Posamezna številka 10 vinarjev. Slev.255. V LMIanl, v Met, i. novembra ran Leto XLin, s Velja po pošti: — Za oelo leto uaprej . , K 28'— za en meseo „ , . n 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 33'— V Ljubljani na dom: Za celo leio naprej , . K 24'— za en meceo „ . . „ 2*— V opravi prcleman mesečno „ 1*70 ~ Sobotna izdaja: =s za cela teto .....„ V— za Nemčijo oeloletno „ 9-— a ostalo tnozamstvo . „ 12'— Inseratl: b 9 Enostolpna petltvrata (72 mm): za enkrat . . . . po 18 t za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren po post. Pmtli oznanil, »hvale, isnrtiiee Iti: enostolpna petltvrata po 2 j vin. ■■■ ■ Poslano: . 1 enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob S. url pop. Redna letna priloga Vosnl rod. tfctf- Uredništvo je v Kopitarjevi nliol itev. 8/m. Rokopis! se ne vračajo; netranklrana pisma ae ne =3 sprejomajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravntstvo je v Kopitarjevi nUol št 6. — Račnn poštne branllntoe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188. Županom Sil usemu preblualsims MranisMs dežele. Božič se bliža — drugi božič v svetovni vojni. — Zunaj v okopih, v mrazu, burji in snegu, stoje naši junaki, v obrambi naše mile domovine. Kakor lani, hoče tudi letos vojni oskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva vsem vojakom, ki stoje v bojni črti, ozalj-sati božični praznik z malim darom in se obrača v ta namen s posebnim oklicom do celotnega prebivalstva našega, cesarstva za primerne prispevke. Sodelujmo pri tem vsi, brez izjeme: saj se gre za naše sinove, brate in očete! Župani se tem potom pozivijejo, da se odzovejo z največjo vnemo pozivu vojnega oskrbovalnega urada. Prebivalstvo pa naj se odzove z naj-številnimi darovi, bodisi v naravi, bodisi v denarju, ki naj se v smislu tozadevnega oklica c. kr. deželnega predsedstva oddajo pri domačem županstvu (mestnemu magistratu), župnem uradu, okrajnem glavarstvu ali c. kr, deželni vladi, naturalije tudi pri domačem šolskem vodstvu. Darila v denarju sprejme drage volje tudi deželni odbor in jih izroči na pristojno mesto. Zadeva je pa silno nujna: kajti le o pravem času dospela darila (naturalije do 28. t. m.) se bodo mogla porabiti za vojno božičnico. Sodeželani! Sodelujmo vsi, vsak po svojih močeh, da bo letošnja božičnica naših brezizgledno hrabrih vojakov čim naj-sijajnejša; pokažimo jim tem potom ponovno. da ob slovesni, sveti uri mislimo nanje v dolžni ljubezni in hvaležnosti! V Ljubljani, 8. novembra 1915. Deželni odbor kranjske vojvodine: šusteršič, 1. r. deželni glavar. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 6. novembra. (K. u.) Uradno Se razglaša: Avstro-ogrske čete, ki se vojskujejo ob črnogorski meji meji, so vzele predvčerajšnjim vzhodno od Trebinja Ilino Brdo in so s tem prodrle glavno črnogorsko postojanko. Včeraj smo vrgli sovražnika pri razvalini Klobuk. Neki avstrijski oddelek armade generala Kovesza je pridobil dolinsko sedlo Klisuro južno od Arilje, Nek drug oddelek je potisnil sovražnika čez Jelico in južno vzhodno od Čačaka. Kraljevo so zasedle nemške čete. Boli proti jugu od tam so prekoračili nemški in avstro-ogrski oddelki zahodno Moravo. Armada generala pl. Galhvitza se bliža soteski severno od KruSevca. Srbska glavna trdnjava Niš se nahaja v bolgarskih rokah. Bolgari so tudi vzeli S»koban;e in višine vzhodno od Lukova, * Povsod prijemajo veliko civ'lnih oblečenih vojaških beguncev srbske armade. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dunaj, 7. novembra. Uradno se poroča: Črnogorci so poskušali, da pridobe nazaj v zadnjih dceh iztrgaue jim postojanke. Njih napadi so se izjalovili. Tisii avstro-ogrski oddelek, ki prodira v dolini Moravice, napada višine, ki leže severno od Ivanjice. Južnovzhodno od čačaka smo vrgli sovražnika čez Glogovački vrh nazaj, Ob zavzetju Kraljeva po nemških četah je bilo dovedenih 130 srbskih topov. C. in kr. čete, ki se vojskujejo vzhodno od izliva Gruše, so ujele včeraj 500 Srbov. Armada generala p!. Gallvvitza je dosegla med boji severno od Kruševca dolino zahodne Morave. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. novembra. (K. u.) Wolffov »raci poroča: Veliki glavni stan, dne 6. novembra: V dolini zahodne Moravč se vojsku-icjo južnovzhodno od čačaka. Kraljevo je vzeto. Vzhodno od tam zasledujemo sovražnika. Dosegli smo Stubal . V dolini Morava smo potisnili sovražnika čez Obrec-Sckirico. S presenetlj vim napadom so se polastil naše čete še ponoči Navarina. Ujetih je bilo nad 2000 Srbov. Pri Krivem Viru je pridobljen bojni stik med nemškimi in bolgarskimi glavnimi silami. Armada generala Bojadjeva je vrgla sovražnika pri Lukovu in Sokobanjih. Ujetih je nad 500 Srbov in zaplenjenih 6 topov. Po tridnevnem boju je bilo osvojeno včeraj popoldne po vztrajnem odporu Srbov utrjeno glavno mesto Niš. Med boji v ozemlju pred Nišom je bilo ujetih 350 Srbov in sta bila zaplenjena 2 topova. Vrhovno vojno vodstvo, Berlin, 7. novembra. Veliki glavni stan: Avstrjrke čete so potisnile sovražnika nazaj z višine Gračine 12 km severozahodno od Ivanjice in so prodrle v dolini zahodne Morave čez Slatino. Izsiljen je prehod čez reko na obeh straneh pri KraSjevu. V Kraljevu, ki so je vzele po Ijutem boju brandenburške čete, je zaplenjenih 130 topov. Vzhodno od Kraljeva so prodirale avstrijske čete in ujele 481 Srbov, Naše čete stoje tik pred Kruševcem. Armada generala pL Gallvvitza je ujela včeraj nad 3000 Srbov in je zaplenila 1 nov angleški poljski top, veliko naloženih municijskih voz, 8 preskrbovalnih vlakov in veliko vojnega materijala. Najvišje vojno vodstvo. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 5. novembra. (K. u.) Uradno poročilo o operacijah 4. novembra- Prodirajoč proti Aleksincu so dosegle naše čete mesto Soko-Banja. Pri Nišu smo po ljulih bojih zavzeli prednjo postojanko pred severno in vzhodno bojno črto trdnjave. Zaplen;li smo (številka je potvor-jena) iopov in dva municijska voza, ujeli smo jih 400. Ob železniški progi v Knjaževac— Svrliio smo zaplenili eno lokomotivo in 103 vozove z veliko množino pionirskega blaga in orodja za zgradbo trdnjav. Južno od Strumice so napadle naše čete premočne angleško-lrancoske sile. Zadnje smo vrgli z bajonetnim napadom. Imele so težke izgube. Na bojni črti Krivolak—Svinička glava (približno 10 km severno od Prilipa) se naše čete uspešno vojskujejo s Francozi. Sofija, 6. novembra. (K. u.) Poročilo generalnega štaba dne 5. novembra: Po tridnevnih ljutih bojih je bil danes ob treh popoldne vzet po naših četah Niš, drugo glavno mesto Srbije, trdnjava prve vrste. Sovražnik se zasledovan po naših četah najhitreje umika nazaj. Nad trdnjavo Niš plapola bolgarska zastava, Sofija, 7. novembra. Vojno poročilo o operacijah dne 5. novembra izvaja: N? celi bojni črti zasledujemo poraženo armado sovražnika, ki se hitro umika. Naše čete, si operirajo na severu Nišave, so se približale dolini Morava med Paračinom Aleksincem. Pri vasi Vlaska severno od mesta čuprija smo dosegli direktni stik z nemškimi četami, ki prodirajo od severa. Ob treh popoldne smo vzeli trdnjavo Niš, Sovražnika, ki se umika, hitro zasledujemo, Naše čete, ki operirajo v dolin? bolgarske Morave, so došle na ravnino Leskovac. Na Kosovem polju proonajtj dalje, Na celi bojni črti Prilip— Krivolak—Strumica smo zadržali prodiranje Angležev in Francozov, ki smo jih odbili in jim zadali znatne izgube. V naše roke je padlo veliko ujetnikov in vojnega materijala, kar pa še nismo mogli popisati. XXX Črnogorsko uradno poročilo. Pariz, 5, novembra. Črnogorski generalni konzul razglaša: 2. novembra se je še bil boj okoli Višegrada. Črnogorci so ujeli 60 mož. Ob desni se nadaljuje artiljerijski dvoboj. Na fronti Troglav—Vušido so Črnogorci vkljub silovitim napadom sovražnika zadržali na mejni črti. XXX Kako je bil zavzet Niš. Dunaj. »8 Uhr Blatt« poroča o zavzetju Niša: Ena bolgarska divizija je dne 5. t. m. ob 5. uri popoldne vkorakala v Niš. Zjutraj že se ie govorilo, da izpraz-nujejo Srbi mesto. Odločila se je usoda prejšnji dan, ker so Bolgari z naskokom vzeli severni in južni del mesta in zaplenili dva topova, ujeli 400 Srbov. Usoda srbske druge prestolice se je odločila, ko so zasedli Bolgari Kalafat. Srbi niso mogli vzdržati v Nišu ljutega ognja bolgarskih topov in so rajši izpraznili mesto. Ko se jc večina srbske armade umaknila proti Prištini, so jo začeli Bolgari zasledovali. V Nišu, mesto je bilo nekdaj bolgarsko, so bolgarske čete navdušeno sprejeli. V Sofiji so radi padca Niša zelo veseli. Bolgarski generalisimus poroča o padcu Niša. Sofija, 6. novembra. (K. u.) Generalisimus Žekov je brzojavil ministr. predsedniku Radoslavovu: Posebno prijetno mi je poročati, da so po trdovratnih, krvavih bojih, ki so trajali tri dni, naše hrabre, zmagovite čete danes ob 3. uri osvojile trdnjavo Niš in ravile tam za vselej zastavo Bolgarije. Ta sijajen uspeh, ki je pridobil zmagovitim zastavam bolgarskega naroda v orožju novo slavo, daje pol njih domoljubni politiki za združitev celega naroda pod žezlom Njegovega Veličanstva kralja. Ministrski predsednik Radoslavov je odgovoril: Sijajen izid tridnevnih bojev naših zmagovitih čet proti vztrajnemu sovražniku, pod zidovjem Niša, katerega osvojitev s silo orožja tvori zgodovinski dogodek, kjer bo plapolala narodna zastava za vedno na čast Njegovemu Veličanstvu in vladarski rodbini in v slavo hrabrih bolgarskih vojakov, jc mene in moje tovariše zelo razveselil. Ministrski svet se klanja pred zmagovitimi zastavami, ki tvorijo popolno podporo politiki združenja. Bolgarski kralj in ministrski predsednik Radoslavov o padcu Niša, Sofija, 6. novembra. (K. u.) Ob velikanskih ovacijah povodom padca Niša je množica priredila burno ovacijo carju Ferdinandu, ki se je zahvalil manifestantom in izjavil, ovacije, prirejene njemu na čast, veljajo gotovo neprekinjenim uspehom hrabre bolgarske armade. Ministrski predsednik Radoslavov jc v svojem nagovoru manifestantom izvajal: Bolgarski narod uveljavlja končno svoje zgodovinske želje, ko vodi nazaj v svoje naročje tista mesta, ki so jih tvegali pred 40 leti. To, kar je priborila armada s svojo krvjo, bodo znali državniki čuvati. Velikanske ovacije v Sofiji, Sofija, 7. novembra. Ob padcu Niša so bile v Sofiji navdušene manifestacije posebno pred poslaništvi zaveznikov. Nemci o padcu Niša. Berlin, 6. novembra. (K. u.) Nordd, Allg, Ztg.