A uAebine
Sprehod po svetu Zunanjepolitični komentar Problemi naše trgovine Jesenska setev žitaric Gospodarski komentar Pred pomembnimi nalogami Kratke s Postojnskega in
Pivškega Očka, »ml se zdrav domov Naši šolski problemi Opatijski festival popevk Zanimiva razstava v Knoru Med najlepšimi spomeniki NOB
Slavnik — Istrski Triglav Jesenski zagrebški velesejem V Neptunovem naročju Prvenstvo slovenske flote Plavanje — veslanje Avto-moto — nogomet
lehaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din aH am- "olarJa- Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
KOPER - 26. SEPTEMBRA 1958
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO VII. — ŠTEV. 38
O Q
r

Te dni sta bila v Vanganelu in v Bertokih zbora udeležencev komasacije za področje doline Badaševice in Rižane. Bila sta zelo dobro obiskana in navzoči so obširno razpravljali o nujnosti komasacije zemljišč za ureditev lastninskih vprašanj, ki naj omogočijo združevanje razdrobljenih gospodarstev (so primeri, ko imajo posamezni kmetovalci svoje posestvo razdrobljeno na 7 do 10 parcel v najrazličnejših krajih) in za izvedbo melioracijskih ter namakalnih del.
V Vanganelu, kjer so že v polnem teku dela Vodne skupnosti za melioracijo in namakanje zemljišč, saj je zgrajenih že več kanalov, so kmetje spoznali prednosti teh ukrepov skupnosti za
Analiza polletnega gospodarjenja v občini Ilirska Bistrica
H
V	poned^ljfk sta zasedala oba zbora občinskega ljudskega odbora v Ilirski Bistrici in med drugim razpravljala o poslovanju gospodarskih podjetij na področju občine ter o analizi gospodarskega razvoja ilirsko-bistriške občine v prvem letošnjem polletju.
Ce upoštevamo, da se gospodarska dinamika plana zlasti v trgovini, kmetijstvu, gradbeništvu in v industriji gradbenega materiala močno stopnjuje šele v drugi polovici leta, lahko računamo, da bo letošnji občinski družbeni plan v celoti dosežen. V prvem polletju je bila naslednja realizacija plana v družbenem sektorju gospodarstva: celotni dohodek je bil realiziran s 44,2 %> in narodni dohodek s 40,2%.
V	industriji, če izvzamemo podjetje Lesonit, ki je bilo v prvem polletju v rekonstrukciji, je realizacijo letošnjega plana zadovoljivo izpolnilo le podjetje Topol, ki je nekoliko preseglo planske postavke in lesno industrijski obrat Koritnice, ki je tudi dosegel dobro realizacijo. Najboljši uspeh je doseglo podjetje Transport, caj je prekoračilo polletni plan, fteprav je bil znatno večji kot preteklo leto.
Trgovine na debelo in drobno niso dosegle postavljenih nalog. Res, da je njihovo poslovanje obsežnejše v drugem polletju, kljub temu pa bodo morale pod-vzeti vse, če bodo hotele izpolniti družbeno obveznost. Medtem ko prenočišča »Zmaga« in restavracija »Soča« izkazujeta poslovno izgubo, je gostinstvo v prvih šestih mesecih letošnjega leta doseglo zadovoljive uspehe.
Občinski zbor proizvajalcev je podrobno razpravljal o vzrokih neizpolnjevanja družbenega plana za pivo polletje, posebno o prevelikih materialnih stroških in prekomernem številu zaposlenih delavcev v podjetjih ter predlagal odstranitev vrste nepravilnosti, ki vplivajo na zaviranje predvidenega gospodarskega razroga občin«.
njihovo korist. Zato so pokazali vsestransko pripravljenost za tesno sodelovanje in so takoj izvolili svoj odbor, ki bo zastopal m ter ese vsgh kmetovalcev nasproti občinski komasacijski komisiji. Po izvolitvi petčlanskega odbora in njegovih namestnikov, dveh cenilcev in devetih zastopnikov vasi, so kmetovalci dali komisiji vrsto nasvetov, ki naj bi ji olaj šali delo, predvsem glede teritorialne razdelitve komasacijskega sklada glede na težnje posameznih vasi. Do izraza je tudi prišla želja po čim tesnejšem sodelovanju pri reševanju posameznih bolj zapletenih vprašanj.
Udeleženci komasacije v Bertokih za komasacijo Rižanske doline, kjer je skoraj štirikrat več interesentov-lastnikov kot v Vanganelu in kjer je glede na raz-tegnjenost področja problematika bolj pestra, saj je na spodnjem delu doline v glavnem le obdelovalna zemlja z žitaricami in povrtnino, v zgornjem delu pa so nasadi, so nanizali nekaj resnejših problemov. Nekateri so ceio podvomili v potrebo izvedbe komasacije, ker niso bili dovolj seznanjeni z določbami samega zakona in s koristnostjo komasacije. Opaziti je tudi bilo, da tisti kmetovalci, ki imajo interes nad neurejenim lastninskim stanjem in nad neurejeno evidenco koriščenja po optantih opuščene zemlje ter zemlje SLP, za katero nihče ne plačuje davkov, živijo v strahu, da bi bili z ureditvijo vseh lastninskih odnosov osebno
oškodovani. To so predvsem oni, ki posedujejo nekaj hektarov lastne zemlje, imajo v upravljanju tudi optantsko, skupno več kot dovoljuje zemljiški maksimum (10 ha) in več kot je zmorejo sami pravilno obdelovati. Razumljivo je, da taki udeleženci komasacije niso pripravljeni sodelovati, morali pa se bodo sprijazniti z željo večine. Zaradi vseh omenjenih problemov, ki so prišli na dan na samem sestanku, je bil sprejet sklep, naj občinska komasacijska komisija ponovno prouči možnosti izvedbe komasacije v Rižanski dolini. Lc-ta naj bi se odvijala v dveh ali treh etapah in za to bi bilo treba izvoliti dva ali tri odbore udeležencev.
Tradicionalnemu krstu novincev Pomorske srednje šole v Piranu je letos prisostvovalo izredno veliko gledalcev, ki so do zadnjega '■otička napolnili pristanišče, Pre berite kaj več o tem na 9. strani.
PRVI KOLOKVIJ EVROPSKIH METALURŠKIH STROKOVNJAKOV V PORTOROŽU
Od ponedeljka, 21. septembra, do včeraj je bil Portorož prizorišče še enega pomembnega srečanja — I. kolokvija evropskih metalurških strokovnjakov. Na visokem jamboru pred kulturnim domom v Portorožu so zavihrale nove zastave — iz 15 držav so prihiteli strokovnjaki s področja železarske in jeklarske znanosti in prakse, da izmenjajo svoje izkušnje in svoja mnenja. V organizaciji Metalurškega inštituta
pri tehniški fakulteti ljubljanske univerze so 4 dni dopoldne in popoldne potekala predavanja in obširne razprave na osnovno te-, mo »Arzen, baker in drugi oligo-elementi v rudah, železu in jeklu«. Ta kolokvij je bil prvi večji strokovni sestanek naših inženirjev in visokošolskih profesorjev, ki se ukvarjajo z raziskovanjem železa ter njegovih rud in izdelkov, z inozemskimi kolegi z namenom, da medsebojno spoznajo,
PO SOBOTNEM ZAKLJUČKU TRADICIONALNEGA ŠAHOVSKEGA FESTIVALA V PORTOROŽU
Končane so šahovske prireditve i Portorožu
Za letos je v Portorožu konec velikih šahovskih prireditev. Preteklo soboto se je zaključil peti mednarodni portoroški šahovski festival, ki je v petih tednih (razvil se je iz prvega mednarodnega moštvenega šahovskega turnirja v Portorožu leta 1954) postal že tradicionalna in tudi kvalitetna šahovska prireditev. Letos, ko je bil festival nekakšno direktno nadaljevanje velikega medeonskega turnirja, je prihitelo v Portorož skoraj 450 šahistov in šahistk, da se pomerijo med seboj. Tekmovalcev je bilo toliko, da so organizatorji morali zasesti v Porto-
rožu veliko dvorano »Kulturnega doma«, dvorano v hotelu »Pala-cc« in še dve dvorani v Piranu. Dejansko je bilo v teku pet turnirjev — turnir mojstrov, turnir mojstrskih kandidatov, turnir šahistk in glavno tekmovanje v okviru festivala — turnir moštev, ki je bil letos zaradi velike udeležbe razdeljen na 5 turnirjev po skupinah.
Največje zanimanje je vladalo za turnir mojstrov. Po švicarskem sistemu se je 20 tekmovalcev plasiralo v tednu dni takole: prvo in drugo mesto si delita Bertok (FLRJ) in Rossetto (Ar-
Sahovski ¡dub 'Železničar iz Maribora je tretjič po vrsti zmagal na portoroškem šahovskem festivalu in s tem osvojil pokal hotela Palače
v trajno last
gentina) s 5,5 točke, 3. in 4. mesto Janoševič (FLRJ) in Benko (brez državljanstva) 5 točk, 5. do 7. mesto Ivkov (FLRJ), Larsen (Danska) in Redolfi (član argen-tiskega olimpijskega moštva) 4,5 točke. Dalje Tomovič (FLRJ), Lit-mano\vics (Poljska), Matulovič (FLRJ), Torbergsson (Island), Lu-kič (FLRJ), Ema (Argentina), Puc (FLRJ), Emden, Longer, Branicki, Campomanez, Cardoso, Ziembin-ski, Jonsson in Lešnik. Bertok in Rossetto sta si razdelila prvo nagrado — »Tomosov« Colibri In 40.000 dinarjev.
Na turnirju mojstrskih kandidatov pa sta si prvo mesto in s tem drugi »Tomosov« moped delila Bulat iz Šibenika in Bulje-vič iz Subotice, sledijo jim pa: Damjanovič, Cuderman, Nikolič in drugi, Turnir je imel 24 udeležencev.
Na turnirju šahistk je tekmovalo 14 predstavnic iz raznih krajev Jugoslavije in tudi iz Poljske. Prvo in drugo mesto si delita Poljakinja Mitmanovvicseva in naša bivša državna prvakinja Timofe-jeva. za pol točke pa jima sledi Slovenka Lojzka Pongraceva.
Velikega turnirja moštev se je udeležilo 53 moštev, ki so bila zato razdeljena v 5 skupin, še te pa v podskupine. V glavni skupini AL je zmagalo moštvo šahovskega kluba Železničar iz Maribora s 7,5 točke, v II. podskupini pa »Grafičar« iz Beograda. Šahovski klub Koper je v B skupini zmagal v III. podskupini s 6,5 točke.	Jule
NA MEJA
kaj je bilo na tem področju doseženega po vojni in da si razdelijo obsežno delo za v bodoče.
V	ponedeljek ob 9.30 je vodja ljubljanskega metalurškega inštituta prof. dr. inž. Ciril Rekar pozdravil 140 udeležencev iz 15 držav (Anglije, Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Francije, • Indije, Italije, Luksemburga, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Norveške, Poljske, Sovjetske zveze, Švedske in FLRJ) in se zahvalil Združenju jugoslovanskih železarn in Društvu metalurških inženirjev in tehnikov, ki sta finančno omogočili ta kolokvij. Zahvalil se je svojim slovitim kolegom iz inozemstva, da so se odzvali vabilu in prihiteli na ta sestanek; zahvalil pa se je tudi piranski občini za gostoljubnost. Končno je poudaril, da je namen tega kolokvija, začeti s koordiniranjem obširnega dela, katerega so doslej izvajali posamezni inštituti sami zase ali pa v okviru raznih (običajnih je 5) metalurških kongresov. Ena izmed poglavitnih nalog kolokvija je, doseči med predstavniki posameznih inštitutov vsaj načelni, če že ne dokončni dogovor o medsebojni razdelitvi dela na področju raz-iskavanj; vsaki dve leti v tretji dekadi septembra bi se strokovnjaki znova sestali v Portorožu, da poročajo o rezultatih svojega dela in prevzamejo nove naloge.
V	imenu OLO Koper je v odsotnosti predsednika Dujca pozdravil navzoče inž. Sršen, nato pa še predsednik piranske občine Davorin Ferligoj, ki je med
(Nadaljevanje na 2. strani)
sklic seje olo koper
po 16. Členu statuta
okraja koper
SKLICUJEM
vii. skupno sejo obeh zborov okrajn. ljudskega odbora koper in vii. sejo okrajn. zbora ter viii. sejo zbora proizvajalcev. KI bodo v PETEK, 3. oktobra 1958, ob 9.30 v mali dvorani gledališča v kopru.
Predsednik olo albin dujc, 1. r.
Zasedanje Generalne skupščine ZN
V Generalni skupščini Združenih narodov, ki zaseda v svoji palači v New Yorku v ZDA, se nadaljuje žolčna razprava okrog sprejema LR Kitajske v članstvo Združenih narodov. V torek je kljub utemeljenim zahtevam številnih držav-članic uspelo ameriški delegaciji s pomočjo svojega glasovalnega stroja sforsirati svojo resolucijo, da se vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN odloži še za leto dni.
Tako je spet odloženo vprašanje, kdo naj pravzaprav zastopa Kitajsko v OZN, saj je že vsakomur jasno, da Cangkajškova nacionalistična vlada ne pomeni nič in je le privesek ameriške politike, najmanj pa more zastopati kitajsko celino in njenih 600 milijonov prebivalcev.
Ko je indijski delegat v OZN in vodja indijske delegacije na sedanjem zasedanju Generalne skupščine Krišna Mcnon zagovarjal sprejem LR Kitajske v OZN. je med drugim dejal, da njene sedanje zahteve po otokih Kemoj in Macu ne gre imeti za agresijo, marveč je to le nadaljevanje tridesetletnega boja Kitajcev za osvoboditev in integracijo svoje države — to se pravi, da gredo sedanji boji v sklop te državljanske vojne, posebno še, ker sta imenovana obalna otoka nedeljiv del kitajske celine.
Generalna skupščina je sicer po mučni razpravi sprejela na dnevni red tudi madžarsko vprašanje, razorožitev in alžirski problem, vendar pa je največja pozornost posvečena prav dogodkom na Daljnem vzhodu, kjer bi se utegnil položaj nevarno zaplesti.
Predstavniki ZDA in LR Kitajske se medtem neposredno pogajajo v Varšavi o ureditvi tega vprašanja. Kolikor ne bi mogli priti do sporazuma, pravijo Američani, da bodo spor predložili v rešitev Združenim narodom — torej spet nasprotje: reševali naj bi spor v okviru svetovne organizacije, katere član pa prav po krivdi in volji ZDA ne more biti drugi partner — drugi in najvažnejši — LR Kitajska.
Nova oblast v Libanonu
General Fuad Šehab, ki je bil 31. julija letos izvoljen za novega predsednika libanonske republike, je V torek prevzel oblast v državi, Takoj po prisegi je izjavil, da bo ena prvih njegovih nalog akcija za odstranitev ameriških vojaških sil z libanonskega ozemlja. Baje je v tem smislu že dosežen sporazum in bodo zadnji ameriški mornariški pešci zapustili Libanon 27. septembra. S tem bi bila tudi formalno končana kriza na Srednjem vzhodu.
»Mala vojna« pa se nadaljuje
Vojaške sile, posebno topništvo in pomorsko enote LR Kitajske, nadaljujejo s svojim nastopanjem proti obalnima otokoma Kemoj in Macu. Vsak dan pade na tisoče granat na nesrečna naselja in vojaške naprave, vsak dan se vrstijo spopadi v morski ožini med Formozo in otokoma, kjer skušajo Cangkajškove ameriške vojaške sile preskrbovati svoje postojanke na omenjenih otokih.
Američani gradijo na Formozi velikansko letališče, ki bo pred-
Vn&kajvtitak
LA PAZ — Bolivija bo vzpostavila diplomatske odnošaje s Sovjetsko zvezo, bolivijska narodna skupščina pa je zavrnila predlog, da bi v njeno državo povabili sovjetsko delegacijo.
PARIZ — Francoska vlada je sklenila reaktlvlrati vse rezervne policaje. Po pisanju tiska bodo poklicali v aktivno službo okrog 15.000 rezervistov.
TOKIO — Konec novembra bo japonski parlament na izrednem zasedanju razpravljal o vprašanju Formoze, o gospodarski recesij! na Japonskem, o odnošajlh z L H Kitajsko In o stališču Japonske v OZN.
vidoma gotovo prihodnjo pomlad. Zdaj so v glavnem okrepili svoje letalske sile na Japonskem, od koder letajo tudi nad ozemlje LR. Kitajske in s tem kršijo njen zračni prostor. Minuli torek jo spet 6 ameriških reaktivnih letal letelo daleč v notranjost LR Kitajske. Pekinška vlada opozarja Washington, da je to namerno zračno izzivanje — že sedmo po vrsti v zadnjih nekaj dnevih, zato je zagrozila s protiukrepi, ki naj jih ZDA pripišejo same sebi.
Afera Giuffre v Italiji
Italija ima že dalj časa hudo afero s prodajo ameriških darilnih paketov, v katero so zapleteni vatikanski krogi. Stvar je prišla tako daleč, da bodo o tem razpravljali celo v parlamentu.
Ni miru v Franciji
Francoski premier De Guulle je izjavil, da bo vlada takoj začela izvajati novo ustavo, kakor hitro bo v nedeljo izglasovana. Veljati bo začela, kakor je znano, dne 5. oktobra, rok za izpeljavo novih ustavnih sprememb v državi pa je štiri mesece — torej morajo biti izvedene do 5. februarja prihodnjega leta. Razni bolj ali manj »uradni: komentarji napovedujejo visoko zmago De Gaulla ter njegovega predloga nove ustave na nedeljskem referendumu.
Medtem pa alžirski komandosi v Franciji nadaljujejo s svojo ofenzivo na kar najbolj drzen in smel način. Vdirajo v policijske postaje, napadajo policiste in vojake — predvsem tiste, ki služijo v Afriki, pa so trenutno na dopustu v metropoli — zažigajo naftna skladišča in podobno. Tako so minuli torek pri belem dnevu napadli policijsko postajo sredi Pariza in z brzostrelkami ranili dva policista.
Po drugi strani pa so francoske oblasti ostro ukrepale in v pogostih racijah po vsej državi skušajo onemogočiti delovanje alžirskih ilegalcev. Številne aretirane Alžirce pošiljajo čez morje, da jih bodo v Alžiru sodila francoska vojaška sodišča.
Ne marajo sporazuma o Cipru
Britanska vlada in britanski guverner Cipra Foot ter predstavnik turške manjšine na Cipru so se izjavili proti najnovejšemu načrtu nadškofa Makariosa za rešitev ciprskega vprašanja. Maka-rios je namreč predlagal, naj bi Ciper postal samostojen v okviru britanske skupnosti narodov — Commonwelth. Angleži so ponovno pokazali, da jim nikakor ni za
rešitev tega vprašanja, marveč jim odlično ustreza sedanje stanje, v katerem lahko v kalnem ribarijo in izvajajo absolutno oblast na otoku. Pri tem uporabljajo staro preizkušeno imperali-stično sredstvo: ščuvanje dveh različnih narodnosti na nacionalno mržnjo, da se lahko sami izdajajo za arbitra in pomirjeval-ca ter prepotrobnega vzdrževalca miru in reda v tem podtaknjenem boju.
Alžirci ustanovili svojo vlado
Narodnoosvobodilna fronta v Alžiru ima svoj koordinacijski odbor — najvišji organ, ki se je minuli petek sestal v Kairu v Egiptu. Na sestanku so formirali prvo alžirsko vlado, za predsednika pa imenovali Ferhata Abasa.
Nova alžirska vlada je takoj po ustanovitvi poslala pismena sporočila vsem vladam sveta in zahtevala, naj jo priznajo kot edino zakonito predstavnico alžirskega naroda.
Novi predsednik Abas je izjavil, da vlada sprejema oblast in da jo bo izvajala v imenu alžirskega ljudstva. Poudaril je, da je Alžirija v vojni s Francijo. Izjavil je, da nova vlada nikakor ni v izgnanstvu, saj deluje močan njen del — osvobodilna vojska — na alžirskem ozemlju.
Novo alžirsko vlado so takoj priznale številne arabske dežele in države azijsko-afriške skupine. Formiranje vlade je zelo razjezilo Francoze, ki so žc ostro protestirali pri nekaterih državah — posebno v Maroku in Tunisu — zaradi priznanja alžirske vlade. Lahko se tudi po pravici jezijo, saj odpira priznanje alžirske vlade alžirskim borcem za svobodo nove ugodne perspektive za pomoč pri nadaljevanju osvobodilnega boja.
(Nadaljevanje s 1. strani)
drugim dejal: »Veseli rac, da ste se v tako velikem številu zbrali prav v našem Portorožu in še posebno me veseli, da je med vami mnogo zastopnikov iz drugih držav, kar je ponoven dokaz, da znanost ne pozna meja .., Želim Vam uspeha v vašem delu in upam, da se boste dobro počutili v našem Portorožu!«
Govoril je še dekan tehniške fakultete ljubljanske univerze dr. Fettich, v imenu delegatov pa se je zahvalil organizatorjem in ObLO Piran zastopnik slovitega »Max Planck-Instituta« izDussel-dorfa (Zah. Nemčija), Adolf Rose, ki je poudaril, da se mu zdi zelo srečna zamisel, sklicati tak kolokvij, ki ni omogočil le ponovnega srečanja starih znancev in kolegov, temveč tudi osebno izmenjavo bogatih izkušenj s tega širokega področja, katerega en sam inštitut ne more obvladati. V imenu svojega inštituti» je pozdravil ta kolokvij kot primer sodelovanja, ki se ne ozira na meje in različnost družbenih ureditev.
Kolokvij je nato takoj začel z rednim delom. V delovno pred-
sedstvo sta bila imenovana generalni direktor Instituta de Re-cherches de la Sidérurgie, SI. Germain-en-Laye (Francija) M. Allard in njegov norveški kolega Rosenquist. Objavljeni dnevni red kolokvija so nekoliko spremenili, da je prvi lahko predaval profesor Antonio Scortecc-i, šef italijanskega Istituto Siderúrgico »Finsider« iz Genove, ki je prihitel na kolokvij, čeprav se tudi v Torinu začenja te dni kongres italijanskih metalurgov.
V okviru predavanj so bili udeležencem prikazani diapozitivi in filmi izredne znanstvene pomembnosti. Kolokvij je vsestransko uspel. Eden izmed značilnih dokazov za pomen kolokvija je dejstvo, da so se ga udeležili — nenapovedano! — kar trije sovjetski znanstveniki (Pridancev Mihail, Vojskobojnikov Viktor in Bogdanovič Kazimir). Na kolokviju so bile zastopane jugoslovanske železarne iz Zenice, Jese-' nic, Raven na Koroškem. Štor, Siska, Nikšiča, Skopja, Smede-reva ter Iljaša in zastopniki raznih sorodnih inštitutov in zavodov, kot n. pr. zavoda »B. Kidrič < iz Vinče.	Jule
Na županstvu v Miljah je bila v soboto izredna seje občinskega sveta, na kateri so svetovalci razpravljali predvsem o položaju v ladjedelnici Sv. Roka. Občinski svetovalci so sprejeli resolucijo, ki med drugim ugotavlja, da so delavci te ladjedel-n ee zaradi pomanjkanja naročil prisiljeni k brezdelju z očitno materialno in moralno škodo. Resolucija dalje zahteva modernizacijo naprav in izvedbo ukrepov, ki naj omogočijo polno zaposlitev v ladjedelnici.
etiVt--
OZN '
i z
Kdo je to vzkliknil?
Jugoslovani.
Potem smo pa proti!
PEKINGA
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR PRES-SERVISA □ \f
V zvezi z vprašanjem sestanka na najvišji ravni, s katerim se zdaj ukvarjajo, so zahodne velike sile v svoji noti češkoslovaški vladi spel postavile kot najvažnejše naslednje vprašanje: ali danes res že obstajajo potrebni pogoji, da bi lahko sestanek velikih dal svetu resnejše rezultate? Takšno vprašanje Je tem prej upra-vičljlvo, ker se mnogi odgovorni ljudje na svetu po pravici boje, da ne bi sedanja huda kriza v vodah kitajskih otokov Kvemoj in Macu prerasla v oboroženi spopad širših razmer na Daljnem vzhodu.
Osveževanje ideje o sestanku na najvišji ravni ni slučajno. Mnoge uspešne aktivnosti na mednarodnem področju dajejo v zadnjem času precej povoda za določen optimizem glede nadaljnjega sporazumevanja o važnejših vprašanjih svetovne politike.
Soglasna intervencija izrednega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov za premagovanje krize, nastale na Srednjem vzhodu zaradi vpada ameriških in angleških oboroženih sil v Libanon iri Jordanijo, je prinesla olirabrenje misli, da je možno doseči sporazum med zainteresiranimi državami celo tedaj, ko lega ni tako lahko ostvarlti. Tre-
ba je le, da večji del sveta, ki ima pred očmi izključno le interes miru, organizirano in hrabro nastopi.
Uspešen zaključek dveh konferenc o jedrskih problemih v Ženevi je na nedvoumen način prepričal državnike in politike malih in velikih dežel, da se v današnjih pogojih z nekolikanj dobre volje lahko dosežejo mednarodni sporazumi o zelo različnih ln delikatnih vprašanjih. Logičen zaključek vsega tega naj bi bil, nadaljevati po tej poti, ki jo usmerjajo take pogumne poteze.
Tudi v ozadju odločitev ameriške in kitajske vlade o neposrednih razgovorih njihovih predstavnikov v Varšavi o problemih Daljnega vzhoda leži — po vsem sodeč — zahteva večjega dela svetovne javnosti, naj se prepreči, da bi igrač kanje z orožjem okrog Kvemoja in Macuja preraslo v širši spopad, ki bi utegnil bit! nevaren za svetovni mir. Washington je vsekakor občutil potrebo, da računa na vse močnejšo opozicijo proti svoji sedanji politiki v teh problemih. Neupoštevanje takšne opozicije bi utegnilo privesti vlado ZDA v položaj, da bi ostala brez zaveznikov v svoji politiki do Daljnega vzhoda. Alarm, da je to možno, so dali med drugimi angleški laburistični voditelj
Gaitskcll, angleški zrakoplovu! vice-marsal sir John Slesor. bivši predsednik francoske vlade Paul Renault, kanadski tisk. kot tudi del ameriške javnosti.
