GORNJI GRAD Ida Voler s čopičem in srcem LJUBNO Izvoljen nov izvrsni svet TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU Posodobitev oskrbe s pitno vodo Mercator-Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Spoštovani kupci! Spomladanska opravila se hitro približujejo. Da boste čimbolje pripravljeni ,se oglasite v zadružne poslovalnice, kjer se lahko oskrbite z vsem potrebnim po ugodnih cenah. * vse vrste umetnih gnojil (KAN, NPK 15 x 15 x 15, UREA, NPK 8 x 26 x 26) * semenski krompir (SANTE, DESIREE,...) * semenska koruza, ječmen, oves * vse vrste ostalih semen in čebulnic (iz uvoza, ABC, LJUBLJANSKE SEMENARNE) * sadne sadike Plačilni pogoji: - možnost plačila na več obrokov brez obresti - plačilo z M kartico, zadružno kartico, aktivo SE PRIPOROČAMO! išiiiisiimitiiitssmmiiisimiiitšiiitiiiimšim EPSI Do konca februarja 30 % popust na naslednje knjige. Monografija Zgornja Savinjska dolina 4 SIT / 3.150,00 SIT Zgornja Savinjska dolina na starih razglednicah 3.8QQ*QtfS\T / 2.660,00 SIT Vodnik Zgornja Savinjska dolina SIT / 1.750,00 SIT Knjige lahko naročite po telefonu 831-957 5 % prometni davek v ceni ni vračunan Kocenova 4, Celje Tel. & Fax : 063 / 442-300 NOVO I NOVO ! NOVO Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli novo trgovino z avto pločevino: ZASTAVA, WV GOLF, RENAULT, LADA, SAMARA, OPEL. Možnost naročila pločevine za ostala vozila. Na zalogi imamo tudi stekla za omenjena vozila* P. E. PLOČEVINA se nahaja v KOCENOVI ul. É, le korak od AVTOPLUS trgovine v RAZLAGOVI 9, CELJE. PRAVA TRGOVINA ZA I itiiiiiHiiuiiiHiiiiiiumimtiHiHmiunnmiiimimiiimiiiitiH NASLOVNICA Pust Mozirski Foto: Ciril Sem Kvaliteta je naša prednost Gornjegrajsko podjetje Smreka je z uvrstitvijo v katalog trgovske hiše Garten Quelle doseglo nov poslovni uspeh. Izvoljen nov izvršni svet Občinska skupščina je na svoji zadnji seji izvolila večino članov novega izvršnega sveta, ni pa izvolila podpredsednika skupščine. Nova občina po volji občanov Krajevna skupnost Nazarje bo v skladu z odločitvijo krajanov postala občina, možno pa je, da se bosta vanjo vključili tudi KS Šmartno ob Dreti in naselje Prihova. Pust Mozirski Fotoreportaža o dogajanju med letošnjim pustovanjem v Mozirju, kije vedno bolj znano tudi širom po Sloveniji. S čopičem in srcem Savinjske novice na obisku pri Idi Volar, ljudski umetnici z Ljubnega ob Savinji, katere zaščitni znak so slike in torte. E 111 zleka se letošnji mesec kulture, ki je s prireditvami resnično bogat. Precej smo jih že videli, nekatere pa z nestrpnostjo lil pričakujemo v naslednjih dneh. Obisk različnih kulturnih dogodkov v celotni občini daje svojevrstno potrdilo, da ogromen trud, ki ga kulturniki vlagajo v pripravo za nastope, ni zaman in je torej vreden svojega namena. Naj bo tudi v bodoče tako ali še bolje! V teh dneh mineva tudi 50 let, odkar je pod streli agresorjevega vojaka za vedno omahnil v praznino neskončnosti Karel Destovnik - Kajuh. Moj najljubši pesnik je izdihnil tako rekoč skoraj na pragu svoje domačije in tisti trenutek so bili za zmeraj pokopani upi prejšnjega večera, da bo kmalu spet lahko stisnil v objem svojo ljubo mater. Toliko ljubezni, tega plemenitega čustva, veje iz njegovih pesmi. Toliko ljubezni kljub času, v katerem je živel in v katerem mu ni bilo dano, da bi se uresničile sanje. Sanje, za katere je padel, so se uresničile mnogo let pozneje. Tema in mračnost, ki ju je z zgražanjem doživljal, sta izginili. A je kljub temu njegovo delo za hipec prekrila senca pozabe. Ni prav, da bi bilo tako tudi naprej. Pa čeprav morda komu ni prav pogodu, da je bil pesnik Karel Destovnik to, kar je bil. Z mesecem februarjem se očitno počasi poslavlja tudi zima. Za nekatere je to dobrodošlo, spet za druge (praviloma mlajše) škoda. Prihajajoči mesec marec pa bo med drugim pomemben tudi zaradi obveznosti oddaje napovedi dohodnine. V tej številki objavljamo lestvico, na osnovi katere si lahko izračunate, ali boste državi še doplačali ali vam bo kaj vrnila. V prihodnji številki Savinjskih novic, ki bo izšla 11. marca, pa bomo objavili še razpored oddajanja napovedi po krajevnih uradih. Z delom je pričela tudi nova občinska vlada. Nerešenih problemov pred njo kar mrgoli, videti pa je, da se jih korajžno loteva. Želimo ji obilo uspeha! Nejc na poti med najboljše Nejc Hudoklin, osnovnošolec iz Nazarij, stopa po poti, ki vodi med najboljše slovenske alpske smučarje. fc-J- 14-/*— Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-007» telefax 063/832-303. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Frana Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R Pintar. E Mavrič, F: Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik. Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Flokopisc, objavo, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 28.2.92} šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek Od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega ocfoora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje, AKTUALNO v Cas za oddajo napovedi dohodnine se izteka Že v prejšnji številki Savinjskih novic nas je mozirska izpostava Republiške uprave za javne prihodke seznanila s temeljnimi značilnostmi letošnje napovedi za odmero dohodnine. Čeprav že od začetka leta velja novi zakon o dohodnini, bomo letos pisali davčno napoved še po starem zakonu, saj se davek na dohodek odmerja in plačuje za nazaj. Zdaj je že znan podatek o lanski povprečni slovenski bruto plači, ki je znašala 75.432 tolarjev. Na podlagi slednje je popravljena tudi dohodninska lestvica (glej tabelo). Osnovo za dohodnino si tako kot lani lahko zmanjšamo za največ 10%, če imamo zato potrebne račune in potrdila o izdatkih, kot so na primer: nakup vrednostnih papirjev; nakup ali stroški za vzdrževanje hiše ali stanovanja; izdatki za zdravila, ortopedske pripomočke in zdravljenje v zdraviliščih, če nas je tja napotil zdravnik; plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja; izdatki za izobraževanje in nakup knjig ter učnih pripomočkov; izdatki za nakup športne opreme ipd. Davčno osnovo nam lahko znižajo tudi olajšave za vzdrževane družinske člane: 8% povprečne bruto plače zaposlenih v Sloveniji za prvega otroka, 10% povprečne bruto plače za drugega otroka, 12% za tretjega in potem po 2% več še za vsakega naslednjega vzdrževanega člana. Olajšave za vzdrževane družinske člane se seštevajo. Dodatno olajšavo v višini 4% povprečne slovenske bruto plače v preteklem letu lahko uveljavljajo starši otrok, ki se šolajo izven izven kraja stalnega bivališča. Za 8% povprečne slovenske bruto plače pa se zmanjša osnova za odmero dohodnine tudi vsem tistim, ki so starejši od 65 let. KF če znaša osnova nad SIT do SIT znaša davek SIT 493.206 19% 493.206 986.410 093.709 + 28% nad 493.206 986.410 1.972.820 231.806 + 35% nad 986.410 1.972.820 3.945.639 577.050 + 40% nad 1.972.820 3.945.639 1.366.178 + 45% nad 3.945.639 Nov rokovnik za oblikovanje občin Pred kratkim je državni zbor posredoval županom nov rokovnik za oblikovanje občin in izvedbo lokalnih volitev, po katerem bo morala z novim letom 1995 v celoti zaživeti nova lokalna samouprava. Po omenjenem rokovniku morajo predsedniki občin ali predsedniki svetov KS ali predsedniki skupščin KS do 25. februarja sklicati zbore občanov, ki morajo biti izvedeni najkasneje do 13. marca. Do 27. marca je čas za odpravo morebitnih kolizij, do konca marca pa morajo predlogi in stališča zborov občanov že prispeti v državni zbor. Najkasneje 7. aprila naj bi državni zbor na svoji seji sprejel odlok o določitvi referendumskih območij, na katerega bo mogoče ugovarjati v roku 7 dni. Najkasneje 21. marca bo državni zbor odločal o morebitnih ugovorih, sprejel bo morebitne spremembe odloka in akt o razpisu referenduma. Nedelja, 22. maja, bo v Sloveniji v znamenju referendumov. Končno uradno poročilo Republiške volilne komisije o izidu referenduma naj bi državni zbor prejel najkasneje 7. junija in nato do 25. julija sprejel zakon o ustanovitvi občin. S tem bi se, možna je seveda obravnava zakona v državnem svetu, končalo prvo poglavje preoblikovanja občin. Če mandat občinskim skupščinam ne bo podaljšan, kot kaže zaenkrat, bodo namesto njih referendumske komisije do 27. avgusta sprejele odlok o določitvi volilnih enot in imenovale občinske volilne komisije. Predsednik državnega zbora naj bi do 26. septembra razpisal lokalne volitve, katerih prvi krog naj bi bil v nedeljo, 27. novembra, drugi (za župane) pa v nedeljo, 11. decembra. Najkasneje 20 dni po volitvah so predvidene konstitutivne seje občinskih svetov. V ta rokovnik ni zajeta preobrazba državne uprave, ki bo morala teči vzporedno z zgornjim projektom, saj bodo morale biti pristojnosti države in občin z začetkom njunega delovanja po novi organizaciji ne samo določene ampak tudi ločene. KF GOSPODARSTVO Elkroj Mozirje Uspešen nastop na lodnem Mozirski Elkroj se je na pravkar zaključenem sejmu mode, ki je bil v Ljubljani od 16. do 19.februarja, predstavil z blagovnima znamkama Carier in Elkroj iz zimske kolekcije jesen/zima 94/95. Ženske hlače Carier so bile prikazane v modnih peščenih odtenkih in z novimi ožjimi linijami hlačnic. Pri moški blagovni znamki Carier pa so kot novost predstavili kravate in nogavice Carier. Poudarek pa še vedno ostaja na kvaliteti materialov, dobrem izgledu in udobnih krojih. Vsi razstavljeni modeli bodo kmalu na prodaj na izbranih prodajnih mestih, kjer kupci že sedaj lahko kupujejo hlače Carier. Iz programa blagovne znamke Elkroj so bili predstavljeni modeli iz redne kolekcije jesen/zima 94/95. Elkroj je sodeloval tudi na modni reviji z nazivom Moda z vami, na kateri so bile prikazane moške hlače znamke Elkroj in suknjiči Elkroj, ki predstavljajo novost v ponudbi te znamke. Manekenke so predstavile modele ženskih hlač Carier, ki bodo kmalu v prodajalnah. Ob tej priložnosti je bilo izvedeno tudi 2. žrebanje kluba Carieristov z mikavnimi nagradami. Dogodek, kateremu so prisostvovali poslovodje trgovskih hiš, kjer so hlače Carier v prodaji, vabljeni pa so bili tudi vsi kupci hlač te blagovne znamke, je s svojim nastopom prijetno popestril domači oktet Ave, katerega člane in članice je Elkroj oblekel v hlače Carier. KF GOSPODARSTVO E.B.R.D. in SKB BANKA podpisali pogodbo V bodoče bodo manjša in srednje velika privatna podjetja v Sloveniji lažje prišla do kreditnih sredstev. 18.februarja 1994 sta Evropska banka za obnovo in razvoj (E.B.R.D.) ter SKB banka d.d., v Londonu podpisali pogodbo o najemu kredita. Kredit v višini 50 milijonov DEM (26 milijonov ECU) bo SKB banka uporabila za srednjeročno in dolgoročno financiranje investicijskih projektov, financiranje začetnega obratnega kapitala ter za odkup delnic v podjetjih, ki se lastninijo. Cilj banke je izboljšati nadzor in upravljanje v podjetjih ter povečati njihovo učinkovitost. Kreditojemalci bodo privatna podjetja ali pa družbena podjetja, ki so v postopku lastninjenja. Mario Sarcinelfi, podpredsednik E.B.R.D., je ob tej priložnosti dejal: "Ta kredit bo pospešil razvoj privatnega sektorja v Sloveniji. SKB banki bo pomagal pri ponudbi financiranja inovacij in pri izboljšanju kakovosti v privatnem sektorju slovenskega gospodarstva." Cvetka Selšek, izvršna direktorica SKB banke, pa je dejala: "Zelo smo zadovoljni, da smo prva slovenska banka, ki je sklenila tako pomembno kreditno pogodbo z EBRD. Prepričani smo, da bodo tako zagotovljena sredstva pomembno vplivala na slovensko gospodarstvo. Pri tem je najvažnejše, da se je Slovenija ponovno vrnila na mednarodno tržišče kapitala in da je prvi kreditodajalec prav Evropska banka za obnovo, in razvoj." SKB banka je bila ustanovljena 29. decembra 1989 kot delniška družba. To je druga največja banka v Sloveniji po številu poslovnih enot in po obsegu kapitala ter vodilna po stopnji rasti. Cilj banke je postati močna, univerzalna banka, s popolno ponudbo storitev za občane in drobno gospodarstvo, prav tako pa tudi v mednarodnem poslovanju in na področju investicijskega bančništva. SKB banka je ena redkih bank, ki nima neporavnanih reprogramiranih dolgov iz preteklega poslovanja v nekdanji Jugoslaviji. EP JP Komunala Mozirje Posodobitev sistema oskrbe s pitno vodo Javno podjetje Komunala Mozirje, ki je upravitelj večine vodovodnih sistemov s pitno vodo v občini (Letošč, Gneč, Gornji Grad, Luče, Okonina, Dobrovlje), katerih skupna dolžina primarnih in sekundarnih vodov znaša preko 100 km, skuša slediti potrebam vedno številčnejših uporabnikov in vzporedno s tem zmanjševati stroške. S tem namenom so pred kratkim vzpostavili sistem radijskega krmiljenja pretočnih črpalk. Kot nam je povedal “T« Drago Jelenko, vodja profitnega’ centra, je najzmogljivejši vir pitne Jj/Ut: § vode (52 1/s) na tem ■J0 območju Letošč. Nanj je - danes vezano že ^ ^ približno 1200 porab- nikov, z vodo pa oskrbuje del Šmartnega ob Dreti, Spodnje Kraše, Pusto Polje, Potok, Kokarje, Lačjo vas, del Trnovca, Spodnje in Zgornje Pobrežje, Rečico ob Savinji, Nazarje, Mozirje in Preseko. Ker je kota Letošča prenizka, je nemotena oskrba teh naselij mogoča le s prečrpavanjem vode. V ta namen so v minulih letih zgradili nekaj