« piše: Osvojitev Niša, začasnega glavnega mesta Srbije, po bolgarskih četah je vreden čin prejšnjih del bolgarskega orožja. Nemški narod čuje 7. velikim veseljem poročila o novem uspehu bolgarske vojske, ki je vodila v treh tednih na dolgi hojni črte od Donave do grške meje udarec za udarcem in ki jc vdrla globoko v sovražno deželo. Srbija prenaša upravičeno pokoro za težaške usluge, za katere sc je zločinsko udinjala, kakor tudi za r»relomitev zvestobe nasproti Bolgariji. Bolgarija se vojskuje za lastne narodne koristi. Svojim zastavam pridobiva zmago po odlični vojaški vrlini, z visoko nravno silo naroda, prešinjenega zavesti, da sc nahaja pravica in morala na njegovi strani. V službi svojih lastnih koristi se pa vojskujejo Bolgari istočasno ramo ob rami z Nemčijo, Avstro-Ogrsko in s 7"určijo za zagotovitev evropskega mini proti vednim spletkam sporazuma, ki so sc r. narodi na Balkanu zavratno igrali. Balkanske države niso smele same odločevati, ostale naj bi marveč le orodje ori izvedbi tujih načrtov. Ker si je hotela Bolgarija ohraniti samostojnost, je padla pri trosporazumu v nemilost. Prenašali jo bo znala in si bo z lastnimi rokami znala na široki podlagi zgraditi državen obstoj tako trdno, da bo odslej še varnejše kakor do zdaj lahko živela in delovala za svoje narodne vzore. Ponosno zasleduje nemški narod junaštva bolgarskih zaveznikov ir jim želi na polju časti daljnih uspehov do končne odločitve, ki tvori progo nadaljnji ojačitvi in prospehu Bolgarije. Iz zgodovine Niša. Niš je znan že izza rimskih časov. Na« issius je bilo eno izmed najvažnejših križišč mesijsko-traškega cestnega omrežja. Vsled svoje izvrstne zemljepisne lege jc bil tudi v vojaškem oziru velikega pomena, zato je bil utrjen. Tukaj je premagal Klavdij II. Gote in rešil Rim velike nevarnosti. Konštantin Veliki je sezidal v Na-issiusu krasna poslopja. Čeprav jc \ eljal kot neosvojljiv, so ga vendar osvojili Huni s pomočjo napadalnih strojev in ga popolnoma uničili. L. 480. je zopet sezidano mesto bilo plen novih naapdov narodov. Cesar Justinijan je mesto sicer zopet sezidal, ali kmalu nato so prišli Obri in okoli leta 540. Slovani, ki so prodrli proti Bizantu. L. 987. je osvojil mesto bolgarski car Simeon, potem ko je potolkel Grke pri Me-senbriji. L. 1072. so prodrli Ogri do Niša. Kmalu nato zopet grško, jc padlo mesto 1. 1185, v srbske roke. L. 1196. je tamkaj premagal cesar Isaak Angelus Stjepana Ne-manjo, leto pozneje je bilo mesto bolgarsko, in od takrat je bilo to mesto neprenehoma jabolko prepira med Bolgari in SrbL Za časa križarskih vojsk so v Nišu križarji navadno počivali. Tam skozi sta šla tudi cesar Friderik I. in cesar Balduin I, Ko so udrli Turki v jugovzhodno Evropo, jc prišlo mesto, potem ko so bili Srbi na Kosovem polju premagani, v turške roke. Po zmagoslavni bitki pri Bclgradu 1. 1689. so sc Turki pri Nišu ponovno postavili v bran proti cesarskim četam. Mejni grof Badenski napade turško vojsko in jo premaga. Proti koncu zmagoslavnega vojnega leta zadenejo cesarsko vojsko velike nesreče, katere so bile vzrok, da je izgubila vse osvojeno ozemlje. L. 1790. pade Niš kljub junaški brambi hrabrega Starhemberga v turške roke. Ko so se pa v začetku preteklega stoletja pričele srbske vstaje in upori za svobodo, so poskusili Srbi napasti tudi Niš pod vodstvom Štefana Sindjeliča, ali so bili dobro te-peni. Ker so se okolišni prebivalci pridružili ustaji, je razpisal paša za tamošnje kraje davek, s pomočjo katerega je iz lobanj ubitih Srbov postavil na cesti, ki vodi v Carigrad, grozen spomenik. Do 1. 1876. je ostal Niš kljub ponovnim poizkusom Srbov, da ga osvoje, turški. Šele dve leti pozneje pade trdnjava po junaški brambi pod vodstvom poveljnika Halil paše, v srbske roke. V srbsko-bolgarski vojski kakor tudi v drugi balkanski vojski je bil Niš središče srbske vojske. Odkar pa je avstrijska vojska prekoračila Donavo in Savo, je postal Niš glavno in prestolno mesto Srbije, XXX Boji pri Avtovcu. Rim, 6. novembra. Črnogorski generalni konzul v Rimu objavlja sledeče uradno poročilo iz Cetinj: Boj pri Višegradu se je 1. in 2. novembra nadaljeval. Črnogorci so ujeli 3380 vojakov, tri častnike in enega vojaškega zdravnika in so zadali sovražniku veliko škode. Ponoči na 2. november so napadle avstrijske čete na bojni črti Troglav (južno od Avtovca)—Vučidol in so zasedle po krvavem boju Troglav. Boj se je dne 2. in 3. nadaljeval. Zadržalo se je sovražno prodiranje ob meji. Avstrijske izgube so velike, med nijmi en major, dva visoka častnika in en zdravnik; veliko vojakov jc mrtvih. Boj za Troglav se je končal ob 3. popoldne v korist Črnogorcem. Po energičnih napadih s0 Črnogorci zopet zavzeli obmejno postojanko in zasedli Troglav in so ob tej priliki zaplenili dva topova, tri strojne puške, en žaromet, veliko vojnega materiala in telefonskega orodja. Železnica Belgrad—Carigrad. Berlin. »Lokalanzeiger« piše z ozirom na osvojitev Niša: Želja zaveznikov, da se zasede železnica Belgrad—Niš—Sofija— Carigrad, se bliža z zavzetjem Niša uresničenju. Zasesti se mora le še desni breg Morave med Nišom in Paračinom. Gall-vvitzova armada mora prodreti južno od zahodne Morave-Toplike, ali z drugimi besedami, zasesti mora planino Jastrebac, ki nadvladuje pokrajino daleč južno od Niša. Obramba tega gorskega grebena po Srbih je izgubila na važnosti, ker so izgubili Srbi Niš. Železnica Pirot—Niš je že v lasti zaveznikov. čete sporazuma v Makedoniji. Stockholm, Petrograjski listi poročajo, da se štiri angleške in francoske divizije že vojskujejo z Bolgari. Izkrcali so v Solunu Angleži in Francozi dozdaj 84.000 mož. Ceste v Srbiji popravljajo, Pariz, 6. novembra .(K. u.) »Figaro« poroča iz Rima: Ceste, ki vodijo iz Santi Quaranta v Bitolj in iz Bara v Rjeko in v Mitrovico popravljajo, da morejo preskrbovati z živežem srbsko armado v Albaniji in v Črnigori. 20.000 Srbov v Albaniji Lyon. (K. u.) »Progres« poroča iz Soluna; Poroča se, da stoji 20.000 Srbov v Albaniji za slučaj, če se upro Albanci, da zaduše vstajo. Naš cesar odlikoval bolgarska častnika. Dunaj, 6. novembra. (Kor. ur.) Cesar je podelil bolgarskima poročnikoma Gad-jevu in Janakjevu, oba pripadata bolgarskemu ulanskemu polku št. 2, vojaški zaslužni križ 3. vrste z vojno dekoracijo. Odlikovana bolgarska častnika sta vodila patruljo, ki je ustvarila v Oršovskem kotu zvezo v nemškimi silami. Izmižljena poročila četverosporazuma. Soiija, 6. novembra, (Kor. ur.] »Agence Tel. Bolg.« poroča: Časopisje sporazuma objavlja svoji bralcem poročila najbujnejše domišljije v položaju v Bolgariji in o operacijah v Macedoniji. Izmišljajo si revolucije ali pa pobune čet ali pa poročajo, da so Srbi, Angleži in Francozi zopet osvojili Veleš in Skoplje in celo napovedujejo, da bo obnovili zopet zvezo na solunski progi. Vsa ta poročila so neutemeljena. Položaj v Bolgariji se ni izpremenil, izvzemši morebiti v nenavzočnosti vpoklicanih rezervistov. Kar tiče Macedonije beležijo tam Angleži in Francozi neuspeh za neuspehom. Skoplje in Veleš se nahajata trdno v naši roki. Angleži in Francozi o Srbiji. Kodan, 5. novembra, (K. u.) »Politi-ken poroča iz Pariza: Tukajšnji krogi smatrajo, da je položaj Srbije zelo resen, dasi ni obupen. London, 5. novembra. (K. u.) »Daily Chronicle« naglaša v uvodniku, da Srbija prav za prav nima_ pravice zahtevati pomoči Angleške in francoske. Čast in prilika ne obvezujeta Anglije in Francije, da nastopita do zadnjega zdihljeja za neodvisnost in nedotakljivost Srbije, kakor v belgijskem slučaju. Srbija je bila edina varovanka Rusije. Kljub temu priznavata Francija in Anglija, da ne smeta trpeti, da pogine Srbija brez pomoči. Ujeti Francozi ▼ Bolgariji. Berlin. »Magdeburgische Zeitung« poroča iz Sofije: V Bolgarijo so prepeljali 3600 ujetih Francozov. Prebiranje v Bolgariji Soiija. Na prebiranje so pozvani letniki 1895 do 1915 neslužečih mož od 19. do 40. leta starosti. Ruski poslanik Savinski odpotoval iz Sofije. Sofija, 5. novembra. (Kor. ur.) Bivši ruski poslanik Savinski, ki je moral potem, ko so že odpotovali