi sloji, med njim;
društva, z žuijavo rok) služiti vsakdanji kruh sebi, ozroma tudi svojcem?!
Kratek, lap darea, a vendar iz?rpen odgovor na ta vprtšmja so nam dali svete-ivansK: rodoljuhje, ko so, vsi veradoščeni, vskliKali : »Tacega doe nismo doživeli pri sv. Ivanu od slavnesti razvitja zastave »Delavskega podpornega društva« !« — Da bo čitatelj vedel prav ceniti ta vsklik, moramo ga opczor.t na nekatere memente, ki so : da je bilo nekdaj, ko nismo imali se tako razvite društvene organizacije, »Delavsko podporno društvo« jedino, ki je moglo prirejati vctalice v velikem zlogu ; da je od razvitja rastave tega društva minola trn dolga doba lat; in da je na tedanji elavnoeti »Delavskega podpornega društva« sodeloval tudi oficijelni svet, pr s lj«n v to po dveh dej
se daje iz tega sklepat , predvečerju premirja.
Admiral Virile v se je povrnil.
Iz Petrograda javljajo, da se je admi-^ j ral VTirilev po /ml iz Viadivostoka. Govori s?, da je Cioločea bodočim ministrom mor nar c».
Vpra>aDje o vojni odškodnini.
Iz Ne\v-Jorka poročajo: Tukaj bivajoč: finančn agent barcn Kaneko je obiskal predsednika Roosevelta jv O^terbarv da ee z Djim posvetuje o vpraštu u vojne odškodnine. Nato je izraz 1 nado, da bo Japonska obdržala Port Artur, ki je Japonsko dovolj
razširjala o n'ib vedenju pred Feodozijo. Ko so zapustili Konstanco so do Feodczijo uživali le biškote in vodo. V Feodoziji so dobili nekoliko p-emoga, 1200 kilogramov kruha, 2000 kg moke in <S- krav.
Vzlic temu, da so kozaki z obali ubili več mornarjev h »Potemkina«, ki so si nahajali v mk'm čolnu, »Pot3mkin« vendar ni bombardiral Feodozije, da ne bi škodil pre-- bivalstvu. »Potemkin« da ni izvršil niti enega pomorskega ropa.
Protest mornarjev s »Potemkina«. Iz KonBtance poročajo od i), t, m. : Vsi mornai
V Rimn o glagolici.
Pulj*bi »Omnibus« piše ped t9ca naslo-! vom : V ta zadnji Saa se je raantslo toliko raznih govoric in vesti o vprjšinju glagolice, da niti sami ne vemo še prav, kaj .«1 je odločilo, kaj se ni, in kako se po škcfovekih konferencah uredi to vprašanje. Gotovo je samo to, da 93 Rim obotavlja in da se ne kaže pripravljenim urediti to vprašanje v zadovoljstvo naroda. (Tu citira »Omnibus« vast v »Triester Zeituog«, v kateri rimski dopisnik tsga lista oporeka vestem, čtš da skoro izide papež a v odlok o sklepih šiof»v. Marveč da se ohrani status «I'jo, to je, da se glagolic-a dovoli !e on:m župnijam, ki morejo dokt/iti, da je bila ta liturgija v rabi nepretržno aKori oO et.) »Omiiibns« zaključuje :
»Zdi se, da se hoče tudi to pot igrati e nami slepo miš, ali t> pot bo p r e v a -rijo toliko v Rimu, kolikor na Dunaju. Hrvat kemu narodu S3 že dovolj zatezali nos. Hrvat jamči toliko Dunaju, kolikor Rimu, da jim ne bo več dovoljeval tega ter da jim to pot hoče dati po prstih. Doeet — Rlemanje ! U
Dogodki na Ruskem.
Predaja »Potemkina« sevastopoiski eskadri.
le Kcnstance poročajo od 9. t. m. :
tri
Potemkin' imel
Dane-, v nedeljo, ob svitu ao dospele
ruske torpedovke. Iafm sta sledila pozneje	Raaki kcnzul Je iz>vil- da Je
plemenito nalogo: kulturnega dela za °klopnjač* .Ć ama« in križar »Sinope« in	^ je v prvič prišel v Kon^nco,
P	B	^	en rušilac torpedov, s kontreadm ralem Pi-	blagajni 325.000 frankov. Sedaj je bilo raz-
sarievskim, poveljnikom Bargerjem in po i deljenih med mornarje
ki morajo, istotako kakor členi tega j veljnikom »Smope«, Morenschildom. Ladije	Zdi - torej, da so s; stali znesek razdelili
so pozdravile s streli, admiral je napravil običajne vizite. Izjavil je, da je prišel zasledovat »Potemkina«. Ker ee nahaja :ad v
Drobne politične vesti.
Iz Srbije. I5 Belegagrada poročajo, da bodo o pr L ki slovesnega proglašenja »Potemk'na«, ki so bili tukaj polnoletnosti prestolonaslednika Jurja pomi-vprašani o vzrokih puntB, so protestirali proti loščeni vai časnikarji, ki bo bili obsojeni za ' vesti, ra»š:rjeni iz Petrograda, češ, da bo gasa PasiSevega ministeratva. Ob e:em bodo punt provzročili Ž dje. (Koga hočejo neki zopet ptzvali v aktivno službo vsa umirov-: prepričati s takimi protesti, ki so v očivid- . ljene ča9tnike, ki s j priataši dinastije O perem navskiižju z dejstvi?!! Op. ured.)	nov čav.
