115 štev.
V Ljubljani, v četrtek V\ oktobra 1S79.
Letnik VIL
Inseratl se sprejemajo in veljft Iristopna vrsta:
S kr., če Be tiska lkrat. t *>	o
1 - 1» II II i» ■ H
!,Cj n n n n 3 'i
Pri večkratnem tiskanj •ena primerno zmanjša.
R ok o pi si
se ne vračajo, nefrankovan« pisma se ne aprejenmjo.
N .roonino prejema opravniStvo-{aoministracija) in eksjedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiii, II. nadstropji.
Po poŠti pre|emar velja
Za celo leto r.a poileta za četrt let»
10 gl. — kr.
o ., —
50
Politi toB lisi za sloiiosti laroi
V administraciji velja
Za ceio !et<i . , 8 gi. za pol leta . . l ,, za četrt ieta	- ,,
V Ljubljani na (iom pošilja: veli'4 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 11. oktobra.
Druga seja drž. zbora bila je samo v tem oziru znamenita, da seje prebralo pojasnilo, v kterem Čt-hi naštevajo vzroke, zakaj da so prišli v državni zbor. Pravijo, da se strogo drže načel, ki so jih že večkrat zlasti tudi v volilnih oklicih za sedanji državni zbor povdarjali. Oni se hočejo in se morajo potegovati za pravice kraljevine češke, pa ob enem tudi pripoznajo, da spoštovanje pravic drugih kronovin in dežel in njih nerazvezljivo združenje je edina podlaga in pogoja vstavuega reda, moči in edinosti cesarstva. To naj bo naloga ljudskih zastopnikov, ktero bodo pa le rešili, ako se porazumljivo spravijo in drug druzega pravice spoštujejo. K temu so bili pripravljeni in ker se med ljudstvom razodeva klic po spravi in porazumljenju, zato so tudi zdaj na klic cesaijev prišli v državni zbor. Enako pojasnilo se je prebralo v gosposki zbornici, kjer je pa vitpz Schmerling s svojimi neslanimi opazkami pokazal, da njega in njegove stranke nikakor ne vodijo uačela poraz umljenja, kakor poslance dežel slovanskih. Ti l;udje še vedno ravnajo po načelu, da jim za Avstrijo ni nič mar, ako oni ne morejo v njej gospodovati. To »o pokazali tudi pri volitvi načelnikov v raznih 9 oddelkih, kteri imajo poročati o volitvah poslancev. V oddelkih namreč, kjer imajo liberalci ali vstavoverci večino, so udje manjšine svoje glasove dali od večine nasvetovanim kandidatom ter so mislili, da' bode ta večina enako spravljivost razodevala, ter načelnikom namestnika vzela iz manjšine.
Pa ti gospodje so delali, kakor bi manjšine med njimi ne bilo, ter so volili tdino le može svoje stranke. V prihodnji seji 14. t. m. se bodo potrdile vol tve poslancev, zoper ktere ni bil narejen protest, tifte pa, zrper ktere so zbornici došli protesti, se bodo izročile posebnemu odseku. Med poslednjimi je tudi vo-volitev vojnega ministra Ilorsta v kmečk h bukovinskih občinah okraja Sučavskega. V mestnem volilnem okraju Sučavskem je bil pa izvoljen vitez O f e n h e i m. Dasiravno zoper to volitev ni bil vložen noben protest, se je vendar v oddelku petem, ki ima poročati o tej volitvi, volil poseben odsek peterih udov, kteri imajo volilna pisma natančno pregledati in svoje predloge o tej volitvi staviti.
G. Ofenheim v pismu do načelnika tega oddelka pravi, da je z volitvijo tega odseka prav zadovoljen, da bode na dan prišla pravica ter svet zvedel, da so ga listi po krivem sumničili. Kaj se bode v zbornici zgodilo s to volitvijo, ne vem, a to je gotovo, da skoraj vsi poslanci raznoterih strank so v tem edini, naj se volitev Ofenheimova ne potrdi.
V prihodnji seji se bodo volili tudi predsednik in dva podpredsednika. Če ostane pri dosedanjih sklepih, bode od avtonomističnih poslancev po želji vladini za predsednika izvoljen grof C o r o n i u i, za prvega podpredsednika Poljak Smolka, za druzega pa slo venski štajarski poslanec baron Godi. Pri tej priliki se bode prv č pokazalo, ktera stranka ima v zbornici večino, in kolikošna je ta ve čina. Veliko razločka ne bo na nobeni strani, zato pa tudi ni veliko upanja, da bi ^pmoglo
pri sedanjih razmerah ministerstvo s tem državnim zborom vladati. Liberalci so precej sprevideli, da nič ne opravijo, če se ne zedi-nijo, zato so pa pojiustili vse posebne namene, kakor so jih razodevali štajarski naprednjaki v svojem programu in so jih liberalci povdarjali v linškem parteitagu , ter so osnovali eno samo stranko, ki se bode delila v liberalni in naprednjaški klub. Liberalnemu klubu so pristopili tudi poslanci velik h posestnikov. Edini namen liberalcev toraj meri zdaj na to, da krmilo državno zopet spravijo v svoje roke; ko to dosežejo, se bodo zopet ločili v razne stranke in iskali vsak svoje posebne koristi.