črpališč (Pusto polje, Preseka, Podvrh v Mozirju) in rezervoarjev (Creta, Rečica). Vendar je kljub temu pri ročnem vklapljanju prečrpavanja vse bolj ali manj odvisno od skrbnika vodovoda in posredno tudi od vremenskih razmer. Vsak višek vode pa je nepotreben, zato so se odločili sistem modernizirati. Skrbnik vodovoda, Branko Cigale, v črpališču v Pustem polju Z radijskim krmiljenjem vklopa posameznih črpalk je izključena možnost nekontroliranih viškov vode, poraba električne energije je zaradi selektivnega napajanja bistveno manjša, sam sistem pa omogoča tudi računalniško povezavo in nadzor prečrpavanja. Kot pravi skrbnik vodovoda Branko Cigale iz mozirske Komunale, je to v bistvu prvi korak pri posodobitvi vodovodnih sistemov, ki so na nekaterih mestih, vsaj za Letošč to še posebej velja, že dotrajani inje njihova sanacija zaradi nemotenega funkcioniranja neobhodno potrebna. Ob predstavitvi sistema krmiljenja črpalk nam je skrbnik vodovoda pokazal tudi način kloriranja vode, ki je potrebno zaradi zagotavljanja zdrave pitne vode in se vrši s pomočjo plinskih klorinatorjev. Voda se klorira po potrebi, Branko Cigale pa vsakodnevno jemlje njene vzorce in jih v skladu z navodili posreduje na preglede ustreznim institucijam. KF V zgodnji pomladi znova odvoz kosovnih odpadkov Javno podjetje Komunala Mozirje je lansko jesen pričelo s temeljito akcijo odvoza kosovnih odpadkov. Akcija je bila v dveh delih že izvedena v Nazarjah in celotni Zadrečki dolini, zgodnja zima pa je preprečila, da bi enako akcijo izvedli tudi v Mozirju in v ostalih krajih ob Savinji. V Komunali pravijo, da bodo k temu pristopili takoj, ko bodo vremenske razmere ugodnejše, o čemer bodo krajane pravočasno obvestili tudi preko Savinjskih novic. KF xfleoiXH«BXR««xfl«eixR«nxR88XR«NXR««xH«8XR«HXR«sxR«Bi>x GOSPODARSTVO Smreka Qornji Qrad Kvaliteta je naša -prednost Izredno težaven prehod iz planskih v tržno naravnane razmere poslovanja je v večini podjetij povzročal in še povzroča obilo negotovosti in problemov, ki so nastali s spremembo vrednostnega in s tem tudi tržnega sistema. Le pravočasna in brezkompromisna naravnanost k novonastali realnosti omogoča preživetje podjetij, ne glede na to, v čigavi lasti so. Preživetje pa pomeni tudi ohranjanje delovnih mest.Tega so se zavedali tudi v gornjegrajski Smreki,saj so takoj po razpadu bivšega jugoslovanskega trga, kamor so lansirali preko 70% svojih proizvodov,intenzivno pristopili k iskanju novih prodajnih možnosti.Pravilnost njihove gospodarske politike se jim je pričela obrestovati, saj se lahko pohvalijo,da veliko večino svojih izdelkov uspejo lansirati in prodati zahtevnim evropskim kupcem.Se več.Preko nemškega kupca so prišli v trgovsko hišo Garten Quelle z največjo kataloško prodajo v Evropi.Za Smreko je seveda to velik poslovni uspeh in referenca, s katero bi se lahko pohvalila vsaka firma.Trgovska hiša Garten Quelle je za prvo polletje letošnjega leta napovedala odkup cca 250 hiš vrtnega programa.Seveda pa uvrstitev Smreke v katalog ne pomeni avtomatskega nastopanja v njem tudi v bodoče.Pogoj za to je doseganje kvalitetejki bo zadostila izredno ostrim kriterijem.Pomembna referenca je prav gotovo pozitivno mnenje glavnega kontrolorja kvalitete Quellejeve trgovske hišejd je sodeloval pri pripravi prve pošiljke. Vodstvu in delavcem Smreke je uspel velik met, katerega pa bodo morali vedno znova potrjevati.K temu jih nenazadnje zavezuje izviren in mamljiv slogan, zapisan v naslovu članka,s katerim se v Nemčiji prodajajo predvsem njene hišice.Kvaliteta in resnost poslovanja je nenazadnje tudi edini način in osnovni pogoj za dvig standarda zaposlenih. Edi Mavrič Hišica iz Smrekinega vrtnega programa, objavljena v katalogu Garten Quelle S8fiK88fta!88aB88ft&!888!18afiR88ftB88ft»88SS888fta!8Bfta!88SB88ftB!88ftB!888Bj888ai8aftaS88ftB88ftB88ftaf8aft888fi«88ftaS88ft«88ftR1888K88ftR88ft888fta)88fta&8 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE Trg mladosti 2, p.p.45 63320 Velenje Tel: 063/ 856-920 Tel./fax: 063/ 855-645 POSLOVNE INFORMACIJE ' : ■ . • ■ • • 1. Združenje za trgovino obvešča o rokih za preizkus strokovne usposobljenosti za trgovskega poslovodja in prodajalca v mesecu marcu in aprilu. 0C » H OC » S oc 2. Obveščamo vas, da je Tehniška fakulteta v Mariboru izdala priročnik ZA ZMANJŠEVANJE NASTAJANJA ODPADKOV IN EMISIJ. Priročnik « je izdelan na osnovi ustreznih ameriških in nemških publikacij in metodologija je uporabna za vse vrste industrij in storitvene dejavnosti. £ 3. Območna gospodarska zbornica Velenje pripravlja srečanje s podjetji iz Benetk in podjetji iz partnerskih mest. Vse, ki se zanimajo za razširitev poslovanja na ta področja, vabimo, da se oglasijo na GZS - območni zbornici Velenje, Trg Mladosti 2, 63320 Velenje. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, VELENJE. TELEFON: 063/ 856-920, TELEFAX: 063/855-645. oc SB >» » a oc Podjed ništi kotiček V teh dneh še marsikdo z zadnjimi napori sestavlja zaključni račun ali davčno napoved za leto, ki se je izteklo. Samostojni podjetniki (obrtniki) oddajo davčno napoved do 2B.2. tega leta, do 31.3. pa še ustrezno dohodninsko napoved, kot vsi ostali občani, ki morajo napoved oddati. Torej v letošnjem letu samostojni podjetniki ne bodo čakali na odločbo RUJP in na podlagi te oddali še dohodninsko napoved, temveč bodo v slednjo vpisali vse razpoložljive podatke o prihodkih in olajšavah, pustili pa bodo prazne kolone, v katere bi sicer vpisali prihodek od dejavnosti za leto 1993. Prazni stolpec bo izpolnila RUJP sama, ko bo ugotovila oziroma potrdila rezultat poslovanja zasebnika za preteklo leto. Podjetniki (družba) bodo oddali SDK računovodske izkaze po zakonu o računovodstvu do 28.2. tega leta, do 13.4. letos pa so dolžni sestaviti še bilančne izkaze, usklajene z novimi slovenskimi računovodskimi standardi, ki so v veljavi v letu 1994. Obračun davka od dobička pravnih oseb so družbe dolžne predložiti Službi družbenega knjigovodstva do 15.3. tekočega leta, vendar pa ga (ker brez njega ne morejo dokončati zaključnega računa) lahko službi oddajo skupaj z ostalimi računovodskimi izkazi. Tako samostojni podjetniki kot družbe so dolžni RUJP oziroma SDK oddati tudi dokončni obračun prometnega davka za leto 1993 (do 28.2.). Z letom 1993 je prenehal veljati Odlok o demografsko ogroženih območjih v Republiki Sloveniji. Ker novega zakona še ni, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj predlaga podaljšanje veljavnega odloka v enaki vsebini za dobo treh let, torej za obdobje 1994 -1996. Sredi leta se sicer pričakuje v parlamentarni razpravi novi zakon o razvojno šibkih območjih, ki bo območja v RS razdelil na tri različne "kategorije", veljati pa bo začel (in s tem zamenjal Odlok o demografsko ogroženih območjih) v najboljšem primeru v letu 1995. Demografsko ogrožena območja bodo tako v letu 1994 deležna enake pozornosti kot pretekla tri leta, torej pričakujemo v enaki vsebini (in upamo z več razpoložljivimi sredstvi) tudi natečaj za pridobivanje sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij. Prav je, da ob tej priliki spomnimo, katera območja v občini Mozirje štejejo med demografsko ogrožena: - krajevne skupnosti Solčava, Luče in Nova Štifta, med gorsko višinska območja, ki so deležna enakega tretmana pa štejejo: - Bočna, Dobrovlje pri Mozirju, Dol, Dol - Suha, Florjan pri Gornjem Gradu, Lenart pri Gornjem Gradu, Lepa Njiva, Planina, Poljane, Primož pri Ljubnem, Rovt nad Menino, Šmihel nad Mozirjem in Ter. Vsi, ki nameravate poseči po zelo ugodnih, vendar zaradi pomanjkanja denarja žal težko dosegljivih sredstvih, se na to pravočasno pripravite, saj so roki za tovrstne natečaje kratki. Klub novih podjetnikov NOVUS, kije ustanovljen pod pokroviteljstvom Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območne enote Velenje na področju, ki ga le-ta pokriva, je po začetnih, predvsem kadrovskih težavah, letos pričel delovati. Osnovni cilj kluba je povezati posameznike, ki so stopili na pot podjetništva. Področje delovanja kluba je skupna promocija, iskanje poslovnih vezi, izmenjava izkušenj, znanja in izobraževalna dejavnost. Članstvo v klubu je brezplačno, aktivnosti se bodo financirale s pomočjo Pospeševalnega centra za razvoj malega gospodarstva Ministrstva za malo gospodarstvo ter s pomočjo občin Dravograd, Radlje, Ravne, Slovenj Gradec, Velenje in Mozirje ter R 7.7.7, Območne enote Velenje. Članstvo v klubu je potrebno prijaviti s posebno pristopno izjavo. Predvidoma 18.3. letos bo klub priredil PODJETNIŠKI FORUM REGIJE, na katerem bodo predstavljene najzanimivejše poslovne zamisli minulega leta in izvedena borza ponudbe in povpraševanja med člani kluba. Vida Skok POLITIKA Zasedanje SO Mozirje Občinska skupščina je v četrtek, 10. februarja, opravila svojo 29. sejo in dokončala 27. sejo, ki je bila prekinjena lanskega decembra. Sklepčnost tako kot na prvi letošnji seji ni bila vprašljiva, zasedanje pa je vodil predsednik skupščine Franc Miklavc. Najprej so bile na vrsti volitve podpredsednika skupščine. Le-ta na zadnji seji namreč ni bil izvoljen, predsedstvo in predstavniki političnih strank pa so se dogovorili, da se na glasovanju znova pomerita Mirko Zamernik in Zdravka Hriberšek-Ladinek. Tudi tokrat je bil izid glasovanja podoben prvemu. Zamernik je dobil 11 glasov (prvikrat 15), Hriberškova pa 25 (28). Osem neveljavnih glasovnic je dajalo vedeti, da nekaterim ni ustrezal niti eden niti drugi. Pred volitvami članov izvršnega sveta, kar je bila nedvomno najpomembnejša točka dnevnega reda, je nastopil njegov predsednik Jakob Presečnik. Delegatom se je zahvalil za zaupanje in podporo in dejal, da bo težišče dela novega IS na reorganizaciji sedanje občine. Med pomembnejše naloge je POLITIKA uvrstil tudi sprejem občinskega proračuna, reševanje problemov na področju infrastrukture, ureditev kreditov za drobno gospodarstvo in saniranje razmer v Komunali. Vsem tistim kandidatom, ki ne bodo izvoljeni v IS, se je zahvalil za sodelovanje in poudaril, da si ne domišlja, da bodo predlagani kandidati všeč vsem, saj je vsaka izbira subjektivna. Za mesto podpredsednika IS sta kandidirala Andrej Ermenc in Jože Mutec. Za osem mest v izvršnem svetu pa so se potegovali Franc Basti, Franc Pustos-lemšek, Anton Breznik, Ivan Kreti, Vida Petrin, Niko Purnat, Jure Repenšek, Fanika Strašek, Peter Širko, mag. dr. Franc Urlep in Anton Vrhovnik. V razpravi o kandidatih je Herman Remic ponovil v prejšnji številki Savinjskih novic izraženo mnenje, da bi se moral mandatar glede predstavnikov drobnega gospodarstva posvetovati z obrtno podjetniško zbornico in da zbornica predlaganih kandidatov za to področje ne podpira. Edi Mavrič je dejal, da mandatarju sicer zaupa, izrazil pa je bojazen, da so predlagana imena dogovor strank in da je imel mandatar glede tega zvezane roke. Povsem direktno je povedal, da ne podpira kandidature Franca Bastia in Ivana Krefla, pomislek pa je imel tudi glede dr. Urlepa, ki je že zaradi ostalih funkcij, ki jih ima, manj prisoten v ambulanti, kot bi bil lahko sicer. Po razpravi, v kateri so se delegati ubadali tudi z vprašanjem, ki ga je postavil Franjo Steiner, kakšna kategorija je t.i. politična koordinacija, so sledile volitve. Za izvolitev je bilo potrebno 23 glasov, katerih pa niso dobili Franc Basti, Ivan Kreti, Jure Repenšek in mag. dr. Franc Urlep. - Po sprejemu sprememb in dopolnitev Statuta občine Mozirje so delegati poslušali poročilo komisije za lokalno samoupravo, ki ga je podal njen predsednik Darko Repenšek. Naštel je odločitve posameznih zborov v krajevnih skupnostih (o tem smo poročali v prejšnji številki), pri tem pa opozoril na nejasnosti v KS Rečica glede Prihove in Homec Brda in odločitev v Šmartnem ob Dreti. Predlagal je tudi svojo razrešitev s te funkcije, saj jo v ostalih občinah opravlja župan, poleg tega pa ima obilo drugega dela. Predsednik SO Franc Miklavc je izrazil dvom v racionalnost delitve sedanje občine, nakar je Ivan Purnat, sicer predsednik KS Šmartno ob Dreti, opozoril, da njihove krajane plašijo, da bodo Bočani, če se Šmartno izreče za Nazarje, iz njihove osnovne šole vzeli svoje otroke in zahtevali pošto v Bočni. Dejal je, da nihče nima pravice ustrahovati krajanov in da nihče ne more preprečiti njihove demokratične odločitve. V nadaljnji razpravi je Edi Mavrič spomnil, da so v Gornjem Gradu določene projekte do sedaj že uspešno peljali skupaj s Šmartnim. Dr. Anton Žunter je menil, da je komisijo za lokalno samoupravo zaradi delitvene bilance nujno okrepiti z ustreznimi profesionalci. Marko Ročnik je izjavil, da Bočani nimajo namena kar tako "ho-ruk" prekiniti relacije s Šmartnim. Matija Petrin je izpostavil vprašanje občinskega odlagališča odpadkov, za katerega je Rajko Pintar menil, da bo last vseh bodočih občin, ki ne bodo imele vseh svojih objektov na lastnem ozemlju. Darko Repenšek je povedal, da bo po 17. maju vodenje občine verjetno v celoti prevzel izvršni svet Franc Miklavc je ob zaključku razprave poudaril potrebo, da se strasti umirijo in da se dosledno uveljavi volja ljudi. V nadaljevanju 27. seje so delegati potrdili poročilo o vzgojnovarstveni dejavnosti v občini