Blagajna »Potemkina«.	j Kandidat za norvežki pre-
Iz Konatance poročajo od 10. t. m.: »to]- U L^dona poročajo, da je norvežka
med seboj členi odbora
Torpedovka št. 267 v Sevastopolu
Iz Sevastopola javljajo od 10. t. m., da i
posesti romunskih oblasti, je zahteval v	j8 dospela tjakaj torpedovka Št. 267, ki Ee imenu luske vlade, naj se ladija izroči. Na-	ni hotela udati romunskim oblastnijam. Podalje je admiral zfhteval, da £6 ima smatrati	aadka, obstoječa iz 16 mož, je bila aretovana puntarje kakor navadne zločince ter da se	ter internirana na transportni ladiji »Prut«.
jih mora izročiti rusii vlad'.
Zadnjo zahtevo je romunska vlada takoj energična odbila. Predaja »Potemkina« je bila dovoljena, ko co došla od vlade iz Bukarešte navodila. Predaja se je izvršila ob
vlada zaupno vprašala danskega princa Ka-rola, če bi prevzel norvežko krono. Princ ne še ni odh čil.
le 60.000 frankov, j Sestanek cesarja Viljelma in kralja Oskarja. Kakor poročajo iz Berolina, se v nedeljo s;stane nemški cesar Viljem s švedskim kraljem Oskarjem in švedskim prestolonaslednikom.
Angležka e s k a d r a v Brestu. Iz Bresta poročajo, da je angležka eskadra Srednjezemskega neorja, obstoječa iz 11 bdij, v ponedeljek dospela tjakaj. Na morski obali ae je zbrala ogromna množica, AugleŽki .lastniki, ki ao iznenjali običajne viz te s ^ , ^ .	^ ,	'francozkimi oblastmi, bo bili povaodi pozdrav-
Položaj na Ogrskem.	......
"	ljani od mnczice.
Budapešti »Hirlap« poreča, da poto-, Nov kardinal. Iz Rima poročajo, vanje Fejervary-jevo v Išl ne bo imelo ka- da bo jmenovan kardinalom župnik pri bv.
Dospel je t akaj tudi parnik »Veha-
uri
popolud ie. Ko je prišlo na ladijo kor p0giediCo nikaue izpremembe v položaju yilicenciju v R mu mons. Carrini. Pod žup-
rusko moštvo, je bila romunska straža stranjena in razvita zapet ruska zaBtava.
od
in svečenik je ladijo zopet blagoslovil. Vsaki častnik, počenši od admirala, in vsak posa stvih : da je bil pokojni cesarjevič Rudolf ™i5ni »ornar je poljubil kr ž. Vsakdo je
do Beptembr8, kar je toliko verojetneje, ker se baron Fejervary poda na več tednov v Nato se je na ladiji višila služba božja GasteinBko kopališče.
nijo sv. Vincenea spada tudi Kvirinal. Novi kardinal postane potem baje papežev vikar v Rimu mesto dosedanjega kardinala Respi-ghi-ja.
pokrovitelj društva, njegova soproga, nad-vojvedinja Sutanija (zastopana po soprogi tedanjega namestnika Pretisa) pa kumica zastave.
Če zatrjajo torej svetoivanski rodoljubi, da pri sv. Ivanu aiao imeli od razvitja zastave »Delavskega podpornega društva« ia skozi 2-1 let sem tak« slavnost , kakor je bila minole nedelje deeetlataica »Kola«, potem 90 nam ti rodoljubje klasične priče, da je u slavaoet res vspeia najčastneje za droštvo.
zvestobo ter je bil blago-
prisegel carju slovljen.
Admiral je zahteval od romunskih oblast-nij premega za »Potemkina«.
Podadmiral se je zahvslil romunski vladi in vodstvu romunske mornarica v imenu ruskega carja.
Pogovor 3 poveljnikom sevastopolske eskadre.
Poročevalec bukareikega lista »Adeve ral« je imel s eskadre razgovor
Domače vesti.
Avdijenc ja barona Fejervarvja v Išlu je tra:ala nad eno uro. Že ta moment kaže, da je imel miniBterski "predsednik nalog, da razvije pred monarhom podrobno' sliko o položaju.	i Z naših pošt. Neko nadebudno urad-
Značilno pa je, da ao trgovci in Indu niče na barijereki pošti je doprineslo v petek Btrijalci v Budimpešti aklenili uvesti gibanje a^utraj s sledečim činom zajedno doka« ne le po vsej deželi, da se sedanje stanje odpravi o svojem narodnem fanatizmu, ampak tudi o čimprej. To je znečilno pravimo, ker to svoji nesposobnosti za uredovanje v
naši de-
sprvega tudi trgovci in industrijalci ie polnih želi. Neki fantiček je prinesel zaboj, nas ov-' ust pihali v plamen ter pridno podtikali ljen v Ćrniče pri Gorici. Uradniča ni hotelo
pod lonce madjarske husarske politike. Sedaj ' sprejeti zaboja, Češ, da Crniče ne ekzistirajo. pa jadikujejo, kako da te abnormalne in , Prižal je pozneje fantičkov oče z istim zabo-poveljnikom sevastopolske zdivjane razmere ubijalno vplivajo na goipo-Jem in uradnice se je zopet zadrlo, , iz katerega je posneti: darske razmere.	oe pozna Ornič in je hotelo celo] —
da ono pomi-
tli je rako vedenje c. k. uiadnike
Pevsko tamburaško društvo »Št. Acdrež«
„r.'.a na^.,-, i -t'&nkano, — stavit s stranko	v Št. Andrežu pri Gorici in Bralne in
eso ar no, da Omi 5 »plob ni. Na to mu je	pavak > društvo »Nada« v S)Vodn i.