drugi zastopniki četverosporazuma, ostati radi vnetja slepiča v Sofiji, je popolnoma ozdravil. Savinski zapusti Sofijo jutri zjutraj. Kralj je dal poslaniku na razpolago salonski voz. Sofija, 7. novembra. (Kor. ur.) »Agence telegraphique Bulgare« poroča: Ruski poslanik Savinski je odpotoval danes ob 10. uri dopoldne s posebnim vlakom. Zvečer, predno je odpotoval, ga je obiskal kralj Ferdinand. Novo bolgarsko zastopstvo v Stock-holmu. Sofija. (Kor. ur.) »Agence Telegra-phique Bulgare« poroča: Ker je pritrdila Švedska ustanovitvi bolgarskega diplomatskega zastopstva v Stockholmu, je določen za bolgarskega diplomatičnega zastopnika v Stockholmu bivši bolgarski zastopnik v Parizu Grekov, ki odpotuje v Stockholm. Bolgarski konzul v Odesi zaprt. Stockholm, 6. novembra. Bolgarskega konzula v Odesi Jenakieva, ki je večkrat prosil, naj se mu dovoli odhod na Bolgarsko, so ruske oblasti sedaj zaprle. Bolgarski opozicijonalci niso zaprti. Sofija, 5. novembra. (K. u.) »Agence telegraphique Bulgare« dementira »Seco-lovo« vest, da so zaprti voditelji opozicije Malinov, Teodorov in Danev, XXX Parnik »Šabac« v Turn Severinu. Bukarešt, 7. novembra. (K. u.) Te dni se je pripeljal avstrijski parnik »Šabac« v Turn Severin, da po naročilu avstrijske vojaške oblasti v Kladovu prepelje domov tiste srbske begunce, ki žele, da se vrnejo domov. S parnikom se je vozil tudi novi kladovski župan, da obvesti rojake, da se lahko vrnejo domov, Pasič v Raški. Milan, 7. novembra. (K. u.) »Corriere della Sera« poroča, da je došel njegov poročevalec iz Kraljevca v Raško, kjer se je sestal s srbskim ministrskim predsednikom Pasičem, ki je izjavil, da se zanaša na pomoč zaveznikov in da je duh srbske vojske še vedno odličen. Črnogorski Nikita prosi zeta za pomoč. »Ruskoe Slovo« poroča iz Cetinja, da nese ministrski predsednik Martinov laškemu kralju pismo, v katerem kralj Nikita prosi svojega zeta, naj pride naglo z znatnimi četami na pomoč, kajti vkljub junaški brambi se Črnogorci ne bodo mogli dolgo držati. Črnogorci upajo, da bo pismo imelo uspeh. Nov predujem za Črnogoro. Bukarešt, 5, oktobra. V imenu zaveznikov je Francoska dala Črnigori nov predujem v znesku poldrugega milijona frankov, ker Čnagora menda drugače ni hotela obnoviti vojaške akcije. XXX Angleško-irancoska solunska armada šteje 150.000 mož. Kodanj, 7. novembra. (K. u.) »National Tidende« poroča iz Petrograda: Angleške in francoske čete na Balkanu štejejo 150.000 mož. Ker za krepko prodiranje ne zadoščajo, hočejo počakati še oja-čenj iz Anglije, Francije in iz Rusije. Pripravljajo se za Albanijo. Berolin, 7. novembra. »Tagliche Rundschau« poroča od ruske meje: Te dni so se na raznih točkah albanske obale pokazale francoske in laške ladje. Petrograjski vojaški krogi pravijo, da hoče ta ekspedicija najti ugodna izkrceva-lišča, kajti ni ravno neverjetno, da se bodo tu izkrcale francoske in laške čete. V barsko pristanišče je priplulo več transportnih ladij. — V italijanski glavni stan je dospel tripolitanski guverner general i Ameglio menda kot svetovalec za morebitne akcije v Adriji in na obrežju Male Azije. Frankofili v Italiji razširjajo vest, da bo Italija poslala ckspedicijo v Albanijo. ! ko pade — Gorica. XXX Povod grške krize. Amsterdam, 5. novembra. Reuter poroča: Povod za ministrsko krizo je bila 1 neka opazka vojnega ministra, katero je Venizelos označil za žalitev zbornice in 1 zahteval da se vojni minister takoj opra- viči. Ministrski predsednik je nato izjavil, da je vlada solidarna z vojnim ministrom in je zahteval zaupnico. Nato je Venizelos govoril znani govor proti Bolgariji in Nemčiji in nato je vlada s 33 glasovi ostala v manjšini. Kralj odobrava postopanje vojnega ministra. Atene, 5. novembra. (Kor. ur.) Agence Havas poroča: Kralj je odobril nastop vojnega ministra v zadnji seji zbornice in mu je izrazil svoje odobravanje s tem, da ga je imenoval za generalnega pobočnika. To odlikovanje je poparilo kroge Venizelosa, ker vidijo v tem namen, da se uniči vpliv njih voditelja. Po zbornični seji v četrtek dopoldne je prebivalstvo, kakor poroča Agence Havas, priredilo Venizelosu prisrčno ovacijo. Grški kralj sprejel demisijo Zaimisove vlade. Pariz, 6. oktobra. (. u.) Listi poročajo iz Aten, da je grški kralj sprejel demisijo Zaimisove vlade. Grško vlado prevzel Skuludis. Atene, 6. novembra. (K. u.) Agence d'Athenos« poroča: Kralj se je posvetoval z bivšimi grškimi ministrskimi predsedniki ki so se zvečer posvetovali s Zaimisom. Izjavili so po posvetovanjih, da se še ni odločila kriza, a da se najbrže konča 7. t. m. Trdi se, da sestavi novo vlado Skuludis. Atene, 7. novembra. (K. u.) »Agence Havas« poroča: Skuludis je sestavil novo vlado, v kateri je prevzel zunanje zadeve. Ostali člani Zaimisovega kabineta so ostali. Kabinet priseže jutri Pred razpustom grške zbornice. London, 6. novembra. (K. u.) Atenski dopisnik »Timesa« napoveduje, da bo grška zbornica razpuščena. Ne veruje, da se vrne Venizelos. Lahi se boje, da hočemo Grški priboriti novo obrežje v Adriji. Lugano, 7. novembra. Oficiozni »Giornale d'Italia« razmotriva nemško-av-strijski sunek na Balkanu s čisto novega vidika. Našel je namreč, da je nemška fronta proti zahodu, tedaj proti Adriji, veliko bolj globoka kakor proti vzhodu. Mogoče hočejo Nemci na hercegovski fronti Črnogorce samo potisniti nazaj na njihovo ozemlje, ne da bi jim hoteli slediti. Pa še raznih drugih pesimističnih možnosti se ne sme prezreti, kajti vrše se v bližini Adrije, in mogoče imajo za cilj Lovčen, ki nadkriljuje mogočno jadransko bazo Kotor, Žalostne razmere v Srbiji in počasnost entente ne dovoljuje Nemcem in Avstrijcem samo pohoda v Carigrad, ampak tudi v sporazumu z Grško tej pridobiti novo jadransko obrežje. XXX Rumunsko žito. Bukareški dopisnik »Vossische Zei« tung« javlja od poučene strani, da bo vprašanje žitnega izvoza menda kmalu ugodno rešeno. Najbrž se je vsa stvar že 6. novembra ugodno rešila. Ker je sedaj Donava prosta, je možnost izvoza veliko večja in treba jo je le popolnoma izrabiti, dokler ne zamrzne in zato ima rumunska vlada obilo povoda, da ne dela posebnih težav. Na drugi strani pa sta osrednji sili tej stvari zelo naklonjeni, dasiravno lahko dobita žito tudi na Bolgarskem. Kakšen je Filipescu. Bukarešt, 6. novembra. (Kor. urad.) Da se pokaže, kako malo resna da je cela borba, ki jo vodi Filipescu proti vladi v zvezi za uresničenje narodnih vzorov, obvešča danes »Vitorul«, da je znano o Filipescu, da je izjavil svojim najožjim zaupnikom, da zdaj še ni tisti trenutek, ko naj Rumunija nastopi. Rumunski ministrski svet. Bukarešt, 5. novembra. Včeraj se je ^ stanovanju finančnega ministra vršil več-uren ministrski svet. Bratianu je podal daljši ekspoze o rumunski zunanji politiki in je na tej podlagi naslikal političen in vojaški položaj in dosedanje ravnanje vlade, ki je služilo interesom dežele, dočim napadi rusofilov niso utemeljeni. Finančni minister je predlagal, da se za žitno trgovino uvede monopol in je pri tej priliki očital hude stvari agrarcem radi njihove agitacije proti vladnim odredbam glede izvoza žita. Poljedelski minister je trdil da se morajo interesi agrarcev spraviti v soglasje z rumunsko zunanjo politiko, zato je treba žitno trgovino urediti z zakonom. Ministrski svet se je tudi bavil z vprašanjem, ali naj kabinet odstopi, pa v tem pogledu ni ničesar sklenil. Rumunska zbornica se snidc 28. novembra. Bukarešt, 6. novembra. Rumunska zbornica začne 28. novembra svoje redno zasedanie. Lahi radi »slabega isremsi: hali z AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 6. novembra. (K. u.) Uradno se razglaša: V celoti in v velikem je bilo tudi včeraj na južnozahodnem bojišču mirno. K temu so mogoče pripomogle iz uradnih poročil italijanskega vrhovnega vojnega vodstva znane neugodne vremenske razmere. Posamezni napadi so bili odbiti. V odseku Sv. Martina se bijejo še po-bližni boji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, M Dunaj, 7. novembra. Uradno poročajo: Položaj je neizpremenjen. Vsi poizkusi sovražnika, da bi prodrl naše postojanke v odseku Sv. Martina, so se izjalovili. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. XXX Boj za Gorico. Leonhard Adelt poroča »Beri. Tage-blattu« iz c. in kr. poročevalskega stana dne 4. novembra: Italijanski generalni naskok je bil doslej brezuspešen. Kaj sedaj? Koncem tega meseca se snide italijanski parlament in bo od vlade zahteval obračun. Gorje, če ne bo imela ničesar postaviti nasproti svojim dolgovom! Na vsak način treba dotlej doseči kak očividen uspeh. V smislu tega naročila z najvišjega mesta, je dal Cadorna vojvodu Aosta in generalu Frugoni striktno povelje, da na vsak način osvojita Gorico, to Gorico, ki leži pred Italijani kakor na krožniku, tako blizu, da bi jo z roko dosegel, pa vendar nedosegljiva. Med severnim robom Dobrdobske planote in podgorskim gričem se odpira pogled na lepo mesto Gorica kakor na prizor med dvema kulisama. Svitlozeleno tekoča Soča je pregraja, ki loči ta vabljivi prizor od italijanskega gledalca, ozka, sedaj seveda narasla reka, katere prehod zapira predmostje pri Sv. Luciji. Včasih žvižgajo skozi mestni park krogle iz pušk in se raz-letavajo šipe v oknih vsled šrapnelskih kosov, granate treskajo med tire na kolodvoru; tako blizu je sovražnik mestu in vendar nc more vanj. Kajti obe stranski kulisi, oba tečaja zapirujočih vrat: Sv. Mihael in Podgora sta postala trdnjavi, polni težkih in najtežjih topov, katerih plame* neči ogenj ne pusti nobene žive duše čez Sočo v goriško dolino. Ti dve trdnjavi je torej treba preje vzeti, predno more vojvoda Aosta vkorakati v giavno mesto dežele, ki naj se osvobodi. Niso jim bili dovolj novi armadni zbori, ki so že stali ob Soči, zato so dovedli še nadaljne rezerve; z dolomitske fronte so vzeli celo divizijo in jo postavili pred Podgoro. Po alpinskih pojmih niti Sv. Mihael niti Podgora in sosedna višina Sabotin niso gore. Oni je visok 275, ta 609 m, toda tek reke presegata za 250 in 500 m, imata strma, kamenita in gola pobočja in pred seboj obširno ravan, iz katere mora napadalec plezati navzgor. Neštete tisoče je to plezanje stalo življenje. Kajti seveda se to ni zgodilo naenkrat, marveč tekom mesecev v nočnih naskokih in velikih bitkah, katerih tretja je našla napadalca še vedno na zapadnih pobočjih. Večkrat so naskočili. Sv. Mihael in Podgoro, Avstrijski protinapad je pa razstreljene, razrite strelske jarke na robu višine vedno zopet pridobil nazaj v našo oblast in avstrijska prizadevanost se ni obotavljala, da po sovražnih granatah in v boju iz bližine porušeno brambno črto zopet upostavi. Cel kompHciran sestav odprtih ali pa kakor predor pokritih rovov vodi iz stanišč v ozadju na vzhodnem pobočju preko gorskega grebena v strelske jarke, ki so pokriti tako, da nudijo varnost pred bombami. Borov gozd na grebenu so granate raztrgale in zlomile kakor pest vžigalic. Kritja so vsekana globoko v skalo, ki so jo granate istotako razbile. Dvatedenska tretja bitka ie kritja in svet v ospredju z njegovimi žičnimi oviramii volčjimi iamami in podkopi močno prizadela in še predno je bilo časa in možnosti, da bi se vse zopet uredilo, se je znova začel bobnajoči ogenj iz 100 težkih in petsto drugih topov, in dočim je na tisoče granat v gostem redu teptalo po strelskih stališčih, jih zasipalo in moštvo ali pokopalo ali ubilo, je zatvorni ogenj drugih baterij zabranjal, da bi sc strelci umaknili ali pa dovedlc pripravljene rezerve, Zatvorni ogenj je trajal dalje, bobneči otfen) jc pa hipoma prenehal. Med sikanjem min, treskanjem ročnih granat, bruhanjem ognjemetov, drdranjem strojnih pušk so naskočili Italijani, same izbrane in neizrabljene čete, Podgoro in nižavo med njo in Snbotinom pri Oslavju. Njihova zmagoslavna radost je bila oa tudi topot pr«* zgodnja. Avstro-ogrske rezerve so udrle skozi zatvorni ogenj v izgubljene jarke in t bajonetom vrgle sovražnika iz njih. Iz petih naskokov in protinaskokov do današnjega 5. novembra se od sveže zastavljenih italijanskih polkov ni veliko vrnilo s celo kožo. Severno na višini pri Plaveh, kjer je sovražnik že pred meseci prekoračil Sočo, in južno na. Dobrdobski planoti, kjer se vrši borba za vas Sv. Martin na Krasu ob vznožju hriba Sv. Mihael — ista slika. Nad Gorico pa so mogočno orglali petstokonjski motorji italijanskega zrakoplova, čegar orjaški trup se je v žaru reflektorja srebrno svetlikal. Dočim so pod njim eksplodirali šrapneli brambnih topov, so bruhale njegove bombe ogenj in smrt na nočno mesto. Včerajšnji dan je potekel v pojemajočih slabejših naskakovalnih poizkusih, kar pa ni treba, da bi pomenjalo konec boja za Gorico. XXX O našem narodu. Profesor Lovrič piše v »Našem Je-dinstvu«: 24. oktobra. Včeraj sem v ljubljanskem »Slovencu« čital uvodni članek o špijonaži. Popolnoma soglašam z odličnim piscem tega članka. Zares, regnicoli so tisti, ki so sc nemoteno šopirili po teh krajih, in dočim so jedli naš kruh, so tirali vohunsko rokodelstvo na škodo naši monarhiji. Slovenski narod s svojo dično in v vsakem oziru zgledno duhovščino je lojalen, da bolj ne more biti, kar je tudi naravno. Ne morem govoriti niti o izjemah, kajti pravi Slovenec, kakor ste že vi popolnoma prav pripomnili o pravem Hrvatu, niti ne more biti drugačen nego dina-stičen. Kako lojalen element je to, smo občutili najbolje, ko smo prišli v te kraje. Kako nam je bilo takoj odleglo! In kako nas je sprejelo slovensko prebivalstvo! Naravnost triumfalno. Navdušenja nikjer ni hotelo biti konca. Oni so nas smatrali za svoje odrešitelje. Iz oči si jim mogel či-tati hvaležnost nasproti nam; pa to je tudi razumljivo. Saj Slovenec se je tudi v miru boril proti italijanski invaziji in nadutem početju. A kako so Slovenci po-strežljivi nasproti vsakemu našemu vojaku katerekoli narodnosti! Zakaj oni naravnost oborožujejo Dalmatince? Zakaj tudi tam, kjer se ne čuje grmenja topov, navdušeno pojo pesem na slavo našemu (Turudiji? Zato, ker Dalmatinci ne dopu-*te, da bi največji dušmanin Slovencev pri-Sel preko Soče. Milejša je Slovencu kaplja njegove planinske hčerke nego cela Ita-Kja. Popolnoma razumljivo je, da slovensko svečenstvo prednjači svojemu ljudstvu » lojalnosti, ljubezni do prejasnega prestola in mile domovine. Koliko tega bi mogel pripovedovati! XXX Poročilo italijanskega generalnega štaba. Rim, 4. novembra. Uradno: Na gora-iem delu bojišča ovira gosta, trajna megla delavnost artlijerije. Zvijačni poizkusi sovražne infanterije proti krajem Enguiso (kotlina Bezecca) in Malgazures (južno od nižave Loppio), ki ju imamo zasedena, so bili energično obrezvspešeni; ravnotako se je izjalovil sovražni poizkus, da bi se polastil Pontablja v dolini Fella, Ob soški fronti je boj včeraj krepko trajal dalje. Ko smo jarke pri Zagori očistili mrličev, ki so jih polnili, se je važni kraj ojačil in obdržal proti novim napadom. Na višini severnoza-padno od Gorice, posebno proti Oslavlju se boj za posest spornih postojank trdovratno nadaljuje z menjajočim se uspehom; naša pehota postojanke vedno ožje oklepa. Sovražniku smo oteli 1392 ujetnikov, med njimi 3 častnike. Na Krasu se sovražnik korak za korakom trdovratno upira prodiranju naše artiljerije, opirajoč se pri tem na trdno mrežo svojih jarkov in podpiran po Številnih dobro skritih baterijah. Vedno Obsežnejši železniški promet na nabrežin-)ski črti dokazuje mrzlično dovažanje silnih' ojačenj za odpor proti našemu rastočemu (pritisku. Tudi včeraj so se menjavali drzni inapadi s približevalnimi deli, otežkočenimi po trajnem dežju. Osvojili smo nadaljne jarke in oteli kakih 100 ujetnikov, med njimi tri častnike, dalje dve strojni puški in arug vojni material. V noči na 3. november, sredi divjajočega viharja, je bombardiral eden naših zrakoplovov sovražne tabore na goriški ravnini. Četudi so ga rakete in žarometi izsledili ter je bil neprestano izpostavljen artiljerijskemu ognju, se je zrakoplov vendarle nepoškodovan vrnil. Rim, 5. novembra. Uradno: Včeraj sta ftaša artiljerija in pehota razvijali živahno delavnost, da okrepita osvojene postojanke. Odbili smo sovražne napade v dolini črnega Rienca, v dolini Pontebbc, na pobočju Kalvarije, na severnozahodni strani Goricc in na Krasu. Sovražniku smo vzeli W mož in 1 strojno puško. Na celcm bo-P-sču jc bilo slabo vreme, po gorah dosti snega, v ravnini dosti dežja. — Cadorna. S soške fronte. Bitka ob Soči ni šc končana. Lahi poskušajo na vsak način prodreti naše utrje- ne postojanke. Pretekli teden je posebno v nekaterih nočeh grmelo z vso silovitostjo. V akcijo je stopila težka artiljerija, Vslcd deževnega vremena ni bilo v pretečenem tednu nikakih laških letalskih posetov. Iz pisma dr. Lovra Pogačnika. Dr. Lovro Pogačnik piše s Krna 28. oktobra: Pripravljamo se za najhujšo zimo. Delamo posebno po noči. Če misli Lah zdržati eno, bomo mi dve. Poizkušajo nas zadnjih 14 dni vsak dan bolj otipavati, vendar v našem odseku hudih bitk še ni bilo, pač pa cel ta čas levo od nas, kjer jih pošiljajo v pekel in nebesa Hrvatje, Seveda tudi mi streljamo, kadar ni Lahov, pa drugo zverino, kakor gamse, lisjake in kotor-ne. Zdrav sem in dobre volje. Iskrene pozdrave vsem znancem! Vsak italijanski napad se konča s porazom. (Izvirno poročilo »Slovencu«,) Gorica, 5. novembra 1915. Danes je izvanredno miren dan. Topovi skoro molče, le zdajpazdaj se vozijo težke granate po zraku. Na Kalvariji je mirno. Tudi na Oslavju je tiho in zdi se, da ni mogoče, da bi po teh gričih divjal zadnje dni strašen boj brez prestanka, noč in dan, med nalivom in nevihto. Sovražnik je napel vse sile, da prodre vsaj do Gorice in zmanjša tako vtis našega prodiranja v Srbiji, brezuspešne ruske »ofenzive« in francoske obnemoglosti. Na Kalvarijo je padalo zadnji teden preko 20.000 topovskih izstrelkov na dan, isto na Oslavju; isto pod Sa-botinom. Z devet- do desetkratno premočjo je napadala laška pehota naše postojanke goriškega obmostja, ki jih branijo Dalmatinci (med katerimi je veliko Slovencev in Čehov}, a vsak napad se je končal s porazom. Zadnji napadi so se vršili že iz obupa in laški častniki so z revolverji tirali svoje čete naprej. A vse zaman: niti košček jarka na goriškem obmostju ni ostal v laških rokah. Duh laških čet propada, kar ni čudno: šest mesecev že gledajo Gorico, a šest mesecev so ostali vsi strašni napori in ogromne žrtve brezuspešni. Zato se dogaja v zadnjem času često, da se predavajo cele stotnije in bataljoni že pri pogledu — na kape