Ilohemvartov klub se je včeraj razgovarjal o volitvi predsednikov, ter bo reč za trdno jutri določil. Ob enem je volil odsek treh udov, ki ima za časnikarstvo potrebne reči objavljati. V ta odsek so bili izvoljeni gospodje K 1 u n , dr. Graf in dr. F u c h s. Kako potreben je tak odsek, razvidi se najbolj iz tega, da judovski časnikarji povsod strežejo in zalezujejo, da bi kje kaj vjeli, ter dostikrat prav napačno poročajo o dogodkih v avtonomističnih klubih. Zadnji razgovori so imeli ostati bolj tajni in za javnost niso bili odmenjeni, vendar je že drugi dan stalo v „D. Ztg.", kar se je v Hohenwartovem klubu obravnavalo. Je kdo izmed klubovih udov reči omenjenemu časniku sporočil, ali je kak jud pred vratmi na ušesa vlekel, kdo to vč? Tudi o razgovoru načelnikov raznoterih klubov glede volitve predsednikove so še tisti dan poročali nekteri judovski listi, dasiravno je imel tudi tajen ostati. Danes še ne morem pisati, kaj bodo liberalci storili pri volitvi predsednikovi, ali bodo imeli lastne
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek Čas.
XIX.
Krištof Schmid ! Kdo izmed odraščenih na nemški podlagi omikanih Slovencev ne pozmi njegovih povesti, kdo jih ni sam bral v otročjih letih! Ko sem jaz od patra Generoza, svojega prihodnjega učitelja, dobil prvi zvezek, se je začela pri meni čisto nova doba. Zmiraj sem imel knjigo pri sebi in če le mogel, pogledal v njo. Skonca je šlo mi težko, vsaka druga beseda mi je bila nerazumljiva; to sem potožil patru Generozu in dal mi je še besednjak, naj si ž njim pomagam. Kmalu je šlo gladkeje, ker so me povestice mikale, in najraje bi ne bil nič druzega delal ko vedno in vedno le bral. Patra je to strašno veselilo, kedar sem mu pr nesel knjižico prebrano nazaj , me je prašal po njenem zapopadku in mi brž dal drugo z oponrnom, naj ne berem tako naglo in tudi svoj h šolskih knjig ne pozabim.
O pričetku šole mi je pa zaprl svojo knjižnico, a vendar z obljubo, da, če bom za šolo dobro učil se in vedno najbolji, bom dobival še povesti za branje, drugače ne. Iluje bi ne
mogel spodbosti me k učenju, ktero se mi zdaj ni več tako t< žko zdelo, ker sem se zaril popolnoma v nemščino. Zato sem pa tudi zopet kmalu dobival Schmida in ga bral tako, da so ¡bili fratri in hlapci ra me hudi, ker sem zanemarjal svoje samostanske dolžnosti. Pater guardijan pa je na njih tožbe odgovoril: ,,Ej, le tiho! saj je vas dosti, lenuhi vi, naj se fant le uči." Jaz pa sem za hrbtom guardijano\ini svojim tožiteljem osle kazal.
V šolo svojega priljubljenega Schmida nisem seboj jemal, ker mi je bil pater Generoz zažugal, da če ga enkrat pri meni dobi, ga jaz ne bom več videl. Moji sošolci so se zelo počasi učili, zato je pogosto pel „štaberl" in večkrat je zavoljo slovenskega govorjenja kdo nesel na hrbtu domu oslovski jezik b papirja. Je bil že križ, z nemščino ni šlo in kar šlo ni vkljub štaberlu, kkčanju, „pelitencom', la-sanju in drugim primočkom, s kterimi se je nc mfčina ubijala. Meni je šlo — slava Krištofu Schmidu! — veliko lajše ž njo in pater G. ne-roz, ki je v razburjenosti nekoliko jecljal, jej večkrat rekel:
,,Vi kkkkerlci, nammmmmesto ddddda bil kkkaj brali, ppppa sssse poteppppate, pppolejj
pa niččč ne znnnnnattttte. Oooou pa bbbbbere nnnnemški, pppa se lllložej uččči."
Mene je ta pohvala vpričo vseh strašno podprla, ali pri vsem tem mi je postajalo dolg čas, kterega sem si skušal preganjati na razen način. Pulil sem sprednjim lase z glave, dregni jih s peresom, zbadal z iglicami, pokladal jim smolo na klop, da so se hlače prijemale, itd., tako da je moral marsikteri zavoljo mene klečati, ker ni mirno sedel. Ali tudi meni ni odšla kazen , enkrat, me zasači pater Generoz m me prime prav pošteno za ,.sladke" (lase nad ušesi) in ko na to pokažem nekako ne-voljen in razžaljen obraz, se zagrozi nad mano:
„Mmmmarš ven, tttti kkkkerlc ti, mmmi-sliš, ddda za ttte ni štabbbberla?"
S tem me vleče proti tabli iu že se pripravljam na nekaj dobro osoljenih, a pater me pahne le na oder za tablo ter veli, naj tam kleč m. Ko se nazaj ozrem, vidim skoro samo posmehljive obraze, a pater mi zasuče hrž glavo v zid.
Tako klečim kak četrt ure, kar se čuje trkanje na vrata, pater gre in odpre in prikaže se--šolskega nadzornika Močnika
kandidate, ali bodo Corouini, Smolka in Godel tudi od njih izvoljeni.
Dunajski listi so iz praške „Epoche" sprejeli telegram , da se minister Stremajt r maje. Eni listi temu naravnost oporekajo, češ, da so liberalci Stremajerja vprašali, je li res, ali ne, da misli odstopiti, pa jim je odgovoril, da med njim in drugimi ministri ni uobenega razprtja. Za zdaj je to pač res, nihče pa ne more reči, kako se bodo reči zasuknile, ko boste stranki spoznali svojo moč. Če zmagajo liberalci, potem se bode moral z drugimi ministri vred umakuiti odločnim vstavaškim liberalcem , če pa desua zadobi zdatuo večino, se bode zopet v ministerstvu mnogo predrugačilo, in nihče ue more ravno reči, da bode glede ministra Stremajerja vse pri starem ostalo.
0 sedanjem političnem stanji nekoliko.