m ž p ivedtl, da naj pogleda v seznam kra	! Afrikanska vrot-ina ie zopat tu. Vče-
evn h imen kjer naj ie gotovo zaoisano Cer-	raj je toplomer doBegel -f-iK>° Celsius v Eenei,
u ztn. iiar je neša slovezs'ca vas Crniče. Na	a na soinea rilo -f- 48° do -j- 50° Celsius.
p 1 z -nel j je pogledal uradnik v knj go	Solncarica. Vćerjj predpoludne je pal,
ter se prepr čtl, da ^rsj ekeistira,' pak e	zalet od solnčarice, voznik Martin Kuzman,
vtn lar vztrajal pri zehtevi, hote? meža na ta	sianuioč; v Kolonji štev. 1 lievež sa je naha-
n;;" u - kenir^t , da naj cdp< šil a tel j Črniče	jal z vtz m v svobodni luki, ko se je kar
-premeni v »Cernizza« čeprav mu :e bilo	hip ima *gru lil na tla. Pozvan je bil k njemu
vendar povedane, da je ime slovenske va>i	zdravnik se zdravniške postaje, ki ga je dal
Cm Če, ki soje Lahi sjačili v Ceraizza. Ker	nemudoma prenesti v belnišnej. V bolnišnici
— d / n: uttgni dtlje pričkati, se je udal	: so ca=emu poročevalca zitrdili, da je s anje
z namenom, da prijavi stvar javnost1.	Kuzmana jak > nevarno.
Vprašan i e, fci bi je &ti»di do o=eb, odlo	Poskus samomora. 52-letni natakar • .n n na tem mertu, je: a.i ne zdSiuii ta	Nikolaj Cambruzzi, stanujoči v III. ntditr. ura in;k, da -a tra pr ma za tš.3, boji radi	h še št. 3 v ulici sv. Mavrioija, je bil že n:etr ve ne edc -*. bodi radi njegove na-	dolg"> čisa in sicer neozdravljivo bolan. VSe-r dne neetrpn -ti ?	rej s« j« Pa nesrečnež naveličal trpljenja. Pr - m n upam, velešt. g »sp. urednik,	S^oč 1 je s kuhinjskega okna na dvorišče, kjer -:iežttj m ji ieiji ter priobčite ta dogo-	je ve* v krvi obležal nezavesten. Pozvan na pt-> a i :>iav leeeto : morate, ker to zahteva	moč, j« prišli k njemu zdravnik se zdrav, prti - nar «ln j. a r-, da ae na pustimo šikani-	staje, ki je konatatoval, da si je nesračni mož rali na lasm h t'eh.	stri levo ramo in pa desn} nogo v č eaku.
C kr. flfiuika realka v Trstu. Za	Podelil mu je na nu najšj pomoč, a pHem ga
Mhoai minolega šol-kega ieta je bilo v veth	je dal prenesti v mestno bonišnici.
ll> rt/redih 4	kov ; med letom jih je.
....	1 '	Kolodar in vreme. 1'arnn : Mohor in for-
i J izstopilo, tako ta JiR je o l J tunat. uiućenca Jutri: Mar.eta. devica in mučenica *leta 44^ med temi pet priva- i Temperatura: -f 32° Telsius. Vre ne : lepo, lahek
veter
t stov . Iz Trsta in okolice jih Jje bilo 300,; ' z IJr m r=.ie f»7, z drugih kronovin 55, ie
Društvene vesti in zabave.
Pevsko društio »Zvonimir« v Ho-
colu javi j a slavnemu občinstvu n psvakim druš vom, da priredi veliko pevsko veselico dne o. septembra t. 1.
Otroški vrtec v Roeolu priredi svo,o red. S jveaeč no je ob skalo v drugem pol veselico pri g. Škilanu (po domače Dreonu), let u e 14 dijakov.	:v prostorih pevskega druš.va »Zvonimir« in
V« peh i zrelostnih izpitov slovenskih Be v proatcrh g. Prašelja, kjer nahaja
ia zem<tva ? Štev i (Jgrsko 30. Po narodnosti je t>ilo 141 Nemcev, Ital janov, 61 Slov. in 5 Hrtatov in Srbov, 9 pa raznih narodov. Kar ^a tiče napredka je bilo 12 o jI č-njak »v, jih je dobilo prvi r.d 41 po-navijavai izp;t, 7«; drug! red in U' tretji
zojenk na soriškem e. k ženskem uči
teljlsču. ki so se priče i dne T. in so kod-
otreški vrtec.