Dalmatincev in dvigajo kakor na povelje vsi roke. A videli so tudi Dalmatinci, kako so laški topovi sami streljali na umikajoče laške čete, ki so jih podili sinovi skalnate Dalmacije kot čredo ovac pred seboj. Odporna sila in energija laških čet izginja in niti najlepše fraze D' Annunzia je ne poživijo. Še ena soška bitka z enakim uspehom — in laška sila leži zlomljena na bregovih naše Soče! S Krasa. Dne 1. novembra popoldne, ko so povsod začele molitve za mrtve, so začeli Lahi na kraško planoto grozno streljati. Sicer se slišijo streli vsak dan — a tako grozno, ko na ta praznik so streljali še malokdaj. Naši so jim seveda odgovarjali bolj po redko, a zgotovim ciljem. Pri Lahih so padale kar cele salve iz topov in razbivale trdo kamenje — tako da se je daleč na okoli slišalo to strašno bobnenje. A gotovo je, da ima naše topništvo z dobrim ciljem več uspeha, kakor laško raz-razsiapnje granat. Dne 31. oktobra t. 1, je zopet metal laški zrakoplov bombe po Krasu na različnih krajih. Srečno jo je unesla pogumna mladenka Olga Umek iz Komna. Peljala se je iz Proseka proti Gorjanskemu na vozu, s katerim vozi po večkrat na teden mleko v Trst. Sama je bila na dolgi cesti. Ko pride do hiše z imenom »Kresija« blizu Bajte pri Šempolaju, padejo kar tri bombe iz zraka prav blizu voza — dve poleg in za vozom in eksplodirajo s strašnim pokom. Njo pa je varoval angel. Kljub vsemu kamenju, ki je letelo proti vozu, je ostala ona nepoškodovana, razen malega udarca na roko. 83 laških generalov odstavljenih. Kodanj, 6. novembra. Od začetka vojske do zdaj so odstavili v Italiji 83 generalov« Povodnji v Italiji. Lugano. Reka Tibera je narastla na nekaterih mestih do 14 in pol metra in je poplavila pokrajine pri Piano di Ferri in Santa di Paszera. Poplavljena je tudi okolica Rima,. i Salandra Ko zahtevat zaupnico. Curih, 6. novembra. »Tagesamzeiger« javlja iz Rima: Italijanska zbornica bo imela samo eno sejo ln samo en vladni predlog, namreč za podaljšanje splošnega pooblastila vladi Sonnina bi se radi iznebiti. Kakor poroča »PoL Korresp.« je celo med vladnimi pristaši takih, ki razmotri-vajo, ali bi ne kazalo kabinet nekoliko iz-prememti. Nezadovoljnost v deželi bi se morda dala zadušiti, če pride nekaj poslancev na vlado. S to mislijo pa je vedno združena misel; da mora ob tej priliki vzeti slovo Sonnino, ki je med vojno prav povsod imel kaj nesrečno roko. V Italiji se treznijo. Kolin, 5. novembra. Zaupnik »Kolni-msclic Zeitung« se jc zadnji čas v nekem švicarskem mestu razgo.varjal z dvema ita- lijanskima politikoma iz Rima o sedanjem položaju v Italiji. Kakor sta mu rekla ta dva, zelo napreduje giollitanizem dasirav-no Giolliti osebno ne nastopa; mnogo njegovih parlamentarnih nasprotnikov vidi danes v njem edinega moža, od katerega jc upati, da reši položaj, v katerega sta spravila Italijo Salandra in Sonnino. Vlada se boji otvoritve zbornice, V političnih poučenih krogih jih je mnogo takih, katerim se zdi kaj verjetno, da se ministrstvo izpremeni, če se Cadorni ne posreči, da do konca novembra ne doseže vidnih vojaških uspehov. Ta dva politika sta tudi potrdila govorice o nasprotju v nazorih med Salandro in Sonninom. Široki ljudski sloji pravijo, da jih je vlada ogoljufala, kajti niti eno njenih prorokovanj se ni izpolnilo. Bajke o miru. Bern, 5. novembra. Okrog potovanja bivšega bolgarskega poslanika v Rimu Stancijova, ki se mudi istočasno s knezom Bulowom v Lucernu in Einsiedelnu so se zbrale razne bajke, ki so izvirale iz želje po skorajšnjemu miru. Kakor poroča »Berner Tagblatt« iz diplomatičnih virov, se Stancijov zato ne povrne v Bolgarijo, ker ima Francozinjo za ženo in se noče izpostavljati neprijetnostim v domovini. Berlin, 4. novembra. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: Neka haška pisarna razširja sledeče »nemške mirovne predloge«: »Od zanesljive strani, a ne ofi-cijelne, se nam zatrjuje, da so se mudili nekateri člani nemškega državnega zbora pred kratkim v Amsterdamu. Nekdo izmed njih je pri tej priliki med pogovorom omenil, da je državni kacler Bethmann v. Stallweg označil za pogoje, pod katerimi bi bila Nemčija prirpavljena skleniti mir, te-le točke: Pridobitev belgijske črte ob reki Maas v vojaškem in industrijskem pogledu, dalje aneksija Kurlandske in 30 miljard mark. Ne vemo, pravi list, odkod ima pisarna svojo informacijo, moramo pa pribiti, da nima prav nikake stvarne podlage. Kancler se ni v tem smislu nikdar izjavil. Sploh pa bi bilo prenagljeno, da bi se govorilo o mirovnih pogajanjih. Vse je le samo neroden poskus, da se reče, Nemčija želi in potrebuje miru. Podpisovanje vojnega posojilo. -f Sijajen uspeh tretjega vojnega posojila. Poštna hranilnica obvešča: Po dozdaj došlih poročilih je podpisanega tretjega vojnega posojila nad 3300 milijonov kron. Končni uspeh še ni znan, a upoštevati se mora, da se je pod vtiskom zadnjih vojaških dogodkov podpisalo veliko število izjav, ki se izvedejo šele v ponedeljek. + Kranjska deželna banka je podpisala tretjega vojnega posojila za svoj račun 250.000 K; pri njej so nadalje podpisali: Anton Koblar, dekan v Kranju, 2000 K; Mihael Omahen, župan v Nadanjem selu, 10.000 K; Marija Jarc, profesorjeva soproga, 5000 K; Neimenovan duhovnik, 16.000 K; Luka Bačnar, Goropeke-Žiri, 4000 IC; Martin Demšar, Žirovski Vrh, 4000 K; Re-gina Bano, uradnikova vdova, Ljubljana, 1600; Jakob Jan, župan v Podhomu-Gorje, 5000 K; Kranj c Marija, Goropeke-Žiri, 4000 K; Stanovsko društvo dež, užitninskih uslužbencev na Kranjskem, 2000 K; Silvester Franc, trgovec, Vipava, 2000 K; Jožef, Pavel in Malica Hafner, vsi v Škofji Loki, po 1000 K; Martin Mehle, Zagradec, 2000 K; Keršmanc Janez, Pšata, 2000 K; dr, Mihael Opeka, c. kr, šolski nadzornik, 3000 K; Janez in Marija Kaluža, Nadanje Selo, 5500 K; dr. Ivan Hubad, okrožni zdravnik v Škofji Loki, 2000 K; Gregor Jereb, Žiri, 4000 K; Anton Zupančič, Podroje pri Litiji, 4000 K; Jožef Zupančič, Ljubljana, škofija, 4000 K. O mnogo drugih podpisih priobčimo izkaz kasneje, posebno v kolikor sc tiče podpisov zadnjih dnij in onih posameznih občin. Pri Ljudski posojilnici v Ljubljani so podpisali dalje od dne 30. oktobra do vštevši 5. novembra t. I. III. vojnega posojila sledeče stranke: 40.000 K neimenovani; 22.000 K neimenovani; 16.200 neimenovani; 10.000 K neimenovani; 9000 K Weber Peter, Subach pri Beljaku; dva neimenovana, vsak po 7000 K; po 6000 K Sitar Franc, Stožice pri Ljubljani in Peter -lin Janez, Kleče pri Ljubljani; po 5500 K Leben Mihael v Strahinu pri Naklem; Klemene Jožef, Konig Ludovik na ,Westfal-skem in dva neimenovana, vsak po 5000 kron; po 4000 K Dolinaf Ivan v Ljubljani, neimenovani, Mravlje Marija v Št Vidu in Seliškar Lovrenc v Ljubljani; 3800 K Habjan Franc, Breznica; 3500 K Leonova družba v Ljubljani; po 3000 K Zakotnik Cirila v Št. Vidu nad Ljubljano in Blaž Za-bret, tovarnar v Kranju; po 2500 K župni urad v Lescah na Gorenjskem in Pepca Snoj na Ježici pri Ljubljani; po 2000 K Koman Marija v Ljubljani, Šuster Franc, vodja trgovine A. Kobi v Ljubljani, neimenovani, Erman Katarina v Ljubljani, Zakotnik Ana v Št. Vidu nad Ljubljano, Pet-kovšek Frančiška v Liubliani. ncimcnnvn. Italijanski hujskači proii miru. Lugano, 6. novembra. »Secolo« in »Tribuna« odločno zavračata sumničenje da misli Italija skleniti poseben mir, ker to bi pomenjalo samo zmago Nemčije. »Popolo d' Italia« zahteva zelo silovito, da se f takoj napove vojna Nemčiji, ker tako bi se Lahe pomirilo pred govoricami o miru. »Messagero« pa celo poroča, da je tudi Italija pristopila londonskemu dogovoru da ne sklene posebnega miru. Italijani v Valoni. Milan, 7. novembra. Zakasneli grški časopisi imajo zanimive podrobnosti o laških ojačenjih v Valoni, kjer so sedaj 4 polki, med njimi tudi alpini. V luki leže 4 laške in 1 francoska vojna ladja. ni, Hitzl Ervin v Ljubljani, Hitzl Ana v Ljubljani, neimenovana, Leben Frančiška, Strahinj pri Naklu, Pristov Marija v Ljubljani, Padšteber Ignac v Ljubljani, neimenovani in župna cerkev sv. Petra in Pavla; 1800 K Podobnikar Jože, Osredek pri Dobrovi; 1400 K neimenovani; 1200 K neimenovana; po 1000 K Dobnikar J. na Jančem za Čebelico, Babnik Margareta v Zg. Šiški, Babnik Franc v Zg. Šiški, Bre-zeljnik Ana v Zapužah pri Št. Vidu, Trt-nik Janez iz Klanca pri Škofeljci. A. K. v Ljubljani, M. K. v Ljubljani, Budin Jožef v Ljubljani, Laznik Alojzija iz Podsmreke pri Dobrovi, Slana Janez iz Vnanjih goric, Jeglič Franjo iz Ljubljane, Jeglič Ivanka iz Ljubljane, Jeglič Anica iz Ljubljane, Žgajnar Franc iz Selov pri Škofeljci, neimenovana, Žužek Franc, Peče pri Grosupljem, neimenovana, Dijaški dom po g. Albini Leskovic, Katarina Stegnar iz Sel pri Rudniku in Špendal Marija iz Ljubljane; po 80 K Leitgeb Ivan iz Ljubljane, neimenovani in Frančiška Sitar iz Ljubljane; po 600 K Plešec Janez iz Brezovice, Marija Sitar iz Ljubljane in cerkev na Gologorici; po 500 K Vlahovič Janko iz Nove Lipe, Zore Frančiška iz Gabierjev pri Dobrovi, Kogovšek Ivan, vojni kurat v Ljubljani, Žnidaršič Terezija iz Ljubljane, Erklavc Frančiška iz Most, neimenovani, Minka Jeglič iz Ljubljane in Franc Ferjančič, semeniški podvodja v Ljubljani; po 400 K Lah Jože iz Krajnič pri Begunjah, Štrukelj Marija iz Štrukljeve