Grofu Taaffeju ne gre nič kaj po volji, kolikor mnremo do zdaj po sestavi novega državnega zbora sklepati, njegov stol še ni trden. Ni še dolgo, kar je bilo govorjenje , da bodo zmerneji veliki posestniki iu nekteri uradniki stopili v klub levega središča, to je na stran sedanje vlade in da je takih mož že 38, ki bodo z vlado vselej glasovali. To pa se ni zgodilo. Iz uradnikov je le Winkler stopil v klub pravne stranke (kar s pohvalo in zadovoljstvom omenjamo), drugi uradniki, kakor Tomaščuk, potem tisti dvomljivi veliki posestniki so stopili v „klub liberalcev1, kjer se ustijo Ilerbst, Wolfrum in enaki te vrste. S kako zvijačo so ustavoverci to dosegli, nam ni znano, čudno se nam zdi, ga vladni vpliv ni mogel spodriniti vpliva liberalnih kričačev; pa zdaj je, kar je; potem se je treba zdaj ravnati. Je li edinost ustavovercev nesreča za nas, to je še dvomljivo; morda je celó dobro za nas, da je tako, ker bo zdaj ministerstvo pr.morauo , naslaujati se popoluoma na našo samostaluo (avtuomno) stranko. Stremayr in llorst bosta menda vendar odstopila , ker nimata uobene stranke za seboj iu ker ustavo verei o sporazumljenji ali kaki zvezi nič slišati nečejo. Ministerstvo bi se tedaj prvič sči-stilo po naši želji, vdrugič pa bi moralo le na našo stranko ozirati se ker le ta mu zainore dati večino. Taaffe, če hoče svoja pota hoditi,
nima zdaj nobene stranke za seboj, odkar so mu všh veliki posestn.ki; pa to ga ne bo še oplašilo; z začetka je pač mislil na sporazum-Ijeuje; pa bolj ko so mu ustavoverci nasprotovali, bolj se je zažel nagibati k naši stranki, in že prestolni govor kaže, da stoji viada bolj I pri uaši, ko pri ustavoverni-liberalni stranki. Kljubovanje liberalcev bo Taalleja prisililo, da se bo še bolj proti desui pomaknil.
Vladni program, kakor je izražen v pre-stolnem govoru, je pravičen vsem narodom in primeren potrebam ljudstva. Zato je sedajna vlada podpore vredna. Če jej bodo pa liberalci le nagajali pri glasovanji, utegne se še uekaj druzega zgoditi, vlada utegne razpisati nove volitve. Z večino kakih deset ali dvaiset glasov se skor ne da vladati; nasprotno pa je vladi lahko mogoče, s Svojim vplivom pri novih volitvah pridobiti si mnogo novih sedeži v; tako da bo avtouomističoa stranka v bodočem zboru dve tretjinsko večina imala. Se ve da, prav rad tega Tu.sff! ne bo storil, zdaj, ko j>> že zbor vkup iu ko bi lahko že delati začel; če mu pa le ue bodo nehali nagajati, moral bo vendar to storiti, in liberalna stranka, ki je še premalo tepena bila pri zadnjih volitvah hoče na vsak način doživeti nov, še hujši Sedan I
Ustavoverci ostanejo pri svoji trmi in bodo ¡-kušali Taaffeju pri vsaki priložnosti polena pod noge metati. To ga bo pa toliko bolj oviralo, ker nima za seboj trdne, dosti močne večine. Sedajni vladi tedaj ni mehko postljano. Taaffe bi lahko iunjl že sedaj veliko večino okoli sebe, ako bi bil pri zadnjih volitvah vladni vpliv porabil nasproti liberalcem, ki so mu že t.Krat vojsko napovedali. Pa on je živel v zmoti, da se bo d l z ustavoverci kompromis napraviti, m ta zmota ga je pripeljala jtako daleč, da gotovo že dam s obžaluje svojo popustljivost proti tej strauki, ki o sporazumljenji neče nič slišati.
Za avstrij ke narode pač grožuje liberalnih ustavovercev nimajo nobenega straši'a \ sebi, tudi za Slovane ne, ker je vsem suano, da za ustavoverci stoji le p č o število nemškega naroda; nadležnost pa so za sedajno vlado, ktera ue bo mogla gladko vladati, ako jej bodo ti ljudje vedno ovire stavili. Teya vsega je kriv stari Schmerlinu, ki se je še
ravuokar strastno vzdignil proti češkemu pravu v gosposki zbornici; umetni volilen red tega možii je kriv, da so imeli ustavoverci vsa leta večiuo iu da imajo še zdaj tako zdatuo manjšino. Vlada sama bo sprevidela, da pri tem volilnem redu nikoli ne pridemo do miru in reda v državi, ker je eni kliki prevelika moč v roke dana. Državni zbor naj se voli na podlagi pravičnega volilnega reda, in upitje ustavovercev bo omolknilo, ker sploh ustavovercev ne bo dosti vič v zbornici sedelo.
Radovedni smo, kako se bodo stranke v državnem zboru nadalje vedle, in ali je edinost ustavovercev res tako trdna, kakor se zdaj kaže.
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 15. oktobra.
Kakor poroči naš dunajski telegram, bili so pri včerajšui volitvi v predsedništvo izvoljeni : grof Coronini za predsednika, Smol-ka in Godel pa za podpredsednika. Prvi je bil voljen enoglasno. Iz početka so sicer mislili ustavoverci vol.ti Iiechbauerja, pa, ker so vedeli, da s tem ne prodrejo in ker niHO hoteli že pri prvi priložnosti tepeni biti, so rajše glasovali za grofa Cjroninija, ker je bilo znano da bo vsa avtonomistična stranka zanj glasovala. Vendar se ustavoverci porazu niso mogli ogniti, doživeli so ga pri volitvi podpredsed-dik.iv. Postavili so bili za kaudidata Kliera in Viduliča, pa ostala sta v manjšini za 20 glasov. Tedaj vprvič, ko so se poskusili naši z nasprotniki, zmagali so z 20 glasovi večine.