Novoizvoljeni odbor »Slovanske Ci-
čilt 1<>. r. m. sr> jak«, ugodni,-kar je poleti tainjeef v Trstu se je konstituiral v prvi : nBrtopnega izkaza :	jolborovi seji lako-le: dr. Otokar Rvati-,
Napravile so preskuan o n sicer z odliko ; predsednik ; dr. Jcs p Wi]f4n, podpredsednik ; soveaakica n nemškim u'n m jezikom | Joaip Aj(i,sek, ta nik : Martin Porenta, bla-_ ie : Bijt U>ž a, Koser Pavlin?, I,e<« ler gftjnik . At t m Mašek, knjižničar ; Fran Toros,
gospodar; V d« m Hruby i a Fran Vratar: č,
Stef. n ;a, Majde Jos pina, Makuo Pavls, Milost Ljudmila, Psh r Viktorija, ŠjcAilc /. ti a, Zilar Mu: a ; Trpin An:, pa s slov. u*iocn ]cz kom. — Z dobrim vspebem naprav ie so jnsiušo^e s sovenskim in tem-ši-m jezik^.m ia sicer tr.5ne : Jonke Ma en a, Kavčič M., Lizar M., Legovič O.iva, Mrev.ie Prapn tnik P., Soierdu Katica, Smele Iva, Trošt L., Zuptnek Mira; s s'ov. a brvai^kim nčo;ra jesikom ;e napravi a
odbornika; Norb rt Javurek, N;cef ,r Stepan-čič, F.l;p Ivaaiše/č, name-taik: ; G 'acijan St^pančič, Vinko Peruš'k, pregledova.c i računov.
Hazne Vesti.
Prebivalstvo Zagreba nekdaj in sedaj.
Me t> Zagreo je imeio U ti 1V82: 2ti89 pre-
z\\ T e.5na : Merbar J t* ti. — S slovet s'v m bivaletv V tem šcavilu pa ni^o biii prebi-m iezfeon pa -o napravile ispit in > cer | valci Kaptola, VTlaške ubce in Njve vesi, ker ■j't^: C goj V., (i »misček li.. H uelak P., n bj t mestni deli tedaj še spadali pod mesto Jeene?* M, Kav? Č K, Ka«* lira L., Ko- Zagieb. Lata 1870 so bili pa ti deli še pod mtu.: S OinaLten Iv., Sil č J., Siucin St., j nccstoas Zigrtbum in so istega leta ntšitli
S uraa A., Trampuž A.
< >b tej priliki je k nHatovati «la so vsr al ::r ent:nje razun š nh ali petih b:\-e g enke gorišaega »Sjhkega Doma«.
Obeni zbor »Tržalkesa Sokola« se j*
20.143 duš Lata 1900 je bilo v Zagrebu ie 60.000 prebivalcev. Danes jih šteje Zagreb že 70 000.
Strela udarila v cerkev. Iz Gradca javljajo, da je v Grafinburgu udar.la strela v cer-
r- ine V t m. < b in p,l uri zvečer v \ev v 5asu Be je v njej v»š la neka poroka.
V c?rk?i ravzeč m ljudem se ni rgjuiilo ničesar, samo ženin je b.l na nogi lahko poškodovan.
Brat in sestra skupaj promovirana za doktorja. Xa dunajskem vseučilišču sta bila v petefc it t e s io promovirana za doktorja Artur Bdtzmann in njegova Beetra Mar-garita.
Velik vihar na Ogrskem. It Budimpeš:e poročajo, da je grozovit v bar v okol ci Bar-fela podrl 19 mostov in več h š.
Igralka se je ustrelila V neki dunajski kavam> se je ustrelila igralka Vil: Jiiger vsled ne rečne ljubezni.
Koliko šoloobveznih otrok v Avstriji ne hodi v šolo ? Na ^Štajerskem, Koroškem in
Kranjskem 53.914, v Pi i morju 59.694, v Dalmacj 71.721, v Galiciji in Bukovini 664 305 na Moravsfeem in v Šleziji 6695, v Ć.-šfti 55.315, v Gornji Avstriji in Solno-gnški 3292, v Dolenji Avstriji 20 321, v Tirolski in Predarelski 15.498, skupaj skoraj milijon otrok nina potrebe« izobrazbe.
druš:veni teiovainici v »Narodnem domu«. ! ,itli/ )i je b.la, naspr tno dosedanji navadi, ia ?e 'e le malo m!ov udeleževalo občrega zbora, to pot nepričakovano šLeviina. Zbralo -e e namreč nad šestdeset členov, ki so vsem razpravnim tečnem sledili \ ida m zao manjem, kar nam je v dokaz da se ud e, ki eo bili za ia a !eta radi različn h neioetitkov v dru-š vej.h razmerah postali nekam mlačni, zopet zanimajo ta društvo l lobca, prostorne, povsem m derno opremljena telovadnica, ki nam jo je nedostajalo toliko let, je pač glavni vzri k temu razveseljivemu pojavu. Zb r jva ne je trajalo prek« poluaoči. Razpravljala ee je o različn h tačkah, k so več ali manje ;e notranjega društvenega pomena in zeto ie zanimajo sirš h slojev. Društvena pravila so se spremenila v t likof (!a sa bo udnina de lila od sedaj naprej v tri razrede in 8 cer bo zaaštla po 24, po 12 in po 6 K na leto.
V novi tdbor si bili izvoljeni sledeči gg.: dr. Oxkir Rybar etirosto; dr. E Iv. S.avik, d J s:p Wrif«n, Humbert Mavrin, Ludv k M^»l c, Janko Kukar, Kochler Eoe-nc, Visdko Traove«*, J.s p Ajdišek odborniki : Miha Kuščer. Josip Z\v tter, Joaip Rutar n: meslmki ; G/acijan Stepančič, Joeip KntflČ pregledovalca računov.