Ko so priporočili Washngtonu, naj se varuje prenagljenih potez, so odgovorne politične sile v svetu hkrati opozorile tudi vlado v Pekingu na nujnost, da tudi sama v prvi vrsti poišče miroljubne metode za pravilno reševanje problema Formoze in obalnih otokov Kvemoja in Macuja. Zapostavljati take zahteve ne bi bilo koristno t ud! za kitajsko — sicer pravično stvar.
Cc imamo torej pred očmi pozitivne politične poteze na mednarodnem področju, lahko popolnoma upravičeno pričakujemo nadaljnje gibanje v tej smeri tudi v bližnji prihodnosti. Tako lahko upravičeno pričakujemo ne samo sporazum o prenehanju jedrskih poskusov, o čemer bodo razpravljali 31. oktobra in naslednje dni v Ženevi, marveč tudi dokončno določitev sestanka na najvišji ravni. Da bi svet dosegel takšen cilj, je nujno, da še nadalje vzdržuje mednarodno vzdušje, v katerem se krepi odgovornost velikih sil in drugih zainteresiranih dežel v današnji mednarodni politiki.
V Trstu primanjkuje 30.008 stanovanj, kar je posledica premajhnega števila gradenj in znatnega povečanja števila prebivalcev. Kaže pa, da ¿a sedaj ni upanja, da bi se trenutno stanje že v kratkem zboljšalo, ker ni mogoče pričakovat, od privaln kov pospešene gradnje, država pa ima v
ta namen dokaj omejene možnosti. * *
Predstavniki podjetja ACEGAT so pristali na povišanje posebnega dodatka za riziko sprevodnikov v višini 80 lir na dan. Tako je bila odstranjena nevarnost ostrejšega sindikalnega
spora oziroma napovedana stavka. » * &
Na izredni sejii pokrajinskega sveta so razpravljali o osnutku statuta za ustanovitev avtonomne dežele Fur-lanija — Julijska krajina. Osnutek so pripravili nekateri pokrajinski svetovalci, predstavniki podeželsk h občin, raznih gospodarskih ustanov in strokovnjaki. Osnutek pa ima kljub skrbni! pripravi še dokaj pomanjkljivosti, saj med drugim nI v nJem nobenega člena o priznanju manjšinskih pravile, niti ni omenjeno vprašanje proste cone, ki je življenjskega pomena za tržaško gospodarstvo. * • »
Na nedeljskem zasedanju Delavske zbornice CGIL in FIOM so razpravljali o kritičnem stanju tržaških ladjedelnic in podjetja ILVA. Za podjetje ILVA so menliili, da ga je nujno potrebno razširita tako, da bo lahko letno proizvajalo 500 tisoč ton jekla in odgovarjajoče količine jeklenih profilov. Za uresničitev tega načrta bi podjetje potrebovalo okrog 20 milijard lir in bi zaposlilo 2500 delavcev. Modernizacijo podjetja bi lahko izvedli v najkasneje treh letih ne da bi pri tem prekinili proizvodnjo.
—O—
Zdaj še Faererski otoki
Za Islandom so zdaj še Faererski otoki, ki so del Danske, proglasili za svoje teritorialne vode 12 milj in ne več 6, kolikor je bilo doslej. S tem so zaščitili svoje ribiče in jim omogočili boljši lov. Prizadeti pa so — prav taka kot pri Islandu — Angleži, ker njihovi ribiči ne bodo mogli več loviti v tem obrežnem pasu. Angleška vlada je stopila v pogajanja z dansko in lokalno faerer-sko vlado za dosego sporazuma o nadaljevanju ribolova angleških ribičev znotraj faererskih teritorialnih voda — torej so se iz spora z Islandom le nekaj naučili.
Videmski sporazum
Pod tem naslovm je Uradni vestnik OLO Koper izdal v priročni knjižici zbirko vseh predpisov in določil iz omenjenega sporazuma. Na pregleden način podana snov bo vsekakor koristen priročnik za vse, ki na podlagi tega sporazuma obiskujejo Italijo in narobe. Iz knjižice se lahko točno poučijo o svojih pravicah in dolžnostih pri koriščenju obmejne propustnice po tem sporazumu.
Knjižico lahko dobite v vseh poslovalnicah LIPE v koprskem okraju, v poslovalnicah avtoturi-stičnega podjetja Slavnik-Adria v prodajalni Naša knjiga v Novi Gorici, v poslovalnici Turističnega društva v Novi Gorici in v Slovenski knjigarni v Trstu.
Sedanji sistem razdelitve dohodka, Id je odraz nadaljnjega razvoja gospodarskega sistema našo države, na splošno sicer ustreza in je od vseh dosedanjih ekonomsko najbolj upravičen. Toda tudi v tem sistemu ni akumulacija niti približno enakomerno razporejena na posamezno gospodarske panoge, kar narekuje določene popravke. To velja posebno za trgovino, ki je relativno najmanj akumulativna, vendar je po sedanjih predpisih sorazmerno najbolj obdavčena. Treba bi bilo določila o prispevku iz dohodka spremeniti in to mišljenje potrjuje tudi prikaz letošnjih polletnih uspehov trgovske mreže v koprskem okraju.
Promet v trgovini kaže v letošnjem letu lep napredek. V primerjavi z lanskim prvim polletjem je v trgovini na drobno večji za 21 °/o, v trgovini na debelo pa za 15 •/>. Prodaja živil se je povečala za 21 %, železa, stekla in električnega materiala za 74 •/•, tekočih goriv in maziv za 32 knjig, papirja, pisarniških in šolskih potrebščin za 4G %. Najslabši je bil promet s tekstilnim blagom in s čevlji, saj jc bil samo za 3 ■/• višji od prometa lani.
Zanimivo je, da trgovine na debelo prodajajo vedno manj blaga trgovinam na drobno in raje trgujejo neposredno z velikimi potrošniki v gostinstvu, zdravstvu, obrtništvu in industriji. To dokazuje, da se trgovska mreža na drobno krepi in se vedno bolj izoigba posredovanja grosistov ter tako znižuje stroške v blagovnem prometu.
Znatno večji promet v letošnjem letu pa ni omogočil ostvariti več
TEBEM BMI
POLNITI SO ZACELI UMETNO JEZERO NA CETINI, ki, bo zbiralo vodo za nove hidroelektrarne. Umetno jezero bo služilo predvsem za potrebe Pribranske centrale na Peruči iin velike hidroelektrarne »Split« pri Omišu, ki bo dajala v prvli etapi milijardo 500 milijonov kWh, po dograditvi pa 2 milijardi kWh letno.
87 MILIJARD DINARJEV JE ZNAŠALA VREDNOST NAŠEGA IZVOZA v prvih osmih mcsecib letošnjega leta, to je za 11,2 milijarde dinarjev več kot lani v (istem razdobju. Letos je močno narastel lizvoz proizvodov kovinske industrje, ladjedelstva, papirne 'industrije, tobaka, usnja in živilske industrije.
STALNO NARAŠČANJE HRANILNIH VLOG kaže, da bo njihov letošnji porast rekorden. Tako so v prvlih sedmih mesecih letošnjega leta narastle hranilne vloge za 8,2 milijarde dinarjev in dosegle znesek približno 40 milijard dinarjev. To je skoraj desetkrat večji znesek kot je bil leta 1952. Največ so v omenjenem sedemmesečnem razdobju varčevali v Srbiji, sledijo Slovenija, Hrvatska, Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Črna Gora,
DVA TISOČ TELET BODO LETOS SPITALA državna posestva in -zadružne ekonomije v vzhodni Sloveniji.
NOVA TOVARNA KONSERV V STRUMICI, ki je že začela s poskusnim obratovanjem, 'ima zmogljivost 120 ton konservirane zelenjave, 48 ton paradižnikovega soka ter precejšnje količine razniih vrst džemov in marmelad. Za zgraditev te tovarne je bilo potrebnih 120 milijonov dinarjev. Umestnost obstoja te tovarne je utemeljena z dejstvom, da v njeni neposredni; okolici pridelajo letno več kot 10 m'ilijonov kilogramov paradižnika, paprike čn drugih vrtnin ter sadja.
OKROG 50 MILIJARD DINARJEV DAVKOV SO PLAČALI naši davkoplačevalci v prvih, sedmih mesecih letošnjega leta, se pravir, vseh je bilo predvideno pobiranje vseh obveznih in fakultativnih davkov 'izpolnjeno s 55 kar je znatno bolje kot prejšnja leta.
MLEKARNA Z ZMOGLJIVOSTJO 330,000 LITROV MLEKA V ENI IZMENI je začela obratovati v okviru kmetijskega kombinata i-Beograd« v Beogradu. Prihodnje leto bodo proizvodnjo mleka še podvojili in zgradili tudi klavnice ter hladilni.ee, kakor tudi velike obrate za predelavo sočlvja. Na tem posestvu bodo letos vzredili okrog 20.000 prašičev, prihodnje leto pa bodo redili približno 6000 plemenskih krav.
V AVGUSTU SO SE ZMANJŠALI ŽIVLJENJSKI STROŠKI štiričlanske delavske družine za 4 '/o. Hkrati pa se je dvignil indeks stroškov uslug in storitev, saj je bit v tem mesecu za 10°/« viSji kot lani.
OBVESTILO Z druženje šoferjev in avtome-hanikov LRS, podružnica Koper, vabi vse svoje člane, ki še nimajo urejene kvalifikacije, da se v lastnem interesu udeležijo sestanka, ki bo v nedeljo, 28. t. m., •ob 10. uri v gostilni »Na obali« v Zusterni pri Kopru. Na sestanku bo govor tudi o zadnjem strokovnem tečaju. Opozarjamo, da kdor ne bo dobil priznanja kvalifikacije do konca tega leta, bo izgubil pravico do koriščenja poklicne šoferske legitimacije.
Odbor

sredstev, ki bi podjetjem ostala za lastno potrebe in s katerimi bi prosto razpolagala, pa čeprav so imela višjo maržo.
Marža v trgovini na drobno se je namreč povečala za 1,58 % od prometa. Večji promet iin višje marže so omogočile trgovini ustvariti tudi znatno višji dohodek kot ga je imela lansko leto. Ta uspeh trgovine pa je manj viden zaradi močnega obdavčenja trgovine.
V prvem polletju letošnjega leta so trgovinska podjetja našega okraja plačala okrog 163 milijonov dinarjev prispevkov iz dohodka, medtem ko so v lanskem prvem polletju v obliki prispevkov za družbene investicijske sklade oziroma kot delež dobička federaciji in teritorialnim političnim enotam le okrog 17 milijonov dinarjev. Prispevek iz dohodka jo letos 1,52 "/■ od celotnega prometa, medtem ko je bil lani le 0,37 'h. Zato se je morala samo na račun prispevkov povišati marža za 1,15 •/«. Tako visoko obdavčenje dohodka ne omogoča podjetjem realne ostvaritve minimalnega rezervnega sklada. Prispevek v rezervni sklad je bil okrog 14 milijonov dinarjev, to je 0,12 % prometa, če pa bi podjetja obračunala rezervne sklade v višini predvidene stopnje, bi morala obračunati približno 0,28 "/» od prometa, kar bi dalo za prvo polletje okrog 30 milijonov din.
Kljub močnemu obdavčenju jc podjetjem le ostalo toliko dohodka, da so lahko izplačevala osebne dohodke v višini tarifnih postavk, nekatera celo nekaj več kot predvidevajo njihovi tarifni pravilniki. Tako je trgovina na drobno izplačala preko tarifnih postavk, ki so osnova za izračun minimalnega osebnega dohodka, okrog 17 trgovina na debelo okrog 21 "/• dn zunanja trgovina približno 18 °h. Ne moremo torej trditi, da bo trgovina v primerjavi z industrijo in drugimi gospodarskimi dejavnostmi na slabšem pri plačah nad tarifnimi pravilniki, ne bo pa mogla izplačevati tolikšnih zneskov kot lani.
Znana je ugotovitev, da trgovina precej zaostaja za splošnim razvojem gospodarstva. Pri reševanju tega problema ne zadoščajo krediti iz splošnega in drugih 'investicijskih skladov, ker so pogoji dokaj neugodni in na splošno za notranjo trgovino nesprejemljivi: previsoka lastna udeležba
pri novih investicijah, plačevanje anuitet ;lz dohodka po obdavčenju itd.
Povečanje prometa zahteva tudi vočja obratna sredstva, z nadaljnjim povečanjem koeficientov obračanja sredstev pa ne moremo računati, saj bi šlo to le na škodo zalog tako po količini kot po izbiri. Oblikovati je treba torej nova obratna sredstva, kar pa je pri sedanjem dohodku trgovino in pri sedanjih predpisih nemogoče. Pri 10 do 15 °/o povečanju prometa pri nespremenjenih koeficientih obračanja bi moral] povečati obratna sredstva podjetjem okraja Koper za približno 150 milijonov dinarjev. Ce hočemo iz dohodka dobiti ta sredstva, potrebujemo za več kot 60 milijonov din večji dohodek, pri čemer odpade približno 450 milijonov din na prispevek iz dohodka. Tako povečanje dohodka pa bi pomenilo 5 do 5.50 '/« povečanje prodajnih cen. Jasno je torej, da podjetja iz dohodka ne morejo povečati obratnih sredstev ter da bo potrebno najti druge možnosti in zato tudi spremeniti nekatera določila o delitvi dohodka. SV
Tovarna mila in loščil S AL VETTI, PIRAN
obvešča vse svoje cenjene odjemalce in dobavitelje,
da se naziv podjetja z odločbo ObLO Piran spremeni v:
tovarna kemičnih in pralnih izdelkov Piran.
Podjetje ima svoj tekoči račun pri Narodni banki FLRJ, podružnici v Kopru, štev. 602-11-1-518.
NAD 287 ha NOVIH ITALIJANSKIH SORT PŠENICE V KOOPERACIJI V KOPRSKEM OKRAJU
Prve izkušnje na področju proizvodnega sodelovanja med kmetijskimi proizvajalci in zadrugami smo uspešno prestali. Pa ne samo pri kratkoročnih, temveč tudi pri dolgoročnih kooperacijah. Prav na teh osnovah bomo šli v letošnji jeseni v Sloveniji na zelo široko akcijo, in sicer na setefy 10.000 hektarov površin z visokodonosnimi italijanskimi sortami pšenice.
In pri nas na Koprskem? Perspektivni plan razvoja kmetijstva v našem okraju predvideva, da bomo morali do leta 1961 zame-
Soba za predšolske„ otroke. Na razstavi »Družina in gospodinjstvo 1958« jo je uredilo Društvo prijateljev mladine Slovenije. Tak prijeten kotiček bo pritegnil tudi najbolj vnete potepuhe in ukrotil
največje razgrajače
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR
Pisati smo že, da so v pripravi važni osnutki zakonov s področja gospodarstva, ki bodo predloženi Zvezni ljudski skupščini na prvih prihodnjih zasedanjih.
Razen tega pa opažamo z dneva v dan večje zanimanje za probleme z vseh področij gospodarske dejavnosti. Naraščajoče zanimanje je v zvezi z bližajočim se koncem poslovnega leta, ko se na eni strani že kažejo rezultati letošnjega gospodarjenja in leo bo treba na do sedaj doseženih uspehih postavili temelje družbenega načrta za prihodnje leto.
Če se dotaknemo posameznih značilnosti, moramo ugotoviti, da bomo v industrijski proizvodnji nekoliko presegli letni načrt. Razen tega je treba ugotoviti, da industrijska proizvodnja in njen porast v celoti ne zadovoljujeta in da sta v tem pogledu zlasti negativna pojava premajhen porast proizvodnosti dela in pa stalno večanje Števila zaposlene delovne sile. Podatki namreč kažejo, da smo doslej že dosegli v pogledu porasla števila zaposlenih nivo, ki je bil predviden za konec l. 1961. To pa ne more ugodno vplivati na dvig življenjske ravni in se zato pripravljajo potrebni ukrepi, s katerimi naj bi zajezili nadaljnji porast delovne sile, kolikor ni ta v skladu s porastom proizvodnje in proizvodnosti dela.
Kot posebno značilno naj omenimo porast investicijske dejavnosti in to za 20°/q nad lanskoletno v tem času. V tem pogledu opažamo porast kot vsako leto, vendar s to razliko, da imamo zlasti v republiških in lokalnih investicijskih skladih pre-
cej visoka neangažirana sredstva. Na drugi strani pa je splošni investicijski sklad premajhen, da bi pokril vse potrebe in govora je že bilo, da bi si ta sklad s]:osodil sredstva pri skladih nižjih enot in jih tako zaposlil, da ne bi ostala mrtva. Seveda bi bilo potrebno to storiti z določeno mero previdnosti, da ne bi že itak napeli struno v zvezi z investicijsko opremo in drugim materialom, ki ga, kot je ziiano, primanjkuje.
Govorili smo že o vprašanju kratkoročnih kreditov oziroma obratnih sredstev. Ugotovili smo v tej zvezi s posebnim pogledom na koprski okraj, da so se razmere na kreditnem tržišču več ali manj uredile in da ni opaziti posebnih ?uhanj navzgor ali navzdol. Edina pripomba je bila, da gospodarske organizacije premalo skrbe za porast sredstev v lastnih skladih obratnih sredstev in da še vedno raje trkajo na banke za kredite. To delajo celo v primerih, ko imajo na svojih skladih sredstva, ki bi jih lahko prenesla na navedeni sklad.
Da bi napravili v tem pogledu korak naprej, je banka določila dodatne pogoje, pod katerimi bo nadalje odobravala kredite za dopolnilna obratna sredstva. Med drugim morajo podjetja, ki prosijo za take kredite, vložiti v svoj sklad obratnih sredstev vsaj 50% denarnih sredstev sklada osnovnih sredstev, dalje ravno toliko iz sklada nerazporejenih sredstev in sredstev skupne potrošnje ter vse obvezne rezerve, kolikor jih morajo ustvarjati in kolikor niso ta sredstva že bila doslej angažirana.
-dt-
njati -h površin pod pšenico tudi z novimi sortami italijanske pšenice, ki dajo visok donos. To pomeni, da bi morali imeti v 1961. letu 1200 ha površin posejanih z novimi italijanskimi sortami, ker znaša skupna površina pod pšenico 1900 ha. V proizvodnem sodelovanju bi posejali 1185 ha površin s pšenico. Tako predvideva plan.
Vendar moramo poudariti, da koprski okraj ni izrazito pšenično področje. Nasprotno! V višjih krajih se setev pšenice ni obnesla niti v času prisilne setve pšenice oziroma tako imenovane »žitne bitke«. Gornja področja so bolj primerna za setev krmskih žitaric, kot so ječmen, oves in rž ter krmilnih rastlin, na primer detelje in lucerne.
Na obalnem področju pa z druge strani dajemo prednost bolj donosnim vrtnim kulturam, za katere obstajajo vsi ugodni podnebni in talni pogoji, ki jih v ostali Sloveniji nimajo. V obalnem področju dejansko sejejo proizvajalci pšenico le zaradi kolobarja ali pa zaradi pomanjkanja delovne sile, in še to le za lastno porabo, če to sploh zadošča.
Kljub temu imamo na obalnem področju pod pšenico nad 1000 ha površin in lahko trdimo, da je tu setev italijanskih sort že udomačena, saj jih posejejo z njimi nad 80 odstotkov površin. Dobršen del
POCENI RAZVEDRILO
najdete v zalogi slovenskih, srbohrvatskih, italijanskih in nemških knjig LJUDSKE KNJIŽNICE KOPER
kmetovalcev doseže precej visoke hektarske donose, vendar je povprečje še vedno nizko, čeprav mnogo višje kot jugoslovansko povprečje.
Kaj bomo ukrenili? Predvsem to, da bomo že letos in v naslednjih letih še bolj propagirali in uvajali nove sorte pšenice in sodobne agrotehnične ukrepe! Tako bomo na zmanjšanih površinah pod pšenico, vendar s sodobno agrotehniko, novimi sortami in novim načinom obdelovanja in sodelovanja med proizvajalci in zadrugami dosegli veliko večje pridelke, To predvideva tudi perspektivni plan.
Vendar bomo naleteli na velike ovire pri izvajanju kooperacije: To so v prvi vrsti razdrobljene parcele, tako da niso redki primeri, da kmetje sejejo pšenico na njivicah, ki ne obsegajo niti 500 kvadratnih metrov. Ce upoštevamo, da bomo letošnjo jesen posejali v našem okraju nad 287 ha novih italijanskih sort pšenice v kooperaciji med kmetovalci in zadrugami, bomo imeli opravka z nad 2000 parcelami zemljišč, ki jih bo potrebno izmeriti, določiti količine semena, umetnih gnojil itd, in ta zemljišča še v določenem roku pognojiti v več obrokih.
Vprašanje zase pa je še oranje teh zemljišč, kakor tudi setev s sejalnicami, ki jih ni v zadostni količini. Jasno je torej, da bo izvedba te akcije zahtevala močno in natančno organizacijo, veliko število kmetijskih strokovnjakov na terenu, posebno pri tistih zadrugah, ki še nimajo kmetijskih tehnikov.
Ker na zgornjem področju okraja ni možna širša akcija setve pšenice in uporaba sodobnih agrotehničnih ukrepov, bodo tam raje sejali v kooperaciji rž, ječmen in oves, ki dobro uspeva, določiti pa bodo morali obseg teh kultur. Kljub vsemu pa so se na področju poslovnih zvez Sežana in Postojna obvezali, da bodo v letošnji jeseni posejali v kooperaciji 50 ha površin z novimi italijanskimi sortami pšenice. Razen tega bodo posejali v kooperaciji še 50 ha ječmena in 56 ha ozimne rži. Tako bo ostalih 223 ha, posejanih s pšenico v kooperaciji, odpadlo na obalno področje okraja.
Kar pa zadeva oblike kooperacije, je potrebno pripomniti, da prevladuje oblika, v kateri zadruga izorje zemljišče, preskrbi sejalnice, umetna gnojila, zaščitna sredstva in herbicide. Zadruga se obveže, da bo nudila proizvajalcem skozi ves čas vegetacije pšenice vso potrebno strokovno pomoč, proizvajalec pa, da bo pravilno in pravočasno izvršil vsa dela in agrotehnične ukrepe, ki jih predvideva pogodba. Zadruga si zaračuna vse stroške uslug in materialnih sredstev normalno z določenimi obrestmi, razen tega pa še 10 %> vrednosti uslug in materialnih dobrin, ki jih je dala zadruga za strokovno delo.
Ob koncu naj omenimo še to, da sklepanje pogodb poteka normalno in zadovoljivo, tako da bo jesenska setev v kooperaciji opravljena pravočasno. rz

Zopet se je začelo redno delo tudi v organizacijah ZVVI. Občinski odbori se bodo morali lotiti reševanja vrste vprašanj. Medtem ko je ponekod bolj aktualno vprašanje članstva in evidence, je drugod važnejše izboljšanje vodstva osnovne organizacije, Ponekod je bilo doslej opaziti premajhno povezanost osnovnih organizacij ZVVI z drugimi množičnimi organizacijami in
KRAŠKI VIHARNIKI SE PRIPRAVLJAJO
Prejšnji teden je imel odred »Kraški vihamiki« iz Postojne odredov zbor. Nad štirideset tabornikov 'je poslušalo poročilo svojega staroste Zupanca, ki je podal kritičen pregled odredove-ga dela, ki je bilo v glavnem uspešno.
Na tem zboru so govorili največ o pripravah na veliko taborniško prireditev, ki bo 11. oktobra. Ta dan bo ob tabornem ognju slovesen sprejem novih članov v taborniško organizacijo in obenem proslava obletnice SKOJ.
Ho-b ptaMta d%ug,ad.„
več žena in mladine
Priprave na volitve zadružnih svetov so razgibale širok krog prebivalstva. Mnogo razpravljajo tudi o vključevanju žena in mladine v kmetijske zadruge. Podatki namreč kažejo, da je še mnogo delovnih kmečkih žena lizven kmetijskih zadrug. Ker pa vprašanja kmečkih žena ni mogoče reševati le s pospeševanjem gospodinjstva. ampak vzporendo z modernizacijo proizvodnje in razvijanjem socialističnih odnosov na vas;, je prav, da se tudi one vključijo v zadruge.
4Mnt,i lladiCT» akrali Mu» ■
OZIMNICA ZA NOVO MESTO
Stopili smo k direktorju Gospodarske poslovne zveze tovanišu Jožetu Unetiču lin ga prosili' za odgovor, kako bo letos z ozimnico za Novome-ščane. Takole je pojasnil:
»Glede na pobude sindikatov In občinskega ljudskega odbora bo gospodarska poslovna zveza tako kot lani tudii letos poskrbela za dobro in kar se le da ceneno ozimnico za delovne ljudi Novega mesta. Smatramo, da za okolico taka skrb ni potrebna, ker sli ljudje potrebne pridelke sami oskrbijo. Kvalitetna zimska jabolka, krompir in zelje bomo vskladiščili v Bršljinu (bivši prostor podjetja Odpad). Dokončnih cen trenutno še ne vemo, ker se položaj na trgu spreminja. Računamo, da bodo kvalitetna jabolka po 2D do 25 dinarjev. Krompir sorte merkur bo po 10 do 11 dinarjev, beli krompir domačih kvalitetnih sort pa po 12 do 13 dinarjev. Poskrbeli bomo tudi za zelje, ki pa bo letos nekoliko dražje kot je bilo lani. Zaradi suše ga v mnogih južnih kraj1!!! države skoraj ni. Medtem ko smo ga lani prodajali po 10 do 12 dinarjev, bo njegova letošnja cena zaradi pomanjkanja verjetno za 5 do G dinarjev višja.