Dobro znameuje za prihodnje enake slučaje! Razumeti se to tako dá, da je 5 ministrov iu še 5 velikoposestnikov za naše glasovalo, kar stori 90 glasov razločka.
Zdaj vsaj vemo, da imamo večino, iu to je dobro in prijetno vedeti ! Ustavoverni listi se bodo kaj jezili nad to prvo naše zmago. Nas Slovence pa še posebno veseli, da je wlo-veiusk poslauec voljen za podpredsednika : taka čast Slovencev še ni nikdar doletela na Dunaji. Se ve da nam s tem še ni nič poma-gano, pa vidi se, da nam je moč pod sedajno sistemo kaj doseči.
nam že znana oseba. Vse š ne kvišku, pater! se prikloni, teže nazaj proti meui in mi z roko migne, naj se zgubim. Ta m gljej dobro razu mevši se sučtm jaz tako, da sem vedno skr t za patrovo kuto, ktero on menda naiašč zato še bolj razgrujeuo drži, — tako, da pridem do klopi in smuk! sem pod njo ter ležem pod drugimi po vseh štirih do svojega prostora, kjer se vstopim , kakor da bi me ne bilo tam nikdar manjkalo, in si otepem prašna kolena. To vse se je vrš lo nagleje, kakor se more povedati, iu ko gospod nadzornik migne, n»j sedemo, me pater Generoz z viduo zadovoljuo-stjo zagleda že na mojem mestu.
Po navadi se pri takih obiskovanjih nekteri izprašujejo, m meue je vrsta prvega za dela. Pater Geueroz me nekako nezaupno pogleda, a jaz se mu namuzam, češ, naj me le praša, znal bom , če le ui vraga. In res — znal sem, da me je uad«oruik tč tno pohvalil ii prašal patra:
„Ta je menda nojbolji, ne ?"
Pater prik.ma in dd pojasnilo, da sem še le drugo leto v mestu in da, kosem prišel, še n sem nič nemški znal.
„No, to je tem veče hvale vredno. Mora imeti dobro glavo?"
„To pač, ali o t-ro-.rih urah bere pridno nemški, jaz mu dajem povesti Krištofa Scbmida."
„A, to je lepo, le tako naprej, se boš že kaj nauč i'' — sklene nadzornik in mi potrka ua ramo ter veli iti v klop nazaj.
To je biio mazilo za mojo ponosuost! Po vsem životu so mi šle mravlje, držal sem se pa resnobno in veličastno kakor kani* niteu kip.
Za mano so prišli na vrsto drugi, s kte-rimi je bil pa gospod nadzornik manj zado vo'jeu ; posebno dva sta nam sramoto deml«, zato sem slišal še glas patra Generoza, ko je zunaj rekel nadzorniku:
, Najtežje gre z nemšč.no. Ko bi se v domačem jeziku poduč-.ivalo, bi Sli nagleje naprej z vsem."
Kaj je šolski nadzornik odgovoril, se ni slišalo, a ko pride pater nazaj, pravi:
„No, le čakajte, se mi bo^te uč li nemški ali ue! Kdor bo odslej spregovoril eno samo kranjsko besedo, če ne bo prašan, jih bo dob i deset s štaberlom, pa še penitenc za vso noč. — Ti pa" — se obrne proti meni — „zahvali se svojeu.11 putronu, da ti je dal razumeti moje migljeje z roko iu da si se tako nezapazeu splazil do svojega prostora, če bi bil gospod nadzordnik našel najboljšega klečečega za tablo,
kaj bi bil še le potem o vseh druzih mislil! Da pa ne boš imel več skušnjav nagajati med podukom drugim, presedi se tje v zadnjo klop. Tam pečeniaj sam, kar hočeš, le zuati mi moraš vselej, če ne, bo ta-le pel."
Na to povelje poberem jaz svoja kopita in se preselim v zadnjo klop, pred ktero ste bili pa še dve prazni, tako da sem bil popoluoma ločen od drugih.
In res, pater Generoz je bil mož beseda, m se oziral po uieui, jaz sum se stezal iu zviral po svoji klopi, zdaj sem bil na tem zdaj na onem koncu , zdaj delal se , kakor da bi spal, zdaj zopet zdehal, pregledoval šolske knjige, čtčkal kaj na papir itd. Za vse to ee ni nič zmenil, samo poklical me jc, kedar se mu je zdelo, da sem uajbolj zamišljen, in če bi jaz ne bil znal, kar me je prašal, še danes prisežem na to, da bi b.l spolnil tudi drugi del svoje obljube.
Ko se še tistega due srečava ua stopnicah v samostanu, me prime za uho, pa ne hudo, da bi bolelo, in mi veli iti ž njim v sobo. Tu odprd predal svoje omare iu mi da škat-lj co jeklenih peres, pa šopek gosjih , zraven pa še lep nožič za obrezovanje; temu prida še več pol papirja in reče:
Ker ustavoverci druge tolažbe nemajo, začeli so od veselja poskakovati okoli starega centralista S c h m e r 1 i n g a, kterega so že davno med staro šaro vrgli in šteli, ter so kaj nespodobno o njem pisali. Zdaj pa, ko se jim tako slabo godi, jim je vsak zaveznik dober, in zato imajo nad Schmerlmgom veliko veselje, ker se je zoperstavil Cehom in branil svojo centralistično ustavo.
€»osg»<t>*lÍ4.n ¡KÍtornlca je po večini liberalna, centralistična in birokratična, kar ni nič čudnega, ker so se do najnovejšega časa le centrahsti iu sovražniki Slovanov vanjo pošiljali. Vendar je upati, da ta zbornica ne bo dosti pokvarila.