Mozirje v letu 1993 in se nato lotili obravnave nadaljnjega obstoja splošne ambulante v Solčavi. Dokončne odločitve glede tega niso sprejeli, temveč sojo preložili na ramena izvršnega sveta s priporočilom, da le-ta poišče rešitev, ki bo najbolj koristna za Solčavane. KF TURIZEM Koliko vem o Savinjski dolini in zakaj tega ne povem drugim? To je vprašanje, ki ga je prebivalcem tako Zgornje, kot Spodnje Savinjske doline postavilo Društvo turističnih vodnikov iz celjske sekcije. Zaradi ugodne lege doline v osrčju naše majhne domovine in številnih naravnih in kulturno zgodovinskih lepot obišče po nekaterih ocenah samo Logarsko dolino preko 100.000 domačih izletnikov na leto. V Savinjskem gaju prodajo na leto približno 65.000 vstopnic. Tudi v šempeterski rimski nekropoli se lahko pohvalijo z obiskom več sto avtobusov. Takšnih statističnih oziroma gospodarskih uspehov, bi lahko našteli še nekaj. Izletnik, ki se v organizirani skupini enkrat pelje skozi dolino, obišče park ali použije kosilo, bo zaradi svoje neobveščenosti mislil, da je s tem že odkril vse o naši dolini. Neka turistična agencija, ki ima sedež v Prekmurju ali na Primorskem, ne more povedati svojim gostom veliko o nekaterih najbolj zanimivih stvareh. To pa so predvsem zanimivosti o sedanjem načinu življenja v naših krajih, ob kakšnih šegah in običajih so živeli naši predniki, kje se lahko dobro je ali na primer kje se izplača nakupovati; bodisi domač kruh ali pa poceni metersko blago. In vendar domačini vse to vemo. Med nami je tudi veliko takšnih ljudi, ki vešče uporabljajo besedo. Veliko vedo o zgodovini, etnografskih zanimivostih, o praktičnem življenju v naši sredini. Manjka le še bistveno. To je, da pa bi vse to povedali skupinskim obiskovalcem naših krajev in jih s tem na kulturen način spodbudili bodisi k ponovnemu obisku ali k dodatni potrošnji. Zato celjska izpostava Društva turističnih vodnikov v sredini marca prireja štiridnevni tečaj za vodnike začetnike. Več informacij o tem in o možnostih vodnikovega zaslužka lahko razberete iz oglasa, ki je bil objavljen v prejšnji številki Savinjskih novic. Namen društva, ki aktivno dela že nekaj let, je vzpostavitev mreže vodnikov specialistov za Savinjsko dolino. Ko bo tečaj končan, bo društvo obvestilo o vzpostavljeni vodniški službi številne organizatorje skupinskih potovanj v Sloveniji. Ti so predvsem: 380 turističnih agencij, preko 200 turističnih društev, 400 društev upokojencev, 827 osnovnih šol in preko 100 avtobusnih prevoznikov. Ti si bodo nato lahko poiskali lokalnega vodnika v povezavi s samim društvom v Celju ali pa s katero od tukajšnjih agencij. Janko PIRNAT mmm «ini mmmmmmmm IZ KR A j7 SKUPNOSTI : IUI KS Nazarje Moira obema po volji občanov Krajevna skupnost Nazarje seje v in po razpravah v zvezi z oblikovanjem referendumskih območij za nove občine posredno znašla v središču pozornosti. Po neuspešnih dogovorih, da bi oblikovali skupno referendumsko območje z Mozirjem so se krajani Nazarij na zboru enoglasno odločili, da želijo svojo občino. Možno pa je, da se bosta v to novo občino vključili tudi sedanja KS Šmartno ob Dreti in naselje Prihova, ki je sedaj v sklopu KS Rečica ob Savinji. Marija Krivec, predsednica KS Nazarje: "V Nazarjah ocenjujemo, da so naše možnosti razvoja glede na tukajšnjo koncentracijo industrije in obrtništva velike. Obetajo se nova delovna mesta, načrtujemo nadaljnji razvoj infrastrukture, v kraju imamo vse za življenje potrebne institucije in objekte, kot so zdravstveni dom, kjer lahko občani poleg standardnih koristijo tudi laboratorijske, fizioterapevtske, okulistične in ginekološke storitve, osnovno in glasbeno šolo, otroški vrtec, pošto, banko, trgovino in gostinstvo, Delavski dom za kulturne in družabne prireditve, požarno varstvo, športna igrišča. Manjka morda le še večnamenska športna dvorana, ki bi jo osnovnošolci koristili kot telovadnico, sicer pa bi služila za rekreacijo v tukajšnjih podjetjih zaposlenih delavcev in ostalih občanov, za športna tekmovanja in za družabne prireditve. To bo vsekakor ena izmed naših prioritetnih nalog po vzpostavitvi nove organiziranosti. Naša prednost je tudi bližina Mozirja, kjer bomo tudi poslej urejali večino formalnosti v zvezi z državo. Glede možne priključitve sedanje krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti naši krajani nimajo pripomb. Z njo smo bili že do sedaj precej povezani. Še vedno imamo skupen krajevni urad in skupen poravnalni svet Večina Šmarčanov je zaposlenih v Nazaijah, kjer praviloma koristijo tudi zdravstvene storitve. Poleg tega bi lahko v primeru združitve v enotno občino krajevna skupnost Šmartno obdržala svojo sedanjo vlogo v skladu z novo zakonodajo. Razume se, da biji v celoti ostalatudi sredstva iz naslova njihovega samoprispevka. Glede na naravne danosti bi lahko bilo Šmartno v občini Nazarje središče kmetijskega in turističnega razvoja. Ne dvomim, sicer pa je to v državni pristojnosti, da bi v Šmartnem ostali tudi pošta in šola, čeprav se menda med ljudmi širijo govorice, da Šmartno s priključitvijo k Nazarjam izgubi šolo in pošto. Pogoji za naše skupno sožitje so objektivno gledano zelo dobri, vendar je najbolj pomembno, kako na to gledajo krajani Šmartnegasami. Svet njihove KS se je na podlagi argumentov opredelil za Nazaije, končna odločitev pa je v njihovih rokah in tako je nenazadnje tudi prav. Glede možne priključitve Prihove lahko povem, da so njeni prebivalci na ponovljenem zboru, ki je bil minulo nedeljo, potrdili svojo odločitev, da oblikujejo skupno referendumsko območje z Nazarjami. Na tem zboru, ki se gaje udeležila tretjina volilnih upravičencev, so poleg mene sodelovali tudi predsednik KS Rečica Anton Hribernik, predsednik SO Mozitje Franc Miklavc, predsednik komisije za lokalno samoupravo Darko Repenšek in direktor geodetske uprave Rafael Bohak. V razpravi je bilo govora tudi o možnostih delitve sedanjega naselja med bodoči občini Rečica in Nazarje. Ker ima glede določitve referendumskih območij zadnjo besedo državni zbor, obstaja možnost, da bi takšno varianto zavrgel in Prihovo kot celoto uvrstil v refrendumsko območje Rečice. To pa je za večino Prihovčanov nesprejemljivo in to je bil razlog, zaradi katerega te variante večina na zboru ni podprla." Ob vsem tem je morda primemo dodati še to, kar velja seveda za vsa referendumska območja v državi, da se namreč volilni izid referenduma ugotavlja za celotno območje. Za izglasovanje je potrebna večina glasov volilnih upravičencev, ki so se udeležili glasovanja. KF Rešitve za Macesnikov plaz še ni Meseca novembra smo v Savinjskih novicah pisali o velikih problemih, ki jih v Podolševi povzroča t.i. Macesnikov plaz. Le-ta namreč s svojo ogromno gmoto neprestano odnaša tudi del Panoramske ceste, ki je za tamkajšnje domačine življenjskega pomena. V obdobju nizkih temperatur, ki traja že nekaj časa, je drsenje plazu sicer počasnejše, prenehalo pa se seveda ni. Vzdrževalec ceste, javno podjetje Komunala Mozirje, je glede na nastale razmere približno 6 metrov nad mestom, kjer plaz odnaša cesto, izdelal začasen prehod preko plazu, ki služi za promet z osebnimi avtomobili. Rešitev je neuporabna za tovorni promet in časovno omejena. Pričakovati je in tega se zavedajo tudi v Komunali, da se bo drsenje plazu z odjugo intenziviralo in verjetno doseglo stopnjo, ko so neprestani vzdrževalni posegi na cesti za Komunalo neučinkoviti in ekonomsko neupravičeni. Kaj bo takrat? Minuli petek so bili na obisku v Republiški upravi za ceste v Ljubljani predstavniki Komunale in Zavoda za urbanistično načrtovanje občine Mozirje na čelu s predsednikom IS Jakobom Presečnikom. Po njegovih besedah strokovnjaki v RUC-u vztrajajo pri rešitvi, ki predvideva odvodnjavanje plazu. Na ta način naj plaz ne bi bil tako prepojen z vodo in prav to naj bi ga tudi upočasnilo, če že ne ustavilo. V izvršnem svetu bodo sedaj poskušali čimprej poiskati sredstva za izdelavo projekta, ki bo obdelal zgoraj nakazano rešitev, istočasno pa z domačini najti skupen jezik, da rešitev ne bi bila v nasprotju z njihovim mnenjem. KF Zbor krajanov v Podvolovljeku Krajani Podvolovljeka so se minulo nedeljo zbrali na zboru krajanov in ponovili svoje zahteve po čimprejšnji ureditvi 9 km dolge lokalne ceste od Luč do Podvolovljeka in za končanje začeti vodarskih del na Lučnici. Predsednik IS SO Mozirje Jakob Presečnik je na zboru predstavil zamisli in program sanacije Podvolovljeka. S Solidarnostnimi sredstvi, z vključitvijo denarja za demografsko ogrožena območja, ki ga bo skušala Mozirska vlada v celoti usmeriti v cesto v Podvolovljek, naj bi letos naredili vsaj najbolj kritični odsek do konca velikega plazu, gledano iz smeri Luč, poleg tega pa naj bi opravili dela še na nekaterih drugih najbolj nemogočih delih ceste. Ob tem naj bi dokončali še zaščito ceste od vodotoka, ki jo podjetje PUH iz Ljubljane že izvaja. Občina si bo prizadevala pridobiti denar, da bi zaščito letos dokončali. Prebivalci Podvolovljeka pravijo, da je treba porabe denarja nadzorovati bolj kot doslej, poleg tega pa od občine zahtevajo, da se razčistijo zadeve za nazaj, kajti prepričani so, da so njim namenjen denar porabili drugje. T.V. Marija Krivec IZ KRAJ.SKUPNOSTI 1 i KULTURA «lil yyyyyyyyyyyyyyyyfrz^^^^ Javna tribuna Šmartno mecI cIvema oCjNjema Šmartno ob Dreti je tisti kraj v naši občini, ki se še ni opredelil, h kateremu referendumskemu območju se želi priključiti. Na javni tribuni, katero je sklicala SLS, so se ponovno poskušali dogovoriti oziroma pretehtati, kaj bi Šmartno z eventualno priključitvijo k bodoči občini Gornji Grad oziroma Nazarje pridobilo oziroma izgubilo. Predsednik KS Ivan Purnat je odločitev prepustil krajanom.Svojo voljo bodo imeli možnost izraziti v nedeljo na tako imenovanem "posvetovalnem referendumu".Gostitelj tribune je zaradi objektivne in celostne predstavitve programov in videnja prihodnje ureditve povabil tudi predstavnike KS Nazarje in Gornjega Gradu.Žal se prvi srečanja niso udeležili.Predsednik KS Gornji Grad je s sodelavci poudaril,da ni njihov namen nikogar siliti in še manj prepričevati, kam in s kom se naj povežejo.Vsled dejstvu,da sta krajevni skupnosti sodelovali že v preteklosti in da ju določene stvari vežejo še sedaj.Radi bi samo na pošten način predstavili krajanom Šmartnega svoj program in nikakor ne vplivali na njihovo odločitev.Trenutno se v Gornjem Gradu precej aktivnosti vrti okoli izgradnje telefonskega omrežja, aprila naj bi odprli in predali namenu nov bencinski servis,prav tako je v izdelavi dokumentacija za komunalno in zazidalno ureditev Tičjeka vključno s stavbo za poslovne prostore (lekarna).Sicer pa naj bi bila po besedah Rifelj Tonija prednostna gospodarska panoga Gornjega Gradu turizem,kmetijstvo in živinoreja naj bi se razvijala predvsem v bližnji in širši okolici kraja oziroma na območju bodoče občine.Z razvojem turizma bo potrebno omogočiti kmetijstvu čim večjo prodajo v kraju samem.Predvsem bi morali skrbeti,da bodo pridelovali specializirano in biološko neoporečno hrano.Svoj razvoj vidijo Gornjegrajci tudi v vzpodbujanju proizvodne in obrtne dejavnosti,usklajene tudi v ekološkem smislu, s katerimi bo lahko bodoča blagovna znamka občine uspešno konkurirala na zahtevnem trgu. V razpravi je dr.Zagožen poudaril,da nova lokalna samouprava naj ne bi podražila življenja.Bo pa bodoča občina opravljala predvsem funkcije in naloge sedanjih krajevnih skupnosti.Dejstvo je,da upravnih funkcij bodoča občine ne bodo imele.lmele pa bodo predvsem samoupravne. Največ vroče krvi je med Šmarčani povzročilo vprašanje pošte in šole,katerih obstoj se na tak ali drugačen način postavlja pod vprašaj.Kakor koli že, posvetovalni referendum bo prinesel odgovor na vsa nedorečena vprašanja. Dvomi krajanov bolj ali manj argumentirani so pač samo logična posledica dejstva,da se do sedaj niso mogli ponašati z izvršenimi dejstvi vseh danih obljub.Vsaj v zadostni meri ne.Bo v prihodnje drugače? Še sreča,da so projektu lokalne samouprave predvideni tudi popravni izpiti! Edi Mavrič Posvetovalni referendum vendarle mogoč Na zadnji seji občinske skupščine je bilo v razpravi o lokalni samoupravi izpostavljeno tudi vprašanje zakonitosti "predreferenduma" o določitvi referendumskega območja, za katerega so se na svojem zboru odločili krajani Šmartnega ob Dreti. Po strokovnem mnenju komisije za lokalno samoupravo pri državnem zboru, za katerega je zaprosila KS Šmartno, je posvetovalni referendum mogoč, vendar mora biti formalni sklep o oblikovanju referendumskega območja sprejet na zboru krajanov. V konkretnem primeru to pomeni, da bodo morali Šmarčani po izvedenem referendumu, ki bo v nedeljo, 27.februarja, še enkrat na zbor krajanov, kjer bo padla končna odločitev. KF KRAJEVNA SKUPNOST Attemsov trg 3, 63342 GORNJI GRAD INICIATIVNI ODBOR DRUŽBE ZA RAZVOJ VABI na ustanpvni zbor družbe za razvoj Zadrečke doline, ki bo 1.3.1994 ob 18. uri v prostorih gostišča Menina v Gornjem Gradu. Za iniciativni odbor Predsednik KS: Toni RIFELJ Peli so jih moja mati Mesec februar, namenjen kulturnim dogodkom, seje z neverjetno hitrostjo prevesil v drugo polovico.Ustvarjalni dosežki naših amaterskih kulturnih ustvarjalcev poskušajo,tako kot vsako leto vedno znova, prebuditi v gledalcih neotipljive vrednote, s katerimi se kulturni dogodki nedvomno ponašajo. Koncert pevskih zborov v kulturnem domu v Gornjem Gradu je bil samo del žlahtne pogače, v katero vežemo,eni bolj drugi manj pač po potrebi,del sebe samega.Zenski pevski zbor iz Bočne pod vodstvom Jožeta Venišnik,moški zbor iz Ljubnega pod taktirko Lenke Kralj,dekliški pevski zbor iz Ljubnega, ki ga vodi Minka Zalesnik, in moški zbor iz Bočne pod vodstvom Mitje Venišnika,so stari znanci vseh, ki jim je zborovska pesem ena od potreb po duhovni hrani.Vsak zbor zase je pri maloštevilnih gledalcih s preverjeno specifiko interpretacije uspel vzpostaviti neposreden kon-takt.Relativno zahtevne pesmi, odpete z dobršno mero zvokovne zlitosti, so kvaliteto predstavitve samo še poudarile in požlah-tile.