Potrošnik: bodo lahko naročili potrebno blago okrog 1. oktobra v našem skladišču v Bršljinu (nasproti železniške postaje). Po željii bomo naročeno blago dostavljali tudi na dom, bo pa treba jabolka, krompir ali zelje takoj pri naročilu tudi plačati.
DELA ZA NOVO TELEFONSKO CENTRALO V NOVI GORICI HITRO NAPREDUJEJO
Dela pili gradnji novega poštnega poslonja v Novii Gorici naglo napredujejo. Stavba je že pod streho in pravkar dokončujejo njen zunanji omet. Pred nedavnim pa so delavci podjetja »Tegrad« ilz Ljubljane začeli z izkopavanjem terena za podzemni kabel za novo telefonsko centralo. Kabel bodo položili v dolžirti več kilometrov tiz Nove Gorice do Solkana in Šempetra. Vsli telefonski naročniki tega predela bodo priključeni k novi telefonski centrali. Predvidevajo, da bodo trajala dela pri postavljanju podzemnega kabla okoli tri mesece. Delavci bodo pri tem opravili nad 17 tisoč delovnih ur.
Nova telefonska centrala bo začela delati! v novem poštnem poslopju v prvi polovlicl prihodnjega leta. Potrebna denarna sredstva so zagotovljena, del opreme pa je že nabavljen.
ustanovami, drugod jim dela mnogo preglavic materialno vprašanje posameznikov, njihova zaposlitev, prekvalifikacija in podobno. Marsikje še niso prebrodili težav v zvezi s štipendiranjem otrok padlih borcev. Osnovna naloga organizacij ZVVI v koprskem okraju pa bo poživitev dela v občinskih odborih ZVVI, večja aktivizaeija članov, pomoč občinskih odborov v pripravah na zborovanja osnovnih organizacij, reševanje organizacijske,

strokovne, politične in materialne problematike ter proučevanje naše socialne in invalidske zakonodaje. Skrb, da bodo vse te naloge z uspehom opravljene, pa ima seveda okrajni odbor ZVVI, ki bo mimo drugega moral tudi politično razgibati svoje člane ter jih aktivno vključiti v delo za bližnje volitve v osnovne organizacije SZDL, Pri tem pa ne bo dovolj, če bodo člani ZVVI samo sodelovali kot organizatorji teh volitev, temveč naj nastopajo tudi kot kandidati na volitvah.
Da pa bodo vse te naloge uspešno opravljene, bo treba izdelati okvirni plan dela za nastopajočo poslovno dobo.
□□mDDmmaciommDDDaDOomDDCEEnDDŒiomcriaaxn
u	n
□
... če bi odgovorni uslužbenci In funkcionarji kmetijskih zadrug v Materiji in v D oljni Košani upoštevali predpise, ki urejajo promet s kmetijskimi pridelki ter se seznanili z dogovorjenimi cenami- za odkup določenih pridelkov in zasledovali vse veljavne predpise, ki so bili objavljeni v tistih Uradnih listih, ki jih Še sploh niso vzeli v roht, da bi jih vsaj razrezali;
... če bi občinski ljudski odbori in kmetijske zadruge določili % občinskim odlokom dogonska mesta za živino, da bi odkop živiae n«. moteno potekal in tako vplival na stabilizacijo cen;
... če bi občinski ljudski odbor v Hrpcljah končno vendarl» IztkU odločbo o pavšalu za gostinsko podjetje Jadran v Kozini, ker je lok za izdajo odločbe že potekel in tako seznanil delovni kolektiv tega podjetja z njegovimi obveznostmi do družbe;
... če bi potrošniški sveti v Sežani ugotovili upravičenost ali neupravičenost sedanjih cen mesa v svojih mesnicah, ker so v dotaa^š-njem nesorazmerju s cenami mesa v drugih krajih.
D
inDDDDDDiiiaoDaanünnDinnDamaaDnGOJixicxiaDoorxiDonnD
Ipl
V Kopru smo naposled dobili cvetličarno Novi lokal so odprli v Carlijevi ulici pred kratkim
Te dni poteka petnajst let, odkar je pridrvela v najsevernejšo podgorsko partizansko vasico Gorenje skupina do zob oboroženih nemških fašistov in vpričo vaščanov zverinsko do tal požgala vso vas. Možje in fantje, kar Jili ni bilo v ujetništvu in v partizanih, so tedaj pred poži-galci pobegnili v bližnje gozdove. Va-ščani so odtlej vse do 1945. leta živeli pod deskami na pogoriščih, mnogo pa se jih je tudi izselilo v okoliške vasi, predvsem v Bukovje.
Podgorsko prebivalstvo je takoj po požigu organiziralo veliko zbiralno akcijo hrane in obleke, da je tako pogorelcc oskrbelo z najnujnejšimi sredstvi za vsakdanje življenje.
Požgane Gorenje so v prvih povoj-rfiih letih v celoti obnovili, in sicer delno na starih pogoriščih, delno pa z zidanjem popolnoma novih hiš.
Obsežna gradbena dela pri številnih novogradnjah in obnovitvenih delih na objektih družbenega standarda so
V enem izmed najlepših predelov slovenske obale — v Ankaranu, so že 1. julija postavili 26 šotorov, pod katerimi je najprej letovalo 52 otrok padlih borcev iz sežanske občine, za njimi borci NOB s področja Sežane in Divače, nato pa partizanski otroci iz postojnske in pivške občine. Taborišče je bilo lepo urejeno in v njem je bilo za vsakega nekaj: dovolj sonca, zabave, sproščenega razvedrila s plavanjem, igranjem namiznega tenisa, odbojke, nogometa, šaha s petjem in narodnimi plesi. Pod skrbnim vodstvom predstavnikov zdravstvene in socialne zaščite občinskih in okrajnega ljudskega odbora se je življenje v taborišču odvijalo v splošno zadovoljstvo vseh. Hrana je bila obilna in okusna. Zato so se otroci okrepljeni vračali domov z željo, da bi se ob. letu zopet vrnili v Ankaran in tam
preživeli vsaj nekaj dni prijetnih počitnic.
Male letoviščarje so večkrat obiskali predstavniki občinskih ljudskih odborov in okrajnega ljudskega odbora ter jim skušali v kar največji meri nuditi prijetno letovanje. Obiskali so jih tudi domači in tuji turisti.
Letovanje je nadvse dobro uspelo, le žal, da je bilo prekratko in so se zvrstile samo tri izmene, Kopalna sezona se v Ankaranu začenja že v maju in zaključi konec septembra. Naših borcev in otrok padlih borcev kakor tudi drugih upravičencev, da s podporo ZB in ZVVI koristijo ugodnosti takega letovanja, je veliko. Zato bi bilo treba razmisliti, kako bi podobna letovanja odprli že pred sezono in po njej ter tako nudili možnost prijetnega počitka ob morju številnim upravičencem.
Referat za higiensko-tehnično zaščito pri delu pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Kopru je priredil pretekli teden tudi v Piranu razstavo o nesrečah pri delu, ki je doslej že obiskala Koper, Postojno, Pivko, Ilirsko Bistrico in Sežano, trenutno pa je gradivo razstavljeno v Divači. Posredujemo vam nekaj misli našega piranskega dopisnika ob ogledovanju razstave v izložbenem oknu.
Ogledati bi si jo moral vsak družinski poglavar in vsak delovni človek!
Saj to je vendar nekaj strašnega, kot je razvidno iz prikazanih tabel in grafikonov, kako smo na splošno še neprevidni in nespretni pri delu! Samo lani je bilo v koprskem okraju nad 2900 nesreč pri delu. V 11 primerih je bila posledica smrt, v 305 prelom kosti, izredno mnogo je bilo zvinov sklepov, vreznin, ubodov, zmečkanin, odrgnin in opeklin. Raztrganin je bilo 551, obtolčenin celo 636. V 211 primerih je bilo pri delu poškodovano oko itd itd. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih samo lani 68.787 delovnih dni. Ali veste, kakšna gospodarska škoda, je to? To pomeni, da je lani bolovalo zaradi nesreč pri delu vsak dan pov-
letos sprožila na Postojnskem občutno pomanjkanj o kvalificirane delovne sile zidarske irn tesarske stroke. Medtem ko se je obseg gradbenih del v primerjavi s prejšnjimi leti občutno povečal, pa je ostalo ob skoraj .isti mehanizaciji gradbenih del število kvalificiranih delavcev skoraj nespremenjeno, kar postavlja gradbena podjetja neredkokrat pred pereč problem, kako v pogodbenem roku in kvalitetno dokončati od investitorjev prevzeta gradbena dela.
Na občinski posredovalnici za delo v Postojni vedo povedati, da je istočasno med mladino, ki je dokončala obvezno šolanje, liz leta v leto manjše zanimanje za uk teh dveh strok, čeprav sta obe kar sc da perspektivni. Prav zaradi tega bo morala služba posredovanja dela posvetiti smotrnejšemu vključevanju mladine v uk v bodoče večjo pozornost.
Mladina postojnske občine bo tudi letos svečano proslavila obletnico ustanovitve jugoslovanske mladinske revolucionarne organizacije SKOJ. Taborniki odreda u Kraških viharni-kov« iz Postojne bodo skupaj z obč. komitejem LMS priredili 11. oktobra zvečer veliki taborni ogenj, združen s proslavljanjem te pomembne obletnice, po tem shodu mladine ob tabornem ognju pa bo obč. komite LMS priredil svečan sprejem vseh skojev-cev postojnske občine.
perspektivni plan gospodarskega razvoja postojnske občine je sprejet. Številne pripombe volivcev so ga obogatile. Razprava o njem je bila razgibana predvsem na vaseh, razumljivo, saj tiči boleča rana postojnske komune prav v kmetijstvu. Znano je namreč, da pridelujejo kmetovalci na Pivškem v največ primerih zgolj za svoje lastno potrebe, trg s kmetijskimi pridelki pa toži pod čedalje težjlim pritiskom kupne moči delavstva.
Številnih prednosti, ki jih prinaša v moderno kmetovanje kooperacija med kmetom in zadrugo, na Postojnskem še ne izkoriščajo smotrno. Pričakovati pa je, da bodo prav volitve zadružnih svetov v enajstih kmetijskih zadrugah in posestvih postojnske občine pomenile novo spodbudo v reševanju niza kmetijskih problemov na tem področju. V Planini. Hru-ševju in v Prestranku volivci že sestavljajo kandidatne liste za volitve samoupravnih organov kmetijskih
prečno 192 delavcev. Zaradi tako visokega izpada delovne sile je imel koprski okraj v zadnjih dveh letih za nad 410 milijonov manjši narodni dohodek, kot Jbi ga imel, če ne bi bilo nesreč pri delu. Samo Zavod za socialno zavarovanje je moral v letih 1956 in 1957 izplačati za zdravljenje, nadomestilo plače za invalidnine itd., ki so posledica nesreč pri delu, preko S5 milijonov din.
Kako je mogoče, da pride do tolikih nezgod in nesreč pri delu? Po ugotovitvah Okrajnega inšpektorata dela je v mnogih primerih vzrok pomanjkljiva varnost pri strojih, transmisijah in drugih napravah. Precej je namreč še strojev, ki zaradi svoje primitivnosti in zastarelosti ne bi smeli več služiti proizvodnji. Prav zaradi načrtnega in strogega delovanja inšpekcijske službe pa tudi ker so podjetja sprevidela ekonomsko škodo takih strojev, se položaj naglo izboljšuje, zastarele stroje zamenjujejo sodobni, pri vseh strojih pa izpopolnjujejo varnostne naprave.
Mnogo več pa je nesreč, katerih vzrok je osebni činitelj. 71°/o vseh nesreč pri delu se pripeti zaradi pomanjkanja sposobnosti, kršenja delovne discipline, utrujenosti zaradi prihoda na delo, zaradi
nezadostnega počitka, zaradi nepravilnega osebnega odnosa do dela, zaradi razburjenosti in zaradi domačih skrbi ponesrečenca. Pomanjkanje sposobnosti za določeno delo je v 44"/o vzrok nezgode! Prav tako je najvišji odstotek ponesrečencev med nekvalificiranimi delavci in med mladoletniki. Iz tega sledi, da je treba na vsakem delovnem mestu stremeti za tem, da bo zaposleni človek resnično obvladal vse potrebne prijeme in bo seznanjen z vsem orodjem in stroji ter njihovim delovanjem., s katerimi ima opravka. Sindikalne organizacije čaka torej hvaležno delo na tem področju. Organiziranje tečajev za usposabljanje delavcev, skrb za izvajanje delovne discipline, skrb za zadosten počitek delavcev in ne nazadnje pomoč pri odpravljanju družinskih ekonomskih skrbi, vse to bo mnogo prispevalo k Tnnanjšanju obraf-nih nezgod in k temu, da bo manj družin nesrečnih. Vsak delovni človek pa naj se zaveda odgovornosti, ki jo ima do družbe, in naj skrbi, da. ne bo škode in izpadov z dela. Čuti naj se odgovornega tudi do lastne družine. Naj mu bo pri nevarnih delih vedno v mislih otrokova prošnja: »Vrni se zdrav domov!« Jule
zadrug. Na liste predlagajo sposobne kmetovalce, pa tudi žena in mladine bo kandidiralo več kot kdajkoU prej. o o
Komisija za upravljanje s skladom za štipendije pri ObLO V Postojni je pred dnevi objavila razpis za podelitev štipendij v šolskem letu 1958-53. Med drugim bodo iz sklada pogodbeno Štipendirali 2 študenta ekonomije, 1 pravnika, 2 agronoma, 1 gradbenika in 1 arhitekta. Na razpis seje že prijavilo večje število prosilcev, pa tudi gospodarske organizacije postojnske občine bodo letos veS Štipendirale kot doslej,
« s
Neumorni arheološki raziskovalec univ. prof. Srečko Brodar, poznan Postojnčanom iz prejšnjih let, ko je-bil vodil Izkopavanja v Botalovem spodmolu pri Zagonu, se je s svojo ekipo tudi letos mudil mesec dni na Pivki. Tokrat ga je k delu privabila doslej še ne v celoti raziskana Jama Jola piti Orehku. Med zanimivimi izkopaninami so raziskovalci našli v Loži tudi vrsto izredno dragooeniit artefaktov, to je z roko obdelanih kamnitih orodij starodavnega človeka, ki je živel v jamah.
Tako so doslej slovenski arheologi raziiskali v sistemu pivškega krasa vrsto paleolitskih postaj, kot so Postojnska in Otoška jama, Predjamskt grad, Parska Goloblna In druga najdišča. V njih so našli vrsto kulturnih ostalin, ki pričajo, da jo bival človek v Pivška kotlini že zgodaj v ledeni dobi in potem nepretrgoma do današnjih dni.	M. A.
NOVI SEDEŽ OBRTNE ZBORNICE V KOPRU
V	sredo so v Kopru, na Nabrežju JLA, odprli nove, lično urejene prostore Obrtne zbornice za okraj Koper. Predsednik zbornice Davorin Praček je ob tej priložnosti med drugim poudaril njihov pomen za razvoj obrtništva, saj je poleg poslovnih prostorov tudi manjša dvorana, v kateri bodo prirejali razne tečaje, seminarje in strokovna posvetovanja. Otvoritvi so prisostvovali tudi tajnik republiške-obrtne zbornice Danilo Bračič,. predstavniki okrajnega in občinskega ljudskega odbora ter številni obrtniki.
Po otvoritvi je upravni odbor Zbornice razpravljal o vrsti perečih vprašanj obrtništva v našem okraju, predvsem glede kadrov, vključevanja vajencev in o organizaciji strokovnih tečajev. Govorili so tudi o zadovoljivem izvajanju perspektivnega plana obrtništva.
OBISK EKIPE RADIA LJUBLJANE
V	ponedeljek se je ekipa Radiotelevizije Ljubljana na svoji poti po vseh večjih krajih Slovenije ustavila na gimnaziji v Postojni. Člani ekipe so v razgovoru z dijaki pojasnili pogoje za sodelovanje v znani javni mladinski oddaji Radia Ljubljane pod naslovom »Spoznavaj svet in domovino«. Ta obisk je med postojnskimi dijaki vzbudil mnogo zanimanja in precej se jih je za tekmovanje takoj prijavilo.
MBSECNO POROČILO
Mestne hranilnice Izola — Koper za mesec avgust 1958
Hranilne vloge so se povečale na din 32.650.975 ali za din 5,438.350.
TekočI računi so se povečali na din 4,791.747 ali za din 2,383.519.
Računi', stanovanjskih najemnin so se zmanjšali od din 12,420.088 na din 12,308.961.
Bančni kredt je bil odplačan od din 25.846.549 na dfn 14,637.275 ali za d n 11,209.274.
Potrošniška posojila so se zmanjšala na din 39 460 991 ali za din 8,007.115.
Ostala posojila so se povečala na din 16.697.906 al; za din 10,710.278, od 1. I. 1958.
Dotok hrantlrih vlog je bil najmanjši v avgustu, kar kaže, da letnfc dopusti zelo vplivajo na dviganje in . vlaganje hranllrsb vlog.

^ KULTURA PROSVETA 0 KULTURA PROSVETA * QUITUS A PROSYETA ° KULTURA PROSVETA » KUiTURA PROSVETA • KULTURA
NAŠI ŠOLSKI PROBLEMI
(Nadaljevanje in konec)
In vendarle ne nazadnje temelji reformirana šola na poli-tehnizaciji učnovzgojnega pro-ccsa! Dalje: zaradi pomanjkanja stanovanj se učno osebje ni odzvalo na razpisana mesta, kar zapušča poslcdico, da bo več šol prisiljeno na minimum skrčiti predmetnik 111 učni načrt. Tako n. pr. na popolno razviti osnovni šoli na Pivki samo na višji stopnji pri predmetnem pouku manjka od skupnih osem kar pet predmetnih učiteljev oziroma profesorjev, v Ilirski Bistrici trije itd. Mar ni to porazno glede na izobrazbeno stopnjo nove osnovne šole? Kako se bomo zagovarjali pred mlado generacijo, ki je toliko prikrajšana? V okviru tega članka ni mogoče izčrpati celotne, toliko pereče problematike šolstva v okraju. Program VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije odpira svetlejše perspektive, ki v sistemu šolstva postavlja na prvo mesto zahtevo po zagotovitvi materialnih in kulturnih dobrin.
V šole reformni duh
V dosedanji razpravi smo poudarili, da bodo z ustrezno oblikovano šolsko mrežo in z izpolnjenimi materialnimi potrebami dozorevali objektivni pogoji za uspešno rast šole v duhu reforme. Vendar pa to ni vse.
Ne smemo pozabiti, da se reforma šole začne s človekom, ki v šoli dela — z učiteljem in profesorjem. Posebej smo tudi opozorili na nekatere svetle primere prizadevanj med učiteljstvom, ki
UMRL JE
IZIDOR CANKAR
V ponedeljek, 22. septembra, je umrl v Ljubljani znani slovenski umetnostni zgodovinar, kritik in pisatelj dr. Izidor Cankar.
Rodil se je leta 1SS6 v Sidu v Slavoniji, študiral gimnazijo in teologijo v Ljubljani, estetiko in zgodovino umetnosti na univerzah v Louvainu in na Dunaju, kjer je promovi-ral za doktorja filozofije. Leta 1920 je postal docent, nato pa redni profesor za zgodovino umetnosti na ljubljanski univerzi. Ustanovil jc Umetnost-no-zgodovinsko društvo in urejal njegovo glasilo. Po L 1936 je bil v diplomatski službi v Argentini in Kanadi, po drugi svetovni vojni, pa v Grčiji. Od leta 1947 je zopet živel v Ljubljani kot umetnostni konzu-lent. Bil je tudi. redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kot pobudnik Umetnostno-zgodovinskega društva je Cankar izdajal Zbornik za umetnostno zgodovino, v katerem je obravnaval razna vprašanja umetnostne zgodovine, zlasti o baročnih in kasnejših umetnikih, o impresionizmu, o antiki in o razvoju stila na sploh. S svojim delom je prispeval tudi pri rasti Narodne in Moderne galerije.
Cankar se je udejslvoval tudi literarno, njegova znana dela so »S poti", »Obiski". »Razvoj stila kot uvod v 'Zgodovino likovne umetnosti v Zahodni Evropi> . Veliko je prevajal iz angleščine in francoščine. Leta 1936 je izšlo devetnajst knjig njegovega zbranc-fia dela. do osvoboditvi, leta 19-1/1, pa še tri knjige njegovih pi"<*m.
S svojim dr>lnm si jp izkleše' Izidor Cankar neuničljiv spotn^nik in ustvaril i-eliko -"'■■irirfnicn. ki bo spodbujala rodove k novemu ter vztrajnemu delu.
že vsa leta sem v svoji praksi uresničuje nekatere reformne zamisli. Zdaj pa, ko so nam docela znani cilji šolske reforme in pot proti tem ciljem, lahko naši pedagoški delavci napravijo prve odločne korake. Predvsem bodo v šoli ustvarili novo ozračje. Iz pojmovanja, da jc v socializmu človek najvišja vrednota, rastejo nove moralne in etične vrednote; te pa terjajo organizacijo takih odnosov, ki temelje na človekoljubju in spoštovanju človekove, tudi mlade osebnosti. Taki odnosi, ki bodo sloneli na vzajemnem spoštovanju in zaupanju tako med učiteljem in učencem kot med součenci in med součitelji, kakor med šolo kot celoto in domom ter vsem družbenim zaledjem, predstavljajo ključno vprašanje reformirane šole..
V prizadevanju, da bi dali mladini napredno izobrazbo in vzgojo, so naše šole od osvoboditve sem v težkih
Piše: RUDOLF KOBOLT
okolščinah delovanja protisocialistič-nih sil dosegle pomembne rezultate. Vendar pa v boju za socialistično idejnost vzgojnoizobraževalnega dela le ni moč ostati na pol poti. Zato bodo pedagoški delavci v prihodnje storili še več v posredovanju znanstvene resnice. Pri tem bodo naleteli na vrsto ovir, ki jih bodo lahko premagovali le tedaj, če bodo sami prepričani o tem, da le moč znanosti spreminja prirodo in družbo. Po ne samo to. Gre za še več: uspeli naj bi to lastno prepričanje in spoznanje izpovedovati in posredovati mladini, dalje, učno gradivo spojiti z družbenim dogajanjem izven šole in v učencih razviti tiste vrline in navade, ki jih naša družba najbolj ceni.
Da bo prosvetni dclavcc lahko vrši tako odgovorno družbeno nalogo, mora imeti dvoje: biti mora za to usposobljen in dobiti družbeno veljavo, ki mu gre. Zdi se, da je zelo koristna novost v Zakonu o šolstvu načelo o obveznem pc-rodičncm izpopolnjevanju prosvetnih delavcev.

MLADI SVET ŠT. 7
Iz vsebine:
Neža Maurer: Zato, da ži.vel bi ta drobni fantič, Branka Savič: Pomoč družini v zobrazbi in vzogjj otrok; II, nacionalni kongres »Za zažči-to otrok .n mladine«; Pismo s počitnic, dr. Iva Segula: Moj otrok je vstopil v šolo, Vida Herman: Prehod iz vrtca v šolo, Helena Puhar: Da bi otrok rad hodil v šolo in se z veseljem uči, Franc Strmčnik: O otrokovi samostojnosti:; Igrišče ob stanovanjskem bloku; Plm; Važno vzgojno vprašanje; otrok v predšolski dob, in film; .lovita Podgornik: Proslava zaradi proslave in še marsikaj o odraslih in otrocih; Neža Maurer: Odlično, Po-menek s starši, Midva. dr. Bogdan Tekavčič: Led je prebit, Ludvik Aškenazy: Otroške etude.
V Kopru si navadno ogledamo kot zgodovinsko znamenitost le Ložo in Pretorsko palačo, potem še vodnjak na Mudi in konec. Pri tem pa prezremo bolj skrite značilnosti, ko t je n. pr. tale gotsko-beneški portal iz konca 14. in začetka 15. stoletja v Verzi-jevi ulici. Krasil jc obzidje vrta družine Verzi, ki je. iiiin ena najstarejših in najbolj znanih plemiških rodbin v Kopru
V našem okraju so glede tega nudili kar izdatno pomoč že v začetku novega šolskega leta. Nedavno so organizirali kar tri tečaje: dva za tehnični pouk na nižji stopnji osnovne šole in politični seminar za vse prosvetne delavce v okraju. Po splošni sodbi samih prosvetnih delavcev so bili tečaji zelo koristni. Vso grajo pa zasluži podcenjevalni odnos do nadaljnjega izobraževanja pri onih prosvetnih delavcih, ki so neopravičeno izostali.
Jedro notranje preobrazbe šolskega dela bo uvajanje sodobnih učnih oblik in takih učnih metod, ki bodo navajale učence k veselju do dela in vzbujale želje po nadaljnjem iskanju in ustvarjanju.
Okrepimo družbeno upravljanje v šolah
Šola je na široko odprla vrata vplivu družine in družbe. Tako je poudarila, da je sama le eden izmed činiteljev vzgajanja in izobraževanja. Kot predstavnik družbe dobiva šolski odbor po Zakonu o šolstvu poseben pomen in odgovorne naloge. Dosedanje izkušnje pa povedo, da nekateri šolski odbori niso kos svojim nalogam v glavnem zato, ker njihov sestav ni dober.
Šola bo popolnoma prerasla v družbeno ustanovo šele takrat, ko bo s celotnim delom in življenjem najtesneje povezan tudi šolski odbor in bo sodeloval pri nenavadno pomembni družbeni dejavnosti: vzgoji človeka za socializem.