vasi, Plevnik Marija iz Podsmreke pri Dobrovi in pel neimenovanih po omenjenem znesku; po 300 K č. g. Ogrizek Jakob, župnik v Lomu pri Tržiču, Herle Lucija iz Ljubljane in neimenovana; po 200 K Ana Lužan, Neža Lužan, Vagaja Elizabeta od Sv. Helene, Weber Josip iz Subacha pri Beljaku, Ma-kuc Ana pri ravn. Leskovicu v Ljubljani in č. g. Lovšin Ivan, župnik v Lescah; po 100 K Pirnat Jerica iz Ljubljane m Soee ska Hrast na Vinici. Pri ljubljanski Kreditni banki so sub-skribirali tretje vojno posojilo še sledeče stranke: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, tu, 400.000 K (drugo vojno posojilo 50.000 K, prvo 80.000 K, skupaj torej 530.000 K); J. Knez, predsednik Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, tu, 20.000 kron (drugo vojno posojilo 10.000K, prvo 5000 K, skupaj torej 35.000); dr. J. Krsnik, ravnatelj Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, tu, 5000 K; Avgust Peruzzi, tajnik Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, tu, 3000 K; Rudolf Medic, uradnik Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, tu, 1000 K; nadalje: Štefan Marušič, posestnik v Lokvicah pri Gorici, 25.000 K; Centralna posojilnica v Gorici 1000 K; J. Kopač, trgovec, Gorica, 1000 K; Anton Marušič, posestnik v Lokvicah pri Gorici, 1000 K. Pri podružnici c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani so med drugimi podpisali III. vojnega posojila: Pivovarna akc. družba Union, Ljubljana, Šiška, 50.000 K; ga. Amalia H iiber, Jesenice, 20.000 K; ga. Margareta Klein, Jesenice, 10.000 K; Fr. Miklitsch, Ljubljana, 5000 K; ga. Gertruda Leipnik, sočasno v Ljubljani, hotel Union, 5000 K; ga. Terezija Šusteršič, Ljubljana, Stari trg 2, 5000 K; gdč. Marija Luckmann, Ljubljana, 9000 K; Janko Popovič, Ljubljana, 3600 K (na vsa tri vojna posojila 5000 K); gdč. Terezija Šušteršič, Ljubljana, 2000 K; gdč. Ilza pl. Valenta, Ljubljana, Frančiškanska ulica, 1000 K; Kranjski avtomobilni klub, Ljubljana, 500 K; P. Havptmann, župnik na Dobrovi, 500 K; Walter Burger, realec v Ljubljani, 500 K; Zofija Burger, učenka ljudske šole v Ljubljani, 500 K; gdč. Adela Scheider, Ljubljana, Dunajska cesta, 200 K; M. H., Ljubljana, 5000 K; gdč. Erna Goldstein, Ljubljana, 100 K; Josip Lorenzi, Ljubljana, Du-najska cesta, 5000 K (na vsa tri vojna posojila 10.000 K); Ivan Pire, Dravlje, št. 99, 1000 K; Moric Hermann, Ljubljana, Gradišče 2, 300 K; Viktor Melliwa, Ljubljana, Tržaška cesta 27, 100 K; tvrdka Ciuha & Jesih. Ljubljana, 2000 K; Herta Hcrzman-sky, Ljubljana, Prešernova ulica, 200 K Naročajte »Slovenca"' Rnsi vrženi čez Slripo. - Nad 6000 Rusou AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 6. novembra. Uradno se razglaša: Sovražniki so včeraj dvakrat močno napadli južnovzhodno od Wišniowyczyka našo bojno črto ob Strypi. Njih napadalni oddelki so se s težkimi izgubami zrušili v našem ognju. Rusi so se končno umaknili tako tu kakor tudi vzhodno od Burkava in Bie-niavve v svoje glavne postojanke nazaj. V bojih pri Siemikowcah so privedle naše čete ujetih 50 častnikov in 6000 mož. Ob spodnjem Stiru pridobivajo naši napadi korakoma na prostoru. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dunaj, 7. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: _ Naše čete so odbile južnovzhodno od Wisniowczyka ob Stripi in severozahodno od Dubna močne ruske napade. Pri Wisnioczyku je bil sedmi napadalni poizkus, ki so ga izvedli Rusi zadnje štiri dni proti temu kosu bojne črte. Sicer ni na severovzhodu nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. novembra. (K. u.) Wolffov tira d poroča: Veliki glavni stan, 6. novembra. Vojna skupina generalfeldmaršala p 1. Hindenburga. Rusi so ponovili svoje prodiralne poizkuse pri Dvinsku z istim neuspehom kakor prejšnje dni. Vojna skupina generalfeldmaršala princa Leopolda Bavarskega. Položaj je neizpremenjen. Vojna skupina generala pl. Lin-singena. Severnovzhodno od Budke smo vzeli topet nadaljnje ruske postojanke. Pri Siemikowcu je nastalo mirno. Sovražnik je vržen v svoje stare postojanke na vzhodnem bregu Strype. V bojih, ki so zdaj zaključeni, so izgubili Rusi na ujetnikih 50 častnikov Jn približno 6000 mož. Najvišje vojno vodstvo. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. novembra. Veliki glavni stan: Vojna skupina generalfeldmaršala p 1. Hindenburga. Več ruskih napadov je bilo odbitih Severozahodno in južno od Rige. Pred Dvinskom so se izjalovili sovražni napadi pri Ilukstu in med jezeri Sventen in Ilsen. Ponoči od 5. na 6. novembra so vdrli Rusi severozahodno od jezera Sventen s presenetljivim napadom v našo postojanko. Včeraj smo jih vrgli zopet iz nje. Vojna skupina generalfeldmaršala princa Leopolda Bavarskega. Položaj je neizpremenjen. Vojna skupina generala pl. Lin singena. Severozahodno od čartorijska so povodom nekega odbitega sovražnega napada ujeli 80 Rusov in zaplenili eno strojno puško. Najvišje vojno vodstvo, XXX RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 5. novembra. Včerajšnje uradno poročilo. V primorju pri Šloku—Ragacen smo zadržali ofenzivo sovražnika, ki se je skušal zakopati vzhodno od te vasi. Južno od jezera Babit so naši oddelki napredovali proti jugovzhodu južno od Uhana. Sovražnik se je trdovratno upiral. Nemci so poskušali južno od Dvinska prekoračiti reko pri Gladovu, toda ni se jim posrečilo. V okolici Dvinska smo napredovali proti jugovzhodu predmestij Illuksta pri vasi Pla-ronovka. Južno od jezer Swenten so Nemci zopet napravili protinapade, ki pa so se ponesrečili in so pri tej priliki izgubili 5 častnikov in 531 mož in 4 strojne puške. Izgube Nemcev v tem odseku so ogromne. Mi uspešno prodiramo v okolici Podgacij. Vzhodno od Čartoriska se je sovražniku posrečilo vdreti v gozd, kjer se je začel razširjati. Položaj jc bil zelo težaven, toda naše čete so obnovile prejšen položaj. Vse bojišče je pokrito z mrliči sovražnika. Ujeli smo približno 7 častnikov in 400 Nemcev in Avstrijcev in 2 strojni puški. Nemci so odgovorili z nezaslišano krepkim artiljerijskim ognjem in so nato napravili protinapad. Bili so odbiti, nakar so obnovili svoj silen ogenj in so se prebili severno od Komarova. Pa tudi ta napad smo zavrnili z velikimi izgubami za sovražnika. Sovražnik je vrgel dve bombi na kolodvor Klevan severnozahodno od Kovna. Odbili smo nemški napad južnozahodno od Vo-lince, severno od Novega Aleksinieca. Sovražnik je napravil protinapad. Boj še traja. Ponesrečil se je sovražnikov protinapad pri vasi Senikovija. Sovražnika smo vrgli nazaj v njegove jarke. Na večer 3. no vembra boj ni bil več tako vroč. DUMA ZOPET ODLOŽENA. Stockholm, 6. novembra. »Rječ« poroča, da so zopet odložili sklicanje dume, ki bi po starem koledarju morala začeti zborovati v začetku novembra. Sklicati jo mislijo šele koncem novembra, da preprečijo razburjenje, ki bi sedaj nastalo. Vse časopisje, celo »Nowoe Vremja«, ostro obsojajo ta ukrep, POULIČNI IZGREDI V PETROGRADU. Stockholm. Ob desetletnici oktober-skega manifesta so bili v Petrogradu in drugod izgredi. Plenili so tudi prodajalne živil. ZA POLJAKE NA RUSKEM. Kodanj, 5. novembra. 38 poslancev dume je prosilo ministrski svet, naj odpravi omejitve glede pravic Poljakov, ker ne slone na zakonih, ampak na tajnih ukazih vlade, POTOPLJENA RUSKA OKLOPNA KRIŽARKA. V Kodanj se poroča iz Odese, da se je na višini Sebastopola potopila neka ruska oklopna križarka. mado doslej obvarovalo popolnega uničenja; 4. da mi najbrže ne bomo preprečiti prevozov skozi Bolgarijo v Turčijo; 5. da ne smemo upati, da bi kdaj dosegli Carigrad; 6. da je v tem letnem času zveza z obrežjem pogosto za več tednov pretrgana? — če Nemčija doseže Carigrad, nada-juje Beresford, ji je odprta cela Azija,Stvari stoje povsod slabo za nas. Angleške izgube. London, 6. novembra. (Kor. ur.) Zadnji seznam izgub obsega imena 38 častnikov in 2329 mož. Obsojeni vohuni v Belgiji. Bruselj, 7. novembra. (Kor. ur.) Vojno sodišče je radi vohunstva na železnicah obsodilo na smrt 3 Belgijce, enega pa v 12letno ječo. Obsojenci so od februarja 1915 dalje z dveh železniških prog poročali o vseh vojaških transportih. Knez BQlow o položaju. Newyork. (Kor. ur.) V Luzernu je izjavil knez Bulow zastopniku »Press Asso-ciation«, da ne odpotuje v Washington na obisk predsedniku Wilsonu in tudi ne v Madrid na obisk kralju Alfonzu in da se tudi ne razgovarja z delegatom svetega očeta ali s kakim drugim o mirovnih pogojih, Vojska se mora izvojskovati. Nemčija je složna in razpolaga z vsemi pripomočki. Splošno hočejo z orožjem izvojskovati vojsko do konca. Slrašna nesreča v Brookiynn. 20 ljudi mrtvih 50 ranjenih, Newyork. (Kor. ur.) Ob požaru nekega lesenega poslopja v Broooklynu, kjer se je nahajala tvornica sladkorja in tvornica jopic, je izgubilo življenje 20, ranjenih ]e pa bilo 50 oseb. 8 deklet je zgorelo na lestvicah. Dnevne novice. + Nadvojvoda generalni polkovnik Evgen in general pehote pl. Boroevič častna doktorja. Iz Zagreba poroča ko-respondenčni urad: Profesorski kolegi, pravne fakultete zagrebškega vseučilišča je soglasno imenoval za častna doktorja generalnega polkovnika nadvojvoda fcv-gena in generala pehote pl. Boroevica. -j- Admiral Haus odlikovan. Cesar je podelil admiralu Hausu zaslužno zvezdo z vojno dekoracijo za zasluge za »Rdeči križ«. -j- Cesar je v soboto opoldne zaslišal ministrskega predsednika grofa Tiszo. + Umrl je v Škofji Loki preč. g. J a -nez K ar lin, župnik v pokoju, brat prevzvišenega g. škofa tržaškega. Pogreb bo 10. t. m. ob 8. uri zjutraj. + V ljubljanskem bogoslovju se prično predavanja 20. novembra, Zglaševanje je prejšnji dan. Predavanja v Ljubljani bodo letos obiskovali tudi bogoslovci tržaške škofije. — Vodstvo. Boji oa zahodu. Nemško uradno poročilo. Berlin, 6. novembra, (K. u.