Škoda je,ampak to je zgolj osebno razmišljanje,da se niso zbori dogovorili za skupno predstavitev, s katero, to sem prepričan,bi primemo izbrana pesem izzvala sodelovanje prisotnih.Ampak že tako,vsak zase so odlični.Res je škoda,da so jih peli samo tistim,ki še pomnijo,da so te in podobne pesmi tisto seme, iz katerega poganjkov so nas vzgajale naše matere.Škoda zamujenega dogodka,čeprav se bo še ponovil.Zopet nov in neponovljiv.Pa tako radi tarnamo,da se nič ne dogaja.Kdo bi vedel,kaj se dogaja z nami? Edi Mavrič PROSVETNO DRUŠTVO "NAGELJ" Lepa Njiva obvešča, da zaradi bolezni predvideni igri 26.2. v Lepi Njivi in 6.3. v Šmihelu zaradi bolezni odpadeta. Uprizoritevigre bo 12.3. ob 18. ud v Lepi Njivi in 13.3. ob 15. uri v Šmihelu. PROSVETNO DRUŠTVO "NAGELJ" KULTURA Tudi malčki spoznavajo kulturo Da je človeku dobro in koristno predstaviti kulturo v najširšem pomenu besede že v njegovih rosnih letih, prav gotovo drži, saj se mlad človeški karakter že tedaj prične bogatiti z vsemi pozitivnimi vrednotami, ki jih ta pridobitev civilizirane družbe prinaša s sabo. Tega se zavedajo tudi vzgojiteljice v vzgojnovarstvenih zavodih naše občine, ki skušajo kulturo na čimbolj dostopen način približati svojim varovancem. Še posebej resno so se letos tega lotile vzgojiteljice v nazarskem vrtcu. Otroke, ki so razporejeni v starejši skupini "veveric" in "medvedkov", so najprej popeljale na obisk v nazarsko glasbeno šolo. Tam so se malčki spoznali z glasbenimi instrumenti, na katere so jim nekoliko starejši vrstniki tudi zaigrali: Urban Hofbauer na trobento, V knjižnici so izvedeli veliko novega o knjigah Z glasbo jih je seznanjal tudi Franjo Kadliček Franc Pustoslemšek jim je pokazal delček likovne umetnosti Tina Hofbauer na kitaro, Simon Podrižnik na blok flavto, Vasja Hramec na tolkala, Matej Napotnik in Lidija Krefl na harmoniko, Andreja Hriberšek na violino in Eva Ribezi, Anica Riga ter Lidija Zajc na klavir. Navdušenje je bilo seveda veliko, prav to pa je bilo tudi osnovno vodilo - vzbuditi v njih ljubezen do glasbe, na osnovi katere se bo kdo od njih gotovo odločil tudi za učenje instrumenta v glasbeni šoli. Še istega dne, bilo je to v četrtek, 3. februarja, so malčki iz vrtca obiskali še knjižnico, kjer jim je Ivana Žvipelj pojasnila princip izposoje knjig, kakšen mora biti naš odnos do njih, malce pa so si lahko knjige tudi ogledali. Pri tem so jih zanimale, razumljivo, predvsem slikanice in pravljice. Naslednjega dne jih je v vrtcu obiskal Franjo Kadliček in jim z igranjem na synthesizer pričaral prijetno urico sprostitve ob glasbi in plesu. Mimogrede, v nazarskem vrtcu imajo od nedavnega tudi zelo dobro obiskan plesni krožek. Četrto "srečanje s kulturo" so imeli malčki v sredo, 9. februarja, ko je prišel k njim v goste slikar Franc Pustoslemšek in jim predstavil tehniko svojega ustvarjanja. Tudi to je bilo zanje zelo poučno in obenem zanimivo in jim bo zagotovo še dolgo ostalo v lepem spominu. In če bo čez kakšno leto kdo teh majhnih ljudi namesto kamna vzel v roke kakšen instrument, namesto palice čopič, namesto brutalnih stripov dobro knjigo, potem je bil namen dosežen. Kultura naroda se začne in konča pri kulturi posameznikov. KF Malčki so prisluhnili instrumentom v glasbeni šoli K' ORGANIZACIJE Občni zbor G D Pobrežje Največja naloga -- nakup avtocisterne Člani gasilskega društva Pobrežje so se v soboto, 19. februarja, zbrali na rednem letnem občnem zboru. V svoji sredini so ob tej priložnosti gostili tudi predsednika SO Mozirje Franca Miklavca, predsednika in poveljnika OGZ Mozirje Franca Trbovška in Jožeta Zlatinška ter predsednika KS Rečica ob Savinji Antona Hribernika. Uvodna točka letošnjega zbora je bila Zdravljica, po kateri je spregovoril predsednik društva Janko Žunter. Iz besed poveljnika društva Antona Firšta je bilo moč razbrati, da društvo na tekmovanjih dosega zelo dobre rezultate, da v minulem letu na njegovem območju ni bilo resnejšega požara, da se kažejo potrebe bo boljši opremljenosti in da dajejo velik poudarek izobraževanju. Nato so se zvrstila še poročila blagajnika, nadzornega odbora, referentov za mladino, za veterane, za delo z ženami in disciplinske komisije, iz katerih je bila prav tako razvidna živahna dejavnost. Poveljnik občinske gasilske zveze Jože Zlatinšek je spregovoril o njenem delu v letu 1993 in njenih letošnjih nalogah. V razpravo so se nato vključili še ostali gostje, ki so gasilskemu društvu Pobrežje čestitali za uspešno delo v preteklosti in jim zaželeli obilo uspehov tudi v bodoče. V letu 1994, v katerem praznujejo pobreški gasilci 70-letnico društva, je glavna in najzahtevnejša naloga nabava gasilske avtocisterne, pri čemer računajo tudi na pomoč širše družbene skupnosti. Poleg tega bodo tudi letošnje leto skrbeli za izobraževanje, udeležbo na tekmovanjih (mladinska desetina celo na državnem) in ostale aktivnosti strokovnega in družabnega značaja. Ker jim volje in znanja ne manjka, tudi rezultati ne smejo izostati. KF Predsednik GD Pobrežje Janko Žunter Med gasilci je bil tokrat tudi predsednik skupščine Franc Miklavc Občni zbor gozdarjev in lesarjev V ponedeljek, 21. februarja, so se na občnem zboru v Delavskem domu v Nazarjah sestali člani Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Nazarje. Najprej so imeli strokovno posvetovanje na temo programa razvoja gozdov in reorganizacije gozdarstva, nakar so razrešili staro vodstvo, sprejeli nova pravila in izvolili nove organe. Več o občnem zboru in njegovi vsebini pa v prihodnji številki Savinjskih novic. KF Dobra oprema in strokovno znanje V razgovoru s poveljnikom Občinske gasilske zveze Mozirje, Jožetom Zlatinškom, smo slišali, da si gasilci prizadevajo za strokovno usposabljanje članstva, predvsem pa podčastnikov in častnikov. Geslo zadnjega gasilskega kongresa je namreč bilo: "Z znanjem in tehniko za večjo varnost." Pravkar je v Žalcu zaključeno izobraževanje novih gasilskih častnikov, ki je potekalo skozi 3 mesece in se končalo s taktično vajo vseh udeležencev. Iz naše doline je bilo na izobraževanju 13 kandidatov, ki so uspešno zaključili šolanje in bodo s sklepi Gasilske zveze Slovenije imenovani gasilskim častnikom. Tako bodo društva Mozirje, Nazarje, Pobrežje, Grušovlje, Ljubno in Bočna dobila nove častnike. V Nazarjah in Mozirju poteka ta čas tečaj za nižje gasilske častnike, tega se udeležuje 50 gasilcev iz območja mozirske zveze, iz žalske pa jih je 8. Seveda se gasilstvo opremlja sodobno, saj so tehnične zahteve njihovega delovanja vse večje, imajo stalno opraviti z novimi pojavi, ki zahtevajo tudi nove prijeme in opremo, da ustreza gašenju zahtevnih požarov. Seveda pa so pripravljeni še za druge primere reševanja, tako so v Nazarjah opremili skupino za reševanje v primeru prometnih nesreč. Novost je tudi specialna enota gasilcev alpinistov, ki je v sestavu GD Luče. V lanskem letu je mozirska zveza opremila vsa društva s trodelnimi aluminijastimi lestvami. GD Rečica razpolaga z izolirnim dihalnim aparatom, denar so primaknili za stroške repetitorja na Krašici, ta omogoča boljše UKV zveze, ki jih tudi gasilci uporabljajo. Seveda ni mogoče navajati vsega, kar so kje nabavili, toda že sedaj smemo trditi, da so naši gasilci dobro opremljeni in tudi usposobljeni za zahtevne naloge. In za zaključek še njihova velika skrb - potrebujejo še cisterne, saj se je v sušnih letih pokazala velika potreba po njih, tako za prevoz pitne vode, kot za pogoste požare, ki jih suša pospešuje. In nenazadnje, poveljnik Zlatinšek rad poudarja, da so se vrste gasilcev pomladile in vse več se vanje vključujejo tudi strokovnjaki vseh panog, kar potrjuje upanje, da bo gasilska organizacija še boljša in uspešnejša. A. Videčnik ORGANIZACIJE GD Gornji Grad Pravilna usmerjenost delovanja društva Leto, ki je za nami je bilo za člane Gasilskega društva Gornji Grad prav gotovo zelo delovno in s stališča požarne preventive brez večjih intervencij.Na občnem zboru so gornjegrajski gasilci pozitivno ocenili lanskoletno praznovanje 110-letnice obstoja društva, katere izvedbo so v kulturnem delu zaupali Kulturno prosvetnemu društvu. Očitno so se pravilno odločili,saj je bila po besedah gostov priložnostna akademija dogodek,ki ga ni moč videti vsak dan. Vrhunec praznovanju je svoj pečat prav gotovo vtisnila parada v izvedbi članov štaba operative društva, v kateri so sodelovala vsa gasilska društva iz občine.Društvo je poleg specifičnih obveznosti opravljalo predvsem preventivne preglede in v sušnih poletnih mesecih oskrbovalo krajane s pitno vodo.Iz poročil je bilo razvidnoga se društvo pripravlja na delovanje, začrtano v novem zakonu o gasilstvu in zakonu o varstvu pred požari.Med drugim je bilo poudarjeno,da bo po novem zakonu civilna zaščita priključena gasilskim društvom,kar lahko pomeni večjo obveznost operativnih članov,kljub prostovoljni usmeritvi društev. Predsednik Občinske gasilske zveze Franc Trbovšek je pozitivno ocenil delo društva in izpostavil splošen problem nezadostnega izobraževanja in preventivnega delovanja po društvih.Med bistvene rezultate gasilske zveze v preteklem letu štejeta nedvomno ustanovitev gorske reševalne enote in nakup opreme za reševanje iz avtomobilov. Precej vprašanj,ki so ostala zaenkrat brez konkretnega odgovora, seje nanašalo na bodočo organiziranost gasilske organizacije.Kakor koli se bo sedanja občina delila, bo potrebno in edino smiselno predvsem pa potrebno ohraniti oziroma organizirati povezovalno zvezo.Po dogovoru in v skladu z interesi vseh zainteresiranih.Pred dokončno reorganizacijo bo po besedah predsednika OGZ potrebno pravno urediti status in lastnino gasilskih domov.V nadaljevanju dela so prisotni na občnem zboru sprejeli plan dela in finančni načrt za tekoče leto.Tako kot vsako leto so pred zaključkom formalnega dela podelili zaslužnim priznanja za dolgoletno službovanje v gasilski organizaciji. Možne oziroma predvidene spremembe,ki jih prinaša zakon o lokalni samoupravi, naj ne bi negativno odražale dela in odgovornosti gasilskih organizacij v razmerju do ljudi. Tako kot že v preteklosti tudi v bodoče ne more in ne sme biti vprašanje povezanosti bistveno.S to temeljno ugotovitvijo so gornjegrajski gasilci svoj občni zbor tudi zaključili. Edi Mavrič Letni občni zbor govedorejcev V februarju smo se že drugič sestali govedorejci, tokrat člani govedorejskega društva naše občine. Po podanih poročilih smo si zadali plan dela za leto 1994. Dogovorili smo se, da bomo večjo skrb posvetili selekcijskemu in osemenjevalnemu programu. Udeležili se bomo letnega pregleda bikov v Preski, če bodo člani zainteresirani pa še ene razstave rjavega goveda v Sloveniji in v Leobnu v Avstriji. Tudi izobraževanju članov pripisujemo velik pomen, zato smo že na tem zboru organizirali predavanje o pravilni prehrani krav molznic, ki ga je vodil prof. dr. Orešnik z Biotehniške fakultete. Na podlagi nekaj vzorcev travne silaže, koruzne silaže in mrve, je podal oceno o povprečni kakovosti krme in svetoval izravnavo krmnih obrokov. Ker je bilo predavanje zanimivo in poučno, navajam nekaj važnejših ugotovitev. Ocenjenih je bilo 7 vzorcev travne silaže, ki izkazujejo naslednje vrednosti: - povprečje suhe snovi je 353 g/kg, kar je zadovoljivo; - surove vlaknine je bilo v teh silažah povprečno več kot 300 g/kg, kar dokazuje, daje bila košnja pri vseh sedmih opravljena prepozno. Normalna vsebnost surove vlaknine bi bila 260 g/kg. Tako visoka vsebnost znižuje prebavljivost in energetsko vrednost, ki je bila v povprečju 462 ŠE /kg. Dobra silaža doseže do 550 ŠE/kg SS. Živali take silaže ne morejo pojesti prav veliko, če bi bila kvalitetnejša, bi je pojedle več. - v vseh sedmih vzorcih je visoka vsebnost beljakovin, kar gre po njegovem mnenju pripisati večjemu deležu detelj; - vsebnost elementov Ca in P je nadpovprečna - Ca 7,9 g in P 4,1 g/kg SS; V povprečnem vzorcu je kalcija in fosforja dovolj za oskrbo iz osnovnega obroka. K obroku iz take silaže ne sodi mineralni dodatek s fosforjem in kalcijem. Treba mu je dodati natrij. Če bi bilo preveč na primer le kalcija, fosforja pa premalo, bi dodali mešanico mineralov brez kalcija. Ker je v vseh vzorcih visoka vsebnost kalija, je potrebno dodati natrij v obliki soli. Povzetek iz tabele o kakovosti travne silaže: 10 kg suhe snovi iz travne silaže