Av<»n»íDti«íi, to je, Čehi, Poljaki in pravna stranka izdelujejo zdaj po svojem skupnem odboru skupen program. Kaj bo v ta program vse vzeto, še ne vemo. Govori se o sle deč h točkah: 1.) Delokrog delegacij se pomnoži, razširi in okrepi kot skupen parlameut;
2.)	Avstro-ogerska pogodba ostane nedotakljiva;
3.)	Pravice deželnih zborov se razširijo; 4) Samouprava okrajev in občin se spoštuje in kjer mogoče, še pomnoži ter razširi.
Vnauje dr/, k ve.
„Novo Vreme" piše o umaisJii voasi-n¿¡ ¡jíoSüiS: „Diplomatični interes Nemčije le še vzdržujejo časopisi , pi.-oči o avstrouem-škej zvezi; bolj nego ktera koli druga država, se mora nekdaj vojevito cesarstvo Bizmarkovo bati popolnega izoliranja , biti brez vseh prijateljev in opore. V vsaki drugi drugi državi je o-amljenje prevrat k notranjemu razvitju iu zbranju notranjih sil, vsaj moralo bi biti me sto m pravočasnih planov vnauje politike. V takem položaju so Francija, Italija, Avstro-ogerska iu Itusija. V takem položaji pa ni Nemčija; njena vnanja politika se veduo giblje mej temi državami, je veduo iskanje prijateljev ua ene) strau', da bi z njimi mogla držati v strahu svoje sovražnike na drugi. Izolirana Nemč ja je popolno potratila uravst.veno sočutje druzih narodov, že čuti strah pred francosko vojsko, ker se je mej Francozi zopet začelo zbujati hrepenenje po maščevanji, in strah pred notranjimi potresi. Knez Bismark je celih dvajset let imel v rokah državuo krmilo, a se ui potrudil pridobiti zaupanje in prijateljstvo strank kader se je čutil dovolj močnega, je prevzetno odbijal vsako pomirjenji\ Če se pokaže, da vsa
njegova sila ni mogla zabraniti nemškega iz oliranja v Evropi, potem bodo vse notranje stranke povišale svoje tirjatve, ker se niso privadila ustopanj. Poslednje volitve v pruski deželni zbor imajo pomenljiv rezultat, konservativne stranke so se zdatno vkrepile na račun zmernih liberalcev. Za rešenje velikih vprašanj to zamore biti dobro, ali veliki prepiri nastanejo tudi ložje nego pri politiki manj odločnih elementov, ne imevši toliko sil v razpolaganje.
„Sovr. Izvest." pišejo o tako imenovanem 5Ko'i3"i(»iji ESiisije: „ Če Nemčija misli izstopiti iz naše zveze iu razdreti avstrijsko zvezo z nami, jej zato moremo mi Rusi v mnogih otnošajih le hvaležni biti. Naša zveza, naša pomoč je že marsikomu pomagala in ne le enkrat, marsikdo se ima našej pomoči zahvaliti za svojo eksistenco, ki potem povzdignil se z rusko pomočjo. S ponosom smemo reči, da uam ni nikdo nikoli in z uičem pomagal; tako imenovani naši prijatelji so nam vedno toliko, nekterikrat pa še več škodovali, kakor očitni sovražniki. Kaj je nam treba žalovati po zgubi jih prijateljstva? Izoliranje Rusije, — ¡je vedno njeno pravo položenje, samo zdaj je bolj jasno iu odkrito izrečeno, to je vse."
Dunajski dopisnik „Politike", ko enkrat omeni Hprcinciuhe v naši viiinije poSšžiiki in izrazi mnenje, da, če bo tudi IIaymerle nadaljeval polit.ko svojega prednika, njegova politika se ne bo popoluorna vjemala s Andras.-yjevo, ker IIaymerle je mož druzega značaja, uruge narodnosti in druge šole nego Audrassy, piše nadalje: „Naše zahteve od vna-ujega m msterstva so priproste, iu gotovo mi-nisterstvu ue bodo delale nikakih sitnosti — mi hočemo le veliko in močno Avstrijo, živečo v miru iu spoštovanji pri svojih sosedih, ki bo ostala verua svojej zgodovinskej nalogi in jo izpolnovaia. Mi in naši zastopniki in prijatelji na desnici državnega zbora nekaj veljamo na evropejskem shodu, uaš pliv ua iz stočiii slovanski svet je tak, da se zamore računati na-nj. Minister vnanjih poslov bo večkrat za-mogel to vpotrebiti, iu z luj lažje nego kadar si bode mogel najti pomoč in silo v notranjej politiki, ktero potrebuje v vnanjej. Da Avstrija postane svojim Slovanom pravičua, in z obnašanjem s lastnimi Slovaui pokaže, da nema nikakoršnih sovražn h instiuktov do Slovanov, in da pod njenim žeslom lahko Slovaui srečno
„To t pošlje gospod kaplan, kteremu sem pisal, da se dubrc učš. Zahvali se mu pismeno, pa nemški kakor veš in znaš. Pismo prinesi men; v pregled, da ne bo preveč kozlov v njem."
Pismo pisati iu nemško I To je bila naloga z& me, kakor si huje ne bi bil mogel moj največi sovražnik izmisliti. Morda bi vse drugo že še šlo, ali začetek I Brez začetka ne more biti nobena reč, najmanj pa pismo. Moj tovariš Martiu je že davno smičal v postelji, ko jaz ob brleči lnueui lamjii stdeč in premišljeva,oč za pismo še začetka nisem imel. Pač si m b i že celo polo papirja počt čkal, a vse zopet prečrtal. To je trajalo tako dolgo, da je olje pošlo iu ker je frater Krišpiu že tudi spal, uisem mogel dob.ti pri njem druzega in moral iti spat.