01b>r se j? v svoji prvi sej' kons*i-tu ral tako le : podstaroata dr. Kdvaid Slavik, tajnia Janko Kukar, blagajnik Ludvik Mod c, nadeorn k telovadnice Humbert Mavrin.
Novi dra^tvl. C. kr. namestaištvo je vz»!o na znanje pravila novih društev:
Zadnje brzojavne vesti«
Rusko-japonska vojna. Mernike vojaške železnice prodane
LONDON 11. »Standard« poroča iz Šangajs : Velika senzacija je nastala tukaj, ker je bila neot&ka vojaška železnica prodana J.poncea. Železnica je dolga 150 kilometrov.
Železn ški materijal rabijo sedaj Japonci za svoje vojne operacije v Mandžuriji. Ruska vlada j*e baje proti temu ža protestirala.
Podmorski čoln »Farfadet.c.
BIZERTA 11. Sprednji del podmorskega čolna »Farfadet« se čim dalje bolj pogreza v blato.
Panamski kanal.
NE\V-YORK 11. Komisija panamskega kanala je naročila 2000 itslijanakih, kitajskih in japonskih delavcev s kontraktom za 500 dni. Komisija hoče poskušati njih zmožno3t za delo.
Iz angležkega parlamenta.
(Goapodaka zbornica;.
LONDON 11. Earl rf Wemya je vložil resolucijo, ki pravi, da je nevarno zanašati se samo na fl -to. Resolucija naglasa, da je potrebna tudi primerna armada na kopnem, da se prepreči invazija na Angležko. Po daljši razpravi je bila vsprejeta resolucija Wen viova.
(Poslanska zbornica).
LONDON 11. Ministerski predsedn k Ba ijur je v spodnji zbornici priobčil, da vloži predlog, v ketarem ee z ozirom na sedanje nenaravno razmerje med številom pre bivalstva in volilnimi okrež i priporoča novo rezielitev okrožij. Predlog nasvetuje v obče, da bodi št.vilo členov, ki naj jih vsako volilno okrožje pošlje v zbornico, tako določeno, da voli vsakih 65.000 prebivalcev enega poslanca. Ako se volilna okrožja na novo razdele, potam bo Arg'ežaa imela 17 členov več v parlamentu, od teh jih pride 5 na Jj >ndon in 5 na londonska predmestja. Škotska bi dobila 5, Vales 1 sedež, dočim izgubi Irska 22 sedežav.
Dogodki v Rusiji«
Umorstvo mestnega glavarja v Moskvi.
MOSKVA 11. (Petrogr. brz. agentura). Atentat, čegar žrtev je postil mestni glavar Suvalov, je bil izvršsn ob 1. uri popoludne. Šjvalova je smrtno ranilo pet krogelj iz revolverja. Morilec, priprosto oblečen človek, je Čakal v \ sprejemni sohi, dokler so bili vsi vsprejet-, na to sa je približal mestnemu glavarju ter iz neposredne bližine petkrat vstrelil nanj. Krogle so prodrle telo. Šavalov je eno uro potem izdahnil. O^eba morilca ni še konečno določena, nedavni je bil radi p^lit čnih prestopkov aretovan, toda ubežal je iz pyi c jakega poslopja.
Borana porodila 4ae 11. julija
Tržaška borza.
Napoleoni K 19 12 — 19.15—, angl«**e lire K--
do —.—, London trateč termiu £ i40 3()—240 63 Francija K 9ft.55—95.75 Italija K »5 50 —y5.70 italiianaki bankovci K —.— —.—. Nemd;ja i*
117.30—117.(JO, nemški bankovci	—.— •--
a vb trn asa ecnotna renta K 100 >0 100 60 ograc* kronsaa renta h.	i 7.10. itauj&iia ku reut
—.— —kreditne akcije K 662— — t6l — državne železnice K 675 — — (.77 - - Lombm k> K
t ti.— 87.LO Lloydove azcije 728-- 732
Srečke: lisa K 333 50 -342 50, ..»»on K 50 do 492.50, Bodenkredn loriO u. .^6.— 313.—, l>,-denkredit 1889 Ji 306 75 313 75 lur&ks a. 139.— do 141. — Brbsk« —.— do —.—.
Dunajska borza ob	2. url pop.
včeraj danea
Državni de g v papirju	10J.95 lul —
„ „ srebru	l>.0 9o 1C0.95
Avstrijska i? ta v zlatu	lls-15 119.25
„ . „ kronah 4°/c	10.'45 10 i.45
Avst, inveatici ska renta 3V,0/,	9280 92.8J
Ogrska renta v zlatu 4%	116 95 116.90
„ „ „ kronah 4°/„	96 90 96 70
„ 3',,	t»7 70 87.70
Akcije nacijonalue banke	1636.— 1637.—
Kreditne akcije	661.— 661.25
London, 10 Lstr.	240 31»/, 240.Č0
100 državnih mark	1U.J7'/, 117.421/,
20 mart	23 i9 23 49
20 transov	Iy.l2 1». 13
lOo i tal. lir	95.60 95.60
Cesarski cekini	11.3J 11.30
Parižka in londonska Jborza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 17, italijanska renta 105.12, Španski esterieur 90 4«, akcije otomanske banke 594—. Menjice na L^n-lon 261.55.