nam da: vzorec št. 1 2 3 4 5 6 7 povpr. Mleka po energiji 5,2 5,8 2,0 3,5 6,3 6,0 4,7 4,8 po beljakovinah 17,0 11,7 6,5 9,2 19,0 9,5 10,7 11,8 v litrih ORGANIZACIJE l±u Iz teh podatkov vidimo, da bi iz 10 kg suhe snovi take silaže po energiji pridobili od 2,0 1 mleka pri najslabši silaži, pa do 6,3 litrov pri najboljšem vzorcu. Pri beljakovinah so razlike prav tako velike. Iz najslabše silaže bi bile pokrite potrebe po beljakovinah za 6,5 1 mleka, pri najboljši pa za 19 litrov. Te primerjave nam povejo, kako velike so razlike v kvaliteti med posameznimi silažami. Vzorec, ki je vseboval najvišjo vsebnost beljakovin, je hkrati tudi najvišjo vsebnost energije. S kvalitetno osnovno krmo lahko dosežemo več litrov mleka, manj je potrebno dokupiti krme za izravnavo obroka, to pa je prihranek na denarju. Primer obroka s povprečnim vzorcem (7 analiz), z zauživanjem susine iz silaže 10 kg: 28 kg travne silaže + 2 kg mrve Po energiji pridobimo 7,3 1 mleka, po beljakovinah pa 14. Za izravnavo na 16 litrov moramo dodati 3 kg koruze, 150 g mineralnega dodatka "kravi ini n 2" (dovolj Ca in P v vzorcu), ter 50 g soli. Analizirani vzorci mrve izkazujejo dobro kakovost. Tudi vsebnost Ca in P je visoka. Trije vzorci koruzne silaže izkazujejo visoko vsebnost energije in nizko beljakovin. Obrok za 16 1 iz povprečne koruzne silaže treh vzorcev: 22 kg koruzne silaže + 6 kg sena + 1,25 sojinih tropin + 150 g "kravimin 3" (mineralna mešanica za obrok z vključevanjem koruzne silaže) + 10 g soli. Za večjo proizvodnjo pa moramo dodati dopolnilno močno krmo, ki jo lahko pripravimo tudi sami doma z vključitvijo mineralnega dodatka "kravimin 6" (dodatek za pripravo popolnega močnega krmila za mleko). Izbira mineralnega dodatka je torej odvisna od vsebnosti elementov kalcija in fosforja v krmi. Da se boste pravilno odločili, kateri dodatek bi izbrali, da ne bi prihajalo do presnovnih bolezni živine, vam svetujemo, da se odločite za analizo krme. V sklopu tega predavanja je bil predstavljen program vitaminsko-mineralnih mešanic LEK in zdravil, ki se dobijo brez recepta. Menim, da je bilo omenjeno predavanje za živinorejce koristno, zato bo društvo tudi v prihodnje večkrat organiziralo podobna strokovna srečanja. Bernarda Prodnik NARODOPISJE Marijina cerkev v Novi Štifti Zanesljive vire o tej cerkvi in njenem nastanku najdemo v poročilu škofa Petra pl. Seebacha, ki je leta 1561 poročal v Rim o čudežnih dogajanjih na Metuljskem hribu, v občini Tirosek. Zanimiva je vsebina tega poročila. V njem namreč škof piše, da že od leta 1558 tam opažajo prikazovanje treh plamenčkov, temu pojavu so sledili še drugi, ki dokazujejo božjo voljo, da se na tem mestu zgradi cerkev. Ta naj bi bila v čast Matere Božje. Ljudje so nenehno opozarjali škofa Seebacha na "čudeže", ki da se pojavljajo zapovrstjo na Metuljskem hribu, vendar pa škof ni želel prehitro posredovati, verjetno je bil glede tega nekoliko previden, saj so tiste čase bili ljudje zelo vražjevemi in za cerkvene ukrepe je bilo treba več dokazov. Baje pa je kmalu zelo zbolel na nogah in je komaj hodil, ljudje pa so menili, daje to kazen, ker ni pospešil gradnje cerkve na Metuljskem hribu. Končno seje odločil za obisk kraja, kjer so se pojavljali plamenčki, stopil je s konja in vprašal ljudi, ki so med tem že trumoma hodili na božjo pot v ta predel, kje da se prikazujejo čudežna znamenja, pa so mu ljudje odgovorili, da prav na mestu, kjer stoji. Baje od tedaj naprej ni imel več težav z nogami in seveda je z vso vnemo pomagal pri gradnji Marijine cerkve. Tako so gradili cerkev nekako v letih 1558 in 1559. Za farnega patrona so določili Marijo Novoštiftsko na Štajerskem, ta naziv je bil potreben, ker je tedaj že bilo več krajev z enakim imenom. Prav škofu Seebachu pripisuje zgodovina velika prizadevanja za širjenje vesti o čudežih v Novi Štifti, kar seveda ni ostalo brez odmeva, hitro je šel glas o tej cerkvi po vseh deželah tedanje Avstrije in še dlje. Množice so prihajale od blizu in daleč. To je povzročilo srd pri članih kranjske deželne vlade v Ljubljani, res so bili zvečine protestanti, ki so očitali Seebachu pridobitniško slo in izkoriščanje ubogih vernih množic. Leta 1566 je ta gonja dosegla vrhunec, toda Rim na vse pritožbe kranjske vlade ni posredoval. Že prva cerkev je morala biti dokaj velika, saj poročajo, da je merila v dolžino 14 klafter in v širino 8 klafter, s stebri je bila deljena v tri ladje, nad korom je bila obokana, sicer pa je imela lesen strop. Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 pove, daje bilo v cerkvi kar enajst oltarjev. Pa še to, bralci sprašujejo, kakšna mera je to "klaftra". Naj povemo, daje mera bila v rabi še v prejšnjem stoletju, je dolžinska mera in jo ponekod pri nas imenujejo tudi "sežen", meri pa 1.896484 m. Sedaj pa nazaj k cerkvi v Novi Štifti. Veliko število romarjev je marsikdaj povzročilo tudi zaplete. Tako piše Orožen, da je škofov tajnik Krištof Škoflič, dne 2. decembra 1586 zapisal v neko poročilo tudi o tem, da seje štiftski župnik Štefan "jezljivo" obnašal do večje skupine romarjev, kije prišla skupaj s svojim župnikom v Novo Štifto. Za kaj je šlo, ni moč ugotoviti. Freske, ki so bile zelo številne, je naslikal beljaški slikar Nikodem Weissmann, ki je svoje delo opravil do leta 1586. Kaj več o freskah oziroma njihovi vsebini ni zaslediti. Zapisano je tudi, daje 5.8.1610 škof Hren posvetil oltarje sv.Ožbolda, sv. Miklavža in sv. Helene. Dne 16.9.1626 so župnik Presekins, ključarja Simon Rifel in Janez Repenšek, vsi iz Gornjega Grada, darovali v dobro cerkve v Novi Štifti kar 1000 goldinarjev. 23. maja 1850 je cerkev popolnoma pogorela. Plameni so tako hitro zajeli vso notranjost, da ni bilo mogoče kaj dosti rešiti iz goreče cerkve. Znano je, daje neki gornjegrajski tesar pomagal gasiti v zvoniku in koje tudi tega zajel ogenj seje rešil s skokom v globino, baje se ni resneje poškodoval, kar so ljudje smatrali za božjo milost. NARODOPISJE Stara cerkev je imela torej bogate freske in številne oltaije. Nekateri viri so trdili, daje bila vsa cerkev lesena inje zato tudi popolnoma pogorela, pa temu očitno ni tako. Saj poročajo, da so po požaru ostale nosilne stene, ki so jih že leta 1851 porušili in še istega leta naredili temelje. Leta 1852 so gradbena dela z vso naglico nadaljevali, tako je dne 2. maja 1852 gornjegrajski dekan Franc Bruner blagoslovil temeljni kamen. Dela so hitro napredovala, saj so že jeseni cerkev za silo opremili. 13. avgusta 1853 je cerkev posvetil lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Se tale zanimivost. Cerkev je gradil preprost zidarski mojster, Matevž Pinter iz Cerkelj pri Kranju, takšno kakršna je še danes. Na hribčku za cerkvijo stojita znotraj pokopališča dve kapelici, posvečena Božjemu grobu in druga Rožnemu vencu. Prva ima dva dela, k zgornji so vodile stopnice, na vrhu pa sta stali dve plastiki, Marija in kip škofa Seebacha, tako so domnevali. Leta 1848 so stopnišče odstranili, kipa pa postavili na vrh glavnega stopnišča v cerkev. Spodaj pod cerkvijo, ob peš poti na Černivec, stoji kapela z vodnim izvirom. Na njej je plošča, ki pove, da jo je leta 1617 blagoslovil škof Hren. Prihodnjič bomo opisali podružnične cerkve v tej fari. .________________ZGODOVINA ________ Graščinski jez, spomin davnih dni V času, ko je škofovsko posestvo Marijingrad vodil inž. Lojze Žumer, so nameravali urediti osrednjo elektrarno za dolino v Nazarjah. To naj bi bila konkurenca, tedaj že močno agresivne, Kranjske elektrarne, kije z vodom prek Črnivca ponudila elektrifikacijo doline. Žumer seje tedaj zelo boril, da bi uspel s svojo zamislijo, naš predel oskrbovati z elektriko iz nove elektrarne, ki bi jo naj Marijingrad v Nazarjah zgradil. Župane po dolini je za svoj načrt pridobil, le novoštiftski je bil bolj za elektriko prek Črnivca, saj bi ta bila prej na voljo, kot pa tista iz Nazarij. Ni seveda manjkalo zapletov in zamer, vendar pa je končno le prevladovalo prepričanje, da bo še najbolje za gornji del Zadrečke doline dobiti elektriko s Kranjskega. Seveda pa je sam Marijingrad imel lastno elektrarno znotraj svojega obrata v Nazarjah. Bila je dovolj močna, da bi napajala bližnjo okolico, ki je tiste čase štela le nekaj malega gospodinjstev. Zakaj je torej inž. Lojze Žumer toliko navijal za elektrarno v Nazarjah? Predvsem zato, ker je imel na voljo vodne naprave, ki so omogočale dovolj vodne energije in osrednja naprava je bil "graščinski" jez na Savinji. Ta je bil zaradi svoje mogočnosti prava zanimivost za obiskovalce doline. Očitno je računal Žumer, da je tako voda zagotovljena tudi za večje potrebe in bi se lahko obnesla celo elektrarna. Znano je, da je bil človek dobrih zamisli in zelo dalekoviden gospodarstvenik. Ne kaže razpredati, kaj bi bilo, če bi bila zamisel o nazarski elektrarni res zaživela, kaj bi bilo takoj po vojni, ko so naravnost vsiljevali velike in centralno vodene elektrarne, končno pa kaj bi bilo z vsem skupaj po poplavi, ki je graščinski jez do kraja uničila, kolikor že prva ne, pa je potem druga dokončala razdiralno delo na jezu. Danes so le še sledovi nekoč mogočnega jezu. O njih nikakor ne moremo trditi, da so zanimivi! Kažejo slejkoprej žalostno sliko uničenja in predstavljajo veliko nevarnost za hišo, ki stoji neposredno ob strugi, nižje mostu. O kakšni sanaciji seveda ni govora in usodno je sedanje stanje za okolje, za obiskovalce, pa nepozabno grd pogled! II. svet. vojni je to sliko posnel Zdravko Poličnik y\ Videčnik ZGODOVINA /iti Škofijski mernik Čeprav je gornjegrajska zbirka obiskovalcem, lahko rečem, zelo všeč, bi vendarle lahko kdo kljub temu rekel, da v njej ni nič takega, kar se ne bi dalo videti tudi kje drugje. Seveda je skoraj točno tako. Vendar le ni mogoče preko tega, da so predmeti avtohtoni in zato prav te najbolj zanimivi. To vsaki taki zbirki le daje posebno ceno in mik, zato bo ljubitelj starin povsod z zanimanjem občudoval tudi tako rekoč enake stvari. Med lončarskimi izdelki imamo precej predmetov t.i. zadrečkega lončarstva, kije konec prejšnjega stoletja (z dvema izjemoma 1. 1931) izumrlo, zato je to posodje izrednega pomena za našo dolino. Razen v muzejih v Celju in Mariboru skorajda ni več kaj ohranjenega. Torej je to vendarle nekaj, kar ni za spregledati. Sicer pa je vsaj zame najbolj zanimiv škofijski mernik. V Gornjem Gradu gaje za merjenje žitne desetine uporabljala ljubljanska škofija, v katere pristojnosti so bili naši kraji. Pravzaprav so škofje do jožefinskih reform (1783) škofijo upravljali iz Gornjega Grada. Prav dejstvo, da je njihova rezidenca bila tu, povečuje tudi vred-nost škofa. Seveda lahko govorimo le o relativni vrednosti, saj bi prej lahko rekli, da je iz lat kot pa zlat. Da gre res za mernik, ki ga je uporabljala škofija, in to v Gornjem Gradu, je razvidno iz treh vanj vžganih žigov. Nahajajo se na obeh straneh dna in zunaj na obodu; na sredini deščic, doge. Narejeni so ročno, ne s pritiskom žiga oziroma železa. Hrastov les je bil najprej rahlo izdolben, nato pa ožgan z is ZGODOVINA I žarečim železom. Žig predstavlja gornjegrajsko zvezdo (v samostanskih listinah se pojavi že v 14. stoletju), ki pa je mojster ni naredil najbolj mojstersko. Namesto šesterokrake ali vsaj osmerokrake (redkeje sicer se pojavlja tudi v tej različici), je očitno le s težavo zmaličil sedmerokrako. Obdal oziroma uokviril jo je s krogom. Dovolj dobro je zgoraj nad tem oblikoval škofovsko kapo, mitro, levo in desno od nje pa meč in škofovsko palico, simbola posvetne in cerkvene oblasti. Ob straneh sta še delno na tej in delno na sosednjih dogah narejeni dve osmerokraki zvezdi. Velja opozoriti še na vžgane znake na zgornjem robu škafa. Z njimi je bilo njegovemu lastniku zagotovljeno, da škofa niso znižali, zaradi česar bi bil oškodovan pri desetini. Zelo verjetno je takšnih mernikov moralo biti več. Ta se je ohranil na kmetiji Kožlakar v bližnjih Rorah" Seveda mu niso posvečali nobene posebne pozornosti. Čeprav je bil svojčas škofijski, ni imel pri hiši nobene protekcije. Ob vsakih kolinah so v njem "gorbali" svinjske noge in glave, tako da se gaje držalo precej smole. Še več smole bi imel, če ga ne bi mogli uporabljati niti za to stvar. Je pač betežen starček, ki ne more več zadržati vode. Še sreča, da se mu je uspelo še kar dobro ubraniti črvov. Samo tako si je rešil glavo. Črvivosti mu pred menoj prav gotovo ne bi nihče spregledal. Naj bo zdaj, na zares že stara leta, ko je predvidoma že precej zakoračil v tretje stoletje, njegovo življenje lepše. Predvsem naj uživa v brezdelju, dolgčas pa mu med starinami tako ali tako ne bo. Vsekakor naj še dolgo, dolgo živi v veselje tistih, ki ga bodo znali ceniti. Janez Mavrič LJUDJE IN DOGODKI Vinarska Solčava Minil je pust, čas norčij. V Solčavi smo ga tudi letos počastili z tradicionalno VINARSKO prireditvijo, ki je bila tudi letos skrbno pripravljena in izpeljana. Program je bil prirejen času, v katerem živimo: ustanavljanju novih občin, prepleten z duhovitimi skeči iz vsakdanjega življenja, obiskale so nas koroške lepotice, ki so prepevale o naših lokalih, župan Železne kaple, razni narodni ansambli, ogledali smo si prizor pobiranja