Iz nase
Zanimiva razstava v Kopru
Te dni smo videli v Kopru prav posebno razstavo: cvetje, človeške in živalske figure, vse narejeno iz kruha. Razstavo nam je pripravil Bora Kamenovič, vojni invalid iz Beograda. Pred časom se je Kamenovič zdravil na Golniku pri Kranju in bolezen ga je za dve leti priklenila na posteljo. To je bil čas, ko je iz kruhove sredice začel oblikovati ciklame, gladiole, vrtnice. Svojo prvo razstavo je priredil na Golniku, potem je razstava potovala skoraj po vseh krajih Gorenjske, nakar so jo prenesli v Opatijo in Portorož in sedaj je v Kopru.
Razstar>a vzbuja v Kopru precej zanimanja zlasti med mladino. Marsikdo ne more verjeti, da razstavljeno cvetje ni pravo in da je vse resnično narejeno samo iz kruha.
Med najbolj zanimivimi figu-ramu je kompozicija drvarja in orla, ki je ugrabil dekletce (na sliki).
Uê!/ik>é& k&îiëwi poMki
Pierre Clostermann: veliki cirkus
Evropa je doživljala strašne vojne dogodke. Francija se je sramotno predala in dvignila roke. Toda zavedni Francozii so čutili drugače. Nli-so priznali poraza, niso dvignili rok, ampak napadali, padali lin končno zmagali. Eden med njimi je bil francoski vojni pilot Pierre Clostermann, ki je po zlomu Francije vstopil v angleško vojno letalstvo. Na bojnih poletih proti nemški Luft\vaffe so nastajali zapiski za to knjiigo, v trenutkih, ko avtor zaradi živčne razrva-nosti skoraj ni bil več človek, ampak le član angleškega vojnega letalstva, ki ga skoraj ni skrbelo, kako bi se rešil iz spopada, temveč le koliko izgub bo prizadel nasprotniku. Prav zaradi tega je ta knjiga na nekaterih mestiih naravnost grozljiv opomin človeštvu.
Knjliga nima nekih posebnih literarnih vrednot, njena vrednost je v tem, da je strahovit dokument zadnje vojne, ki je našel v Pierru Clo-stermannu dovolj močnega In sposobnega oblikovalca. In prav zaradi tega bo našla med našimi ljudmi veliko bralcev. Še posebno je knjiga zanimiva za mladino in vse tiste, ki se kakorkoli zanimajo za letalstvo.
O Clostermannovi knjigli so pisali po svetu: »Razgibana, zgrabljlva iin tesnobno grozljiva knjiga... silovita v svoji porazni preprostosti!. . .«
Knjigo je 'izdala Mladinska knjiga, prevedel pa jo je Zoran Jerin. Opremljena je z mnogimi zanimivimi fotografijami iin skicami angleških in nemških vojnih letal.	S. C.
Valentin Katajev:
BLEŠČI SE JADRO MI SAMOTNO
Že pred leti je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani mladinsko povest »Blešči se jadro mi samotno« ruskega pisatelja Valentina Katajeva, ki ga pri nas sicer poznamo kot dramatika (»Kvadratura kroga«, »Milijon tcžav><). Lotos, ob 40-letnici oktobrske revolucije, pa je izšel ponatis te dobre mladinske knjige pri isti založbi v prevodu Vladimira Levstika, z ilustracijami V. Gorjajeve in v opremi M. Rojče-čeve.
Eden glavnih junakov zgodbe, devetletni učiteljev sin Peter Ba-čej, je pravzaprav sam avtor, Katajev. V ozadju njegove povesti se spletajo usodni dogodki iz leta 1905, krvavi nemiri in preganjanje Zidov. Mali Bačej skupaj s svojimi prijatelji Gavri-kom, Pavlikom, Motjo in drugimi sodoživlja zgodovinske dogodke v Odesi. To so opisi življenja v pristaniškem mestu, čudovito morje in razburljivi dogodki, ko
pride do upora pristaniških delavcev in jim dečka, Gavrik in Bačej, prinašata strelivo v žepih, medtem ko po ulicah žvižgajo svinčenke in divjajo Kozaki. Toda to dogajanje je samo delček zanimive zgodbe. Tu imamo še okvirno zgodbo pobeglega mornarja Radiona Zukova z uporniške podmornice »Potjomkin« in pestro panoramo raznih ljudskih likov, med katerimi je naj topleje opisan Gavrikov dedek.
Knjiga »Blešči se jadro mi samotno« sodi v dobro mladinsko literaturo, zanimiva pa je tudi za odraslega bralca, saj nam v slovstveni podobi posreduje veliki čas burnih družbenih in individualnih pretresov v obdobju obeh ruskih revolucij, t. j. leta 1905 in 1917.
JJUDSKOPROSVETNE DEJAVNOSTI
Pri prosvetnem društvu »Miroslav Vilhar« v Zagorju pri Pivki je najbolj delavna dramska sekcija. Lani so uprizorili več del (Matiček se ženi, Medved, Me-tc-ž), letos pa se med prvimi pripravljajo na novo sezono. Tokrat so si izbrali dramo angleškega dramatika Johna Pristleya »Inšpektor na obisku«. Premiero so obljubili za sredo oktobra,
Dramska sekcija DPD Svobode v Postojni je začela s pripravami za uprizoritev drame Leonharda Franka »Jezusovi apostoli«. Delo bo režiral Drago Nardin, igrajo pa večinoma mladinci.
—o—
V	začetku oktobra bo v Kopru dvodnevni seminar za vodje občinskih knjižnic. Prireja ga okrajni Svet Svobod in PD. Udeleženci bodo poslušali več strokovnih predavanj in pogovorili se bodo, kako bi najbolje pomagali potujočim knjižnicam, ki jih imajo že skoraj vse občine. Po tem seminarju bodo še seminarji za vaške knjižnice.
—o—
Na svečanem zaključku V. mednarodnega šahovskega festivala r Portorožu je sodeloval tudi moški pevski zbor DPD Svoboda iz Kopra. Po skoraj niti enomesečnem odmoru je začel zbor zopet z rednim delom. Pridno se pripravljajo na šest snemanj, ki jim jih je ponudil Radio Ljubljana, in na tri gostovanja na Tržaškem, od katerih bo prvo v začetku oktobra. Ko bodo zadostili tem obljubam, bodo začeli s študijem novega programa. To zanimanje za svoje izvajanje je vzbudil naš zbor, ker mu je na letošnjem tekmovanju pevskih zborov v Kranju prisodila strokovna komisija prvo mesto.
PRIDVOR
V	Pridvoru bodo 5. oktobra ob 15. uri odkrili nagrobni spomenik 21 padlim borcem in talcem tega kraja. Ta dan so vaščani določili tudi za krajevni praznik, ki ga letos kot takega prvič praznujejo. Pripravljen je lep program, deljen na nagrobno slovesnost, odkritje ter koncert, ki ga bo izvedla godba na pihala »Svoboda« iz Zadvora pri Ljubljani, ki sodeluje tudi pri odkritju spomenika.
Nekaj misli o opatijskem festivalu popevk
Pretekli teden — od četrtka do sobote — je bil v Opajiti drugi jugoslovanski festival popevk. Izvajali so 18 popevk domačega izvora, sodelovala sta radijska orkestra Zagreb in Beograd, pevci pa so bili v glavnem iz vseh jugoslovanskih radijskih postaj. Ljubitelji lahke glasbe, posebno pa mladina je mnogo pričakovala od tega festivala; resnici na ljubo pa moramo povedati, da je bil rezultat precej klavrn. Ne mislim pisati strokovne kritike festivala, ker mi tega ne dovoljuje prostor, pa tudi izvedba festivala tega ne zasluži. Povedal pa bi rad nekaj misli kot navaden poslušalec.
Zaradi velike reklame in vsakodnevnega obveščanja preko radia smo pričakovali, da bomo slišali na tem festivalu nekaj novega in dobrega, domače popevke, ki se bodo razširile med ljudmi, da jih bo prepevalo staro in mlado. Spored festivala, ki ga je organizirala jugoslovanska Radio difuzija, so prenašale vse radijske postaje in snemala ga je zagrebška televizija.
Vendar pa popevke, ki so jih izvajali, niso v ničemer opravičile velikih stroškov in še manj zadovoljile radijske poslušalce, Ni bilo malo tistih, ki so obrnili
gumb na sprejemnikih, samo da ne slišijo slabih popevk, za katere je bilo le preveč napihnjene reklame. Nisem glasbeni strokovnjak, vendar se zanimam za glasbo in čutil sem, da je večina popevk prikrojena oziroma podobna že starim in izrabljenim melodijam in našel sem celo podobnost s pesmijo »Moja je lepša kot tvoja«. Tako se mi je mimogrede vsiljevala misel plagiator-stva.
Še nekaj o samem tekstu popevk. Čeprav smo slišali peti v različnih jezikih, so se vedno ponavljale ene in iste osladne besede, izrabljene fraze, ki jih danes verjetno ne uporabljajo niti petošolci, ker so že toliko pametni, da vedo, kaj je bolj prepričljivo. Zdi se pa, da libretisti pesmi tega niso vedeli.
Zato ni čudno, da je neki tuji novinar ob zaključku festivala povedal, da je bil največji uspeh v lepem jesenskem vremenu ter kopanju. Splošno mnenje je bilo, da si takih festivalov ne želimo več in da je bila to slaba usluga domačim popevkam. Tudi tisti, ki imajo radi lahko glasbo, so bili mnenja, da rajši slišijo lepe narodne pesmi kakor pa take po-kveke, ki nimajo ne repa ne glave.	sob
NOVO NA KNJIŽNI POLICI ic NOV
__Štev. 38 — 26. septembra 1958
K N J S t N 8 POLIC! i? NOVO MA KNJIŽNI POLICI *
VALENTIN KATAJEV
mmmr
. V i.: ' .<>• vE '
(Odlomek iz romana BLEŠČI JADRO SE SAMOTNO — Izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani ob 40. obletnici Oktobrske revolucije ■— Prevod Vladimir Levstik, ilustracije V. Gorjajeva, oprema Mira Roječ)
»Tukaj!«
Gavrik je sunil z nogo v leso in prijatelja sta stopila na posušen vrt, zasajen z \1ijoJ'ičastimi perunikami. Proti dečkoma je takoj planil velik pes s svetlorjavimi obrvmi.
»Mir, Rudka!« je Gavrik zavpil. »Kaj me no pozuaš7«
Psica ga je poduliala, ga spoznala in se kislo nasmehnila. Brez potrebe je bila vzdignila hrup. Zvila je kosmati rep kakor presto, pobesila jezik in naglo, suho diliaje stekla v ozadje dvorišča, po visoko napeti živi vlekoč rožljajočo verigo za seboj.
Iz lesene veže predmestne ilovnate koče je pogledala preplašena ženska.
Zagledala jo dečka, si obrisala roko v koteninasti predpasnik in se obrnila nazaj, rekoč:
»Nič hudega. Bratec je prišel k tebi.*
Ženi izza hrbta se je pomaknil velik moški v progastem mornarskem životcu z rokavi, odrezanimi tik ob ramenih, debelih kakor pri rokoborcu.
Izraz njegovega zmedenega, pegastega obličja, pokritega z drobcenimi potnimi kapljami, se ni prav nič ujemal z atletsko postavo. Kakor je bila postava mogočna 'in celo nekajn strašna, tako se jo zdel obraz dobrodušen, malone ženski.
Moški si je zategnil hlačni jermen in pristopil k dečkoma.
»To je Petjka iz Vrvne ulice, na vogalu Kljunačevega polja,« je rekel Gavrik in malomarno pokazal z glavo na prijatelja. »Učiteljev fant je. Ne boj se.«
Terentij je mimogrede pogledal Petja, nato pa uprl drobne oči, v katerih mu je tlela vesela iskrica, v Gavrika.
»No, kje pa so čevlji, ki sem ti jlli kupil za veliko noč? Kaj hodiš tak kakor kak potepuh 'iz Djukovega parka?«
Gavrflc je žalostno in zategnjeno žvižgnil.
»Ehe-hc-he, kje so že tisti čev-Iji-i-i . . .«
»Bosjak si, bosjak!«
Terentij je potrto zmajal z glavo in krenil za hišo, kamor sta šla tudi dečka za njim.
Tam je bila v Petjevo nepopisno navdušenje na stari kuhinjski mizi pod murvo urejena cela ključavničarska in mehanična delavnica. Celo spaj kalna svetilka je puhtela. Iz kratke cevi ji je kakor iz topeča udarjal ostro omejen svetlomoder plamen.
Po cinkasti otroški kadici, ki je bila z dnom navzgor prislonjena k drevesu, in po sajkalnem betičku v Terentijevl roki je bilo moč sklepati, da je hišni gospodar pri delu.
»Rokodelčiš?« je vprašal Gavrik In spljunil prav kakor odrasel človek.
»Aha.«
»In delavnice stoje?«
Terentij je, kakor da bi ne bil slišal vprašanja, porinil betiček v pla-

zlatko bisail:
edvard rusjan
V naši dobi tehnike, ki je naravnost preobrazila svet, v času, ko so novi izumi v letalstvu na dnevnem redu, zveni skoraj nekoliko zastarelo, če govorimo o okornih začetkih in o prvih poletih domačih letal. In vendar je potrebno, da pozna prav vsakdo, ki se za letalstvo zanima, tudi podobo našega prvega letalca Edvarda Rusjana.
Rodil se je leta 1886 v Trstu, živel v Renčah in Gorici. Mimogrede se je izučil pri očetu sodar-stva, hrepenenje pa ga je gnalo iz ozke sodarske delavnice v široki svet. Končal je večerno trgovsko šolo in se živo zanimal za mehaniko. Svoje prve letalske poskuse je delal v Gorici in v Zagrebu. Njegovo življenje ima vse trde značilnosti velikih nova-torjev in pionirjev, čutil se je poklicanega, da s svojo silno energijo stori dejanje, ki ga kdo drugi ne bi mogel, To je bila trnova pot, polna porazov, nerazumevanja, toda kronal jo je uspeh, ki mu je sledilo priznanje in veliki triumf v Beogradu — vendar s tragičnim zaključkom; Rusjan je našel smrt pod ruševinami svojega letala. Pot, ki jo je utrl Rusjan, pa so začeli hoditi še mnogi, izpopolnili in zgladili so jo in tudi za ceno svojih življenj pomagali, da se je letalska tehnika tako nesluteno razvila.
Zgodbo o Rusjanovem življenju nam pripoveduje Zlatko Bisail v knjigi, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani.
men spajlcalne svetilke in jel pazljivo spremljati, kako se razžareva.
Pri tem je mrmral:
»Nič ne maraj, za nas nikar ne bodite v skrbeh. Za košček kruha si bomo zmerom prirokodelčili . . .«
Gavrik je sedel na stolcc in skrivil bose noge, ki mu niso segale do tal. Uprl so je z rokami v koleno in začel, vtem ko se je počasi zibal sem ter tja, s starejšim bratom resen gospodarski pogovor.
Mrščil je olupljeni nosek, gubančil obrvi, ki so bile od sonca in soli ob vso barvo, sporočil dedkov pozdrav, poročal o cenah za glavače, se ogorčeno znašal nad gospo Storoženka, ki — »mrha grda — kar naprej drži ljudi za vrat in jim dihati ne da« — in druge podobne stvari,
Terentij mu je pritrjeval, hkrati pa s končkom razbeljenega betička previdno vlekel po koščku svinca, ki se je od njegovega dotika tajal kakor maslo,
Na prvi pogled ni bilo v tem, da je bil prišel k bratu v goste in jc zdaj govoril z njim o svojih zadevah, nič posebnega, še manj pa čudnega. Cc pa si upošteval Gavrikov zaskrbljeni obraz, takisto pa tudi daljavo, k; jo je moral prehoditi, da se pomeni z velikim bratom, si brez težave uganil, da ima Gavrik važen opravek.
Terentij sc je nekajkrat vprašujoče ozrl na brala, ali Gavrik mu je neopazno pomežiknil na Petja in nadaljeval pogovor, kakor da bi nič ne bilo.
Petja pa jc bil v čarobni prizor spajkanja tako zaverovan, da je pozabil vse na svetu. Ne da bi odtrgal oči, jc spremljal gibanje velikanskih škarij, ki so rezale debelo cinkovo ploščo kakor papir.
Najzanimivejša zabava odeških dečkov je bila, stati sredi dvorišča okrog kleparja in opazovati njegovo čarodejno umetnost. A tam je šlo za neznanega človeka: začasen gost, hi-troprstnik na odru, je urno iin spretno opravil svoj posel — zaspajkal čajnik, vrgel v valj povite odrezke pločevine čez ramo, pobral žerjav-nlco in jo odkuril z dvorišča, kričeč: »Spaj-kam, po-pra-a-vljam! . . .«
Ta tukaj pa je bil znanec, prijateljev brat, umetnik, ki je razkazoval svojo umetnost doma, pred izvoljenimi gledalci. Vsak čas si ga lahko vprašal: »Cujte, kaj pa imate v tej železni škatlici — kislino, ka-Ii?« ne
PIERRE CLOSTERMANN: v/
da bi naletel na osomi odgovor: »Hodi, fante, od koder si prišel. Ne moti človeka pri spajkanju.« To jc bila povsem drugačna stvar.
Petju je od samega navdušenja jezik zlezel iz ust, kar se takemu velikemu dečku nikakor ni spodobilo. Najbrž bi se nikoli ne bil ganil od mize, da ni mahoma zbudila njegove pozornosti deklica z otrokom na rokah, ki se je bila približala murvi.
Deklica je s precejšnjim naporom vzdignila debelega enoletnega otroka z dvema bleščeče belima zobkoma v koraldnih ustccih in ga prinesla h Gavriku.
»Poglej, kdo jc prišel, agti! Gavrik je prišel, agiil Reci stričku Gavriku: ,Pozdravljen, strlček Gavrik! Agu'!«
Gavrik je z največjo resnobo segel pod pazduho in v Petjevo brezmejno začudenje privlekel spod nje rdečega sladkornega petelinčka na paličici.
Tri ure vlačiti s seboj tako slaščico in je ne samo ne pokusiti, marveč tudi pokazati ne — to jc mogel striti samo človek nezaslišano močne volje! Gavrik jc pomolil petelina otroku:
»NA!«
»Vzemi, Zenječka,« se je . deklica vznemirila in podržala otroka prav k petelinčku. »Z rokeo vzemi. Vidiš, kakšno darilce ti je prinesel striček Gavrik. Vzemi petelinčka v rokeo. Tako. da, tako. Reci zdaj stricu: ,Bog poplačaj, striček!' No, reci: ,Bog poplačaj, striček!'«
Otrok je z mehko, umazano rokeo čvrsto držal trščico z žlvobarvnim sladkorjem na koncu in spuščal velike mehurčke, vtem ko je z brez-miselno modrimi očmi buljil v strica.
»Vidite, saj pravi: ,Bog plačaj, striček,'« je hitela deklica, ne da bi odtrgala zavistne oči od sladkarije. »Kaj ga pa precej v usta nosiš. Počakaj, najprej se z njim poigraj. Najprej moraš popapcati kašico, šele potem lahko petelinčka . ..« je pametno in razumno nadaljevala, pri tem pa ves čas bistro in radovedno streljala z očmi po neznanem, zalem dečku v novih čevljih na gumbe in slamniku.
»To je Petja iz Vrvne ulice, na vogalu Kljunačevega polja,« je rekel Gavrik. »Pojdi, Motja, poigraj se z njim.«
Deklica je od razburjenja kar po-bledela.
Pritisnila je otroka k sebi in se jela odmikati in spod čela gledati Petja; tako je zadenski šla in šla, dokler se ni s hrbtom naslonila očetu na nogo.
Terentij je hčerko pobožal po drobni rami, ji popravil nabrani beli čep-ček na glavi, ki je bila do kože ostrižena in rekel:
(Odlomek iz romana VELIKI CIRKUS. Izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani v prevodu Zorana Jerina)
V	drobcu sekunde se nebo po-seje z zvrtinčeno množico letal. Nepozaben prizor.
Tam doli, na desni, je veliko letališče Grossembrode, s svojimi bazeni za vodna letala in z vzletišči, ki na njih kar mrgoli večmotornih letal; še dalje je morje z nekaj ladjami na sidrišču ...
Za menoj je čvrst zid oblakov in iz njega se v neredu pojavljajo moji oddelki Tempestov.
Povsod okoli nas pa patrulji-rajo goste skupine nemških lovcev s po trideset do štirideset letal: Ena izmed njih se pravkar poganja proti rumenemu oddelku.
Pred nami na tleh in pri vzletu je več kot sto ogromnih prevoznih letal, ki so teoretično moj poglavitni cilj.
V	zraku je vsaj dve sto sovražnikovih lovcev. Prva skupina pet sto metrov visoko ... druga tisoč metrov... tretja tisoč pet sto metrov in dve v naši višini, se pravi, okoli tri tisoč metrov visoko, Nad nami je gotovo še ena, mogoče sta celo dve ...
Jaz pa imam le 24 Tempestov!
Brž se odločim. Oddelka Rumeni in Modri F.ilmstar bosta napadla nemške lovce nad nami, Rožnati, Črni in Beli oddelek, ki jih vodi Mac Donald, pa bodo zaposlili spodnje Focke-Wulfe... Med tem bom poskusil z Rdečim oddelkom smukniti do letališča in ga mitraljirati.
S svojimi tremi spremljevalci tik za petami odvrženi dodatne rezervoarje in kot vihar navpično strmoglavim z 900 kilometri na uro skozi skupino Focke-Wul-fov, ki se razprši prek neba kot jata lastovk.
Previdno se izravnam in počasi odvzemam plin, sledeč kri-
vulji, ki me bo v smeri od jugozahoda proti severovzhodu pripeljala tik nad letališče.
Sprejme nas pobesnel flak.
Na rob notranjega pristanišča pribrzim z osem sto na uro po brzinometru in davjset metrov visoko ter pri priči užgem s topovi.
Površina prelivajočih se barv sidrišča je pokrita z mirujočimi Dornierji 24 in 18. Tri bele črte pene pa pomenijo brazde treh sovražnikovih letal, ki so pravkar vzletela. Na vozičkih je na ploščadi ob vodi poravnana vrsta vodnih trimotornikov Blohm und Voss.
Svoj ogenj osredotočim na enega teh BV-138. Vrvi vozička se utrgajo in že preletim ogromno kadečo se gmoto, ki se za-ziblje na nagnjenem krilu, zgrmi v morje in se prične potapljati.
Flak podvoji.
Blišč na desni in neki Tempest uide na stran ter trešči v stebru pene v morje.
Moj bog! — na odprtem zasidrane ladje so oborožene in ena med njimi je velik rušilec, ki strelja iz vseh svojih cevi.
Nagonsko stisnem glavo med ramena in še vedno tik nad vodo zdrsnem nalahno proti levi, prehitro, da bi še užgal po Dornier-jih, nato pa odločno zletim nazaj na desno za ogromnim Jun-kersom 252, ki je pravkar vzletel in se strahovito veča v mojem vizirju. Pošljem mu dolg, neprekinjen rafal, in ko je bilo videti trčenje že neizogibno, se za las umaknem in med obratom zagledam, kako JU-252 z dvema motorjema v plamenih in s trupom, ki so ga nasekale moje krgole, trešči v morje in se razleti.
»Pojdi, Molja, poigraj se z dečkom, pokaži mu tiste svoje rusko-japonske slike, ki sem ti jih kupoval, ko si bila bolna. Pojdi, dušica. Zenječka pa daj mami.«
Motja se je podrgnila očetu ob nogo in vzdignila obraz, ki je bil ves rdeč od zadrege. Njene oči so bile polne solz, in na uheljcili so se ji tresli drobni turkizni uhančkl.
Petju je prišlo na misel, da je take uhane najbolj pogosto videl pri mle-karicah.
»Nič ne maraj, dušica, deček te ne bo tepel, ne boj sc.«
Motja je ubogljivo odnesla otroka v hišo in se vrnila, ravna kakor palica, z upadlimi lici in strašno resna.
Ustavila se je kake štiri korake od Petja, pogoltnila kar moč mnogo zraka in z zavitimi očmi in zatikajo-čim se, tenkim glasom rekla:
»Hočete, deček, da vam pokažem rusko-japonske slike.«
»Pokaži jih,« je rekel Petja s hri-pavim, malomarnim glasom, s kakršnim je bilo po pravilih lepega vedenja treba govoriti z deklicami. Pri tem je skrbno in dokaj spretno pljunil preko rame.
»Pojdiva, deček.«
Doklica jc — ne brez neke spo-gledljivosti — obrnila Petju hrbet ter poskakovaje in kar s prepogostim skomiganjem z rameni krenila proti ozadju dvorišča, za klet, kjer je imela urejeno svoje gospodinjstvo za punčke.
Petja je zibaje se stopal za njo. Ko je zrl na njen suhljati vrat z jamico in trioglatim repkom las, je deček začutil t&ko razburjenost, da so se mu noge zašibile.
Seveda ni moč trditi, da je bila to strastna ljubezen. Ali nobenega dvoma ni moglo biti o tem, da se bo stvar končala z resnim romanom.
Hitro me zanese — zdaj sem že daleč — naravnost proti ru-šilcu, ki še kar bljuje iz svojega protiletalskega orožja. Deset metrov od vitkega jambora ga preletim tik nad vodo, ki vre v tisoč gejzirih flaka. Vidim bele postave, ki se mečejo po krovu, in ognjene jezike topov, ki kar vre-jo iz vse kamuflirane nadgradnje.
Svetleči izstrelki udarjajo in se raztreskavajo po vodi, pet sto metrov naokoli. Srapneli pokosijo jato galebov, ki kot ponoreli in krvavi padajo na vse strani.
Slednjič! Iz dosega sem jim!
Kopljem se v potu, v grlu pa me tako stiska, da ne morem izgovoriti po radiu ene same besede. Ker sem, ne da bi se tega zavedal, med napadom zadrževal dih, mi zdaj srce bije tako divje, kot bi mi hotelo skočiti iz prsi.