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. novembra. V boju z ročnimi granatami smo vrgli Francoze iz vzhodnega dela našega novega jarka severno od Massiges, v katerega so vdrli. Sicer je potekel dan med deloma živahnimi artilerijskimi boji brez dogodkov, ki bi bih važnL Vrhovno vojno vodstvo. Berlin, 7. novembra. Veliki glavni Stan: Nič novega. Vrhovno vojno vodstvo. Angleški minister o koncu vojske. London, 5. novembra. (Kor ur. — Gosposka zbornica.) Minister Lansdowne je izjavil: Vlada je prepričana, da se med vojsko ne smejo izvesti nove volitve. V parlamentu upa v kratkem predlagati, da se podaljša postavodajalna doba. Nova določila morajo veljati do dejanskega konca vojske in dokler se ne podpišejo mednarodne pogodbe, kar, kakor upa, ne bo dolgo trajalo. Nove volitve se morajo izvesti po novih volilnih imenikih. Konec postavodajalne dobe se mora po končani vojski postavno določiti. Izprememba v angleškem vojnem vodstvu. London, 5. novembra. (Kor. urad.) »Daily Express« poroča, da bo izvedena zelo važna izprememba v vodstvu vojske. Lord Kitchener odpotoval z Angleškega na vzhodno bojišče. London, 7. novembra. (Kor. ur.) Lord Kitchener je na prošnjo svojih uradnih tovarišev odpotovl z Angleškega, da obišče bojišče na vzhodu. Kitchener prevzame vodstvo operacij na Sredozemskem morju? London. (Kor. ur.) Reuter poroča: Kitchener ni odstopil in tudi ni ponudil kralju da odstopi. Več listov poroča, da prevzame Kitchener neko zelo vžno vojaško mesto, najbrže bo vodil akcijo v Sredozemskem morju. Poročilo, da prevzame Kitchener poveljstvo angleške armade na Francoskem ni utemeljeno. Angleški ministri. London, 5. novembra. (K. u.) Uradno se obvešča: V začasni odsotnosti Kitche-nera bo vodil vojno ministrstvo Asquith. Potopljen parnik. London, 5. novembra. (K. u.) Angleški transportni parnik »Ramazan« je tor-pediral 19. oktobra nek sovražni čoln v Egejskem morju v višini otoka A.ntikythe-ra. Od 380 mož indijskih čet jih je rešenih 75, od posadke 28. Šest vprašanj Angleški vladi. Amsterdam, 5. novembra. Lord I ford je v angleški spodnji zbornici stavil vladi sledeča vprašanja, na katera vlada ni odgovorila: Ali ve vlada: 1. da je našim dardanelskim četam nemogoče dalje prodreti? 2. da bo te čete tekom zime treba najbrže popolnoma razpusti, ker sedaj vsak dan zboli 1000 mož? 3. da ie samo pomanjkanje municije pri sovražniku to ar- Odlikovanja. Red železne krone 3, vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 7. pp. Julij Kiihrner. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: nadporočnik 96. pp. Bogumil Mejovšek, nadporočnik 97, pp. Karel Vesner in poročnik 47. pp. Tibor Hauser, pri 7. lovskem bataljonu. Ponovno najvišje pohvalno priznanje so odobili: nadporočnik 10. lov. bat. Viktor Kranjc, nadporočnik 7. polj. top. p. Jurij Winter in nadporočnik 10. polj. top. p. Ivan Jordan. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 1. bos. bat. herc. p. Štefan Juhant, nadporočnik 7, lov. bat, Božidar Mateljan, nadporočnik 7, polj, top, p. Milan Lenarčič, pri 3. zbornem poveljstvu, Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil četovodja, tit. narednik 3, pion. ba-talj, Rabič Mihael. Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil pionir 3. pion. bal Stotter Ivan. Odlikovanje starešine Hrvatske. Bivši predsednik Hrvatske, sedaj vojaški živino-zdravnik pri 5, brigadi, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrost ne svetinje. — Imenovanje. Častnik topničarskegk štaba, nadporočnik Fran Pišlar je imenovan za stotnika, + Davčni oskrbniki IX, činovnega razreda so postali davčni oficiali Rudolf Binter, Valentin Novak in Rajmund Mlejnik, — Znanega morilca orožnikov, Štruk* lja, išče sedaj po hribih od Zidanega mosta do Novega mesta 400 vojakov, ki so napravili kordon okoli tega ozemlja. Pravijo, da je bil Štrukelj na vseh Svetnikov večer na Mirni, kjer je na piščalko žvižgal pred Šmalcovo hišo in tolkel po vratih, pa mu niso odprli. Drugega morilca Zupeta so v soboto zvečer pripeljali v Ljubljano in je sedaj v bolnišnici deželnega sodišča. Ranjen je v roko in glavo. Obstrelili so ga kmetje z lovsko puško. Zupet pripoveduje, da ima njegov sodrug Štrukelj devet otrok in da je ločen od svoje žene živel z neko drugo žensko v Trstu. — Iz Mirne. Na vernih duš dan, ko je na Mirni semenj, je nastal okoli poldne tak vihar, da je prevračal stojnice. — V sredo, 3. t. m., se je pričela na Mirni šola. Šolska maša pa je bila šele v petek, ker prej zaradi gotovih zadržkov ni mogla biti, — Pri Trebnjem se je našel »Horae Diurnae«. Kdor ga je izgubil, ga dobi v upravništvu našega lista. — Dunaj v Zvezi nemških mest. D u-n a j, 5. novembra. Mestni svet je po poročilu podžupana Hossa sklenil, da dunajska občina pristopi k »Zvezi nemških mest v Avstriji« z letnim prispevkom 3000 K. — Promoviral je veterinar Leopold Vari, sedaj enoletni prostovoljec 7. top, polka. Obsojen je bil vsled motenja javnega miru profesor gimnazije v Sremskih Kar-lovcih Milan Nedeljkovič na 10 mesecev težke ječe« — Trtne škropilnice. Radi številnih vprašanj od strani vinogradnikov se sporoča, da se dobe trtne škropilnice le še toliko časa, dokler je v tovarnah šc kaj zaloge in da se jih skoraj gotovo na spomlad ne bode več dobilo, ker se radi pomanjkanja ne izdelujejo več. To velja tudi o raznih nadomestnih delih škropilnic iz bakra, medi, gumija itd. Vinogradnikom tedaj nujno priporočamo, da si potrebne škropilnice in njih dele naroče, ker jih pozneje ne bo več dobiti in ker tudi cene vedno rastejo. Priljubljena in vsestransko priporočljiva škropilnica »Avstrija« z novim, polnoškropečim razpršilnikom »Komet« velja sedaj po tovarniški ceni 36 K loko Dunaj, Kdor jo želi naročiti, sporoči naj to takoj c, kr. vinarskemu nadzorniku B, Skalickyju v Rudolfovem in pošlje naj obenem tudi denar. Holandske krave. Od c. kr. notranjega ministrstva legitimirana nakupovalnica na Dunaju ponuja brez obveznosti 500 visoko brejih krav, ki se oddajo v mesecih novembru in decembru in postavijo na železnico v Holandiji. Krave so živinozdravniško preiskane, zajamčeno zdrave in žive naložene. Cena: 215 kron za 100 kilogramov. Ako krava med vožnjo v vagonu stori, je tele prejemnikovo. Nakupovalnica jamči tudi za 20 litrov mleka na dan. Vsak transport ima za tri vagone enega spremljevalca, za katerega je plačati na dan 15 kron in potovanje domov. Naročila za te krave je izročati pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Po-nudene holandske krave utegnejo stati na Kranjsko postavljene po 1300—1400 K komad. Priporoča se, da take krave naroče lc umni živinorejci, ki zmorejo visoke nakupne stroške in ki imajo dovolj krme in sicer v pokrajinah, kjer se redi pinegavska in si-modolska živina. Staviti bi bil pogoj, da se jim odkažejo samo rdečelisaste holandske krave. — Poročilo c. kr. obrtnih inšpektorjev o njihovem uradnem poslovanju v letu '1914. je izšlo tiskano. Delo je jako instruk-tivno in obsega 692 strani s 15 tabelam, in 5 podobami. Vseh okrajev je scdai J h ljubljanski okraj obsega celo deželo Kranj-i sko* Ljiijaoske novice. S pravomočno sodbo c. kr. domobranskega sodišča petega armadnega etapnega poveljstva je bil trgovec Franjo Petrič obsojen na smrt na vešalih zaradi zločina ogleduštva po smislu § 321. vojnega kazenskega zakona, kazen pa se je v smislu § 416:5 V k. p. r. izpremenUa na ustreli-tev in se je izvršila dne 2 .novembra t. 1. Z isto sodbo je bil obsojen trgovec Alojzij Rasberger na 151etno težko poostreno ječo zaradi hudodelstva proti vojni moči države v smislu § 327. (V. k. z.). lj Kap je zadela v kopališču pri Slonu gospoda Josipa Hočevarja, pisarniškega ravnatelja dež. sodišča. Bil je takoj mrtev. lj Umrli so v Ljubljani: Matija Som-mer, domobranski pešec. — Ivan Purman, topničar. — Josip Varga, pešec. — Marija Vižintin, posestnikova hši, 23 let. — Juri Leskovšek, delavčev sin, 15 let. — Gergo Milanov, Alojzij Peša, Aleksa Madzina, Pal Balazs, pešci. — Antal Kovacs in Mar-ton, Nagy, honvedska pešca. — Štefan Pi-roschek, pešec-metalec min. — Pal Brankov, honvedski poddesetnik. — Karel Šali, podlovec. — Ostoja Savič, vojaški delavec. — Vida Jelen, postiljonova hči, 5 mesecev, Rimska cesta 17. — Josip Hočevar, sodni pisarniški ravnatelj, 63 let. — Fran Puc, mizarski mojster, 71 let, h Umrl je 4. t. m. v tukajšnji bolnišnic Ignacij Leskovšek, delavčev sin n Sela št. 17 pri Ljubljani v zorni mladosti 15 let. lj Promet s strankami pri deželni in okrajni (za mesto Ljubljana) komisiji za preživljanje. Promet s strankami pri teh komisijah (obe pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani) zavzema v zadnjem času tak obseg, da sc s tem nemoteno redno službovanje skoro