vstopnine v Logarsko dolino, moderen frizerski salon z gostom iz Amerike, dogodek pri zobozdravniku, pa še in še, lahko bi dejali za vsakogar nekaj. Večkrat smo se nasmejali do solz, marsikdo pa je prejel tudi kakšno pikro. "Takšni pač smo - bog pomagaj", so bile zaključne besede in menda je kar prav, da nas vsake toliko časa tudi kdo spomni na to. Kljub temu je bil letos program manj oster kot prejšnje leto, verjetno zaradi pravočasnih kritik in očitanj, nekaterih celo preveč žaljivih. Ostanek večera je nato potekal ob prijetnih zvokih citer in harmonik ter ob izbiranju in nagrajevanju najlepših mask ob polnoči. Prireditev se je končala v zgodnjih jutranjih urah. Mislim, da smo dolžni zahvalo skupini mladih iz Prosvetnega društva Solčava, saj se s prireditvijo trudijo že štiri leta in so jo dvignili na raven ene najboljših pustnih prireditev v občini in dolini, vabijo pa jih tudi drugam. Edi Ikovic LJUDJE IN DOGODKI Pust Mozirski Utrinek z otroške maškarade Nočni ples mask Prevzem oblasti od novega predsednika IS, ki je premalo dolgo na oblasti, da "bi lahko naredil kaj škode". DRUŠTVO PUST MOZIRSKI MOZIRJE Spoštovani! Vsem podjetjem, obrtnikom in posameznikom se po tej poti najlepše zahvaljujemo za izkazano zaupanje in prispevek, s katerim so našemu društvu omogočili, da smo letošnje pustovanje v Mozirju lahko izpeljali in s tem popestrili turistični utrip Zgornje Savinjske doline v zimskem času. V izredno zadovoljstvo nam je, da ste pokazali resnično izredno razumevanje za te stare običaje in še enkrat "NAJLEPŠA HVALA" ter nasvidenje v naslednjem letu. Upravni odbor Društva PUST MOZIRSKI M i«i i ■ : JiE:- Pogreb LJUDJE IN DOGODKI S ČOPIČEM IN SRCEM Vidnejši umetniki, pesniki in drugi slovenski kulturniki, so naši javnosti dobro znani. Le malo pa se ve o skromnih ljudeh, povezanih z naravo in domačnostjo, pa čeprav kultura tudi njim predstavlja način življenja. Zato vam želimo v februarju, mesecu kulture, predstaviti Ido Voler, ljudsko umetnico, doma iz Ljubnega ob Savinji. Pri Tončevih, kot pravijo po domače kmetiji na začetku Ljubnega, nastajajo izpod marljivih rok Ide Voler različne umetnine. Največkrat slike in torte, pa čeprav ni izobražena za nobenega od poklicev, ki bi ji pri tem lahko pomagal. Njena življenjska pot je namreč neobičajna in za marsikoga, ki občuduje njene izdelke, skoraj neverjetna. Volerjeva je preživljala mladost na hribovski kmetiji naMurčah, visoko pod Travnikom. Kerjebilapotdo Ljubnega predolga, pet otrok šole ni obiskovalo. Osnovno izobrazbo sta jim nudila starša, ki sta jih poleg dobrote, pridnosti in spoštovanja do soljudi naučila tudi pisanja, branja in računanja. Ob dolgih zimskih večerih, ko je bilo na kmetiji že vse postorjeno, pa tudi petja in igranja na harmoniko. Tako je Idin brat nekoč celo sam izdelal harmoniko, ki se ne razlikuje od serijsko izdelanih. Kot za večino mladih deklet, se je tudi zanjo življenje po poroki spremenilo. A je kljub materinstvu in delu na kmetiji, ki ga tudi danes ne zmanjka, našla dovolj časa za sprostitev ob slikanju. Prve korake v svet umetnosti, ko je kot otrok v zvezke zapisovala pesmi, ki jih je slišala po radiu, je namreč dopolnila s slikanjem. Nekoč je pri sosedih videla sliko, ki ji je bila tako všeč, da si jo je tudi sama zaželela. Poskusila jo je narisati in tako odkrila še en talent več, s katerim ji je "Bog priskrbel službo", kot pravi sama. ida voler Sprva je slikala predvsem v lastno veselje in se ob tem učila. V petnajstih letih, odkar slika, je dar za risanje že tako razvila, da se svojih začetkov kar sramuje. Takrat tudi ni imela pravih barv. Danes njene slike krasijo že mnogo domov, saj Ida Voler rada ustreže ljudem, ki si zaželijo podobo domačije ali kakšen drug motiv. (Čeprav je naskrivaj potarnala, da je slik domačij že kar preveč in da pogreša drugačne motive.) idaprideiu Večino porok v okolici pa se tako ne da več zamišljati brez tort, ki jih z veseljem peče. Včasih tudi za druge priložnosti. Vse torte so zaradi odličnega okusa in bogate okrasitve prava "paša za oči in usta". Mnoge so ljudem tako všeč, da jih fotografirajo in znova naročajo podobne. Ko smo ljudsko umetnico vprašali, kako vse to zmore, seje samo nasmehnila. Ob vsem naštetem je namreč dobra gospodinja in skrbna mati treh odraščajočih hčera. Pravi, da ji ni nič pretežko, saj bi dala vse, da bi otroci pridobili izobrazbo, za katero je bila sama prikrajšana. Čeprav si je želela, da bi šle tudi hčerke po njenih stopinjah, jim obilica učenja ne dopušča vedno, da bi ob materi nabirale slikarske izkušnje. Med tednom, ko je ob njej le najmlajša, mož pa v službi, pestuje svoje misli. Morda se z njimi vrača v naravo, med planine, rože in prostrane travnike, kjer je odraščala. Globoka povezanost z njimi se odraža v njenih slikah, saj so najlepše prav tiste, na katerih sled čopiča zapusti tudi sled srca. Torte, ki jih peče Ida Voler, so lepe in slastne Karolina Grudnik ______SPORT___________ Nejc na poti med najboljše V času, ko smo vsakodnevno vsi bolj ali manj v toku tega, kar se dogaja na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju na Norveškem in ko najboljši (včasih pa tudi najsrečnejši) dobijo za svoje vrhunske uvrstitve olimpijske kolajne, smo v Nazarjah obiskali Nejca Hudoklina, ki bo morda nekoč, o tem je seveda moč govoriti le v pogojniku, stopal po poti Jureta Koširja, Mitje Kunca in ostalih naših smučarjev. 0 Nejc obiskuje 4. razred osnovne šole v Nazarjah in je odličen učenec. Njegova ljubezen pa je alpsko smučanje, ki se mu je zapisal že kot dojenček, saj je shodil kar na Golteh. S štirimi leti je začel redno smučati in takrat, bilo je to leta 1987, dosegel tudi svojo prvo zmago. Takratni vzornik mu je bil štiri leta starejši brat Samo, s katerim sta kmalu prestopila iz mozirskega v velenjski smučarski klub, kjer so bili pogoji za trening boljši. Nejc je med svojimi vrstniki ves čas med najboljšimi. Zmage na različnih tek-. movanjih se vrstijo, zadnja in morda do sedaj najbolj pomembna je bila v začetku tega meseca, ko je zmagal na tekmi za pokal Gorenjka. Uvrstitve na tekmah za omenjeni pokal so pomembne tudi za prihodnjo sezono, saj so merodajne .za uvrstitev na velika mednarodna tekmovanja: pokal Topolino, pokal Loka itd. Letošnje leto je namreč zadnje v kategoriji cicibanov, že naslednje leto bo v kategoriji mlajših dečkov, ki poleg veleslaloma in superveleslaloma prično voziti tudi slalom. Nejčeva mama Marinka pove, da je doseganje takšnih rezultatov povezano z zelo napornim tempom žvljenja, v katerega je vpeta celotna družina. Nejca takoj po končanem pouku pelje v Mozirje, kjer se jima pridruži še Samo in že ob 13. uri ju gondola z njuno opremo vred pelje na Golte. Tam so letos na vso srečo ustrezni pogoji za trening, sicer se je potrebno voziti na Kope, na Roglo, celo v Avstrijo. Popoldanski trening na smučišču je vsak dan od torka do petka. Ponedeljek je dan odmora, sobota in nedelja sta rezervirani za tekme. Po večernem povratku domov je treba seveda opraviti še vse potrebno za šolo, čeprav so učiteljice do obeh, kot pravi mama Marinka, zelo razumevajoče. Nad Nejčevim treningom bdi Drago Drev iz Šmartnega ob Pakij v katerega ima mali smučarski šampion veliko zaupanje, izkušeni trener pa zna dobro oblikovati njegov nesporno zelo velik talent. Na vprašanje, če je zaradi pogoste odsotnosti obeh sinov kaj zaskrbljena, Marinka Hudoklin odvrne, da brez tega seveda ne gre. Še posebej po lanski Samovi poškodbi, zaradi katere je izgubil celo sezono in zaradi katere se šele sedaj vrača v pravo formo. Tako je na pravkar minulem mednarodnem tekmovanju mladih smučarjev starosti 12 do 14 let v konkurenci preko sto tekmovalcev osvojil 14. mesto. Prejšnji teden je zaradi šolskih obveznosti moral izpustiti dršvno prvenstvo v smuku, pa je morda celo bolje tako, doda Marinka. Nejc rad pokaže zbirko pokalov in priznanj, ki jih osvojil do sedaj. Ko ga povprašamo o tremi pred tekmo, takoj odgovori, da je je zmeraj malo, a na sami progi misli nato le še na čimboljšo vožnjo. Pri tem je neizprosen, kar potem občutijo tekmeci, ko zaostanejo za njim. Nejc tudi z zadovoljstvom pove, daje v klubu izredno razvito tovarištvo, tekmovalci se med seboj razumejo in si pomagajo, naučijo pa se tudi prenekaterih opravil in navad, ki so jim lahko v nadaljnjem življenju samo v pomoč, ne glede na to ali se bodo s smučarskim športom še ukvarjali ali ne. Ko ob slovesu mama Marinka potarna tudi nad ogromnimi stroški, ki so neposredno povezani s tako intenzivnim treningom in načinom žvljenja, skupaj ugotoviva, da bo morda prav ta prispevek spodbudil koga, da primakne kakšno pomoč za Nejčev nadaljnji uspešen razvoj v vrhunskega tekmovalca. Da bi le bilo tako. Pa srečno! KF Spoštovani naročniki Savinjskih novic! Sporočite nam spremembe vaših naslovov, ki so nastale z uvedbo uličnih sistemov, Hvala Nejc z zbirko pokalov in medalj PISMA BRALCEV Odbornik EDI Nastop g. Edija Mavriča na zasedanju skupščine dne 10. februarja 1994 me motivira, da zapišem svoje mnenje. Pozorni odborniki skupščine so gotovo opazili, da vsaj že leto dni javno ne komentiram Mavričevih demagoških govorov pred mikrofonom občinskega zbora in da sem se polemike z njim vzdržal tudi ob zadnjem njegovem primitivnem in neumnem govorniškem izpadu. Očitno je prepričan, daje edini on poklican reševati vse tegobe vseh ljudi in razsojati, kaj je prav in pravično ter kaj je tisto vse narobe. V svojih nestrinjanjih, obremenjenih z logiko čustev in kompleksov, kliče na pomoč svojo kulturo, volilce, javno mnenje, obsodbe in še vse drugo, kar čuti, da zveličavno pooseblja; argumenti mu niso mar. Takšno pros-vetljenstvo ni vsakomur dano; zanj je verjetno potreben poseben genski zapis. Ko takšen kulturnik bruha gnojnico po legalno in legitimno izvoljenih predstavnikih, pozablja, da je vsak od njih imel svoje volilce, sicer ne bi bil izvoljen v ta ali oni organ. Je mar to kulturni nastop? Če se v svojem elementu ne strinja s kom, se sklicuje na neko javno mnenje, pri tem pa ne pomisli, da pozna le tisti del javnega mnenja, znotraj katerega se giblje on (in praviloma tudi ustvarja). Je morda to kultura? Ni mu mar, da izreka mnenja in obsodbe, ki so mu jih naročili njegovi "liderji" in ga za takšna dejanja tudi skromno nagradili in priviligirali. Je to kulturnik? Ko na soodbomike naslavlja svoje pozive v stilu "tiTonč"in "on Pepe" se ne zaveda, dasi večina teh ni pridobila svojega znanja in zgradila svojega imidža s plezanjem po hrbtu drugih in da mu za tako "kultiviran" odnos morda nikoli ni dala soglasja. Ali je kompleks pomembnosti, obremenjen z zamujenim, vrlina kulturnika? V slogu KULTURA, TO SEM JAZ razpravlja g. Mavrič tudi o politiki pa naj gre za gospodarstvo, zdravstvo, komunalo, šolstvo ali drugo. Učinek takih razprav praviloma znajo izkoristiti tisti, ki so že svojčas nadaljevali tam, kjer je končal on. In če to povežem z njegovo zadnjo skupščinsko razpravo, je rezultat sledeč: namesto s tremi glasovi v izvršni oblasti sedanje občine bo Gornji Grad zastopan le z enim glasom. To je le zadnja izmed njegovih mnogih razprav "v korist" Gornjega Grada (kar tako rad razglaša), pri tem pa se globoko strinjam, da niti eden od treh kandidatov ni poosebljal njegove sredine; vsi so namreč profesionalci. Upam, da bomo z zainteresiranimi v nadaljnjem postopku našli kandidate s področja predvidene gornjegrajske občine in z dodatnimi volitvami popravili rezultat vsaj na tri glasove, ki bi v nekem logičnem razmerju moči zastopali interese Zadrečke doline; želim si le, da se "kulturniki" ne bi ponovno preveč angažirali. Kakor kultura niso samo amaterske pesmi, tako tudi politika predvsem ni rokodelstvo. In ker smo nekaj vrstic Prešernovega zabavljivega soneta "Apel podobo na ogled postavi" na skupščini že slišali iz Mavričevih ust (zadnjo vrstico mu je sicer moral citirati g. Zamernik), bom jaz zaključil s prav tako znanim latinskim izrekom: Quit licet lovi, non licet bovi, ali po naše: kar pristoji Jupitru, ne pristoji volu! Franc Basti Podsmrečje 14 Gornji Grad Slovenski kulturni praznik v Nazarjah S čutom, ki je dan samo otrokom, ki bolj s srcem kot razumom dojemajo pomen praznika, seje posrečila proslava, ki bije bil vesel sam Prešeren. Njegovo Zdravljico, sedaj našo himno, so zapeli otroci glasbene šole Nazarje. Sledile so recitacije najmlajših. Koliko modrosti je bilo v glavici majhnega moža, zadnjega v šesti klopi. Kako se je maščevalo neubogljivi miški, ki je verjela pretkani muci in kako prisrčna in poučna je še vedno pesem Stoji učilna zidana. Šolarji višjih razredov pa so nas razveselili z recitacijami Franceta Prešerna. Povodni mož, Kam, Nezakonska mati in Vrba. S svojo prisrčnostjo so nam prikazali njegovo hudomušnost in njegovo bolečino. Flavtist, mala muzikanta in otroci glasbene šole s klavirskimi skladbami so še popestrili program. Gospod Franci Kotnik je s svojo lepo besedo prisrčno povezoval proslavo. Veselje je sijalo na obrazih staršev nastopajočih otork, veseli pa smo bili tudi drugi udeleženci proslave. Pohvalo zaslužijo tudi tovarišice učiteljice, ki so s pravim posluhom za Prešerna in narodne pesmi izbrale program in vodile proslavo. Drug vesel dogodek je bila predstavitev knjige 'Po svet in doma" -pesmi našega rojaka slovenskega Jožeta Krajnca. Njegovo veselje, da so šle njegove pesmi med ljudi na sam slovenski kulturni praznik, smo delili z njim. Kako rad ima domači kraj in njegove ljudi pove pesem: "Rodna zemlja, draga moja ti, ne samo doline divnih, gora mogočnih polna si; si Cankarja, Prešerna, Slomška in Kajuha dala nam, ki z zavestjo, poezijo napolnili so kulture naše hram." Povedal pa je, da brez pomoči gospe Ivane Zvipelj, gospe Mete in g. Marjana Finkšta bi pesmi ostale samo njegove. Vera Poličnik Sp. Rečica 34 • OGLASI n - Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE INŠPEKTORAT razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili urbanistični in gradbeni inšpektor Zahtevani pogoji: - visokošo Iška izobrazba gradbene ali arhitektonske smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - strokovni izpit (v roku 1 leta), - vozniški izpit B kategorije, - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v dršvnih organih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: OBČINA MOZIRJE, Inšpektorat, 63330 Mozirje, s pripisom "za razpis". Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili do 30.3.1994. KRONIKA 13.2. okrog 02.00 ure je Peter B. (33) iz Moziija v dvorani TVD Partizan v Mozirju med pustnim plesom brez vzroka udaril v obraz Branka T. (20) iz Nazarij in mu prizadejal sled poškodbe. Zoper Petra B. so podali predlog sodniku za prekrške. * * * 15.2. ob 22.00 uri je Milan S. iz Lok pri Mozirju (23) vozil osebni avto po regionalni cesti iz smeri Radmirja proti Mozirju. Pred naseljem Mozirje je zaradi vožnje pod vplivom alkohola zapeljal na levo stran vozišča, po katerem je v tem trenutku pripeljala voznica osebnega avtomobila Martina O. (32) z Ljubnega ob Savinji. Prišlo je do čelnega trčenja, pri katerem je Martina O. dobila hude telesne poškodbe, Milan S. pa lahke. Zoper njega so podali kazensko ovadbo na temeljno javno tožilstvo. * * * 15.2. med 00.00 in 01.00 uro je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Nove Trate 38 v Mozirju, katere lastnica je Breda O. ki živi v Nemčiji. Iz hiše je bilo odtujenih več tehničnih predmetov v vrednosti okrog 120.000,00 SIT. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da so dejanja osumljeni B. Z. (22), državljan BiH z začasnim bivališčem Šolska ul. 27 Mozirje, in mladoletna K. A. (15) in K. I. (17), oba begunca z začasnim bivališčem Šolska ul.27, Mozirje. Osumljenci so bili 21.2. privedeni preiskovalnemu sodniku in predani nadaljnjemu postopku. * * * 17.2. je v večernem času Matjaž M. (21 ), državljan republike Hrvaške, stanujoč Zadrečka c. 13, Nazarje, iz kuhinje stanovanjske hiše Sp. Rečica 8 odtujil večje število izpolnjenih čekov. S kazensko ovadbo je bil priveden preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil 30 dnevni pripor. INFORMACIJE Predstavljamo vam: Trgovino Štefi Že nekaj mesecev se lahko ljubenski (in tudi drugi) kupci odločamo za nakup še v eni trgovini. Mlada podjetnica , Štefka Mavrič, je namreč odprla novo trgovino z mešanim blagom. Najdete jo nasproti Gostilne Kumer (Cesta v Rastke 26). Stara trgovina Štefi na Placu pa je sedaj zaprta. V zgledno urejeni, predvsem pa dovolj prostorni in odlično založeni trgovini, predstavljajo tekstilni izdelki le še dopolnitev pestre ponudbe. Trgovina Štefi se je "dobro prijela" in ima že veliko rednih kupcev, ki se vračajo z zadovoljstvom. Pa saj ni čudno, ko pa lahko izbirajo med blagom različnih proizvajalcev in v širokem cenovnem razponu. Predvsem pa so jim na voljo artikli, ki bi jih drugod težje našli. Tako ni več zadrege pri nakupu sadja in zelenjave, saj si lahko sredi zime med drugim privoščite celo sočno lubenico ali banane, ki so precej cenejše v primerjavi s konkurenco. Sadje in zelenjavo nižjega kakovostnega razreda pa lahko kupite še nekoliko ceneje. Na svoj račun lahko pridejo vsi, ki uživajo dietno hrano. Ponudba tovrstnih proizvodov je dobra, posebej naj omenimo dietno skuto in margarino, ki ju lahko namažete na priljubljen lučki kruh ali dopolnite z mesninami Bogner. (Slednje obsegajo zlasti okusne hrenovke in različne salame.) Omenimo naj, da se lahko ob svetovanju prijaznih trgovk odločite tudi za globoko zmrznjeno hrano - pomfri, listnato testo, zelenjavo, že pripravljene pice in sladolede. Nakup živil in pijač lahko dopolnite še z brskanjem po ostalih policah, kjer boste našli več kot deset vrst pralnih praškov, dovolj čistil, predvsem pa negovalno in dekorativno kozmetiko. Vsi, ki ne hodijo radi daleč po nakupih, se lahko v "Štefi" tudi oblečejo in obujejo za zmerno ceno in odlogom plačila. Mlade mamice bodo najbrž vesele informacije, da je dovolj tudi priljubljenih otroških pleničk Pampers po dostopni ceni. Če ste se odločili, da trgovino obiščete še ta trenutek, poglejte prej na uro! Med tednom je namreč odprta od 7.00 do 19.00, oziroma v soboto od 7.00 do 15.00 in v nedeljo od 8.00 do 12.00. Karolina Grudnik OGLASI 9S£ft8g£S8SS*8g£*8S£ft88££8SSft8S£ft8S£ft8S£fc8S*&8gSft888ft8$Stt POGREBNE STORITVE * Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: s » - prevoz z avtof urgonom (vključno na upepelitev) è « - dekracijo sobe, postavitev odra na domu Z J - izkop grobnih jam £ “ - postavitev žarnih niš " 5 - ureditev kompletne dokumentacije “ * - odštejemo pogrebnino v višini 56.600 SIT J J Štiglic Jožica » » Radmirje 10 » « 63333 Ljubno ob Savinji * » Tel. 063/841-029 ' a se Illilii®! Z A 11 V A L E Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. ZAHVALA v trenutku bolečine, ko smo se morali posloviti od naše drage mame Angele POLANŠEK po domače Matijevčeve mame iz Luč 31 ob Savinji. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, znancem za pomoč, darovane vence, sveče in svete maše, izraze sožalja, ter vse, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dobrim sosedom, g. župniku, pevcem, organistu za opravljeni obred. Hvala g. Gustelnu za poslovilne besede in vsem kateri ste nosili prapor. Iskrena hvala doktorju Žunterju za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči vsi domači Pomlad že prišla bo, ko mene večne bo me bodo djali v to črno zemljo, ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata Franca JURKOVNIKA iz Lepe Njive se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se za izrečene besede slovesa ob grobu, pevcem in praporščakom. Hvala tudi g. Suhoveršniku in g. Vratanarju za lepo opravljen pogrebni obred, ministrantom in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, in znancem za izrečena sožalja, darovane sv. maše, sveče in cvetje ter poslovilni govor. Lepa hvala gospodu dekanu Gračnerju in pevskemu zboru Luče ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega očeta, moža in starega očeta Jakoba BREZNIKA ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 81. letu starosti zapustila predraga mama, babica in prababica Marija PLANOVŠEK, roj. KLEMENŠEK iz Nazarij Iskrena zahvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za pomoč, darovane vence, cvetje, sveče in sv. maše, izraze sožalja ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se patru Borisu za opravljen cerkveni obred, organistu g. Napotniku in pevkam. Hvala g. Marinki za lepe poslovilne besede, gasilcem in praporščakom. Zahvaljujemo se tudi dr. Širku za dolgoletno zdravljenje pokojne. Lepa hvala tudi Jožici Burja za nego in pomoč v njeni bolezni. Žalujoči vsi njeni Po šegavosti in dobri volji, poznan si bil pri vseh ljudeh, mnogo jih, predvsem domači, pogrešalo bo tvoj nasmeh. Ah črn dan je moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko se bilo je ločiti, a ves jok in solze so zaman. V 60. letu starosti nas je za vedno zapustil dobri mož, ata in stari ata, dobri brat in svak Jože KOBALEJ p.d. Andrečkov iz Potoka. Žalujoči vsi njegovi Od njega smo se poslovili v Črni na Koroškem 1.2.1994, OGLASI HE Mercator - Zgornjesavinjska ;! kmetijska zadruga ; ' Mozirje z.o.o. I; I; OBJAVLJA •! PROSTO DELOVNO MESTO I; POSLOVODJA MESNICE I; Za nedoločen čas. POGOJI ZA ZAPOSLITEV SO ;! !; splošni: !■ posebni: jj !« - srednja šola V. stopnje s poklicem TRGOVINSKI POSLOVODJA ali *| I; KOMERCIALNI TEHNIK j; ;■ - delovne izkušnje 1 leto ■! [■ - dodatne znanja: vozniški izpit B kategorije opravljen, higienski pregled »| ;• - poskusno delo: 3 mesece °; ;I Kandidati naj prijave pošljejo v roku 8 dni po objavi, to je do 5 marca 1994 I; v kadrovsko službo M-ZKZ Mozirje. O izbiri bodo kandidati obveščeni ji najpozneje v roku 15 dni po preteku roka za objavo. ;■ GOSTISCE . ROGOYILC Oddamo v najem Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjega dela sprejemamo v roku 10 dni od izida oglasa na naslov: Prodnik, Robanov kot 22, 63335 Solčava. Prosimo navedite tudi svojo tel. št. ZOBOZDRAVSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE MOZIRJE Savinjska cesta 2 63330 MOZIRJE RAZPIS NA PROSTO DELOVNO MESTO DIREKTORJA ZAVODA ZOBOZDRAVSTVO MOZIRJE Pogoji: - končana medicinska fakulteta stomatološke smeri - aktivno znanje slovenskega jezika - najmanj 5. let delovnih izkušenj Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis pošljejo v roku osem dni po objavi na zgornji naslov s pripisom - za razpisno komisijo. O izbiri kandidata VAS bomo pismeno obvestili v roku trideset dni po objavi. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani upokojenci! Ali ste že razmišljali o tem, da bi tudi vi prejemali pokojnino na hranilno knjižico ali tekoči račun? Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam takšno možnost nudi in vas vabi, da se tudi vi pridružite številnim upokojencem, ki to storitev banke že dalj časa s pridom uporabljajo. Postopek za prejemanje pokojnine prek hranilne knjižice ali tekočega računa je enostaven, prednosti takšnega izplačila pokojnine pa so: - pokojnina vam je na voljo že zadnji delovni dan v mesecu, y - obresti vam bodo tekle že od prvega dne nakazila pokojnine - ne glede na datum vpisa v hranilno knjižico, prihranite pa si tudi poštno pristojbino, - vpis pokojnine v hranilno knjižico vas tudi časovno ne veže, saj ga lahko opravi namesto vas katerakoli pooblaščena oseba, ki ji boste izročili hranilno knjižico ali pa boste to storili sami kdaj kasneje, če trenutno ne potrebujete denarja, - kot varčevalec LB Splošne banke Velenje d.d. imate pravico do kreditov, ki jih banka odobrava občanom. Mnogi upokojenci, ki so to že storili, so s tem načinom poslovanja zelo zadovoljni; posvetujte se z njimi ah pa se obrnite na najbližjo enoto banke. IN ŠE SPOROČILO UPOKOJENCEM, KI SVOJO POKOJNINO ŽE PREJEMAJO PREKO HRANILNE KNJIŽICE ALI TEKOČEGA RAČUNA LB SPLOŠNE BANKE VELENJE D.D.. OB IZPLAČILU PRVE NASLEDNJE POKOJNINE, VAS V BANKI ČAKA MAJHNO PRESENEČENJE. Šmihelska c. 1, Mozirje, tel. 832-011 Ugodne cene: Jupol 30/1 : .2.249,00 Acrycolor 30/1 : .8.999,00 Peči na petrolej: 17.990,00 Parket: .1.229,00 Lak za parket za 25 m2: .5.732,00 Bavalit: .1.899,00 Bakreni fitingi: dimenzije 15,18,22 KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Velenje Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita. UGODNA PONUDBA: - nagrobnih spomenikov (v mesecu februarju 15 % popusta) - okenskih polic (na zalogi širine 20 cm) -stopnic - tlakov - šankov in kuhinjskih pultov Valentin PODPEČAN Šalek 20, Velenje ; tel. 063/857-556 Uradne ure za stranke: vsako sredo in soboto od 7.0Ó do 17.00 HE Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Mehanična delavnica M-ZKZ Mozirje nudi od 28. februarja do 18. marca 1994 PREVENTIVNE TEHNIČNE PREGLEDE TRAKTORJEV -BREZPLAČNO! SERVIS ROSENSTEIN Popravimo vam: - Vse vrste gostinskih hladilnih naprav - Expres kavne aparate - Pralne stroje Gorenje, Ei, Candy - Pomivalne stroje Gorenje, Ei, Candy - Termoakumulacijske peči vseh tipov - Likalne stroje vseh tipov - Hladilne skrinje-hladilnike vseh tipov - Toplotne črpalke vseh tipov Tel. 063-721296 Mobitel 0609-610085 Milan ROSENSTEIN Andraž 111a Polzela ßvetfo to fóftiive S sosedi moraš imeti urejeno mejo, so vedeli povedati že naši predniki. Rekli so pa tudi, da zemlja toliko velja, kot bližnji sosed... Tako pa ne mislijo sodobniki na vrhu vladnih služb. Po zadnjih pogajanjih s sosedi bi po naši zasedbi pogajalcev lahko domnevali, da so razpravljali o gozdovih, lesu in podobnem, nikakor pa ne o tako perečih vprašanjih, kot so državne meje. Zakaj takšna domneva? Z naše strani je vodil pogajanja lesar, ki nima seveda nobenih diplomatskih izkušenj, na drugi strani mize pa so »sedeli izkušeni strokovnjaki in ugledni veljaki... Je mar lahko neke odnose s sosedo tako enostavno podcenjevati? Sploh smo lahko brali v časopisju, kdo vse nas zastopa v tujini in za kakšne denarce, ne sme torej doma biti drugače. Tisto o Prešernovi modrosti, da le čevlje sodi naj kopitar, pa bi kazalo le upoštevati, pa čeprav celo v diplomaciji. V naših časnikih smo lahko brali o težavah, ki jih je naša tako "uspešna" gospodarsko-politična delegacija imela na poti po Aziji. Letalo z uglednimi potniki je zašlo v vihar in tako porabilo preveč goriva, pa je zato moralo pristati, da bi ga dotočilo. Pa glej ga zlomka, na letališču