Dvigam se v širokem zavoju na levo.
Znajdimo se. Položaj je videti neprijeten. Nad letališčem se bije ogorčen boj. Tri letala strmoglavijo v plamenih — prijatelji ali sovražniki — od tod ne morem razločiti, predaleč so. Še eden, raztreščen, razsipa svoje goreče ostanke po nebu, in še peti, ki pada v svedru ter vleče za seboj vlečko bele pare.
Drugi gorijo razbiti na tleh.
Radio prenaša le nesmiselno množico pozivov, kletvic, besnih krikov, pomešanih z drdranjem topov.
Blizu rušilca gorijo sredi spe-njene lise ostanki letala in iz pregrinjala plamenečega goriva se dvigajo težki oblaki črnega dima, ki ga prešmjajo bliski.
Kaj je z mojimi tremi spremljevalci? Niti sledu ni o njih na nebu. V začetku napada sem videl Tempest, ki je treščil na moji desni — bržkone Bonov. Prepričan sem, da je bilo letalo, ki ga
NOVA OBZORJA ST. 7—8
Iz vsobine:
Tit Vidmar: Peške \ln cekini, Bert Brecht. — Tone Glavan: Iz pesniške zapuščine, Božidar Borko: De profun-d'is, France Forstuerič: Pesmi, Viktor Konjar: Pesmii, VVlliam Saroyan — J, M.: Rock Wagram, Vzhodno-nemški pisatelji, Veno Taufer: Tri pesmi, E. R.: To iin ono o delu Françoise Sagan, Dr. Bratko Kreft: phi-lopatridus Jlllyrlcus, Janez Gradišnik: Kot nekoč, Janez Ovsec: Iz pesmi, E. R.: Edoard Manet, Luc Mcnašc: Gabrijel Stupica, a. G. Matoš — h. G.: Notturno, Jože Javoršck: Eugène Ionesco, Jara Ribnikar — J. K.: Sti-ritnvajset ur v nekem mestu, Stalin in Velika sovjetska enciklopedija, Janko Kos: Pusaleljstvo Andreja H'ienga. Sergej Vrišcr: Slikar Jože Žagar, Matevž Hace: Srečanje na vrtu, V. S.: Marija Pujmanovà, Oskar Hudales: O umetni pravljici, Brani-mir Zganjer: Nekaj besed de slove-nl.ois v Kulundžičevil »Knjigi o knjigi«, Gustav Strniša; Skelet, Branko Rudolf: Glose ob Vzhodnonemškji reviji NDL.
Knjižne novosti:
Branko Rudolf: Nova pesniška ¡starka, Dr. Fran Sijanec: Aktualne umetnostne publikacije, Fran Strimpf: Roman o argentinskem gauchu.
Publikacije založbe Obzorja:
Pomemben priročnik, Obsodba groze in naailja.
je sestrelila ena izmed nemških ladij, Crov/ovo. Worley pa kot da se je vdrl v zemljo.
Za hip premišljam. Ali naj se vmešam v boj z nemškimi lovci, ki besnijo iznad Helligshavena, ali naj poskusim še eno mitra-ljiranje in izkoristim paniko, ki je morala zavladati v nemškem oporišču.
Malce nerad se nagibam k drugi misli. Spustim se spet do gladine morja in se poženem z vso hitrostjo okoli otoka Fehmarn.
Nenadoma se znajdem pred nosom treh Dornierjev DO 24, najbrž tistih treh, ki so vzleteli z Grossembrodea nekaj sekund pred našim napadom in ki sem jih odkril po brazdah.
Do 24 so velika trimotorna vodna letala, ki tehtajo po 19 ton, so razmeroma počasna, imajo pa precej dobro obrambno oborožitev.
Opomorem si od presenečenja, se vzpnem, da bi se jim umaknil iz njihovega križnega ognja, Odprem do konca plin in se jim z odprto kamero bližam v cikcaku. Lotim se prvega, pa ostanem preudarno izven diosega njegovih strojnic.
Po drugi salvi se eden njegovih motorjev vžge, drugi pa ta-lcašlja; poskuša zasilno pristati, vendar zaradi velikih valov na tej strani polotoka trešči in se prelomi.
Brž se spravim na ostala dva, ki bi jo rada pobrisala tik nad vodo. Dolgi črni trakovi jima uhajajo iz do konca obremenjenih motorjev.
Malce se mi smilita. S 400 kilometri hitrosti več in s štirimi topovi je vse skupaj podobno streljanju na glinaste golobe.
Izberem si levega, ki se vleče težko otovorjen malce za drugim. Vendar tokrat žival v zadnjem trenutku zelo spretno zaokroži. Ker me je hitrost zanesla, zaokrožim kot norec za njim in pridem v doseg njegove zadnje strojnice, da me zadene s tremi kroglami. K sreči so le 7,7-mili-metrske bezgovke.
Zdrsnem na bok, spet sem v položaju za strel in moje krogle z manj kot sto metrov še pustošijo po njegovem trupu. Rezervoarji v krilu mu zagorijo. Strelec v repu ne strelja več.
V nekaj trenutkih ovijejo letalo plameni. Pilot se poizkuša dvigniti, da bi lahko posadka poskakala s padali, pa je prenizko. Trije ljudje skočijo, vendar se odpre samo eno padalo, pa še to se pri priči zapre, ker ga pogoltne val.
Veliki trimotornik je le še ognjena krogla, ki se vali nekaj metrov nad grebeni valov v gosti vlečki črnega dima. Po nekaj sekundah eksplodira.
Iščem tretjega, pa se je kot po čudežu izgubil v pokrajini, najbrž skrit za katerim izmed otočkov v ožini.
pivka se pripravlja na odkritje partizanske grobnice
t?« D M fRi inV^ £
Sedeminšestdeset borcev XX. dalmatinske divizije in drugih enot IV. armade, 7. ter 9. korpusa bo dobilo v Pivki 19. oktobra dostojen poslednji dom, rečemo lahko, da enega najlepših v našem okraju. Imena teh 67 borcev so kljub poizvedovanju ostala neznana, izgubila so se v hrupu poslednjih bojev, ob žvižganju granat zadnje nemške fronte okrog Ilirske Bistrice.
V teh poslednjih bojih, ko je 16.000 Nemcev in njihovih poma-gačev poskušalo prebiti partizanski obroč, so padli tudi borci, ki jih bomo slovesno prekopali. Nekatere teh borcev so mrtve in brez dokumentov pobrali in pripeljali naravnost iz strelskih jarkov, nekateri so hudo ranjeni umrli med prevozom iz Šembij do Pivke, nekaj jih je pomrlo v zasilni bolnišnici v Pivki zaradi izgube krvi ali hitre infekcije; med njimi je bila tudi partizanska bolničarka, ki je zvesto spremljala svojo enoto ves čas prodora na Trst, a jo je pobrala nagla zastrupitev. Skupno s svojimi ranjenci je našla v Pivki svoj poslednji dom. Na dosedanje zasilno pokopališče so jih pokopali med 1. in 10. majem 1945. Ko so pod noč 9. maja polagali v grob zadnjo skupino 8 borcev, so njihovi tovariši po pivški dolini in vsem svetu z raketami in salvami praznovali zlom Nemčije. Krvavi davek na frontah je prenehal.
Redkokje na Primorskem je skupaj pokopanih toliko borcev vseh jugoslovanskih narodov kot tu. Največ je Bosancev, Herce-govcev, Dalmatincev in Šiptarjev, nekaj Srbov in Makedoncev in
r
dva ali trije Slovenci. S svojo žrtvijo so pokazali in dokazali nezlomljivo bratstvo naših narodov.
Priprave in dogovori za novo grobnico so potekali več let, dokler niso letos zares zapeli krampi in dleta. Medtem so po vaseh in v Pivki postavili plošče in spomenike, prekopali domače borce na vaška pokopališča in obenem počasi pripravljali in razmišljali o dokončnem domu za 67 padlih borcev. Letos so stvari stekle in Pivka bo dobila zares lepo partizansko grobnico, kakršnih je malo v našem okraju in na Primorskem. Na hribu ob železniški postaji so pred ozadjem temnih kraških borov postavili kostnico in kamen z napisom po načrtih arh. Eda Ravnikarja in arh. Janje Lap. Ze. hrib sam na sebi je zanimiv spomenik, ker so ga Italijani vsega izvrtali z bunkerji. Z vrha je prekrasen razgled na vso pivško dolino od Postojne do Snežnika. Pod hribom, ki bo prepleten s stezicami, posajen z drevjem in klopmi, urejajo ob glavni cesti na Reko park s kamnitim nasipom, stopnicami, potmi in s spomenikom, ki ga bodo prenesli izpred poslopja občinskega ljudskega odbora na bolj vidno mesto.
Z vso ureditvijo parka, hriba s kostnico, razsvetljave spomenika in 7, urejenimi pločniki bo Pivka zelo veliko pridobila na zunanjem videzu. Treba bo paziti na vse, da ne bo le začasno pripravljeno, kasneje pa zanemarjeno.
Celotna ureditev bi veljala do 5 milijonov, vendar bodo stroški zaradi vsestranske pomoči in prostovljnega dela precej manj-
vy\
ši, Največ sta pomagala podjetje Javor in KZ Pivka. »Javor« s strokovno delovno silo, prevozi in lesom, KZ pa je dala na razpolago prevozna ' sredstva ter precej cementa. Tudi JLA, železnica in ostali so pomagali s prostovoljnim delom. Denarno so gradnjo podprle KZ pivške občine, Gozdno gospodarstvo Postojna, okrajni in republiški odbor ZB, sosednje občine in še nekatera podjetja. Tako bo po 13 letih z zavednostjo in gmotno podporo vseh dograjena veličastna pivška grobnica padlih jugoslovanskih borcev za svobodo.
Čeprav se je gradnja zavlekla v sredo jeseni, bo do 19. oktobra vse urejeno. Takrat pa na svide-
nje v Pivki.
S. M.
Zmagovalcem na turnirju mojstrskih kandidatov v okviru portoroškega šahovskega festivala, mojstrskima kandidatoma Bu^atu in Bulajiču, je čestital in jima podelil diplome in nagrade prireditveni odbor v veliki šali hotela Pal ice v Portorožu
OB TEDNU GLUHIH JUGOSLAVIJE
I
NAMESTO FE L JTON CK A...
Prav res ne gre za kaj takega, kot Je beneška ali morda portoroška noč! Naslednja zgodba bo to potrdila.
Enkrat samkrat se mi je pripetilo, da sem prebil noč v kraški presto-lici, Za seboj sem imel kar dolgo vožnjo s kolesom in se mi ni dalo naprej. Pravzaprav se je postanek v Sežani ujemal 7. drugo varianto mojega potovanja, po kateri naj bi po več letih obiskal znance v tem kraju.
Ustavil sem se torej in obiskal tega in onega. Proti večeru smo se zbrali vsi skupaj na vrtu hotela »Triglav«. Ob dobrem teranu smo obujali spomine en si povedali to in ono te novejših časov. Eden izmed znanecv, ki je najbrž opazil, da sem pošteno truden, me je nevsiljivo, a dovolj odločno povabil na dom. Povečerjal naj bi in se odpočil.
Znanec stanuje z družino nekje ob cesti sredi Sežane. Mislim stare Sežane, kajti nova pot, kot so mi povedali, se naglo širi proti železniški postaji. In prav ta okolnost, združena z vsem, kar je sledilo, je dala povod za te vrstice.
Ko sem ugasnil luč, je bila ura blizu deset. Napravil sem še kratek načrt: spal bom do šestih, potem pa spet tia pot. Toda glede prvega dela načrta sem imel takoj pomisleke zaradi objektivnih ovir, kot se temu pravi. Nekje v bližini — po znančevih podatkih pred kavarno »Šport« — je namreč že ves večer t. vso silo deloval telev.zi.jski sprejemnik ter gledalce in poslušalce — morda je bil samo eden, kot se po znančevi trditvi večkrat dogaja — seznanjal z najno-vejš mi vrstami zobnih past in z mnogimi drugimi koristnimi stvarmi onstran meje. Ta lajna je trajala tja do enajstih. TiSina, ki je sledila, je bila relativna in zelo začasna. Iz kavarne so se kot iz podzemlja razlegali v uof hrupni glasovi. Od časa do časa se je večja ali manjša grupa gostov izmotala (z lokala in nadaljevala kar preglasne »razgovore« preko dvorišča in še daleč po cesti. Bilo je vpitja, klicanja in vriskanja na pretek. Okrog pol ene ponoči še »Vsako Jutro ptička moja . , ,« v vseh molih In durih in njihovih vmesnih stopnjah. Speče Sežanke — lin tudi Se-žanci — so bili počaščeni z Iopim po-klouoni. Pesem še ni potihnila, čeprav je bila že oddaljena, ko je močan ženGlci glas odločno zahteval od
moža, naj gre vendar spat, saj bo moral zjutraj v službo. Namesto moža so se oglasili drugi gostje in vabili še njo na pijačo. Zavrnila je vabilo, ponovno pozvala moža in odšla. Bilo je točno pol dveh, ko se je na dvorišču vnel kratek, a hud prepir. »S kom se kregaš?« — »Jaz se ne kregam, le pri miru naj me pusti, če ne, ga bom ...«
Zadnji korak! so se oddaljili ob spremljavi krepkih kletvic tn noč v Sežani je dobila tisto podobo, ki jo Ima povsod. Te podobe ni motilo besno zavijanje dveh mačkov, ki sta še nekaj časa krepko obračunavala svoje privatne zadeve. Njima ne gre zamera.
Popotnik
V Jugoslaviji živi kakih 50.000 gluš-cev, To je precej in ti glušel predstavljajo za našo državo znaten so-cialn. problem, čeprav na drugi strani glede na število prebivalstva odstotek gluhih n'i previsok, saj znaša komaj tretjiino odstotka.
Stara Jugoslavija je po mačehovsko skrbela za vzgojo in izobraževanje glušcev. Od prejšnjih državnih tvorb na svojem ozemlju je podedovala troje zavodov za gluhe in v dveh desetletjih svojega obstoja je dodala en sam zavod. Le majhen del gluhih otrok je imel možnost, da obiskuje šolo, se potem izu6i v poklicu in se z delom svojih rok preživlja v življenju. Večina glušcev je bila odvisna od dobrosrčnosti okolice, v kateri so živeli, in od njenih darov ter od miloščine. Žalostna in temna je bila njih usoda.
Po osvoboditvi se je število zavodov za gluhe povečalo na 13. Število gluhih učencev se je zelo pomnožilo, vendar tudi še danes šole za gluhe še zdaleč ne morejo sprejetll vseh učencev, ki hi se radi šolali ali bi bili šolanja v šoli za gluhe potrebni.
Na ozemlju Kranjske je še stara avstroogrska država zgradila gluho-nemn.lco z zmogljivostjo 60 učencev v LJubljani. To število je takrat tudi ustrezalo, saj so se šolali otroci s Štajerske v Grazu, Primorci pa v Gorici. Po prvi svetovni vojni je morala sprejemati gluhonemnica otroke iz vse Slovenije, zato je kmalu presegla število 60 gojencev in pred začetkom druge svetovne vojne se je to število že podvojilo. Razumljivo je, da je bil zavod prenatrpan in delavnice so morali spreminjati v razrede. Po osvoboditvi je število gluhih učencev v ljubljanskem zavodu še nadalje naraščalo, dokler se ni končno ustalilo pni IGO gojencih. S to številko je zmogljivost zavoda do kraja izčrpana in ne prenese več nadaljnje obreme-n tve. Po osvoboditvi je bil ustanovljen drug.1 zavod za gluhe v Sloveniji, in sicer v Portorožu. Zavod se je postopoma širil In prav z letošnjim šolskim letom se je razrasel v popolno osemletko ter je dosegel letos šte-vt'lo 60 gojencev. Normalni letni prirastek v Sloveniji je kakih 30 šoloobveznih gluhih otrok. Le v redkih primerih je mogoče vse te otroke za-
jeti. v šole. Večinoma ostane del otrok brez možnosti šolanja in padejo v breme staršev in po njihovi smrti v breme skupnosti. V načrtu je izgraditev zavoda za 300 gojencev v Ljubljani; ta zavod bi vsako leto lahko sprejel 30 novincev i,n bi tako rešil osrednji problem šolanja glušcev v Sloven ji. Vendar, kakor smo rekli, je .izgraditev tega zavoda še projekt, za katerega še niso zagotovljena potrebna f, nančna sredstva. Nekaj časa bosta morala pač še zavoda v Portorožu in v Ljubljani reševati položaj po svoji najboljši volji lin po svojih močeh.
Menimo, da je odveč poudarjati potrebo, da se izšola vsak gluhi otrok in da dobi možnost, da se izuči, v poklicu ter se s svojim kvalificiranim delom kot polnovreden član vključi .v družbo. Ze preprost račun nas privede do tega zaključka. Šolanje enega gluhega otroka v osemletki1 velja družbo približno 1 mlLljon dinarjev, vzdrževanje odraslega gluhega, ki se ni sposoben sam preživljati, pa stane družbo ob najnižjih možnih stroških vsaj štirikrat toliko in to do glušče-vega petdesetega leta starosti. Šolanje vseh glušcev je osrednji! in glavni problem gluhih v Sloveniji in Jugoslaviji in rešitev tega problema postaja iz leta v leto bolj pereča.
Ljudje običajno malo vedo o delu v šolah za gluhe. Znano jim jc sicer, da glušoi, ki so gluhi rojeni ali so oglušeli v rani mladosti, ne govore, da so torej nemi. Nemost je naravna posledica gluhote. Presenečeni so pa, ko zvedo, da se prav ti nemi lin gluhii otroci nauče govoriti v šoli iln še več: tudi dojemati in razumevati govor. Surdopedagogika, kakor imenujemo s tujo besedo znanost poučevanja gluhih, je po zadnji vojni zelo napredovala. Izkazalo se je, da je le majhno število glušcev res popolnoma glu-hi.h, večina ima vsaj opazen odstotek ostankov sluha. S slušnimi aparati je mogoče te ostanke izkoristit! in tako znatno izboljšati gluščev govor. Nadalje vemo danes tudi, da je treba gluhe otroke sprejemati v šolo že v rani mladosti';, prej kot normalno mladino. Otrok ima namreč v svoj h prvih letih i-zreden gon ln potrebo po govoru, ta nagon pa nekako usahne pri sedmem letu, ko stopi otrok v
Te dni bo dograjena in turističnemu prometu izročena 11 km dolga gorska cesta iz Hrpelj na 1028 m visoki Slavnik. Planinsko društvo v Kopru, v katerega varstvu in negi je ta najvišji vrh v slikovitem vencu slovensko-istr-skega višavja, propagira na svojem področju, kakor tudi preko ostalih planinskih organizacij v Sloveniji, Hrvatski in tudi v Trstu organizirane turistične izlete na Slavnik, ki naj bi pomenili prevzem nove ceste in njeno vključitev v sodobne planinske komunikacije, Dograditev te ceste je vsekakor pomemben dogodek za vse naše planinarstvo, posebej pa še za koprski okraj in bližnji Trst. Poudariti kaže, da nastajajo ob nagli gospodarski in letoviški izgradnji koprskega obalnega območja tudi planinski objekti, kakor sta dom na Slav-niku in cesta k njemu.
Ne glede na pomen tako »opremljenega« Slavnika v turizmu, bo ta ponosni istrski »Triglav« v bližnji prihodnosti zaživel še v drugačnih vlogah. Ne bo dolgo, ko ga bo razsvetlila električna luč, kar bo omogočilo uresničitev kombinacij v zvezi s televizijo. Gozdarska služba bo
uredila na tem vrhu požarno opazovalnico, saj je z njega videti daleč naokoli. Že zdaj pravijo, da postaja nova Tumova koča pretesna in da bo potrebno misliti na njeno razširitev ali celo na ureditev planinskega hotela. Ni iluzionistična domneva, da bo postal Slavnik pravo gorsko letovišče v Slovenskem Primorju. In ko bodo oživeli na zelenih pobočjih razsežni pašniki, bomo imeli tukaj del domače Švice, Sčasoma bo potrebno rešiti še vprašanje vodovodne napeljave, okrog koče pa nasaditi ustreznega drevja, da od vročine in hoje utrujeni turist ne bo pogrešal sence.
Prihodnjo nedeljo pričakuje Slavnik veliko obiskovalcev od blizu in daleč, Otvoritev ceste bodo počastili tudi koprski, hrpeljski in klanšlci pevci ter godba na pihala iz Ocizle. Ob tej priložnosti bo z vrha Slavnika prvikrat zadonela slavnostna pesem »Slavniku«, ki jo je zložil in uglasbil znani rodoljub in ljud-skoprosvetni delavec dr, Franc Rapotec, kozinski rojak, ki bo prvemu izvajanju svoje pesmi osebno prisostvoval, Tako so privrela pesniku in skladatelju iz njegovega srca rodoljubna čustva;
»Pozdravljen, Slavnik, vrh mejaš, slovenske zemlje branik naš! O slavi pričaš iz davnine prelepe naše te krajine.
Za svobodo boj bil je težak, sovražni sili neenak. A tu je končno naša zmaga, svobodna tudi Istra draga.
Zadani pesem ti v pozdrav, o Slavnik, istrski Triglav!
V	svobodi zdaj bolj kot nekdaj nas vabiš v planinski raj.
Lep je, Slavnik, tvoj planinski
svet,
razkošen nudiš nam razgled na Krasa hribe in doline, gor daljnjih snežne visočine.
Sinje morje naše lesketa, čar sonca, modrega neba.
V	krasoti tej srce se taja, občutek sreče nas navdaja,
Hrpelje in Kozina si bosta nadeli prihodnjo nedeljo praznično lice, da bi čim lepšo in prisrčne-je sprejeli goste ter prijatelje našega planinskega sveta, ki bodo tod skozi hiteli po novi cesti na ponosni Slavnik, kjer bodo sprejeti z vso gostoljubnostjo in zdravim, osvežujočim naravnim razvedrilom.	Jaša Zvan
šolo. Če pri gluhem otroku lahko še v šoli zajamemo ta gon po govoru, ga nadalje razvijamo in stopnjujemo, moremo dob.ti dosti lepši in razum-1 jivejši govor kot Sicer.
Ko gluhi otrok konča osemletno šolanje v šoli, pomagata vodstvo šole in Zveza gluhih otrokovim staršem pri izbiri poklica in mesta, kamor gre učenec v uk. Med učno dobo obiskuje vajenec Vajensko šolo v Ljubljani; šele ko je izučen, se popolnoma osamosvoji in stopi na svojo pot v življenje, Sam se je sposoben preživljati in ko se poroči, v več ni primerov njegovi otroci niso več gluhi. V Sloveniji imajo gluhi troje podjetij oziroma delavnic, ki so njihova last in kjer so zaposleni izključno gluhi ljudje. V tem pogledu je še premalo storjenega in po številu delavnic daleč zaostajamo za Hrvat! in Srbi, čeprav smo, kar se šolanja gluhih tiče, na enem izmed prvih mest v državi. Nadarjen glušec lahko nadaljuje šolanje v srednji šoli in v Jugoslaviji imamo od mladosti gluho ženo z univerzitetno izobrazbo in gluhega kiparja. Število glušcev z Visoko Izobrazbo v svetu Je še znatno večje.
Naša socialistična skupnost je za glušce že mnogo storila, razumljivo pa je, da vseh žalostnih posledic preteklosti ni moč odpraviti čez noč in vseh problemov ne rešiti na prvi mah, V novi Jugoslaviji je tudi gluhii človek odločno stopil na pot napredka in je vsaj deloma prvič v svoji zgodovini zasedel svoje enakopravno mesto v naši družbi in skupnosti.
~~ Delo EK v Pivki
Med vsemi množičnimi organizacijami v občini je RK vsa leta nazaj najbolj delaven, zlasti zato, ker je njegovo delo stalno živo in ne pozna zaspanosti, kot jo poznajo druge množične organizacije.
Za novo šolsko leto so pripravili vse potrebno, da so takoj pričele delati vse šolske kuhinje. Zlasti lepo delajo šolske kuhinje v Zagorju, Ostrožnem brdu, Jurščah in Dolanah. Poslovanje vseh šolskih kuhinj je zelo dobro organizirano in žanje pri starših šoloobveznih otrok vse priznanje.
Pripravljajo predavanja o TBC, z denarjem za prodane značke in drugim bodo obdarili najpotrebnejše bolnike in jih tudi obiskali na domu, odbornice so nakuhale mnogo bezgovega soka za pribolj-šek šolskim kuhinjam in kot zadnjo veliko skrb imajo krvodajalsko akcijo, ki jo bodo pripravilo skupaj z množičnimi organizacijami, Nemalo skrbi jim povzroča tudi prostor za šolsko kuhinjo v Pivki.
DOBRA LETINA KROMPIRJA
Kmetovalci na Postojnskem so že začeli s kopanjem krompirja, ki je glavni pridelek teh krajev. Zaradi lepih jesenskih dni je že nad polovico krompirja izkopanega .Kmetje so s pridelkom zadovoljni in menijo, da že dolgo ni bilo take letine. Razmeroma dobro je obrodilo tudi sadno drevje. Kmetje se zaskrbljeni sprašujejo, kaj bo z odkupom krompirja, ki bi ga radi prodali,
hruševje
Nekoliko pred začetkom šolskega pouka na osemletni šoli Hruševju pri Postojni so na šolskem poslopju dokončali obsežna popravila, ki so bila že dolgo potrebna. Finančna sredstva za ta popravila je nudil občinski ljudski odbor v Postojni.