Pariz. fSklep.l Avstrijske državssa Ž9iecii 'p —— Lombardi —.— nnifinir«na tarSka renta 89 20 avatri ska zlata rert* ICO 50, ot^rska 4*/. zla*"1 r^ntn 97 45. Lftnderba.- 4 79 ta7^ke »roi e 132.50 panika bankn 1^.73, ital'"i""ke n^rd -jonalne akcije 757.—, akcije Kio Tinto 15.93. Tr i •»». london.	konaohdji^i jo^^, 90.3/l(i
Lombardi 5 '-L srebro 2i
Spaaikf
me nji a
v eć.
lijanska rent« 10 i.—, tržni diskont Dunaju 24.25 Stalna.
Tržna uo»~oč!la il. julija.
Badlmpefita. Plenica r.n i kt. K lfv34 dn K lf> 36; rž za okt. K 12.46 do K 12 48 : oven okt. od K 11.20 do 11.22; koruza za julij K 15.14 do K IS.16.
Fteiuca : ponudi e srednje, povpraševanje pičlo tendenca mrtva. — Hrcdaia 10 000 met. stot., za 15 atotink nižje Koiuza in oves trdno. Vreme: vročina.
rfavro. (Hklflp J Hav* 8i>co«- ^oo". i -rasce za tsk. me.^sc po f>U kg 45.3/4 frk. s?pt
t 3
/
New-York. fOtvj-	Kav« Rif. i« 1
dobave, stilno, nespremenjeno. Prodaja: 40JO
rl srn D u t it l^iKl" >Op.-	-a
average tr »e^tember 3r%3/4 dec. 38—, ?a inar*»c 38.za raj 39— — Stalno. — Kava Kio n. vbdii- "ocn 38 — 39 navadna jeelaa4 >--42 nava ni dot i . 43-44
llaaiburg. (Sklep.) Sladkor za julij 23.2 i za avgust vo 35. za Septeuaber20-S0. za oktober 18 85, za novtmber IS 50, za december l3-o5. Stalno. — Vreme : oblačno.
Sladkor tuzemski Ce ittifugal 5 nrornn. tle 1 K 74"— do 7 '—, za maj-avgust Iv 74'— do 75" — C ncassć in Melisitl promptno K 7o 7r», za juli. a'gust K 75— do 76*50.
l_ondon. dlariffor i« repe surov 10'/s H» .
Stalno.
fjHi. Kž T.n tekoči nae«"" 15 50 T? avgust 15.25. za sept.-oktober 15 25. zs aept.-de-ceinber lf-0 {nirnu.- • «nica	teko« m
Bec 24.55, za avgust 2 i 60 z» september oktober 22 65 za sept -december 22 bo (trdno, Moka za ie ko6 meaec 31 25, za avgua< 3 '.90, sept.-oktober 30 15, za s pt. - december 30i - (trdnjt. Reoičnc Olje za tekoči	50 l/, z* avg tst 5).1.
za september-december 50.®/* za januvar - april 5!. /4 mirno). Špirit za tetioć) id^-c 51—, za avgust 49 i% z september-december 42.«4 za januv -april 39.3 4 tnlno^ Sladkor surov 88° uao nov 26x/4— 63/4 (mlačno bei za tekoči me«ec 30llH — za avgust 31V za oktoker-januvar 29®'S1 za januvar-april 29-,(mlačno j rafiniiai t5l/t—66. Vreme: vročina.
Veliki koncert ^S^S^
ol> vsakem vremenu v nedeljo dne 1 (i. julija v prostorih Drag. Stareca. — Po koncertu ples. Sodeluje vojaška godba iz Goriee.
Javna zahvala
zavarovalnej zadrugi »Croatia« v Zagrebu, katera je mojo škodo zvestno precenila in isto brez vsacega odbitka v iznosu od K 2602 kulantno izplačala.
PETRINJA, dne 24. junija 1905.
Jakob Babić v. r.
Sprejemajo se vsakovrstna dela in po
posebnih načrtih.
mm- Jinstrovan cenit brezplačno ia Iranko.
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po telo nizkih cenah.

j - iO"OiiOiiOiiOiiOiiO)iOiiQiiOnO I
Tovarna pohištva
Aleksander £evi jVIinzi
ulica lesa 5tv. 52. H (lastna hiSa). (
ZALOGA:
P\7\zzn ROSRRIO (šolsko poslopje).
Cene. da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po
Husirovan cenik brezplačno In franko
^ >__
lonoiioiioiionoiioiioiionoiioi '—^-
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva m stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNI60J
fla iei Hettori štei. 1 (Rosario) - v Trstu - lit cerlfe sv. Petra t Uši Mareazi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje me aolidno, trpežno in lično, in sicer samo im lesa, posaMenegm r tovarniški sušilnici m temperaturo 60 stopinj.
IT1 Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva poSlja se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
ŠPIaJITU in ALEKSANDRI JI (OB JENT).
Ičf^O Cp 'vlJ ' ale<- (manderjer) za n«-ko IOUC OC kampanja. Xy-lwvj»ovc „tUino^t*.
Vsprejme se trv:;:;
kuhati in opravljati lii^na opravila. Več ]*>ve uprava lista.
MI^H tr^ov>ki pomočnik veš<"■ slov., italj.
in n^m^kega jezika išče službo. — Xa-l»»v pri ,Edinosti".
riPPfilf ^—1'' let star, ki je že nekaj ^	v j>ro<lajalniei jest vin, se ta
koj -prejme. Naslov pri „Edinosti«.