popolnoma onemogoči in ravno s tem od strank zaželjena hitra rešitev zavleče. Tako veliko število strank, ki večjidel le povprašujejo po stanju svoje zadeve, zadržuje čisto vse osobje komisije po cele dopoldneve od vsakega drugega dela. Iz teh razlogov se je omejil promet s strankami pri obeh komisijah na sredo in soboto od 9, do 12. ure dopoldne. Stranke se pa v njih lastnem interesu nujno prosijo, da sploh opuste oseb na povpraševanja tudi med temi urami in s tem omogočijo hitro nakazilo jim pristoječih prispevkov. lj Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v sredo, dne 10. novembra 1915, v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje), in siccr: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (Poljanski okraj) v sredo, dne 10. novembra; za II, mestni okraj (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) v četrtek, dne 11. novembra; za III. mestni okraj (Gradišče z okrožjem I. državne gimnazije z Dunajsko cesto) v petek, dne 12. novembra, in v soboto, dne 13, novembra; za IV. mestni okraj (ulice vzhodno Dunajske ceste, Št. Peterski okr. in Vodmat)) v ponedeljek, dne 15 .novembra in v torek, dne 16. novembra. — Od 17, novembra dalje za Spodnjo Šiško in za vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh. — Uradne ure izplačevanja od 3. do 6. ure popoldne, — Stranke se prosijo, da se natančno drže teh določb. lj Ržen krub v mestni parni pekarni. Danes je začela mestna pekarna peči ržen kruh. Izdeluje so ga iz polovice ržene in polovice pšenične moke št. 1. Cena jc temu kruhu za hbeček (1 kg) 60 vin. lj Prodaja ješprenja v mestni vojni prodajalni. V mestni vojni prodajalni na Turjaškem trgu se prodaja ješprenj 1 kg po 70 vin. Na eno osebo se ga odda za sedaj lc 1 kg. lj Zahvala. Neža Jeršin, vdova pokojnega uslužbenca ljubljanskega »Reševalnega društva«, se hvaležno zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so se spomnili z darovi nje in njenih deset malih otroči-čev. Bog plačaj vsem stotero! — Trafika Elsner v Kopitarjevi ulici še nadalje sprejema darove za mater z desetimi otroci v veliki potrebi. Nezaslišana ilolosi tretje laške otenzive. V »Beri. Tageblattu« poroča Leonhard Adelt: Dve bitki sem bil opisal, in ta tretja ponavlja sliko obeh prvih: Čez dan bombardiranje iz vseh kalibrov, ki ruši ovire in zakrije avstrijske strelske jarke. Potem ponoči naskok pehote v vedno novih, vedno znova s kartečami pokošenih kolonah. Kaj se italijansko armadno vodstvo iz obeh prvih izgubljenih bitk ni ničesar naučilo? Iz njih ne; pač pa je bil Joffre na italijanski fronti in z njim štab strokovno izvedenih častnikov, ki so francosko napadalno taktiko presadili na Tirolsko in ob Sočo. Kjerkoli so talne razmere dopuščale — na planotah Vielgereuth in Doberdob —, so se začeli Italijani s pomočjo rovov sistematično premikati. Ka« kor hitro so rovi dospeli do naših podkop-nih polj, so skušali lastni tehnični oddelki užgati mine in smrtonosno mrežo žičnih ovir prerezati s škarjami. V nočni tihotl je slišalo ostro uho bojnih straž ritje človeških krtov in škripanje žice. Njihov pridušeni klic v telefon je vodil bledi žarek reflektorja, ki je previdno drsel preko apnenobelega prostora pred zakopi. Sumljivi glasovi so hipno ponehali. Italijanski saperji so se lež6 potuhnili, toda njihovo mirovanje jih je izdajalo še bolj nego njihovo delo. Že je zagrmel prvi topovski udar v polusen strelcev, že se je razpršila železna zvezda v plamen in iskre nad sovražnimi rovi. Od one strani je dala baterija zamolkel odgovor. Zbudili so se posamezni streli pušk in se liki predrzni otroci vmešali v prepir odraščenih. To otipavanje avstrijske fronte je trajalo cele tedne, predno se je zastavilo splošno bombardiranje istočasno na vseh odsekih. In tudi za to bombardiranje iz novih in prenovljenih cevi vseh kalibrov j je prinesel Joffrejev štab za. Italijane še novi tehnični pojm: bobneči ogenj. Avstrijci in Ogri, ki so bili menili, da po strahotah prvih dveh bitk zvišanje ni mogoče, so prebili petdeset svitlih in temnih in temnik in zopet svitlih ur v vražjem kotlu, polnem rjovenja in ognjenih jezikov, črno nakopičenih vodometov, škropečih železne kose, razletujočih se kritij, raztrganih človeških teles, ječečih tovarišev, Mi, ki doživljamo le poigro tega Dantejevega peklenskega eposa, se presenečeni vprašujemo, kako je mogoče, da v njem dihajo ljudje, da vstanejo pred naskakujo-čim sovražnikom ter mu z neugnanim pogumom napovedo smrt? Kajti ko je potihnil peklenski dvoboj artiljerije, so se dvignile rojne kolone štirih italijanskih armad, krite po noči, iz svojih jarkov. Avstrijske straže so bile na svojem mestu. Zadaj pripravljene rezerve so na alarm hitele na pomoč; zopet in zopet je začela streljati sovražna artiljerija, — Oblaki strupenih plinov so se plazili ondi, kamor so padle njihove bombe. Napol omamljeni so videli branilci sovražnika, kako v gostih rojih drvi k naskoku. V dvojnem boju, z omamljenostjo in sovražnikom, so otvo-rili iz pušk in strojnih pušk besen brzo-ogenj, metali, ko 60 jim bili italijanski bajoneti že na prsih, ročne granate, ki so trgale cele trume Italijanov na kose, se borili hropeč prsi ob prsih, padali mrtvi ali bili zmagani; umikali so se korak za korakom nazaj, obraz in naperjeni bajonet obrnjen proti sovražniku, se združili z rezervami in s temi naslednjo noč zopet napadli ter vrgli Lahe iz osvojenih delov jarkov. Noč in dan je trajal silni vihar, jel potem navidezno pojemati in narasei potem od 28, na 29. oktobra z novo zastavljenimi rezervami, močnimi dva armadna zbora, še enkrat ter šele v teh dneh polagoma potihnili. Šestkrat so se polastili Italijani avstrijskih postojank na Doberdobski planoti in bili s protinapadom šestkrat vrženi iz njih, trikrat ob goriškem predmostju in na Sv. Luciji, trikrat v krnskem ozemlju na Mrzlem vrhu in Javorščku- Visokogorska vojna v Krnu in Dolomitih je poglavje zase. Vodijo jo elitne čete. Na italijanski strani alpinci in bersaglieri, na naši strani cesarski lovci in alpinske čete. Razpuščena v posamezne akcije zvišuje odgovornost čisto samo nase navezanih posameznih mož, ki so v tem oziru podobni posadkam podmorskih čolnov in letalcem. Kdor pade v tem boju na ledenikih in nad vrtoglavo strmimi prepadi, temu ni treba skrbeti za grob. Črtice z italijansKega Gojila. (Izvirno poročilo »Slovencu«, objavlja Janko Homan.) Tovariš Jaka! Že nad leto je, kar je zapela bojna trobenta, kličoč pod orožje v brambo naše krone in naših življenjskih interesov. Spominjam se! — Prišel si tudi Ti Jaka, prvič v življenju sva se sestala na dvorišču domobranske vojašnice v Celovcu. Tvoj nastop in obnašanje se mi je dopadlo in sklenil sem, da se s Teboj bolj seznanim in upal, da ostanem po možnosti vedno bolj v Tvoji bližini. Posrečilo se mi je in prišla sva oba v južne kraje — lepo Gorico —, ostala sva pri eni in isti stotniji. Ob večerih sva posedala skupaj in sanjala o domačih in rodnih krajih ter čitala časopise. Pravil si mi o lepi mladosti, tam blizu Pli-berka na Bistrici Ti je tekla zibel, odkoder si postal velik, podjeten mož v Badnu pri Dunaju. Pravil si mi s ponosom o lepih vrancih in kočijah, ki so tvoje in drdrajo po lepem tlaku mesta Baden, omenil si mi svojo ženo in opisoval pridne otroke na obširno. Tvoje lice je pri tem veselo žarelo. Razumel sem Te — zavidal Ti nisem sreče, čeprav je v primeri z menoj marsikaj drugače. Dobil si od svojcev pošiljatve jedil in tudi jaz — delila sva si bratsko. Ti bi bil dal meni najraje vse. Zahrbtni Lah je napovedal vojno. Prisegala sva vragom smrt in se zarotila, da prevzameva vsak deset »Makaronov«, katere pošijeva v krtovo deželo. Pa prišlo jo drugače. Ti si postal poveljnik malega telefonskega oddelka. Obiskavai sem Te v Tvoji službi po raznih brlogih. Nakopa-vala sva si krompirja, poslala po vodo, nabrala solate, sedela pri ognju in gledala v kotlič, da je bil kuhan. Z slanino, kojo si imel vedno v zalogi kot »ogrski žid«, sva zabelila in smeje med raznimi šalami jedla. To je bila le majhna zabava. Šli smo proti vragu. Videla sva se še pred hudo bitko pri Doberdobu. Podala sva si roke, oči so nama bile rosne, ustnice so šepetale »pogum in z Bogom«. Krogle so že švigale; rekel si, da si komandiran z dvema možema s telefonom v prvi strelski jarek. Gledal sem za Teboj — bal se zate. Tvoj prostor je bil na levi strani jarka, Pogledaval sem večkrat tja, opazil, da ravno na to točko Lahon najbolj s kanonskimi izstrelki (granate in šrapneli) užiga. Molil sem zate — moja prošnja ni bila uslišana. Primorske novice. Po Gorici naznanjajo uradni lepaki, da nobena civilna oseba pod nobenim pogojem ne sme stopiti na desni breg Soče, n. pr. v Podgoro, Pevmo, Št. Maver itd. in sicer kakor je na lepakih povedano, radi tega, ker so se našle telefonske žice pretrgane. V slučaju, da bi se telefonske žice zopet našle zlobno raztrgane, pravi letak, da bodo brezpogojno celo Gorico izpraznili. Na Solkansko cesto padajo zadnje dni večkrat laške granate, posebno od Kate-rinija do Tona, z edinim uspehom, da izkopljejo na trdih tleh ogromne jame. — Iz strelskih jarkov ob deroči Soči, med grmenjem topov in peketanjem strojnih pušk pošiljajo srčne pozdrave vsem znankam in znancem fantie