JESENSKI MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM - REVIALNA RAZSTAVA ,DRUŽINA IN GOSPODINJSTVO 1958' - JESENSKI MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM

•<H7

m Ji j i
Zagrob že tako slovi kot živahno in gostoljubno mesto in Se prav posebno potrjuje ta sloves v času velesejma. Iz različnih koncev mest Itn tudli ■l glavnega kolodvora peljejo tramvaji (kljub modernizaojl Zagreb še vedno mirna trolejbusov. temveč je zvest svojim starim tramvajem) proti velesejmu. Na končni tramvajski postaji, prt. mostu čez široko lin umazano Savo, čakajo številni avtobusi, ki. krožno vozijo skoraj v strnjeni verigi in pripeljejo prav do vhoda v velesejmslci prostor, kjer vihra na drogovih 27 različnih zastav: mednarodni jesenski velesejem. Pred vhodom morje avtomobilov, pri vhodu in po širok h velesejmskih cestah nepregledna reka ljudi. Razstavljavcev je več kot 0,000. Obiskovalcev pa še niso prešteli.
Povedati so mil. da so ljubitelji; številk izračunal1.', da potrebuje človek za podroben ogled velesejmskega prostora 30 tir. Prakti čno torej trii dni. Ce pa je na razpolago en sam dan, je nemogoče prehoditi ta obsežni prostor in pregledati vse pavlijonc, kjer so razen Jugoslavije še številne države prikazale svoje najsodobnejše dosežke. In ko z razbolehml nogami komaj najdeš kje na poti prostorček, da si oddahneš, se ti zazdi velesejem vse kaj drugega kot užitek in doživetje — mučna naloga, ki jo je treba nekako premaga«'. Zato ni čuda, da si tUn., ki imajo malo časa, podrobno ogledajo le tisti del, ki jih najbolj
"anraa. Za nas žene je vsekakor naj-->lj privlačna revialna razstava »Dru-tma '.n gospodinjstvo 1950«.
Moja naloga zato lilj, da vam pripovedujem o naših tehni čni'h uspehih, s katerimi se je Jugoslavija uvrstila med industrijsko razvite države ali o naš h Izdelkih lin zapletenih najsodobnejših strojiih, k: jih sami konstruiramo in izdelujemo ter z njimi uspešno konkuriramo na svetovnem tržišču. Prav tako vam ne bom go-vorlda o Fiatu 600 v novi obleki, o Mercedesu z avtomatskim menjalcem hitrosti, o čudoviitih fotoaparatih in radijskih sprejemnikih alii sovjetskih sputnikih. In čeprav so čudoviti naši novi avtomati za prodajo Cigaret, čokolade, iilmov, razglednic (celo vračajo drobiž) alli ameriška barvna televizija in najsodobnejši nemški rotacijski stroji, so vendar to le reči, ki jih na velesejmu končno tudi pričakujemo.
Drugače je z razstavo »Družina in gospodinjstvo«, kii je letos drugič in kjer so prireditelji zadeli osnovno linijo, po kateri naj bi se pni nas razvijale stanovanjske skupnosti, posamezna gospodinjstva in vse oskrbovanje. Zato je prav ta razstava za marsikoga, posebno pa za žene, lep obet za prihodnost, upanje na boljše in lažje življenje.
Ze pozdrav, 'ki so ga napisali, prireditelji: na svoj prapor, je b'l kaj spodbuden. Takole se je glasil;
DOBRODOŠLI!
To veliko revialno razstavo smo pripravili
o za vas kot državljana naše socialistične domovine o za vas kot člana družine s za vas kot delovnega človeka in potrošnika.
NAMEN TE RAZSTAVE JE,
da vam pokaže, kako boste bolje in laže živeli ter uspešneje reševali svoje vsakodnevne probleme. To vam bo uspelo s pomočjo svoje družine ter družin bližnjih in daljnih sosedov v okviru stanovanjske skupnosti, s pomočjo komune in gospodarskih organizacij.
Razstava prikazuje vrsto osnovnih problemov, ki zadevajo vašo družino in vas osebno, od — problema težkih gospodinjskih del,
■— problema skrbi za otroke, ■— problema prehrane,
in njihovega prenosa v dome-
\ZJ
01
CJ
no družbenega dela z ustanavljanjem servisne službe v stanovanjski skupnosti,
—	do problema stanovanja in stanovanjske izgradnje
—	in problema ureditve trgovine, izbora in kvalitete industrijskih proizvodov in njihovega prilagajanja potrebam družine in gospodinjstva.
TO JE POT, ki vam bo omogočila, da zvišate svoj standard brez povišanja plače, da sc osvobodite težkega gospodinjskega dela in da prihranite na dragocenem času, ki ga lahko uporabite v svojo osebno izobrazbo, razvedrilo in družbeno dejavnost.
Koristi od tega imate vi in družba
In kaj je na tej razstavi takšnega, da opravičuje te napovedi, da vzbuja v obiskovalcih lepe upe? Oglejmo si po vrsti pet paviljonov, ki tvorijo to znamenito razstavo »Družina in gospodinjstvo«,
Sodobno urejena kuhinja z avditorijem, kjer so bile večkrat tia dan praktične demonstracije kuhinjskega dela. Oprema je domača, vendar izdelava še ni serijska. V veliki omari na levi je vgrajen hladilnik, med omarama pa je še 20-li-trski bojler. Desno je električni štedilnik s 3 ploščami. Kuhinja je opremljena po načelih štednje na času in energiji. Cena je zdaj okrog 200 tisoč dinarjev, vendar pa bo pri serijski izdelavi precej nižja
»STANOVANJSKA SKUPNOST«
Geslo: Stanovanjska skupnost — razširjena družina! Njen namen: reševanje navskrižja med napredno industrijo in zaostalim gospodinjstvom.
O tem smo že veliko slišali, danes pa imamo že ne samo jasno oblikovano zamisel o stanovanjski skupnosti, ampak tudi že prve izkušnje in še večje možnosti. Lepe upe upravičujejo z uresničenimi stanovanjskimi skupnostmi v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Beogradu, Zrenjaninu. V paviljonu pa so nam prikazali organizatorji stanovanjsko skupnost na panojih, z maketami in tlorisi, Ta teoretični material so pozneje realizirali v ostalih paviljonih.
Paviljon nam prikazuje naselje, ki ima 5.000 prebivalcev. Na panojih so plastično razstavljeni detajli in elementi, ki prikazujejo različne možnosti, idealno rešeno stanovanjsko vprašanje in prikaz življenja delovne družine od jutranjega vstajanja, zajtrka, odhoda na delo in v šolo, preko dnevne zaposlitve vseh družinskih članov do ponovnega sestajanja v dnevnih prostorih in nočnega počitka. Iz maket mikro-rajonov Savskega naselja v Zagrebu, Univerzitetnega naselja Prule v Ljubljani in Grbavice II v Sarajevu dobimo podobo, kakšna je vsebina teh objektov.
Osnovna misel, ki so nam jo hoteli vcepiti organizatorji: stanovanjsko naselje je urbanistična, stanovanjska skupnost pa družbeno-ekonomska enota. Z drugimi besedami: naselje zadovoljuje naše stanovanjske potrebe, stanovanjska skupnost pa veže državljane v posebno družbeno in ekonomsko celoto, ker določena družinska in gospodinjska opravila prenaša iz individualnega kroga v skupne ustanove.
»SERVISI IN USTANOVE ZA OTROKE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI«
Ta paviljon je že veliko bolj zanimiv in vreden ogleda, obiskovalce seznanja z različnimi tipi servisov in otroških ustanov, ki jih je možno urediti v stanovanjski skupnosti. To ni več idealna podoba na panoju, to je stvarnost.
Načrt zakona o stanovanjskih skupnostih takole odreja vlogo servisov: »Servisi so posebne enote stanovanjske skupnosti in nudijo neposredno pomoč gospodinjstvom na svojem področju.« Ta osnutek zakona tudi predvideva, da tovrstne ustanove ne plačujejo za svojo dejavnost nobenih družbenih dajatev, da se vzdržujejo s samodoprinosi državljanov, s prispevki podjetij in komune, tako da so njihove usluge poceni, Delno bodo te servisne službe temeljile tudi na načelu samopostrežbe, kar bo seveda ceno še zmanjšalo.
Pokazali so nam štiri tipe pralnic, sušilnic in likalnic v polnem obratu: servis za pranje v večji stanovanjski skupnosti, pralnico s samopostrežbo (manjši pralni stroji), servis za pranje in sušenje perila v večji stanovanjski hiši in končno servis za pranje, sušenje in likanje perila z delavnico za popravila in šivanje za 1.000 gospodinjstev. Izračunali so, da bi stalo pranje in likanje perila v takem servisu 50 din za kilogram suhega perila (moška srajca bi prišla na 14 din). Kot posebno čudo smo videli komplicirano in drago napravo za likanje moških hlač in srajc. V eni minuti je srajca zlikana tako lepo kot si le moremo želeti. Pozornost sta vzbujala tudi oba servisa za kemično čiščenje.
V tem paviljonu je prikazan prototip servisa za čiščenje stanovanja. Pravzaprav dva tipa, tak ki sposoja tehnične pripomočke za čiščenje in tak, ki pošlje na dom pomočnico z racionalno urejenim velikim kovčkom, v katerem je vsa oprema: sesalec, krtače, loščilo, pralni prašek, krpe, celo copate in obleka. Baje bo stala tovrstna usluga 75 din na uro.
Tu je še »improvizirana soba« in »improvizirana servisna postaja« za hišno nego lažjih bolnikov. Pravijo, da bi s tem razbremenili prenatrpane bolnišnice in osvobodili postelje za težje bolnike. Razen sodobno urejene šolske kuhinje vidimo še servisno delavnico za razna popravila in delavnico, urejeno po na-
čelu »popravi sam«, kjer je na razpolago vse orodje.
In končno so tu še ustanove za otroke. Iz vsakodnevnega življenja vemo, kako zelo je potrebna soba za otroke v blokih, klub za šolarje, otroški vrtec, tehnični kotiček za otroke in kotiček, kjer bi lahko starši delali skupaj z otroki. Pred paviljonom je še vzorno urejeno nadzorovano otroško igrišče. Tu lahko starši brez skrbi pustijo otroke, medtem ko si ogledujejo velesejem.
»SAMOPOSTREŽBA IN POSEBNE TRGOVINE« TER »KONFEKCIJSKA MODNA HIŠA«
Paviljon trgovina ima v pritličju vzorno urejeno špecerijsko trg ovino, kjer vzamete pri vhodu žičnato košarico, v katero nabe-rete vse, kar želite kupiti, in pri izhodu plačate. Predmeti so čedno zaviti v celuloidni papir z oznako teže, kakovosti in cene. Dobite tudi na pol pripravljene jedi, česar pri nas v trgovini še nimajo. Tu sem videla zavitke v stanjolu, na katerih je pisalo fižol v stročju s teletino, grah s teletino, fižol s svinino, polnjena paprika itd. Prav gotovo naše gospodinje ne bi imele nič proti takim polizdelkom, Tovrstne trgovine so pri nas še redke, imajo pa veliko prednost: potrošniku prihranijo na času, ker je vse zbrano na enem mestu (prehran-bene trgovine naj bi se združile z blagovnimi hišami), ni zamudnega čakanja, teža je zanesljivo pravilna, izbira svobodna, zavitki higienični, trgovine so odprte non-stop.
V prvem nadstropju tega paviljona so urejene tako imenovane posebne trgovine. Razstavljeno je toliko lepega porcelana, kristala, najrazličnejših gospodinjskih strojev, igrač, knjig, da ne veš, česa bi si bolj zaželel. Namen teh trgovin je, naj bi količinsko in kakovostno zadovoljile potrošnike,-
Posebno poglavje je konfekcijska modna hiša. To, kar je tu razstavljeno, bi zadovoljilo tudi zelo zahtevnega potrošnika. Oblačilni predmeti so razporejeni tako, da jih kupec vse vidi in se
»STOLICA GOSPODINJSKE EKONOMIKE« IN »DRUŽBENA PREHRANA«
Stolica gospodinjske ekonomike pravijo individualnemu gospodinjstvu. Z vrsto priprav nam belo oblečeni demonstratorji prikazujejo, kako pripravljamo hrano za otroke vseh starosti, za nosečnice, dietno prehrano, kuhinjo z oljem in margarino, na hitro pripravljanje jedi in povrt-nin, uporabo mleka v prahu itd. Podjetja Argo, Podravka in Franck kuhajo svoje juhe in jih ponujajo obiskovalcem. Tu so tudi juhe tovarne iz Zvečeva, ki jih pri nas še ne poznamo. V moderno urejeni kuhinji, o kateri sanja vsaka gospodinja, praktično in teoretično prikazujejo potek vsakega dela.
V odelku za družbeno prehrano smo videli razne objekte za sodobno, množično in ceneno pre-
hrano, razne gostinske usluge na osnovi mehaniziranega in avtomatičnega tehnološkega procesa in dostavo hrane na dom v posebnih termos posodah.
Med tremi velikimi objekti, ki sodijo k temu paviljonu, je zlasti zanimiva »Velika restavracija s samopostrežbo«. Jedila so razstavljena kot v izložbah. Na pladen.j, ki ga dobite že pri vhodu, vam nalože dekleta jedi, ki jih želite. V vrsti se pomikate proti blagajni, kjer plačate. Ta način občutno zniža režijske stroške. Restavracija lahko izda na dan 3.000 obrokov. V kratkem jo bodo odprli v Zagrebu. Druga dva objekta sta mlečno-sadna restavracija in mlečno-sadni eks-pres-buffei.
Pogled v servis za pranje, sušenje in likanje perila z delavnico za popravila in šivanje. Kapaciteta servisa je za tisoč gospodinjstev, opremil ga je Zvezni center za napredek gospodinjstva FLRJ. Preračunali so, da bi stalo pranje in likanje 1 kg suhega perila pri izrabi polne
kapacitete okrog 50 dinarjev, kar bi bila seveda sprejemljiva cena
S
od blizu lahko prepriča o njihovi kakovosti in izdelavi. Vsako uro je modna revija, na kateri prikazujejo vrsto praktičnih in lepih oblačil. Vse to je lepo in prav, le da mora imeti potrošnik za lepe izdelke precej zajetno mošnjo, kajti kar je cenejših oblačil, kroj, kakovost blaga ali izdelava ni več tako brezhibna. Zamisel je sicer pravilna, naj bi take specializirane konfekcijske hiše prodajale izdelke vseh tovarn konfekcije in bi končno morda zgladile pot med proizvajalci in potrošniki. V mnogih deželah velika večina ljudi kupuje konfekcijska oblačila, pri nas le 30 %. In vendar bi se lahko pri pravilni konfekcijski politiki oblačili veliko ceneje kot zdaj, okusno in zadovoljivo in skupnost bi veliko prihranila na deviznih dinarjih za uvoz blaga. Koristnost bi bila torej zopet obojestranska.
Tako samopostrežno špecerijsko trgovino in konfekcijsko modno hišo bodo še letos odprli v Zagrebu.
»STANOVANJE«
Čeprav je ta paviljon nekaj popolnoma svojevrstnega in pomeni preobrat v dosedanjih navadah in mišljenju o idealnem stanovanju, vendar obiskovalce najmanj zadovoljil Ni kaj reči lepo' urejenim kuhinjam in kopalnicam, toda spalnice in dnevne sobe so kot igračke. Razstavlja pet ljudskih republik — Slovenija, Srbija, Makedonija, Hrvatska, Bosna in Hercegovina — enajst tipov stanovanj v standardni obliki in s tipiziranim pohištvom. To bi bilo v redu, če ljudje ne bi imeli otrok in če bi bili zelo majhne rasti. Čeprav cene ustrezajo, ne moremo tega opravičiti na račun pomanjkljivosti, Preden bi se naši gradbeniki odločili za taka stanovanja, bi vsekakor morali premisliti o besedah maršala Tita, ki je rekel, da s takimi rešitvami stanovanjskih potreb ni preveč zadovoljen in da bi to lahko bila le nekaka začasna rešitev, dokler je stanovanjski problem še tako kritičen. In marsikdo se je vprašal, kaj bo, ko bo ta doba mimo, kaj bomo s takimi stanovanji, ko bo človek iskal doma udobnost in prijetno počutje. Prav gotovo ga ne bodo zadovoljila, saj s tako rešitvijo zadostimo le ekonomskim in racionalnim zahtevam, ne pa tudi socialnim, kulturnim in estetskim potrebam in predvsem ne dinamičnemu razvoju naše družine, ki sledi hitremu tempu razvoja zadnjih let
—0—
Ne glede na to pomanjkljivost predstavlja letošnja revialna razstava »Družina in gospodinjstvo 1958« lep napredek naše družbene skrbi za človeka, za razbremenitev delovne žene in matere, za pomoč gospodinjstvom, ki jih teži breme vsakodnevnih skrbi in vzgoje otrok. Tisti, ki so videli tako razstavo lani, pravijo, da so naredili organizatorji letos velik korak naprej.
Tretjo tovrstno razstavo obljubljajo za spomladanski velesejem leta 1960. Njena vsebina bo —• pomoč družini in gospodi n'v u.	Z. L.
TRADICIONALNA POMORSKA PRIREDITEV V PIRANU
Skrbno zastraženi kandidati čakajo, da jih pokliče vladar morskih globin in jih sprej me v svojo vojsko.
VZORNO DELO IN PRIZADEVANJE KMEČKE MLADINE V KNEŽAKU PRI ILIRSKI BISTRICI
znanie m
Letos je bilo našim mladim pomorščakom vreme izredno naklonjeno, Lep sončen dan jc bil kot ustvarjen za njihovo tradicionalno prireditev — krst novincev, ki je že postala znana in priljubljena med domačini in turisti. Ze pred napovedano uro so gledalci zasedli vse kotičke na obali. Na pomolih je bilo živo
Častitljivi Neptun bo odslej krojil usodo svojim varovancem
vse okrog
2E SEDMA LETOS
V soboto, 20. septembra, je priplula v Izolo grška motorna ladja »Plotarchiss Blessas«. Ladja ima 531 ton nosilnosti in je pripeljala za izolsko industrijo že drugič olje, tokrat 56 ton. »Plotarchiss Blessas« je že sedma tuja ladja, ki je letos pristala v pristaniščih Slovenskega Primorja.
kje Ao ladje ñ\
P/I »BIHAČ« je 20. septembra od-plula iz Gdanska za Jadran. P/l »DUBROVNIK« je v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu v remontnem popravilu za ponovno pridobitev klasifikacije. M/l »GORENJSKA« je 22. septembra priplula iz Sfa.va na Reko.
P/l »GORICA« je 11. septembra prilula na Reko, kjer manipulira s lovorom. P/l »LJUBLJANA« je 20. septembra priplula v Split, kjer razklada tovor. M/l »MARTIN KRPAN« je IS. septembra priplida v Aqabo, kjer razklada tovor. P/l »NERETVA« je 2. septembra plula skozi Kielski kanal na poti v Jadran, P/l »POHORJE« je 4. septembra plula skozi Sueški prekop na poti na Srednji vzhod. P/l »ROG« je 11. septembra plula skozi Kielski kanal na poti v Grčijo. P/l »ZELENGORA« je 15. septembra plida skozi Sueški prekop na poti za Cuddalore, kamor prispe 1, oktobra.
NOVA MEHANIZACIJA
»Pristanišča Koper« je dobilo v okviru nabave lahke mehanizacije dva traktorja češke znamke »Super Zetor«. Pri izkrcavanju ladje »Plotarchiss Blessas« v izolskem pristanišču je blago dostavljalo naročniku podjetje »Pristanišča Koper« s svojim traktorjem s prikolico. Na traktorju je napis »Luka Koper« št. 1.
kot nikoli. Prišli so tudi mnogi sorodniki novosprejetih gojencev, da prisostvujejo njihovemu prvemu srečanju z morjem.
Ob pol desetih se je pred vhodom v pristanišče pokazala ladja s piratsko zastavo. Na njej je mrgolelo divjih obrazov in slikovitih starinskih mornarskih uniform. Iz podkrovja pa so kukale glave novincev, ki so jih skrbno stražili s krivimi sabljami oboroženi morski volkovi. Na častnem mestu je na svojem prestolu ponosno sedel vladar morskih globin, Neptun.
Izkrcali so se na pomolu in slikovita povorka je krenila med špalirjem množice skozi mesto, nato pa se je spet vrnila v pri-
S piratsko zastavo na čelu je povorka krenila skozi mesto
stanišče, kjer se je začel »krst«. V raševino oblečene novince so prepeljali s čolnom na splav, zasidran nekaj metrov od obale, in tu se je začel glavni del prireditve.
Spregovoril je najprej častitljivi Neptun. Naslikal je bodočim pomorščakom mornarsko življenje, njegove težave in radosti, povedal, kaj vse jih čaka na tej poti, ki so si jo izbrali. Potem pa je še vsakega posebej poklical predse, mu dal novo, mornarsko ime in ga naposled izročil v »nadaljnji postopek« svojemu osebju. Nato je šlo vse po starem, ustaljenem običaju: lonček pristne morske vode, ki ga je vsak novinec zvrnil med bodrilnimi vzkliki množice, ga je opozoril, naj se pridno uči, da bo res postal dober mornar in mu kasneje ne bo več treba piti te nič kaj
LONDON: Glavno kriminalno sodišče v Londonu je obsodilo devet mlademičev na daljše zaporne kazni zaradi napadov na temnopolte prebivalce. V obrazložitvi obsodbe je bilo rečeno, da ima v veliki Britaniji vsakdo pravico nemoteno .in neovirano hoditi po javnih krajih, ne glede na barvo Jn raso,
KAIRO: Te dni je stopila v Veljavo odločba o triodstotnem povečanju taks, ki bo veljala tri leta, za uporabo Sueškega prekopa, Z 'izvajanjem te odločbe Generalne skupščine OZN se bodo zbrala sredstva za kritje stroškov 11 držav, ki so sodelovale pni čiščenju Sueškega prekopa po anglo-fran-coskem napadu na Egipt leta 1956,
BAGDAD: V Iraku bodo v kratkem postavili pred sodišče vse bivše ministrske predsednike in ministre bivšega kraljevskega režima v Iraku, ker so obtoženi snovanja zarote in dejanj, kiL so v nasprotju z 'interesi deželo,
ANKARA: ZDA so odobrile Turčiji kredit v znesku 75 milijonov dinarjev za nadaljnji gospodarski razvoj Turčije.
CAP CANAVERAL: Iz tamkajšnjega poskusnega središča so izstrelili medcelinski .izstrelek »At-tlas«, ki jc dolg 28 m ter v njem lahko namestijo termonulclearno glavo.
TUNIS — Tunizijska vlada je sklen.ila, naj Tunis vstopi v Arabsko ligo.
zaželene pijače. Nato so ga zgrabile trdne roke in ga zavihtele, da je v velikem loku zletel v morje — naravnost med morske pse, ki so poskrbeli, da se je tistemu lončku pridružilo še nekaj požirkov in fant je postal mornar z vsemi pravicami.
Tako so se v nedeljo naše pomorske sile povečale za šestdeset pomorcev. Sicer jih čaka še mnogo trdega dela in štiri leta napornega učenja, da bodo obvladali, kar mora vedeti dober mornar. Naredili so prvi korak v novo življenje, ki jih bo vodilo k osvajanju nemirnega elementa, v težak a lep poklic pomorščaka.
Pogumen in iznajdljiv je, lahko rečemo o aktivu mladih zadružnikov iz Knežaka. To potrjuje priznanj e, ki ga jc izrekel okrajni odbor mladih zadružnikov, o tem pa še posebej zgovorno pričajo prvi sadovi njihovega dela: poskusni sadovnjak visenj in jablan, žične sušilnice po travnikih, uspeli gnojiilni poskusi, doseženi uspehi v zimski večerni kmetijski šoli itd. »Marsikatero škodoželjno opazko smo že slišali na njihov račun,« pravi predsednik zadruge, »toda s svojim dosedanjim delom so popolnoma upravičil! obstoj aktiva.« Pa tudi kmetje so že začeli gledati na njihovo delo drugače.
Mladi zadružniki se te dni marljivo pripravljajo na volitve v zadružne svete. Izlet na Dolenjsko v začetku tega meseca pa jim je bil priznanje za dosežene uspehe ter spodbuda in pouk za nadaljnje delo. Kaj vse so videli, pripovedujejo ti drobni zapiski.
Ob petih zjutraj je bil napovedan odhod. Megla je ovijala polje. Prihajali so točno. Skoda bi bilo zamuditi. Cas je bil primeren. Seno in žito že pospravljeno, le zadružna mlatilnica je imela še dela. Pravkar je zapela svojo enolično pesem v rosno jutro. Tovornjaka še ni bilo. Izza Snežnika je tipalo sonce s prvimi plahimi žarki. Že se je vzbujala rahla nestrpnost. Med grmade nasekanih drv sta pripeljala dva velika tovornjaka s prikolicami.
»Dajmo, fantje, vsak nekaj polen, pa ju bomo naložili!« je dejal upravnik zadruge. »Tačas pa bo tudi naš kamion že tu.« V dobri uri je bilo delo opravljeno. Razpoloženje je bilo na Višku.
Pripeljal je tovornjak. Vkrcali so se.
Pot je vodila skozi gozd, čez Ma-šun. Cesta razrita. Želodci so trepetali. Posebno dekletom. »Prescdimo se,« je predlagala Tončka, »Lado, li sem, ti tja, jaz sem. Kaj bi se dekleta tiščala skupaj. Boste videli, tudi želodcem bo pomagalo.«
Grad Snežnik na robu Loške doline je bil naša prva postojanka. Radi bi si v njem ogledali znane lovske trofeje. Zal pa nam ni nihče odprl,
Spomladi vsajeno drevce je že rodilo prvi sadež — v poskusnem sadcnmjaku mladih zadružnikov v Knežaku pri Ilirski Bistrici
niti oglasil se ni nihče. Pa smo le čakali in spraševali 'in končno smo zvedeli. »Prostore so posnažili, če pride kdo iz Ljubljane.« Takšna razlaga človeka kar neprijetno dirne. Zdi se mu, da je ta odgovor star sto let in več in da za naš čas in za našo deželo nikakor ni več na mestu.