^Ill7hn jčpfi mož z dobrimi spričevali, 1 ^ OIUZ.UU	vešč slovenskemu, hrvat-J J
sKV-mu, italij:nj-	i nemškemu jeriku. — *
Ponud';e administraciji tega lista.	I
Na prodaj je zalop
vratar hiše 'J. t uli«*e Giuliani.	j p
mnnn hektolitrov vinskih sodov v vsaki 11 .UUU velikosti od o — 70 hektolitrov j pr<■ laja po jako zmernih <*enali tvrdka Alex. Breyer i sinovi, Krizevac.
Priden tetmikar ali inženjer ^rS
ho<lii<-t. < »glasiti ee pri ŽiviC in dr.i, trgovinska ulica št. 2.
Pol ure od mesta
hisa z vrtom in d vem i stanovanji na glavni ••esti. Pobliže se izve pri upravi našega lista.
f Najvgodnejši pogoji?
za zavarovanje.	*
zavarovalna družba
ki ima
sloiensta ^ ««

llavneia
zastopnika v Trstu
Zavaruje na življenje in na dohodke — na vse načine
4. ©--V-'V
Q ^	po zelo nizkih postavkih
^	Natančneja pojasnila daj a ~wm
€r ^ ^^ gjavno zastopstvo za slovenske dežel
v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21 I. nd.
iiiujepva okrajna zastopstva t vseh mestu, in t ?ečjil tajili.
Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov
VinHo ŠHerH
TRST	ulica Acquedotto št, ID JRST
□■F" Filijalka v ulici M i rama re At. ij Raznovrsten kruli, moka prvih tovarn, sprejema na-ročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na doni. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu.
Leon Fano
TRST
ulica Nuotii 12
zlatar tn^draguljar___
prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu.
j^arodni kolek je dobiti pri upravi
n
Cdinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dt RISPARMlO 5
IEBL0VAH IE PO NA J MBBEK MEISIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Podpisani priporoča svoj iskušeni
železni plug
- kole-i za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev. zasipanje, zri vanje itd. samovodilen. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane ftkropilnice proti peronospori in svoje ne-pien ehjlve vinske stiskalnice.
ŽIVIC. inženjer - rst
Skladišče — trgovinska ulica 2.
Doge za parkete
hrastove ali jelove prve vrste
prodaja jx><1 jamstvom jh> tovarniški eeni.
Zaloga lesa - Miclauz
ulica Fonderia št. 7
ANTON SKERL
mehanik, zaprlaeieni zvedeneo.
Trst - Carlo Goldonijer trg 11. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pnch"
najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črno obuvalo
Najbolj se priporoča za Boxcalis.Oflcaria, Chevreaux in lakirane čevlje.
I) U NAJ, XIII.
® Caro & Jellinek ©
Trst ul. Romagnašt. 2 Trst
TELEFON it. 1627
Podružnice: Dunaj, Budapešt in : Lvov.	:
Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. -
Se priporoča za preskrbljeuje seljenj zaprtimi blaži njen i m i vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu- in inozemstvu.
KONSTANTIN RUBINIK
p. \
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje In čiščenje svetilk na plin ob časa selitve. Neprekosljive ; plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
fakovanje za prevoz po morju.
Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in ===== državne ^uradnike	=
Pošiljatve vsake vrste po stalni nizki premini.
W Proračuni brezplačno, -mm«
— „SANUS"
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani
trgovina z manufakturnim blagom
ANTON SANZIN pok. Frana - Barriera vecchia II.
Velik dohod satena., perkala. batiata. pikeja in cefirja. — Blago za ženske obleke, pletene spodnje srajce, moderci. drobnarije. — Bele in barvane arajoe za molke, ovratniki, zapeatnlki; kravate in potrebščina za delavce.
-------—~ Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. —-
C.
zaprošen patent
se prodajajo povsod.
COMINI Trst Iliirriera ^S
•Vi.
Napeljava in zaloga električnih zvonikov Izključna prodaja gramofonov. mnotonov in fonoerafov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje bivalnih strojev, kole*. motokoles itd. — " ▼•lika uloft prlpadkoT po tovarniških o«nt TELEFON štev. 1734.
F.PertOt urar
TRST - ul. Poste nuove Št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor nr za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
5 Hočete li dolgo živeti
In so veselili eotrega zdravja. Da to dosežete, morate skrbeti, da si obranite zdrav želodec i u v.redit« dobro preb&vlj&njo,
Kfiur Hi jc pokvaril :i!i preli' idil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in p'tacami, bi gotovo odpemoč z
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurta
Glavnica in rezervni zakladi društva gla«om bilance 31 decembra 1902.
Zadružna glavnica (od kojih vplačano ^ 3.200.000).......
Rezervni zakladi dobitkov .... „ zaklad proti vpadanju vredno^tii javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............
Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane £kode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1K38—1902]
Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsletl razstrelil ulomu kakor tudi prevozov po suhem in nnrju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne d<» smrti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd.
8,000.000 T. 133.580
3.700.580
71,255.752 254,96t>.14<)
4 98.919.050
Germanov o življensko esenco GORIŠKA LJUDSKA POSOJIL«
DROGERIJA Josip Zioon ni. Caserma*8
• • • •	■	W	O o o •
Izbor drog;, barv. ćoplćev, pokoatl. parfumov, lin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega strupa tamarlndo, mallnovca Itd. itd.