Zjutraj po maši me praša pater Generoz: „Si naredil pismo? Danes pride Štrefeljnov Mart n sem, ga bo kar seboj vzel."
„Drugo bi že bilo" — se izgovarjam jaz — „samo začetka ne morem narediti."
„Sram te budi 1 Ali še nisi nikdar nikomur nič pisal ?"
„Ne I1 — je moj odkritosrčni odgovor.
„Ta pot ti bom jaz pomagal, pojdi z mano I"
Pater mi narekuje pismo, jaz pišem kolikor mogoče lepo in ko sva pri koucu, reče: „Zdaj podpiši ime.1, „čigavo?" — vprašam jaz. „To buš že vedel, drugače te bodi sram I" Jaz nekoliko premišljujem, ali bi zapisal svoje ime, pa mi vest ne pripusti, ker to, kar je pisano, ui moje blago, zato zapišem kolikor mogoče lepo, „Pater Generosus Maršal" ter podam list gospodu patru. Ta prebere pismo, pa ko pride do podpisa, me pogleda, da bi zvedel, ali sem to napako naredil nalašč ali le z nevednosti, in ko bere v mojem obrazu zadnje, reče nekako milovalno:
„Ti si prav butelj, ti, škoda, da toliko bertš. Le pojdi iu pripravi se za šolo. Pismo bom že jaz popravil."
Pri kosilu je bil ta moj „lapsus calami" povedal drugim patrom m predno je odlšo, je dobilo še od patra Generoza , posebno pa še od patra guardijana dosti dostavkov, dobro-voljnih in smešnih, to sem pa še le veliko pozneje zvedel od gospoda kaplana.
To je bilo prvo, kar je od mene pisanega šlo po svetu — vsaj nekoliko ur daleč — in to prvo je bila za me velika blamaža.
žive, taki Avstriji ne bo težko pridobiti sočutja balkanskih Slovanov in premagati prej gospodujoče sovražne čutila ruskih slovanskih krogov. Neavstrijsko slovanstvo ne bo moglo Bovražiti Avstrije, ktera bo z lastnimi prsi krila avstrijske Slovane, in za ktero bodo zadovoljni in polnopravni državljani pripravljeni svojo Brčno kri preliti. Avstrijski Slovani bodo na to stran močen jez in poročba za mir in varnost.
Telegrami poročajo, da je angleški general Robert zasedel s svojimi vojskami Kahml. Angleži bo priplenili 72 po druzih virih celo 110 kanonov. Kabulski veljaki so prišli v angleški tabor in izrekli pokoritev Angležem. Many in Kacphersen na dalje preganjata vstaše. Vjetnike postrele. Drugo vprašanje je, ali je vojska z vzetjem Kabula končana ali ne; ne ve se kaj ua to pravi Rusija. Časopisi že poročajo, da je Rusija augleški vladi predložila, ne zasesti Ilerata in Badnkšana, koder gre cesta iz ruskega Amu v Gilgit in Kašmir.
Telegram „Slovencu."
Dunaj 14. okt. 3. uri 26 m.
Grof Coronini je voljen enoglasno za predsednika, Smolka in Godel-Lannoy pa za podpredsednika z 20 glasovi večine.
Dunaj 15. t. m. ob 4. uri popoldne.
Vse gre dobro , tudi pri volitvah raznih odsekov zmagujemo povsod z 20 glasovi večine.
Izvirni dopisi.
'ffi Dft^Bisssj», 14. oktobra. Današuja seja državnega zbora je bila silno važna, ker seje pokazalo, da ima desna stranka večino v zbornici. Najprej so se potrdile volitve vseh tistih, proti kterim se ni od nobeoe strani oporekalo, potem pa so se vršile volitve predsednika in njegovihtnamestnikov. Desnica je z vsemi svojimi kandidati zmagala. Še včeraj je levica vse svoje moči napenjala, da bi bil Rechbauer zopet izvoljen za predsednika, pa naposled je vendar sprevidela, da ne bo nič opravila, ter se je, dasi s kislimi obrazi, vdaia in z desnico glasova'a za goriškega poslanca grofa C o r o n in i - j a, ki je bil vsied tega izvoljen enoglasno s 338 glasovi. Trije listki so bili nepopisani, manjkalo je samo 12 poslancev. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen poljski poslanec dr. Smolka s 180 glasovi proti 156, ki jih je dobil liberalni kandidat dr. Klier, (3 listki so bili prazni), za druzega pa štajarski slovenski poslanec baron Godel s 174 glasovi proti 154, ki jih je dobil zopet dr. Klier; Vldulič je dobil 3 glasove in 4 listki bo bili prazni. Grof C o r o n i n i in predsednika Smolka in Godel so bili živahno od desnice pozdravljeni, ko so se podali na svoje vzvišene sedeže. Liberalci pa so kaj čudno gledali, ker so se še med vol tvijo za trdno uadejaii, da bode dr. Klier dobil večiuo nekterih glasov, al' pa da bode večina desne stranke vsaj silno majhna.
Za perovodje so biii izvoljeni: Raab, Tauf-ferer, Nitsche, 1'leschauer, Falke, Stohr, Po-klukar, Fuchs, C/.erka\v.ki, Dzieduszycki, Thun, če!akovsky, za hišna vredovatelja pa Duuiba iu Fanderlik. — Obe stranki ste predsedniku izroč.li nujni predlog , da se na pre-stolui govor odgovori z adreso in voli v ta namen poseben odsek, ki se bode volil v prihodnji seji. Predlog je bil enoglasno sprejet. Dr. Roser je predlagal postavo, da se zavarovanje postavno vravna, Karlon postavo glede ponarejevanja vina, lteschauer poatavo o želez-jnicah, Granisch o premembi §. 21 zemljiške ; postave glede legalizirovanja. Tudi ste se pre-1 brali interpelaciji poslanca Viteziča o slabi
letini v južnih kronovinah, zlasti o lakoti v Istri in na Kvarnerskih otokih, pa interpelacija poslanca Neymayra o zaprtiji mej proti deželi nemški, ki je zlasti neugodna za avstrijske živinorejce. Tudi se sprejmeta predloga poslanca Lienbacherja, da se volita legitima-cijski in petieijski odsek, ki naj obsegata po 24 udov iz cele zbornice, ne pa po oddelkih. Prihodnja seja bo jutri ob 11. uri.