ZASLUTILI SMO, KAJ JE
MODERNO KMETOVANJE Zdelani in prašni smo prispeli na državno posestvo v Kočevje. Ogromno posestvo, ki so ga desetletja izkoriščali nemški kolonizatorjC, je danes razdeljeno na pet uprav. Ml smo obiskali upravo Mlaka. Pod vodstvom upravnika smo si ogledali vrsto obratov, videli in zvedel'1 marsikaj. Tu vzrejajo domačo sivorjavo pasmo goveda. Illevi so zelo veliki, snažni in svetli. Živina je dobro rejena. »Na zveznem tekmovanju za večjo mleč-
nost, ki smo se ga udeležili s sto kravami, smo dosegFi zelo lep uspeh,« so nam povedali. Na posestvu redijo več sto prašičev nemške oplemenitene pasme. Krmijo jih zvečina s surovo krmo. »To je enostavnejši, cenen in donosnejši način. Surova hrana ima veliko več hranilnih snovi.« Hrano konserVlrajo v velikih silosih. Strojna postaja posreduje vrsto modernih kmetijskih strojev. Posestvo ima tudi svojo mlekarno.
UPORNA ZEMLJA
To je dežela, ki je pela ob zibelii naše narodne vstaje. Kočevje, Rog, Bela krajina ... krvavela je, a ni izkrvavela. O tem pričajo spomeniki padlim, o tem govorijo spominske plošče na skoraj vsakem drugem domu, o tem pripoveduje požgani zaselek v grapi doli pod cesto; kot izprano okostje mrliča se zdi. Morda je vso zgodovino te zemlje izpovedal kipar: mož z dvignjeno glavo, z razgaljenimi prsi, s stisnjenimi pestmi, z ognjem v očeh in z geslom: »Pojmo, bratje, pesem o svobod1'!!« na ustnicah, stoji tam na novomeškem trgu. o veliki'! zgodovini šepetajo gozdovi.
MESTO V ZNAMENJU MLADOSTI
Brigadirska pesem daje Novemu mestu že vse leto svoj značilen pečat. »Ti naši fantje in dekleta so prinesli v naše mesto pomlad in mladost,« je dejal star mož, ko smo se mimogrede zapletli z njim v razgovor. In smehljal se je.
Prav v času našega obiska je bilo na posestvu kmetijske šole na Grmu
Takole so povišali Snežnik na 1S00 metrov. To so mladi zagorski planinci, ko so bili na svojem tradicionalnem vsakoletnem izletu na Snežniku konec avgusta. Planinstvo jih že od nekdaj privlači. Letos so ugotovili, da bi kazalo ustanoviti svoje planinsko društvo, saj bi se jim s tem odprla možnost organiziranega obiska še drugih slovenskih planin
tekmovanje mladih traktoristov. V Novem mestu so praznovali tretji republiški festival traktoristov in kmetijskih strojnikov Slovenije. Blllo je na večer pred zadnjim dnem tekmovanja. Ugibanja. Razsojanja. Nestrpnost jo bila na višku. Traktoristi v modrih, rdeče obrobljenih uniformah in brigadirji v svojih rjavorumenih. Prihitele so traktorske ekipe Iz vseh krajev Slovenije. Tudii brigadirji so sestavili svojo ekipo. Bilo je, kot bi mesto prekipevalo v zaletu graditve novega sveta.
V OBZIDJU PRETEKLOSTI Pred kartuzijo Pleterje smo prispeli naslednji dan ob desetih. O njihovem vzornem posestvu smo marsikaj slišali. Vstopili smo skozi! Široko vežo, pa ne vsi. Dekleta so morala ostati zunaj. Ta zahteva Je nas moške močno udobrovoljila. Dekleta pa so bila užaljena. Vendar ni nič pomagalo. Ze stoletja velja ta prepo-
ved in ženska noga še ni prestopila praga samostana.
Sredi malega dvorišča je postavljena prva zanimivost: nekaka nnii-verzalna sončna ura. Zvedeli smo, da je Usti hip recimo v New Yorku pol štirih in v Sidneyu četrt na osem zvečer in tako smo lahko zvedeli za čas za vse večje kraje na vseh kontinentih.
Prešli smo neskončne hodnike s stotinami celih srednjeveških samotarjev in si ogledali bogato knjržnico s 2G.000 knjigami. Nekaj prvotiskov še iz Gutenbergovih časov predstavlja veliko dragocenost. Občudovanje pa vzbuja s čudovitimi inielalkami okrašena rokopisna knjiga, ki je stara kakih 700 let.
Samostansko posestvo je ogromno. Po agrarni reformi, ki je upoštevala samostan kot kulturni spomenik in pa zelo pozitivno zadržanje tamkajšnje duhovščine med NOB, je ostalo samostanu za obdelavo blizu 60 ha zemlje. Obšli smo del tega posestva in zdelo se nam je, kot da se sprehajamo po lepo oskrbovanem parku. Njive so obdelane kot gred'ee, vrste umirjene, nasadii skrbno negovani, poti okopane. Pridelajo na desetino ton zelenjave. Ob precizno zvrščenih nasadih paprike se človeku vzbudii primerjava teh vrst z vrsticami stare rokopisne knjige, ki smo jo videli v knjižnici. Tam je menih ure in ure presedel v celici in Izrisoval črko za črko. Tu ure in ure obdeluje svoje grede.
Sadovnjaki so bogato obloženi. Občudovali smo palmetno vzgojo hrušk. Posamezni sadeži dosežejo kilogram in več. Čeprav vklenjeni v okovje trad"dije, izsledki moderne agrarne znanosti niso šli mimo zidov pletr-skega samostana.
SREČANJE NA AVTOCESTI
Obiskali smo brigadirje v naselja »Ivan Milutinovič«. Bila je nedelja. Nova izmena se je ravno dobro razporedila po taboru. »Pred nami so še dnevi trdega dela,« je dejal namestnik komandanta. »Zavedamo se, da jc prav od naše izmene v veliki meri odvisno, ali bomo delo pravočasno dokončali. September bo še kolikor toliko topel, brigade, ki bodo prišle za nami, bodo delale pod mnogo težjimi pogoji. Oktober je v teh krajih deževen in hladen. Kaj šele november. Zato smo odločeni, krepko poprijeti, da bo naloga pravočasno izpolnjena in da bomo razveselili tovariše naslednjih izmen.«
Tako prepričljivo je govoril, da in« je človek moral verjeti.
Brigadirji pa so bili razočarani. Ko smo se priDcljali, so namreč mslill, da smo tudi mi nova brigada. Zlasti naša dekleta bi z veseljem sprejeli medse.
NEUTRUDNI STROJI
Tovarna roto-papirja Videm-Itrško. Tu smo se srečali z industrijo. Človek hodi mimo velikanskih strojeT in ima občutek, kot da delajo sami. V ogromnih halah smo le tu in tam videli delavca. Spričo veličine dosežkov moderne tehnike se zdi nebogljen in vendarle gospodar. Sloni ob kontrolnih aparatih in merilnr'h instrumentih. Opazuje 'in beleži. Stroji, ki ne poznajo nedelje in počitka, neutrudni dan in noč, ti stroji so mu na rahel vzgib roke na mah pokorni. »V tovarno smo po vojni investirali 5 milijard in pol dinarjev, proizvodnja se je početverila. pa vendar še ne krije vseh domačih potreb.« nam je pojasnil obratovodja. Z zanimanjem smo si ogledovali postopek proizvodnje pa tudi povpraševali o delu delavskega sveta in njegovega upravnega odbora. Obiskali smo še Ljubljano in ko smo prispeli domov, smo bili nadvse zadovoljni z izletom, saj smo marsikaj koristnega v!deH in postali za spoznanje bogatejši.
SILVO FATUR
NA KRVAVCU PRI LJUBLJANI BO TELEVIZIJSKI ODDAJNIK. Stavbo, ki bo imela površino 6 krat 12 metrov, bo zgradilo gradbeno podjetje »Projekt« Iz Kranja. Antena postaje bo vtlsoka 50 metrov.
PROIZVODNJA NAFTE SE BO
V NASI DRŽAVI POVEČALA za 10 '/o. To bo možno dose&t le z itz-koriščanjem tistih nahajališč nafte in plnov, ki so j.ih odkrili v pretekih dveh letih. S povečano proizvodnjo nafte bo omogočena večja poraba pl'nskega olja tudi v kmetijski mehanizaciji.
. Dragi urednik,
oglašam Se s či-sto drugega konca države — iz Makedonije. Odzval sem se povabilu Občinskega ljudskega odbora in Narodnega muzeja Prilep in se udeležil slikarske kolonije. Zbralo se nas je pel Slovencev, en Srb in en Črnogorec, vsi. slikarji, razen mene, ki sem kipar. Zbrali smo se in pričeli z delom. Organizatorji s o priskrbeli primerno stanovanje in hrano, organizirali izlete v lepo in zanimivo okolico, mi pa smo ustvarjali.
Pelagonija —■ tukajšnja pokrajina — je res čudovit teren za slikanje. Njena zlata barva pašnikov, rdečkasta zemlja tobakovih nasadov, rumenkaste poti in steze, ob katerih ponosno stojijo topoli, dajejo harmonično okolje strnjenim vasicam, ki se naslanjajo na podnožja hribov, posutih s skalami presenetljivih oblik. Kakor celotna pokrajina, so čudoviti tudi njeni detajli. Prilep, največje mesto v pokrajini, bivališče legendarnega junaka Kraljeviča Marka, šteje okoli 35.000 prebivalcev. Ponaša se z ustanovami, ki so značilne tudi za naša ■mesta. Mesto dobiva vse bolj in bolj evropsko podobo. Nekaj industrije, med katero dominira predelovalnica tobaka, nove ceste, stanovanjski bloki, sodobni lokali, parki so rezultati naporov v svobodi. Letos mora bili izgotov-Ijen podroben urbanistični načrt, v bližnji bodočnosti pa kanalizacija, nekaj stanovanjskih naselij in še marsikaj. Staro se umika novemu, vendar je za sedaj še i-edno dovolj fragmentov tukajšnje folklore. Nepozaben ostane sprehod, po mestu na tržni dan, kjer je videti okoličane v sliko-
vitih nošah, njihove krasne izdel-ke preprog, vrče v in tkanin. Največ pa je videti — paprike. Prepričan sem, da pojedo Prilep-čani na dan več paprike, kot je pojedo Koprčani ves mesec. Na trgu je videti razen ljudi in paprike še veliko oslov, ki so vedno zelo otovorjeni, in pa zanimive črne bivole, z značilno držo vratu in obliko rogov.
Tukajšnji prebivalci so skoraj izključno pridelovalci tobaka. Njihov delovni dan poteka nekako takole: zjutraj vstanejo pred tretjo uro in gredo takoj na polje, ker je treba obrati liste tobaka do sončnega vzhoda. Med šesto in sedmo uro smo lahko priče pravcati ofenzivi, na naselja. Karavane težko otovorjenih oslov so zasedle vse poti.
Pridelek tistega dne dobi prostor na dvorišču, tam ga nanizajo na vrvice in obesijo v posebne okvirje za sušenje. Te prislonijo na hiše in ograde. Enkrat v opoldanskih urah je delo opravljeno. Po kosilu sledi potrebno in zasluženo počivanje, zvečer pa, ko se shladi (vročina je velika, v tem času redno okoli 35 stopinj, seže pa tudi preko 400 Celzija v senci), gredo moški na pivo, ženske na klepet, mladina pa na prom enado.
Mi pa se v večernem hladu na restavracijskem vrtu ob čevap-čičih i?i pivu pogovarjamo o delu preteklega dneva. Zopet je nastalo nekaj risb, akvarelov ali celo olje.
Včasih pa smo šli na izlet. Ravnatelj prilepskega muzeja, Boško Babič, ki je pobudnik in vodja te kolonije, nam je pokazal marsikateri kulturno-zgodo-vinski spomenik iz okolice in nas sploh seznanil z zgodovino teh krajev. Teh izletov ne bo moč
Dne 18. 9. ob 6,45 se je pripetila huda prometna nezgoda na cesti Pivka— Ribnica pri km. kamnu 13. Voznik avtobusa S-3191, last podjetja AVTO-PREVOZ Kranj, katerega je upravljal voznik Janko Topolovec, star 41 let, je vozi l iz Pilvke proti1 Ilirski Bistrici. Med vožnjo je prehiteval tovornjak S-3G20, last podjetja »GORJANCI« Novo mesto, katerega je upravljal voznik Ivan Prebil. Ko „ie prehiteval, m upošteval pravila za prehitevanje in tako je z desno stranico avtobusa drsal in se zapel v levo stranico karoserije tovornjaka :n ga vlekel tako dolgo, da ga je potisnil pod cesto. Pri tem se je tovornjak prevrnil. Skoda na obeh vozilih znaša nad milijon in pol din. K sre& človeških žrtev ni bilo.
Dne 18. 9. ob 7,05 se je pripetila huda prometna nezgoda na cesti II, reda med Divačo in Sežano prii Po-viirju. Motorist Dušan Ži.berna !iz Brestavlce št. 12, star 29 let, je upravljal motorno kolo proti Sežani. Na nepreglednem ovinku je prehllteval tovornjak s hitrostjo, k)i ni W:la primerna za stanje ceste lin za njegovo sposobnost vožnje. Ko je prehiteval, je izza ovilnka privozlli avtobus S-7GG66, last »AVTOPREVOZNISTVA« Goniča, katerega je upravljal Franc Perdec, star 42 let. Motorist je z vso silo zadel v masko avtobusa s prednjim delom motorja lin z glavo. Bil je na mestu mrtev.
Dne 18.. 9. ob 18,20 se je pripetlila prometna nezgoda na cesti II. reda v Rižani. Vozrik Lovro Gašperšlič, star 55 let, zaposlen pri Upravi za ceste LRI-I v Zagrebu, je upravljal potniški avto H-12159 iz Kopra proti Postojni. Ko je pri voz J na rahel ovinek v Rižani s precejšnjo hitrostjo, je za-vozl.l čez cestišče lin grmovje v reko Rižano in tam obtičal. Skoda na vozilu znaša nad 300.000 din. Voznik k sreč: ni: utrpel telesnih poškodb.
Dne 19. 9, ob 2,30 se je pripetila prometna nezgoda na cesti II. reda med Koprom in Izolo »Pni REXU«. Voznik Viinko Marušič, stanujoč v Opatjem selu 55, star 2G let, je upravljal potniški avto S-12080 iz Kopra proti Umagu. Bil je zelo vinjen. Ko je privoli na odsek ceste »PRI REXU«, je zavozil v obcestne smernike in od tam ga je zaneslo v morje. Z njim se je vozil potnik Albin Devetak. Oba sta zlezila Iz vozila, zapustila voaiilo in prepevaje odšla prenočit v hotel »RIBA« v Izolo. Naslednjega jutra sta šla prijaviti! nezgodo na PLM Izola. Skoda na vozilu znaša približno 100.00 dlln.
Dne 19. 9. ob 19,30 se je pripetila prometna nezgoda na cesti II. reda v Sečovljah. Motorist Matija BenG.č, stanujoč v Piranu, ul, Rakovec 2, je upravljal motorno kolo S-9617 sko-zil Sečovlje s hitrostjo, ki nI! ustrezala stanju njegove sposobnosti za vožnjo. Ko je privozi l v rahel ovinek, je zgubil oblast nad vodilom in padel po cesti, pn! čemer se je telesno poškodoval.
Dne 20. 9. ob 23.30 se Je pripetila prometna nezgoda na cesti IT. reda med Koprom in Rižano, pri odcepu ceste za Sermin. Voznik Anton Bav-con, stanujoč v Kozini! št, 12, Je upravljal motorno vozilo S-1811 (BA-LILLA) proti Kopru. Bil je močno vinjen. Na navedenem odseku Je prehiteval etoječe-ga motorista Marja
pozabiti. Omenim naj cerkvico sv. Nikole v Varošu, s prekrasnimi freskami iz dvanajstega ali trinajstega, stoletja, potem čudoviti samostari Treskavac, ki je bil zgrajen v štirinajstem stoletju na višini 1100 metrov in mesto Kruševo z značilno makedonsko gorsko arhitekturo.
Čas bivanja v Makedoniji smo krepko izrabili za delo. Rezultate si je mogoče ogledati na razstavi v prostorih muzeja v Prilepu, ki vsebuje dvajset olj, štiri tempere, eno plastiko, tri akvarele in sedem risb. Razstavo bodo še to jesen prenesli i> Ljubljano, kjer bo dopolnjena z deli, ki bodo'nastala doma — na makedonsko temo.
Brez dvoma je taka kolonija za umetnika koristna. Po dogovoru ostane organizatorjem kot zahvala za gostoljubnost po eno delo od vsakega udeleženca kolonije. Torej — koristi na obeh straneh. Mogoče bi bilo vredno tudi pri nas pomisliti na organiziranje take kolonije?!
Te pozdravlja
Janez Lenassi
Minuli mesec nas je tiho, kakor je b, la tiha in skromna v življenju, nepričakovano zapustila Erika Lenarčič, glasbena pedagoginja, ijudskoprosvet-na delavka tn šahlstka iz Pirana. Po materi je bi,la japonske knvi, zato je imela vzdevek Japonka, Kmalu po prvi svetovni vojnli se je s starši naselila v Ljubljanli, takoj po osvoboditvi pa se je zaposlila v Pliranu.
Ce si jo videl na njenem nepogrešljivem kolesu, z nasmehom na ustih in prijazno besedo za vsakogar, nisi mogel verjeti, da jo razjeda bolezen vztrajno in trdovratno, Sedemnajsta operaditja Jo je položila v preranit grob.
Brez tožba se je vsa posvetila glasbi in prosvetnemu delu, se v njem •Izživljala 'in razmetavala svoje sile in zdravje. Ljubila je otroke in oni so ljubili njo, zato je vest o njenii prezgodnji smrtli- stisnila marsikatero otroško srce,
Bila je splošno priljubljena povsod. Njen knistalno čistil značaj ji je ustvaril širok krog prijateljev in iskrenih tovarišev. To je dokazal tudi njen prelepi! pogreb v Ljubljani, na katerega je prihitelo tudi veliko Pirančanov, da bil se poslednjič poslovili od svoje priljubljene Erike ter ji s težkim srcem zaželeli mliren počitek v zemlji, ki jo je tako neizmerno ljubila. Spomin nanjo nam bo ostal vedno živ.	VIR
PODJETJE »PRISTANIŠČA KOPER« v Kopru zaposli samostojnega uslužbenca-ko za MEZDNO KNJIGOVODSTVO.
NASTOP SLUŽBE TAKOJ ALI PO SPORAZUMU. OSEBNI PREJEMKI PO DOGOVORU. PROŠNJE POSLATI NA UPRAVO PODJETJA.
Umerja, italijanskega državljana. Pri prehitevanju ni upošteval pravilla za prehitevanje lin zadel z desno kljuko vrat v stoječega motorista ter ga podrl po cesti!. Pri padcu se je Umer hudo telesno poškodoval. Bavcon kot znani kronični! pijanec nli ustavil avtomobila 'in ni pogledal, kaj se je pripetilo oziroma kaj je povzročil na cesti. Nadaljeval je vožnjo, dokler ga je Umerjev prijatelj z motornim kolesom dohitel in ustavil.
Zaradi vnjenostl in pijanosti! je bi.l Bavcon pn.javl.1en sodniku za prekrške. Ker se je to ponavljalo, da je bi! pri upravljanju potniškega vozila v pijanem stanju, mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje iprvlč začasno, nato pa trajno. Ko je povzročil nezgodo, je 1311 brez vozniškega dovoljenja in ne bi smel voziti.
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega P rimo rja!
UPRAVNI ODBOR ZADRUŽNE POSLOVNE ZVEZE SEŽANA
RAZPISUJE DELOVNO MESTO
RAČUNOVODJE
ZA OBRATA
SUŠILNICA IN
DESTILARNA V GRADIŠČU PRI KOZINI
Kandidati z ustrezno strokovno izobrazbo in najmanj 3-letno računovodsko prakso naj pošljejo ponudbe upravi Z P Z v Sežano. Vse ostalo po dogovoru.
Po pravici vam povem, da sem zaradi vsega tistega, kar sem zadnjič napisal o gibljivih cenah v nekaterih naših zadrugah in še o drugih rečeh v zvezi z njimi, pričakoval hudega vremena. Ne zato, ker bi tisto morda ne bilo res, ampak iz principa, kakor se temu pravi. Glede na to pa, 'da so vsi prizadeti brez ugovora prenesli mojo kritiko, sklepam, da se najbrž dogajajo še precej hujše reči in da so z menoj kar zadovoljni, ker nisem prav vsega obesil na veliki zvon.
Vendar danes ne bom tako hud, čeprav imam na zalogi še nekaj podobnih prispevkov; prej ali slej bodo že zagledali beli dan. Hudo za malo se mi je zdelo le to, da sem moral plačati v Sežani tako pri Malalanu kot v kavarni Šport za navadno elcspres kavo štiri kovače, medtem ko je v vseh normalnih lokalih v našem okraju po 35 dinarjev, v dveh najboljših kavarnicah v Kopru in še drugod pa celo le po 30 dinarjev.
Naša Divača je tudi v maloobmejnem prometu, kar se še posebej pozna po bencinskih črpalkah, ki jih imajo zdaj kot v kakem velemestu, pa še so zmeraj vse zasedene. Prav zaradi obmejnega prometa imajo v tem kraju tudi menjalnico, v njej pa vest-
no uslužbenko, ki je prav tistega dne, ko sem se mudil tam gori, zaprla svoj lokal za ves dan, ne da bi se ji bilo zdelo potrebno koga obvestiti o tem. Morala je pač v Sežano in tega ji prav nič ne zamerim, vendar bi se bila morda lahko vsaj toliko potrudila, da bi to »dala na znanje« strankam, Ici so ves dan oblegale zaprto menjalnico.
Medtem je Piran letoviško mesto, kamor prihajajo turisti iz vsega sveta. Tako pravijo in nekaj bo že res. No, in ker v takem kraju ne moreš smraditi ozračja s kako Dravo ali podobno visokofrekvenčno cigareto, sem si hotel prižgati nekaj boljšega. Kupil sem v prodajalni tobaka lepo, v celofan zavito škatlo cigaret Banja Luka in plačal čedno vso-tico —■ 150 dinarjev. Saj niste hudi name, če si včasih privoščim kaj takšnega? Veste, to je reprezentanca. Takšnih cigaret pa človek ne kadi doma. Zato sem sedel pred Icavarno na trgu, da bi me videlo čimveč ljudi, če že reprezentiram. Spoštljivo sem odprl škatlo in jo položil na mizo. Tedaj je nenadoma oživela: iz nje so začeli lezti črvi, ki so jim bile dragocene cigarete najbrž hudo všeč — toda reprezentance je bilo konec. Povedati pa mo-
NEDELJA, 28. septembra:
8.00 Kmetijska oddaja: »Klet v bobrovem in briško vinogradništvo« — 8,30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 13.45 Za našo vas — 14,51 Trto Avsenik z D. Filipličevo ,in F. Korenom — 15,00 Vesti — 15.15 Glasba po željah.
PONEDELJEK, 29. septembra:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.39 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14.48 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti.
TOREK, 30. septembra:
7,15 Glasba za dobro jutro — 7 30 Vesti — 13.30 vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Okno v svet — 15,00 Vesti.
SREDA, 1. oktobra:
7,15 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.46 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.20 Sola lin življenje: Od Krese do televizije — Pošta
ČETRTEK, 2. oktobra:
7.15 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: Govori preds. OLO Nova Gorica Budih-na.
PETEK, 3. oktobra:
7.15 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Gospodarska oddaja: »Kaj kažejo številke izpolnjevanja nlana na Goriškem«.
SOBOTA, 4. oktobra:
7.15 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kme^ tljski nasveti — 14.30 Kulturni obzornik.
KOPER — 26., 27. in 28. septembra ameriški ii,lm VZHODNA IN ZAHODNA STRAN; 29. in 30. septembra francoski Hilm TO JE JUTRANJA ZARJA: 1. in 2. oktobra ameriški film PUSTOLOVŠČINE V BURMI.
IZOLA — 26. septembra francoski film OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ; 27. lin 28. septembra francoski film TO JE JUTRANJA ZARJA; 29. iln 30. septembra francoski barvni film FRENCH CAN CAN; 1. in 2. oktobra llalijansko-jugoslovanskii film Cinemascope CESTA, DOLGA LETO DNI.
PORTOROŽ — 26. in 27, septembra ameriški barvni film ROB ROY; 28. in 29. septembra italijanski film ŽELEZNIČAR; 30, septembra kitajski barvni film NOVOLETNA ŽRTEV.
PIRAN — 26. septembra ameriški ■barvni Ulm ROB ROY; 27. 'm 28. septembra italijanski film ŽELEZNIČAR; 28. septembra angleški barvni", f' im DESTRY; 29. in 30. septembra kitajski barvni film NOVOLETNA ŽRTEV.
ŠMARJE — 27. septembra ameriški film PUSTOLOVŠČINE V BURMI; 28. seotembra ameri.šldi barvni film NAPREJ, STRIC VILI; 1. oktobra francoski film TO JE JUTRANJA ZARJA.
ŠKOFIJE — 27. septembra ameriški barvni Üiilm NAPREJ, STRIC VILI; 28. septembra ameriški barvni film VERA CRUZ; 1. oktobra ameriški barvni film OVERLAND PACIFIC.
DEKANI — 27. septembra ameriški barvrii Mm VERA CRUZ; 28. septembra ameriški film PUSTOLOVŠČINE V BURMI.
POSTOJNA — 26., 27. in 28. septembra jugoslovanski: film ČRNI BISERI; 30, septembra in I. oktobra ameriški fiilm MOJIH SEST KAZNJENCEV.
SEŽANA — 27. in 28. septembra ameriški barvni film PIKNIK; 30. septembra in 1. oktobra angleški flllm USODNA NEZNANKA; 2. in S. oktobra poljski film KANAL.
ram, da so v trafiki pošteni ljudje in da so mi denar vrnili, kar ni vsakdanji pojav v naši trgovini.