Zaloga
izvozno-marčne (C^port-Marzen)
in vležane (Lager)
pivo
v e«>dčekih 10 v U»teljkah, kakor tudi
iz tovarne Bratov Reininghaua
Steinfeld pri Gradcu, zaioca JKattonijeve (iesshubler
vedno sveže kisle vode
po zmernih oonah
pn
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti itev. 10.
koje -e uporablja z najboljšim Vi-pehoni j.ri pomaojtfanju volje do jedi, slabotnemu želodcu, naperjarju. rlitaijju. rezavfei, sabosti, g&voo u omotici, trganjn, zapiranju, marojdam
• zlati , ili|. Pri težkih jedilih, posebno pa ako se uži>a mastne in težko prebavljive jedila povspešuje ta t-sencit prebavo in daja revisten tet tako da se s tem na največji stopinji vzdržuje in redi život Vsled odstranitve v-eh pokvarieuin ^okov v životu, čisti ta esenca kri ler daja prednost v primeru z drugimi jednakimi zdravili, vsled česar je popolnoma neškodlji a četudi se jo uživa na leta. kajti ista obstoji od izbranih dobrih rastlin ter ima j rijeten greoek aromatičen okus, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom
Germanova življenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manj-kati v t« i eni lii«i. ker večkrat ž njo —- ko ni p i roki lakoj zdiavniške pomoči — obvaruje resne bolezni. Pri kupovanja nag zahteva le Germanovo življensko esenco lz lekarne pri .\6rnem orlu-lx Be^ovaia, ker ;*e nahajajo umi druge pod enakim imenom, ki pa ne presegajo na dobroti prave e*er)ce. Znak prmtnoti je razvi.len na vraki steklenici, ki je zavita ua zelenem kartonu s polnim imenom tvnlke: ljekarna pri rCmem orlu K. German, Belovar (Hrvatske), kamor naj se pošiljajo vse naroč e t>na s;eklenici K 1 4'f; po pošti -ie ne poš Ija manje od dveh staklenic. Pakovanje 40 8t. po povzetju ali pre.lplačilu N-slovi naj se blagovole p:sati prav luo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila brezplačno
tiermnnovo življensko esenco mora trpečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno preskušal in ludi svojim iupijanom priporočal ler se piepiičal v izvrstnem vspehu.
Edmund JSedeottl. župnik v Trojstvu (Hrvatska).
Vam naznanjam, da sem poskušal že s mnogoštevilnimi zdravili, toda niso imele zaželjenega vspena nijedne kot i^ermanova življenska esenca	Andrej Žižek. rtv. Ana na Kranjskem
Prosim \ as. <Ia mi zooet pošljete 8 steklenic < Jermanove življenske esence, katere moram vsem bolnim na želodcu u pio priporočiti. M jje zdravje se obrača že na boljše
Apolcnlja Haberl. rtemrak na štajerskem.
vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr.
v lastni hiil.
Hranilne vloge sprejemajo se o<i veacega če ttuli ni čau društva in bj ob-estu-jejo po 4 V/o> ne	8e Odbijal rento:
davek.
Posojila dajejo se samo članom in s eer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/«"/«
U raduje vsaKi dan od 8. do 12.1/* nra pjp. razven nedelj in praznikov.
Stanje hranilnih vlog leta 1904 K 1.4vVi07-ll posojil	. . ., „ ,, 1,573.842*34
„ glavnih deležev . „ ., „ 112.720'
Poštno-Mran. račun str. 83U15.

Odlikovana v Rima s zlato
kolajso in — zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
za čopiče in ščetke
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in — ea stn o d iplomo —
IVAN ANGELI
ulioa Vincenzo Bellini (nasproti cerkve sv. Antona novega/.
Edini specijalist za izdelovanje zidarskih In slikarskih čopičev; lastna specijaliteta čopiče*
za barvanje s pokostjo. -j Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti, fte ne boji nlkake konkurenoe glede smernik oen kakor tudi izvrstnega izdelka. Ćevati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakoga imena.
grof Strassoldo
____v Strassoldo na Primorskem, spričuje, da je >:e-lodčne bolečine, vsled katerih je trpel dve leti. odstranila edino ie uporaba
(tudi odvajalno)
želodčno tinkturo
G. PICC0LIJA, dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in = lekarja v Ljubljani. -
1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno izvršujejo. ——
-."»NAVIJA" nprejetn« zavarovanja Člo-
*e>t*-ga tivijema po uajrazuC'Vr<uiej;ih kon.binici »h pod tako ugodnimi pogoji, «o itoiMfti* druga zavarovalnica. Zlasti je ugodne zavarovanje na doživetje T nun i znianj-Lijočimi »e vplačili.
V* k
član ima po preteku petih pravico o«> mnoeiiM.
let
C

„Slavij a"

11
Tzajemna zafamalna bazira ? Praii. — Rezeimi fond 31.866.38d 80 L izplačane očškoiiiiiue: 82,737.159*57 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naAe države s vseskozi slovanske-narod no upravo.
▼M »ojM&U*	r
Generalni zastop v Ljubljani, ce^ar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 lil
-----• I I
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne -*oduore v narodne in občno k iristne
5,