so hoteli videti prej denar in šele potem so pričeli točiti dragocen kerozin. Menda niso spoznali za koga gre in kdo so potniki v letalu ali pa prav zaradi tega? O promociji Slovenije govorijo nekateri nenehno potujoči politiki, vendar pa očitno bore malo storijo, da bi se o nas kaj več zvedelo v tujini, tudi tam preko morja! Imamo pa prijatelje, ki nas kujejo v nebo, naše slovenske smučarje, denimo. Kdor ima priliko poslušati na satelitski mreži Eurosport, kadar prenaša smučarske nastope po svetu, kaj lahko ugotovi naklonjenost angleškega napovedovalca Nicka Fellowsa našim športnikom. Vedno bučno pozdravlja uspehe naših smučarjev in pri tem omenja Slovenijo kot malo deželo s toliko izvrstnimi športniki. Če pomislimo, da satelitske prenose gleda domala ves svet, potem vemo tudi, koliko je takšno predstavljanje naše domovine vredno... Čudno, Fellows ni niti politik, niti naš poslanec, je le angleški športni poročevalec, ki za lepe besede o nas sploh ni plačan. Da ne bomo slabe volje, ne razmišljajmo, koliko nas stane predstavljanje po naših najrazličnejših "predstavnikih" ... Občani občine Mozirje, ki so ji resda šteti meseci in tedni življenja, so se že kar odvadili, da bi se njihovih shodov ali zborov posameznih društev udeležil predsednik občinske skupščine ali po novem župan. Razlog je seveda preprost, saj ga sploh nismo imeli. A poslej je vse drugače. Novi županje prisoten tako rekoč povsod, kjer se kaj dogaja in s tem izpolnjuje obljubo, dano na skupščini, da ji skuša, vrniti ugled. Nič čudnega torej, če mu krajani, denimo na Pobrežju, tako bučno zaploskajo. Nikoli ni prepozno, kajne? ZA RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA !!!!!!!!!! Starodavna gorska pokrajina v M ali Aziji Svobodna fevdalna posest Model, obrazec Pohorsko smučarsko središče Priprava za merjenje sile Čutilo za sluh ' mMŠMMŠ i Velika avstralska papiga Kralj zahodnih Gotov Kos lesa sa kurjavo Mesto v 1 Nevadi Skupek atomov različnih elementov Grška boginja nesreče Nauk o po teku tona pri samoglasnikih Priprava sa risanje elips Grški mitološki junak, Ojdip Ples na jazz glasbo Murska Sobota IvlačJa’aas? k Slovanski pesnik in pisatelj fJože) Kanon Selen Pijača starih Slovanov Tulec, etui Gorivo za plavže Skakalec G ostiša Zaporedni Ameriška tovarna športnih oblačil Moško ime Roterdam. humanist Junaški ep Sibirsko mesto ob reki Irtiš Glasbenik So ss k Igralec Vallone, Lovec na tune S amojed Jadranski otok Italijansko 2imsko- športno središče Dolgorepa papiga T omaž Golob Uroš Zidar R imski hišni bog Afriški veletok Gbdobje, vek Nadav Klop 3rebivalec Irana Karikaturist Rogelj Lantan Žgani sladkor Kraj pri Domžalah Fosfor Nomadsko pleme v sah. Afriki Majhna cerkvena zgradba REŠITEV KRIŽANKE IZ 3. ŠTEVILKE: Abbado, preval, rabelj, Mozirje, aki. Si, lopa, Sloan, apendiks, OV, MTT, amandma, piroga, orel, Amos, Rivera, diva, anas. N, as, tank, ded, RTV, Ijanero, likanje, snov, Jasna, SU, So. MINI . SLOVARČEK : AFAR : Nomadsko pleme v zahodni Afriki ALARI H : Kralj zahodnih Gotov KAPADOKIJA : Starodavna gorska pokrajina v Mali Aziji TONEMATIKA : Nauk o poteku tona pri samoglasnikih IME IN PRIIMEK: NASLOV: Obvestilo reševalcem: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 3. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 4.500 SIT): Miro Moličnik, Šentjanž 53, Rečica ob Savinji; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.000 SIT): Zoran Umek, Zadrečka cesta 31, Nazarje; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT): Jože Slatinšek, Prod 12, Ljubno ob Savinji. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 4. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 7. marca 1994, pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska cesta 4, Nazarje s pripisom "Nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala trgovina Štefi z Ljubnega ob Savinji: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 4.500 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.000 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT. Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam, je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 3.000,00 SIT Alojzu VOLOVLEKU iz Tera 31, Ljubno ob Savinji Nagrajenec lahko koristi nagrado v navedenem znesku v trgovini ŠTEFI na Ljubnem Čestitamo OGLASI OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! S 1. januarjem 1994 smo ukinili možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je sedaj namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo obliko po vzorcu Delove VROČE LINIJE z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.000,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! ■v ^ Os (5 0 0 ANTENE Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel. 845-194. KEMIČNA ČISTILNICA IN PRODAJA PREMOGA Prodaja in dostava premoga različnih vrst tudi na čeke. Tel. 831-567. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109. TEGOLA CANADESE Izvajamo kompletno kritje s tegolo Canadese, za kar dajemo 20 letno garancijo, nudimo celotni asortiman tipov in barv ter gradbeni in kleparski material za kritje. Kanteg d.o.o., Luče ob Savinji, tel. 063 844 240. TRGOVINA "TADI" Tajnšek Diana ., Gornji Grad, Tlaka 32 Vam nudi: tel.:843-633 - rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, mot. žage Husqvarna - snežne verige - olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage - dodatni asortiman Ugodne cene: - antifriz, akumulatorji Topla, olja Shell - zelo ugodne cene avtomobilčkov Bburago Pri nakupu nad 6.000 SIT možnost plačila na 2 čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000 SIT 5% popusta, nad 10.000 SIT 10% popusta! Del. čas: 8.00- 12.00 in 14.00- 17.00, sobota 8.00 - 12.00. Se priporočam! ""831-957 MALI OGLASI Mah ogtas do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje števifee Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadatjna beseda 100,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.000,00 SIT. Najlepše darilo za 8. marec! Video kaseta kuharskih umetnosti in specialitet. Tel.: 831-264. Prodam motorno žago Husqvarna 61 FF. Tel.: 844-438. Lepo čipkasto dekliško obhajilno obleko prodam. Tel.: 831-786. Prodam računalnik PS 386 in likalni stroj. Cena po dogovoru. Tel.: 831-205. Prodam domačo ovčjo volno sivo-belo. Tel.: 832-679. Premog - karto za leto 94 ugodno prodam. Tel.: 850-596. Prodam motor APN 6. Informacije na tel.: 845-178 po 15. uri. Harmoniko Melodijo 96 basov, 9 registrov ugodno prodam. Tel.: 831-832. Prodam 2400 kom opeke MODUL 6/1 in 11 kom mrež - armaturne 9,5 X 6, cena 140.000 SIT. Tel.: 831-937, pop. od 15. do 16. ure. Dvosobno stanovanje v Nazarjah, 61 m2 prodam. Tel.: 062-32-279. Prodam seno 3 prikolice. Jože Prislan, Meliše 17 (Pongrac). Kupim parcelo, vikend ali staro hišo v Zg. Sav. dolini. Tel.: 063/857-342 pop. Prodam motokultivator plug-freza-kosa. Tel.: 831-833. Prodamo: šank (Šipadov) polkrog 100-120 cm in harmoniko (Novak). Tel.: 846-022. Ugodno prodam jogi za otr. posteljo -135/65 cm in lestenec za dnevno sobo. Tel.: 831-262. Prodam posest z novo gradnjo do 3. faze. Tel.:844-317. Ugodno prodam štedilnik na trdo gorivo - kiperbusch. Tel.: 843- 397. Prodam nov kromiran štedilnik namenjen za centralno. Tel. : 832-618 Prodam sončni kolektor, nov, dirkalno kolo, pomivalno korito. Tel.: 832-757. Inštruiram nemščino in angleščino. Tel.:841-037. Vinograd, brunarico, klet (voda -WC v hiši), elektrike ni, prodam v Gavcah. Tel.: 831-035, zvečer. Dam v najem prostor 50 m2 v gospodarskem poslopju. Loke 14, Ljubno. Planimo desko 360 st., 220 cm in avtoprikolico novo prodam. Tel.: 832-631. Kolektorje IMP nove 2 kom prodam. Tel.: 831-039. Prodam cekular za obžagovanje gradbenega lesa in cekular za cepljenje opaža. Tel.: 832-370. Prodam namiznostružnico (kovina, plastika, les), delovna dolžina 240 mm. Tel.: 832-190. Nudim inštrukcije osnovnošolcem. Tel.:831-304. Iščemo žensko za vodenje gospodinjstva starejšemu zakonskemuparuvLučah. Nudimo hrano in stanovanje, plačilo po dogovoru. Tel.: 844-320 ali osebno popoldne od 16. ure dalje na naslovu Mermal, Podsmrečje 9, G. Grad. Prodam pajka 230. SIP ter 300 I žganja. Tel.: 832-895. V najem oddam že vpeljano trgovino, Tel.: 841-029. Prodam pralni stroj Gorenje v okvari. Krašovec, Loke 29, Ljubno. Iščemo celodnevno varstvo (6 dni v tednu) za mamo JERAJ Angelo z Rečice ob Savinji 47. Plačilo po dogovoru, ponudbe pošljite na naslov ali po tel. 858-464. Poročno obleko, primerno tudi za birmo prodam. Tel.: 832-135. V Varpolju oddam (cca. 200 m2) prostore primerne za obrt.Zelo ugodno. Tel: 832-178 V najem vzamem hišo z vrtom v Savinjski dolini do 25 km iz Celja. Informacije: tel: 21-825 po 19.00 uri KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v S.št. SN Ime in priimek: Naslov: SAVINJSKA trgovsko družba d.o.o. Žalec Moške svilene jakne samo 7.753,90 SIT Srajce že od 1.300,00 SIT dalje Ugodna ponudba perila in pižam Zelo ugodni nakupni pogoji: do 5 čekov brez obresti ali 5% gotovinskega popusta pri nakupu nad 10.000,00 SIT Se priporočamo za obiski TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC £VT0 SOU TEČAJ za voznike motornih vozil se prične V PONEDELJEK 28.2.1994 ob 18.00 v prostorih Gasilskega doma Mozirje. AVTO SOLA TRAFFIC ^DUSETL d^o Podjetje za trgovino, komisijsko prodajo in servisne storitve in URATNIK FRANC Servis drobne kmetijske mehanizacije, v Parižljah 8/a (pri mostu čez Savinjo), 63314 Braslovče, vas obveščamo, da lahko v naši trgovini kupite: - KOSILNICE IZ PROGRAMA BCS - še po stari ceni, - motorne žage Jonsered in Stihi, - motorne kose Jonsered in Stihi, - motorne škropilnice Stihi in ročne škropilnice, - meče, verige, pogonske zobnike za vse vrste motornih žag - rezervne dele MAG - olje za mešanico za motorne žage, - gozdarsko opremo, - sisteme za zalivanje Ippiere Sirotex - lanske cene, - električne črpalke za vodo Valex, - vrtno orodje, škarje za obrezovanje drevja... EEJ9&S SO VflMSEIRVlS KEZtrm ITELI ZAQOTOVLJEVtl! Odprto: od 7. do 10. ure, sobota od 7. do 12. ure. Informacije na telefon: (063) 721-137. wwwwowoooooooowocoopooooooooQwwooooooooopooQoooooooQooooooooooooQoooQoooopoooooooopooooogooooooooooQooooQoooooQoo MMEMMIUŽM NMMM Am. STEBLOVNIK IVAN Parižlje 11 /c 63314 Braslovče tel&fax: 063/ 721-667, 063/ 721-043 - pogrebna služba - cvetličarna - izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - CENA KLASIČNEGA POGREBA Z OSNOVNO OPREMO (KO ODŠTEJEMO POGREBNINO) MANJ KOT 30.000,00 SIT - PREVOZ DO 50 KM ZASTONJ - RAČUN LAHKO PLAČATE V ŠTIRIH OBROKIH BREZ OBRESTI POSLUJEMO 24 UR NA DAN T Sixvirjix (è) PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p o. MOZIRJE Celje - skladišče D-Per 7/1994 5000001673,4 COBISS © U (i O » N 0 et* ft** - Posezonsko znižanje konfekcije do 50 %; - Ugodna prodaja pohištva w MURALES; - Velika izbira darilnega programa; - Pestra ponudba bele tehnike: pralni stroji GORENJE in NOVO INDESIT, zamrzovalne omare itd. Ctl* OBVESTILA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 21.02. do 27.02. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-410) 28.02. do 06.03. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609- 616-978 (841-769) 07.03. do 13.03. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 0609-616-978 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, Tel. 831-017, 831-418, 0609-616- 978. IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 21.02. do 27.02. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 28.02. do 06.03. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 07.03. do 13.03. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441 -242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. MATIČNA KRONIKA ZA JANUAR 1994 ROJSTVA: Rodili so se trije dečki in dve deklici. POROKE: 1. černevšek Robert, 1968, Tirosek 52 in Glušič Marta, 1969, Dol Suha 29; 2. Pustoslemšek Jože, 1970, Šmartno ob Dreti 89 in Komar Slavica, 1973, Šmartno ob Dreti 89; 3. Rihter Ivan, 1961, Tirosek 58 in Bajrič Zlata, 1974, Dol 44; 4. Meh Simon, 1967, Plešivec 76 in Bezovnik Jana, 1970, Raduha 17; SMRTI: I. Ročnik Ivan, 1946, Nazarje, Zadrečka cesta 21 ; 2. Matjaž Stanislav, 1946, Tirosek 29; 3. Bezovšek Jožef, 1920, Lenart pri Gornjem Gradu 29; 4. Bevc Janez, 1911, Gornji Grad, Šokat 2; 5. Podpečan Zdravko, 1929, Gornji Grad, Attemsov trg 4; 6. Pirc Marija, 1924, Maribor, Pajkova 29; 7. Krivec Franc, 1936, Solčava 15; 8. Britovšek Božidara, 1938, Mozirje, Cesta na Rožnik 18; 9. Rihar Elizabeta, 1909, Mozirje, Praprotnikova ulica 11; 10. Vajd Jožefa, 1899, Mozirje, Na Tratah 3; II. Plesnik Jožefa, 1913, Savina 59; Ermenc Ana, 1925, Radmirje 33; Melavo Aleksander, 1973, Zgornje Pobrežje 9. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 26.02. in 27.02. Kinopredstava odpade. 05.03. in 06.03. PROSTI PAD - ameriški film - komedija KINO "JELKA" NAZARJE 26.02. in 27.02. SOSTANOVALKE - ameriški film - psiho - drama 05.03. in 06.03. SAM DOMA II. DEL - ameriški film - zabavni KINO "DOM" MOZIRJE 26.02. in 27.02. VZHAJAJOČE SONCE - ameriški film - kriminalka 05.03. in 06.03. RODIN HOOD, MOŽJE V PAJKICAH - am. film - akc. EPSI OSREDNJU KNJ. CELJE