Domače novice.
V Ljubljani, IG. oktobra.
(Opravništvo „¡Slovenca") se je preselilo v Medijatovo hišo na dunajski cesti h. st. 15.
(Nov fotograf) g. Antou Androjna je odprl fotografski atelje v Kavčičevi hiši, kjer je Sokolova telovadnica, v Gradišči. On dela nekoliko ceneje od drugih fotografov.
(Pri požaru v Blatu) so se, kakor se nam poroča, odlikovali pri gašenji posebno tamošnji žandarji.
Kazne reči.
—	Vabilo k besedi, ktero napravi pevski zbor narodne čitalnice v Celji dne 19. oktobra 1879 v vrtni sobani pri „zlatem levu.1 1. D. Jenko: Ilaj! (zbor). 2. B. Ipavic: Kdo je mar! (zbor z bariton-, tenor- in bas-solo, tenor- in bas-duetom in čveterospevom). 3. A. Hajdrih: V sladkih sanjah (čveterospev). 4. D. Nek dušman vidi! ('bor). 5. J. Ilorejšek: Tijo noči (osmospev). 6. A. Hajdrih: Jadransko morje (zbor). 7. A. Tovačovsby: Bože živi (zbor). Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina: Za posamezne neude čitalnične 50 kr. — Za cele družine 1 gld. 20 kr. Svirala bo godba celjskega muzikalnega društva. K obilni vde-ležbi vabi uljudno	Odbor.
—	Vabilo k občnemu zboru „kato liškega podpornega društva" v Celji, v nedeljo dne 19. oktobra t. 1. ob 1/A popoldne v Va-lentovi hiši s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnikov, 2. Sporočilo tajnikovo o delovanji odborovem, 3. Sporočilo blagajnikovo o denarnem stanji društva, 4. Posvetovanja o napravi božičnice za ubožne učenke v privatni dekliški šoli, 5. Posvetovanje o tem, kedaj ima prvo društveno leto nehati in G. Posamezni nasveti društvenikov. P. n. ude kakor druge prijatelje našega društva vabi k obilni udeležbi
Odbor kat. podp. društva.
—	C. kr. deželna sodnija v Gradci je zavrgla rekurz celjskega mestnega zastopa v zadevi Geigerjeve zapuščine, ter razsodila, da se ima dedina! odločena nemški cerkvi, iz plačati c. kr. finančni prokuraturi (ne cerkvenemu predstojništvu).
—	Nemški listi vedo mnogo poročati, kako Rusija zatira svobodo tiska govora , a jih poročila so večidel grde laži. Tako je judovska „N. fr. Presse" prinesla pred dnevi poročilo, da je ruska vlada prepovedala varšavski listom pisati o Kraszevvskiga petdesetletnici, zdaj pa imajo varšavski listi obširna poročila o tej svečanosti. Zopet nov dokaz, da nemškim listom ni nič verj' ti, kadar o Rusiji in Slovanih pišejo.
Poslano. Račun
o dohodkih in troškili, ob katerih se je postavil spomenik pokojnemu prof esorju Ivanu Tušku.
A. Dohodki, katere bo prošeni zložili ti gospodje (Konec.)
Po 1 gld. so dali : Gg. BleiweisKarol dr.; Celestina Josip, c. kr. profesor; Čuček Raj-mund, c. kr. profesor: Dolenjec Ilinko dr., c. kr. pristav dež. sodišča; Dolénjec Oroslav;
voščeuiuar; Drč Josip dr.; Drenik Fran, glavni zastopnik pešt. zavarovalnice; Eger Fran, tr govec ; Fajdiga Ignacij, c. kr. profesor, Gar tenauer Henrik, c. kr. profesor; Gestrin Karel dr., c. k. sodnik ; Guezda Ivan, nastojnik v Alojznici; Gruntar Ignacij, c. kr. beležnik; Ilirschmann Tilch , gostilničar; Ilrovat. Blaž, c. kr. ravnatelj učit. izobniznice ; Janulr Andrej, tuviirensk ravnatelj; Jelovčnik Anton, trg. knjigodržitelj; Jurčič Josip, urednik; Kavč č Josip, telegrafsk uradnik ; Konšek Valentin, c. c. kr. profesor ; Krek Gregor dr., c. kr. prof na vseučilišči; Kresnfk Janko, beležnišk kandidat; Križuar Friderik, duhovnik in c. kr katehet na realki ; Laponja Stepan, koncipijent: Lazar Mihael, auhovuik in c. kr. profesor; Legat Ivan. duhovnik iu c. kr. gimn. katehet; Mencinger Ivan dr.; Minder Ivan ; Mlekuž Matija ; Mrak Jakob , župnik ; Mulej Andrej, c. kr. uradnik knjigodrž ; Naglič Rudolf trgovec; Oblak Josip, beldžnišk uradnik ; Omrsa Fran trgovec; Pakič Mihael, lesenfnar ; Pfrec Matej, gospodar; Pogačnik Stepan, gostiln čar; Rak telj Fran, c. kr. učitelj; Sajavec Ferdinand trgovec; Stare Josip, c. kr. profesor; Stauber Emanuel, c. kr. profesor; Šavnik Karel, župan in lekarnik ; Štempihar Valentin dr.; Tavčar Ivan dr.; Urbančič Fran, c. kr. profesor; Vil har Ivan, «ospodar, Wiesthaler Fran, c. kr. profesor; Wurner Mihael, c. kr. profesor; Za-gorec Matna (Hrvat), gostiln čar ; Zupan Toma c. kr. prefesor; Zupančič Vilibaid, c. kr. pro fesor; Žvab Lovrenec, učitelj. — Vsega je 52 gl. G. Praprotnik Andrej, ufilriški ravnatelj dal 50 kr. — Vsega vkup se je nabralo 185 gld. 80 kr.
B. Ti oški,
kateri se d a d e dokazati s pismi:
a)	Gospodu kanoniku in župniku Antonu Urbanu za kupljeu prostor v nov pokop 30 gld.
b)	Cerkovniku A n d r. M e d c u za prekop in drugi prekop 5 gld.
c)	Kamenorezu g. Vinc. Čamerniku za kamen ter za vse iiharno delo ž njim 110 gl.
č) Ključaničarju g. Lovrencu Zelencu za železen okicp ob novem grobu 38 gl.
d)	Drugih, malih troškov se je nabralo 2 gl 80 kr.
Troškov vseh vkup je b lo 185 gl. 80 kr. Ako te troške primerimo dohodkom zgoraj naštetim, vidimo, da ni j nedostatka nič uiti prebitka nič.
Odbor, ustanovljen v to namero, da se pokojnemu profesorju, Ivanu Tušku, postavi dostojen spomenik, iskreno zahvalo javno iz reka vsem zgoraj imenovanim radodarnim gospodom, ki so v spomeiii« pomogli z novčnimi prilogi, in izrčka jo tudi gospodu dr V i 1-helmu Kovaču, mestnemu fiziku, ki je brez plače vodil prekop in novi pokop, ter zahva-
ljuj se vrhu tega slavnemu , Slovdočevemu" uredništvu, ki ta „račun" zastonj razglaša. V Ljubljani, v 11. dan oktobra 1879. V rečeuem odboru smo bili: Jakob Hafner, Fr. Levstik, dr. Ivan Pestotnik, Iran Tomšič.
Listnica opravništva.
Nekterim naročnikom pošljemo danes dva lista, ker nam tiskarna o pravem času naslovov ni natisnila. Ne zamerite !
Teleifiollčiie d^narti«. reu«- 15, oktobra
Haoirnn rnnrji 08.45 — Hrenoma r^ntu 69 65 /.l»ta renta 80 10 — 1860letuo državno posoiiln 126 26 Banki»*» »krije 8,13— Kreditne akeije 267 20 - Lonooii 116 76 — — Ce». Kr oekini ñ 58 — 2i>.írankov 9.33.
I)cnarHtv<>nc «•«•n«' 15. oktobra.
Državni fondi.				Denar.	Hlač...
6' „ avstrijska papirna renta .				>;s -jo	68.35
6°. renta v srebru				69 80	(19.60
4% rt rita v zlatu (davka prosta)				80.85	81. -
Srečke (loiii) 1854. 1.	. « •			121 —	121.60
„ 1860. 1.	celi.			125 75	126.—
„ I860. 1.	petinke			128 50	129,—
Premijski listi 1864.	.....			157.75	158 —
Zemljiščine odvesnice.					
					lotreo
Kranjske, koroške in	primorske	po 5°,		96 50	97 50
Ogerske po 5",				89 áO	90 60
Hrvaške in slavonske	po 5\ .			89,-	90,—
Bedmograške po 5°,				86 60	87.10
Delnice (akcije).					
Nacijonalne banke				816.-	837.—
Unionske banke .				94-	94.25
Kreditne akcije				266.25	266.60
Nižoavstr. eskomptne družbe .				800,—	805 -
Anglo-avstr. banke	. . .		*	136.—	136 25
Srečke (loži)					
Kreditne po	100 gld.	H.	v.	168.—	16S.50
Tržaške „	100 .,	k.	d. •	119,—	120.—
», c	50 „	»		61.—	63 —
Bndenske ,,	40 gld.	a.	V.	36.25	36.75
Salmove „	40 „	>>	n '	46 75	47 26
Palffi-jeve „	40 „	n	»	35 —	36 60
Clary-jeve ,,	40 ,.	n	n	37.—	36 26
St. Genois ,,	40 „	M	>> •	39.-	39.—
Wiudischgrfita-ove „	20 „	')	0 •	39 —	39.26
Waldstein-ove „	40 „	t>	»	31 10	31.60
Srebro in	K lato.				
3es. cekini .	• •		, ,	5.58	5 5»
				9.33	9.34
Katoliška bukvama
prejema naročila pnleg vncSi k»toliikill čuKitikov, kakor: „Alteund ueue Welt". „Christl. Ilausschatz" in dr., tudi na „Slovenca".
Ljubljanski in sicer bližnji naročn'ki, ki prejemajo list pri opravništvu , ga bodo zana-prej tudi v bukvami (stolni trg G) lahko dobivali.
f	I
f	Najboljše in najcenejše	J
I koroško železo	f
se dobiva samo pri	^
>i	Spi/ FesjaJtu	|
fj v gledališki ulici blizo frančiškanske cerkve, kjer je tudi
f) velika zaloga druzega železnega gospodarskega orodja, knkor tudi	v^
|j jekla, plnžnili lemežev, angleških vodnih in ročnih žag,	^ sekir, matik, kos, raznovrstne kuhinjske posode itd.
Častiti duhovščini in gospodarjem sploh priporočam za pri-hodnji čas tudi svoje, kakor že sploh znano, najlepše in s
pravim zlatom pozlačene	jj»
(1)	nagrobne križe.	|
__)®)
Za pošteno vago in natančno računanje dober stojim.

Izdajatelj in odgovorni urednik Filip dlap.
J. llanikovi nasledniki v Ljubljani.