Mimogrede sem si v Piranu še ogledal snago v trgovini Kmetijske zadruge Lucija. Prišel sem tja, prav ko so čistili. Skrbno so pcmietli po tleh in nabrali precejšen kup smeti, za katere pa se niso mogli nikakor odločiti, kam bi jih dali. Naposled so jo le po-gruntali: spravili so jih v kot, nanje pa položili zaboje z grozdjem. Omenil sem jim, da bo v razmeroma tesnem lokahi kmalu zmanjkalo prostora, če mislijo tako delati, pa ne vem, če jim je šlo kaj do živega.
Iz Postojne sem pa dobil hudo pismo. Nekdo mi je sporočil, da si je na klopi v drevoredu zamazal hlače, ker nihče ne skrbi, da bi odstranjeval s klopi murve, ki padajo nanje. Ljuba duša, jaz tu ne morem nič. Murve pač padajo in s tem je treba, računati, saj ne moremo zahtevati od občine, da bi nam-estila posebnega uslužbenca, ki bi vsako murvo posebej pobrisal s klopi. Drugič pazite, kam sedete, pa bo v redu. Sicer pa se v Postojno še povrnem in vam morda drugič povem kaj več iz tega našega lepega letovišča.
Do tedaj pa vas vse skupaj lepo pozdravlja in vam želi
mirno spanje
Vaš Vane.
ZAMENJAM dvosobno sončno stanovanje s pritiklinami v Ljubljani za enako v Kopru. Naslov v upravi lista. KUPIM hišo ali drugačno stavbo za predelavo v stanovanje v Kopru, Izoli ali Piranu. Plačam takoj v gotovini. Naslov v upravi lista. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
KNJIGOVODSKO-REVIZIJSKI ZAVOD V KOPRU razpisuje delovna mesta za:' 2 RAČUNOVODJI 1 MEZDNEGA KNJIGOVODJO Za delovni mesti za računovodji je potrebna srednja šolska izobrazba z najmanj petletno prakso kot samostojen knjigovodja. Za delovno mesto mezdnega knjigovodje pa srednja šolska izobrazba z najmanj petletno knjigovodsko prakso. — Ponudbe dostavite do 15. oktobra 1958 Knjigovodskemu zavodu v Kopru.
TELESNA VZGOJA * ŠPORT ★ ŠAH* TELESNA VZGOJA * ŠPORT ^r ŠAH * TELESNA V Z
NASTOP SLOVENSKIH JADRALCEV V PIRANSKEM ZALIVU
Prvo mesto in pokal zasluženo osvojil olimpijec Marij Fafangcl iz Kopra
V prikupnem spominu nam je ■ nedavna lepa nedelja, ko so v koprskem pristanišču splavili in krstili štiri nove jadrnice tipa »Star« — »Zvezda«. Naši marljivi jadralci in člani Ljudske tehnike so jih izdelali iz domačega gradiva v delavnicah koprske okrajne Ljudske tehnike. S temi jadrnicami je slovenska flota »Star«, ki ji poveljuje kapitan Vinko Znidaršič, predsednik okrajnega odbora Ljudske tehnike v Kopru, dobila šele svojo pravo osnovo. Dvema starima jadrnicama, »Veri« in »Anki«, so se takrat pridružile nove jadrnice »Zora«, »Zala«, »Neža« in »Mica«, Teh šest enot slovenske flote »Stan je od Maribora preko Ljubljane povezalo slovenske pomorske jadralce do Kopra, Izole in Pirana. Zdaj imamo torej tudi prve materialne temelje za uspešni razvoj pomorskega jadralstva ob slovenski obali.
In to soboto in nedeljo so se slovenski pomorski jadralci prvič pomerili v piranskem zalivu. Za prvenstvo slovenske flote »Star« je v regati tekmovalo vseh šest jadrnic, ki so jih vozili tekmovalci iz Maribora, Ljubljane, Kopra, Izole in Pirana. Prepričevalno je v vseh treh startih zmagal naš znani olimpijec Mario
Fafangel (JK Jadro Koper). Dosegel je 18 točk in osvojil zasluženo prvo mesto ter pokal Brodarske zveze Slovenije. Tekmoval je z jadrnico «Zora«. Drugo mesto je na jadrnici »Zala« dosegel Franc Pokoren (Burja Izola), tretje Mirko Svilan na jadrnici. »Neža«
(LBD Ljubljana), četrto Svetozar Zei na jadrnici »Mica« (BD Sidro Maribor), peto Giorgio Ruzzier na jadrnici »Vera« (JK Pirat Piran) in šesto Karel Godnič na jadrnici »Anka« (JK Piran Piran).
Po končanem tekmovanju je zmagovalec Mario Fafangel izjavil, da so nove jadrnice domačega izdelka prav dobre. V tej regati je z »Zoro« dosegel povprečno hitrost 11 km na uro. Ce bi pa bile jadrnice izdelane iz še lažjega lesa, bi prav gotovo dosegle še večjo hitrost in bi v ničemer ne zaostajale za mednarodnim tipom »Star«.
Veslaški klub Izola: četverec s krmarjem — članice - državne prvakinje I. razreda
I
• i..........
V
¡f!
! - V--	_
: *......../Jr*
nstrsko veslaška reaota
w m

, • . \-rW~. "
ŠSSgSgŠ
Nove jadrnice tipa Zvezda med vožnjo
V soboto se bo začela v Izoli VI. istrska veslaška regata, ki bo največja dosedanja prireditev te vrste, saj bodo na njej sodelovali vsi pomembnejši slovenski in hrvatski veslaški klubi. To rega-
NOGOMET o \r
V	nedeljo so se začele tekme Primorske nogometne podzveze, v katerih sodeluje enajst moštev.
PONOVNI USPEH KOPRSKIH PLAVALCEV
V	soboto je bila v Rovinju v tamkajšnjem novozgrajenem plavalnem stadionu povratna tekma med plavalci Kopra in Delfina. Ta tekma je ponovno prikazala nadvse razveseljiv napredek koprskih plavalcev, predvsem pionirjev. Koprčani so odhajali v Rovinj s skromno željo, da bi zmanjšali razliko v točkah po porazu v prvem srečanju z rovinj-skimi plavalci v Kopru, na veliko presenečenje pa so se vrnili domov kot zmagovalci. Rezultat 97 : 83 je nedvomno najlepši dokaz nenehnega napredka mladega koprskega plavalnega kluba. Res je sicer, da so koprski waterpo-listi tudi to povratno \vaterpolo tekmo zgubili s 14 : 2, vendar je tudi to uspeh, saj so prvo tekmo zgubili z 21 : 0. Rovinjski water-polisti so prikazali izredno hitro in dovršeno igro, ki so ji bili Koprčani le s težavo kos. Gole za Koper sta dala Zlatan Cok in M. Tič.
REZULTATI:
5fl m prsno pionirji: 1-, Lešnik Božo (K) 0:19,2; 2, Buršlč (R) 0:52; 3. Pre-kalj (R) 0:55,9; 4. Lešnik Andrej (K) 1:02.
50 m hrbtno pionirke: 1. Trojkovič (R) 0:49; 2. Koršič K. (K) 0:56.
100 m prosto, mladinci: 1. Marangon (R) 1:08; 2. Jelušlč (R) 1:11,4; 3. Tič Igor (K.) 1:12,7; 4. Jazbec R. (K) 1:15,4.
50 m prsno pionirke: 1. Kovač Nada (K) 0:54,7; 2. Smeli Jan (R) 0:57,7; 3. Silič Ne v. (K) 1:00,5.
100 m hrbtno mladinci: 1. Rumbolt (R) 1:26; 2. Cok Zlatan (K) 1:33,1; 3. Mastrl D. ;K) 1:42.
100 m prosto mladinke: 1. Pisler (R) 1:29,4; 2. Hrovatin V. (K) 1:39; 3. Franci M. (K) 1:51,1. .
100 m prsno mladinci: 1. Franc6 A. (K) 1:26,4; 2. Rumbolt (R) 1:34; 3. Mr-liar B, (K) 1:34,2; 4. Celin (R) 1:40,2.
100 m hrbtno mladinke: l. Pisler (R) 1:58,7; 2. Mastrle (K) 2:12,5.
50 m prosto pionirji: l. Bandelj n. (K) 0:33,4; 2. Vuag L. (K) 0:35,0; 3. Kurto (R) 0:39,1; ¡i. Jurman (R) 0:40,6.
100 m prsno mladinke: l. Trojkovič (R) 1:51,7; 2. 3!ltč Tamara 1:52; 3. Mastrle R. (K) 2:05,
50 m prosto pionirke: 1. Trojkovič (R) 0:41; 2. Smeli (R) 0:42; 3. Koršič K. (K) 0;45; 4. Mesarič (K) 1:03,5.
50 m hrbtno pionirji: 1. Bandelj D. (K) 0:43,6; 2. Vuga L. (K) 0:45,7; 3, Prekalj (R) 0:51,0; 4. Benussi (R) 0:54.
4Mm prosto mladinci: 1, Grabaiič (R) 5:57,3; 2. Klanjšček J, (K) 6:09,2; 3. Sponza (R) 6:14,4; 4. Skrt M, (K) 6:39,8,
3 X 50 m mešano pionirji: 1. Koper (Falaton, Verglez, Lešnik) 2:13,2; 2. Hovtinj i 2:30; 3. Rovinj II 2:34,8.
50 m mladino!: 1 .Rovinj 3:40; 2. Koper 4:02.
«XS0m pionirji: I. Koper 5:18,4; 2, Rovinj (diskvalificiran).
Nedeljske tekme so se v glavnem končale tako, kot je bilo pričakovati, razen tekme v Piranu, kjer je domače Sidro prepričljivo premagalo Koprčane z rezultatom 5:0 (2:0).
Koprčani, ki so bili resni kandidati za vstop v slovensko nogometno ligo in so izpadli s kvalifikacijskega tekmovanja zaradi napake pri registraciji igralcev, so tokrat v Piranu popolnoma razočarali. Nastopili so le z desetimi igralci, ker enega iz neznanih vzrokov ni bilo na igrišče. Z enostavno in borbeno igro je moštvo Sidra zasluženo zmagalo nad telesno šibkejšimi gosti, pri katerih je bilo tudi opaziti, da njihova morala ni bila na višku.
V Sežani je domači Tabor premagal moštvo Primorja iz Ajdovščine s 5:2 (3:0), medtem ko so sežanski mladinci odpravili ajdovsko mladinsko moštvo z 1:0 (1:0).
55:61 (29:33)
V predzadnjem kolu prvenstva II republiške lige so košarkarji postojnskega Partizana gostovali v nedeljo v Domžalah, kjer so se srečali z moštvom, ki je v celotnem prvenstvu izbojevalo komaj tri pičle zmage. Zato ugibanj o zmagovalcu srečanja pred tekmo ni bilo.
Ze prve minute igre pa so pokazale, da se bodo borbeni Dom-žalčani, ki so v hipu vodili že s 14:6, na vso moč potrudili pred svojimi gledalci premagati vodilno moštvo s prvenstvene tabele. Vendar so Postojnčani kljub slabemu začetku, po dveh zaporednih tirne outih zaigrali borbeneje in tako prišli z lepim košem Vižma v 8. minuti v vodstvo, ki so ga nato obdržali do konca tekme.
Za TVD Partizan Postojna so nastopili: L. Miklavčič 6, Tavčar ?3, Baje, Vižin 10, Jtirca 6, Ma-karovič 2, Babuder 2, Lipovž, Borjančič, Pellaschier in Orel.
Po predzadnjem kolu vodi Postojna s 16 točkami. V zadnjem kolu se bo v soboto ob 17. uri srečala v Postojni z moštvom Partizana iz Vrhnike.
to bosta priredila Veslaška pod-zveza v Kopru in Veslaški klub Izola.
Tekmovanja se bodo pričela v sobto ob 17. uri in nadaljevala v nedeljo ob 7.30. Start bo v zalivu Sv. Simona, cilj pa ob Nabrežju Borisa Kidriča. Proga za člane bo dolga 2000 m, za starejše mladince 1500 m, za članice in mladince 1000 m in za mladinke 500 m.
Pravzaprav bo ta regata revija državnih prvakov, ki so VK Izola (osmerec —- mladinci, četverec — članice, skiff — mladinke, duble scul — starejši mladinci), VK Savica Ljubljana (četverec — člani), VK Branik Maribor (če-

tverec — mladinci, duble scul — mladinci, skiff — starejši mladinci in mladinci) ter VK Lim Rovinj (četverec starejši mladinci, ki so večkratni državni prvaki, duble scul — mladinke).
Konkurenca bo izredno močna, saj bodo sodelovali: VK Branik Maribor, VK Savica Ljubljana, VK Bled. VK Krka Novo mesto, VK Boris Kidrič Piran, VK Izola in verjetno VK Nautilus Koper, VK Lim Rovinj, VK Mirna Poreč, VK Istra Pulj, VK Jadran Reka, povabljeni pa so tudi VK Mornar m VK Gusar Split, VK Krka Šibenik, VK Jadran Zadar ter VK Mladost Zagreb.
db
Plavalno letovanje ob šporloem dnevu pnaziicev
NK Izola : M Gregorčič (Jesenice) 1:0 (2:0)
Nekaj manj kot 1000 gledalcev je v nedeljo z navdušenjem sledilo tekmi članov Slovenske nogometne lige Izole in Jesenic. Na domačem igrišču so Izolani prepričljivo zmagali s 4:0 (2:0), S to> prvo zmago v letošnjem jesenskem nogometnem tekmovanju in z neodločenim rezultatom prejšnjo nedeljo si je Izola nabrala tri dragocene točke ter se usidrala v sredini lestvice.
Pohvaliti je treba predvsem napad domačega moštva, v katerem se je ponovno izkazal Rado-vič s preciznim podajanjem ter strelec Borojevič. Steber obrambe pa sta bila neumorna Herceg in
Sorgo, ki sta vselej preprečila redke napade gostov.
Zal pa moramo zopet zabeležiti nešportno vedenje nekaterih domačih gledalcev, ki so skušali preprečiti intervencijo stranskega sodnika Jenka. Na njegovo zahtevo je namreč glavni sodnik Suš-nik iz Ljubljane, ki je tekmo prav dobro vodil, razveljavil gol, ki naj bi ga dosegli igralci Izole iz offsida.
Dijaki koprske gimnazije so svoj športni dan, ki je bil minuli petek, namenili plavalnim in \vaterpolo tekmam, ki so bile v plavalnem bazenu PK Koper. Razumljivo je, da so najboljše uspehe dosegli aktivni člani plavalnega kluba, ki jim ta nudi vsestranski redni trening. V plavanju kakor tudi v \vaterpolu so bil najboljši pctošolci, med dijakinjami pa šestošolke.
REZULTATI Dijaki: prsno 90 m: Adolf France (VII. razr.) 1:15,4; Tomaž Kalčič (VIII. razred) 1:23,4;
SINDIKALNA ŠPORTNA TEKMOVANJA
Minulo nedeljo je bil v Sežani športni dvoboj v okviru sindikalnih športnih ekip primorske cone elektro-gospodarske stroke. Rezultati dvoboja med lElektro Sežano in Elektro Koprom so:
Streljanje z zračno . puško: Ernest Lupine (EK) 81 krogov, Perhavec (ES) 75 krogov itd.
Odbojka: Elektro Koper : Elektro Sežana 3:0.
Namizni tenis: Elektro Koper : Elektro Sežana 5:1.
Šah: Elektro Koper : Elektro Sežana 3 in pol : pol točke.
prosto 90 m: Igor Tič (V. razred) 1:03; Roman Jazbec (V. r.) 1:03,1;
hrbtno 90 m: Zlatan Cok (VIII. razred) 1:18,4; Martin Masterl (VII. r.) 1:25,4;
štafeta 3X60 m: VIII. razred 2:25,1: VII. razred 2:26,4;
štafeta prosto 4X60 m: V. razred 2:54,4; VIII. razred 3:03.4.
Dijakinje: prsno 60 m: Katarina Šalamun (VI. razred) 1:10,3:
prosto 60 m: Vera Hrvatin (V. razred) 0:51.3: Bosiljka Buljevič (VI. razred) 0:52,3:
hrbtno 60 m: Vali Glavič (VI. razred) 1:10.6; Suzana Hrvatin (V. razred) 1:33,6;
štafeta 3X60 mešano: VI. razred 3:18,2.
SKUPNI REZULTAT Dijaki in dijakinje: 1. V. razred 27 točk, VI. razred 17 točk, VIII. razred 16 in VII. razred 15 točk.
V \v a t e r p o 1 u • jo prvo mesto zasedel V. razred, ker je premagal ekipo VI. razreda s 6:1 in ekipo VIII. razreda s 4:3, drugo mesto pa VIII. razred z zmago nad VII. razredom s 5:2.
M. P.
A V T O - M O T O
Balinarji iz Postojne in Ilirske Bistrice so se zadnji dve nedelji dvakrat srečali v prijateljskih balinarskih dvobojih. Najprej so gostovali Postojnčani, ki so srečanje v Ilirski Bistrici izgubili z 2:1, v nedeljo pa sta se obe vrsti razšli v Postojni z neodločenim izidom 2:2.
Ker ima balinarski šport tako v Postojni kot v Ilirski Bistrici veliko število privržencev, je zares škoda, da v obeh mestih ne ustanovimo svojih balinarskih društev.	M. A.
V nedeljo je agilno Avto-moto društvo iz Kopra priredilo že drugo letošnjo ocenjevalno vožnjo za voznike mopedov, motornih koles in avtomobilov. Prireditve take vrste so zelo pomembne za vsestransko ocenitev usposobljenosti voznikov motornih vozil in za njihovo neposredno vzgajanje v upoštevanju vseh cestno-pro-metnih predpisov, ki vplivajo na varnost vožnje. Zal se je te preizkušnje udeležilo le 14 voznikov z lastnimi vozili, pa čeprav je takih članov v tem društvu okrog osemdeset. In tako kot tem, bi udeležba na takšnih ocenjevalnih vožnjah koristila tudi voznikom družbenih motornih prevoznih sredstev, saj takšna priredi-
tev zaradi ostrih kriterijev prikaže vse sposobnosti, ki jih zahteva današnji promet od šoferja.
Proga je bila dokaj težka. Peljala je od koprskega pristanišča mimo Šmarij do Buj, kjer je bila prva uradna kontrola, od tam do Pirana — druga kontrola — ter preko Belega križa v Koper. Zajela je vožnjo po ravnini in do-kajšnje vzpone ter padce, prav tako pa tudi dosledno upoštevanje cestno prometnih predpisov v vožnji skozi strnjena naselja. Za vsako etapo je bila določena povprečna hitrost, ki je upoštevala vse posredne in neposredne vplive na varnost vožnje in za vsako prezgodnjo ali prepozno minuto prihoda na cilj, je ocenje-
valna komisija prisodila tekmovalcu 5 kazenskih točk.
Potem ko so tekmovalci po prevoženih 70 km (za mopede le 26 km Koper—Korte—Izola—Koper) prispeli na cilj, je predsednik koprskega Avto-moto društva inž. Boris Bavdaž razglasil rezultate, pohvalil tekmovalce in med najboljše razdelil denarne nagrade, vsem pa spominske plakete.
Rezultati
aiitomobili: 1. Leopold Ferlež, 2. Rado Štraus, 3. Marjan Valen-čič, 4. Ivan Perenič;
motorji do 250 ccm: 1. Alojz Strle, 2. Branko Munih;
motorji do 175 ccm: .1. Milan Sajko, 2. Dušan Btzovičar, 3. Emil Štimec, 4. Mirko Zelnik, 2. Franc Firm;
mopedi: 1. Zoran Vujanovič, 2. Tončka Jaklič.
PO SVETOVNIH MORJIH
Zim Israel Navigation Co,.iz Hai.fe je prevzel v Hamburgu Egrajeno 9900 BRT potniško adjo JERUSALEM. V prvem in turističnem razredu je prostora za 547 potnikov. Njena nakla-dališča zavzemajo 40.000 kubičnih čevljev. Voai s hitrostjo 20 morskih ml j.
Bivša plovna družba »FLORIDA« se je nedavno preimenovala v »COLUMBUS LINE«, Opravljala bo linijsko službo med atlantskimi lukaml vzhodne Kanade in ZDA ter med Brazilijo in La Plato.
»SAVORANA« je ime 5700-tonsfci turški šolski ladji, ki pogosto ob.skuje zahodnoevropska pristanišča. Tudi sedaj je napovedana. Zgrajena je bila kot luksuzna jahta za »ekega Američana leta 1931.
Izkrcevalna ladja Čangkaj-škoznh vojakov Čaka na ugoden trenutek med dvema topniškima napadoma s kopna, da se prebije na otok Kemoj in ojači tamkajšnjo posadko, ki šteje okrog 30.000 mož. Spopad med vojaškimi silami LR Kitajske in Čangkajškove soldateske, za katero stojijo Američani, že ni več nikakršno igračkanje z ognjem, marveč grozi postati akutno vojno žarišče širših razmer, če ne bo o tem vprašanju prav kmalu dosežen mednarodni sporazum
Balistični izstrelek Polaris, fotografiran nekaj trenutkov po izstrelitvi s podmornice v zalivu China Lake v Kaliforniji. V okviru geofizikalnega leta je bilo že veliko takšnih poskusov, ne da pa se prikriti, da so le preveč inspiri-ranž od vojaških oblasti in bolj malo služijo za miroljubne namene
Očka v vesolju. Poročnik Richard H. Tabor se smeje svoji ženi in hčerkici iz posebne naprave za preizkušanje ljudi za polete v vesolje. Kot kaže, mu prostovoljna ječa nič kaj ne škoduje. Preizkušnjo je dobro prestal. V napravi je bil zaprt skupaj 72 ur brez prestanka pod zelo nizkim pritiskom. Poskus je dal raziskovalcem vesolja dobre rezultate in je približal možnost človekovega obiska v vesolju
Vedno več študentom
To ugotavljajo po vseh univerzah. Neverjeten priliv pa so letos dosegle univerza in visoke šole v znanem meklenburškem pristaniškem mestu Rostocku ob Baltiškem morju. Nad tri tisoč študentov, še enkrat toliko kot pred vojno, oživlja danes mesto, ki mu je' namenjena posebna vloga z izgradnjo obširnega pristanišča in velikih ladjedelnic. Največ je med študenti medicincev, okrog
1500, ostale fakultete niso tako polne. Najmanj je teologov.
CHURCHILL IN GARBO
Konjiček angleškega državnika Winstona Churchilla je slikarstvo, Uspešen je posebno kot kraji-nar. Zdaj pa bo upodobil Greto Garbo brez očal in klobuka. Tako sta se dogovorila na Francoski rivieri, kjer jo je nedavno spoznal. Privolila je, da mu bo sedela.-
Turbinska potniška ladja »Krištof Kolumb« je sestra-dvojčica ponesrečene italijanske ladje »Andrea Doria« in zadnji dosežek ter ponos italijanskega pomorstva, dokler ne bo leta 1960 dograjena precej večja »Leonardo da Vinci«. Gornja ladja pripada italijanski ladijski družbi SocietčL Italia in je bila splavljena leta 1954. Ima 29.191 ton in vozi med Sredozemljem in Severno Ameriko
LADIJSKI VIJAK NA PREMCU
Z največjim ladijskim vijakom, ki so ga doslej izdelali v Angliji, so opremili remor-ker »Hutton Cross« in to na doslej nenavaden način: namestili so ga na ladijskem premcu. Vijak s premerom 12 čevljev zavzema nad polovico ladijske šlnlne. Okretnost je s tem znatno povečana, vijak ga krepko vleče naprej, nazaj lin bočno. Krmilo pa je zadaj povsem neovirano.
V 73 URAH OKROG SVETA
Lanska lepotna kraljica Ja-ponka Kavru Rose Kanetaka se je namenila, da obleti Zemljo v manj kot osemdesetih urah. Iz Tokia je poletela čez Bangkok, Carachi, Rim, Zürich in Düsseldorf. V Köben-havnu je morala prestopiti v drugo letalo, ki jo je poneslo čez Severni tečaj, Grönland In Alasko ter se je vrnila v Tokio po 73 urah, 9 minutah im 30 sekundah, Dosegla je nov svetovni rekord v potovanju okrog sveta z rednimi potniškimi letali. Doslej je držal rekord Američan John Cavoli z 89 urami, 18 minutami in 37 sekundami. Bila pa Je njegova pot za 1820 milj daljša.
»QUARTIER LATIN« ZA KAIRO
Po vsem svetu znana je študentovska mestna četrt na levem bregu Seine v Parizu. Nekaj podobnega namerava zgraditi tudi egiptovska vlada v svojem glavnem mestu. Uredila bo posebno kulturno središče, kjer bodo združene založbe, knjižnice, kini, športni prostori, gledališča in muzeji. Razpisani so že nagradni načrti za »Quartier latin«, katerega dokončno lice se bo seveda oblikovalo komaj v nekaj letih.
Vsakdanji prizor v londonskem živalskem vrtu:
zjutraj prime mama Kleopatra svojega sinčlia Muggeridgea za roko, ga pelje in posadi na zidano stopnico v svoji kletki ter mu prav strokovnjaško pregleda zobe. Zanimivo je, da to stori vedno šele tedaj, ko se nabere okoli kletke dovolj obiskovalcev, ki občudujejo njeno bistrost. Ce mama pri pregledu zob ugotovi, da jih ni sinček dobro opral, mu krepka zaušnica hitro pokaže pot k vodnjaku
Brez besed
Našli so jih zadarski muzealci pri izkopavanju v okolici Nina, Odkrili so okrog sto grobov, večino pa pokrivajo zdaj tamošnje solne grede, V amfore, glinaste posode, so polagali mrtva trupelca otrok. Posodo so pokrili s kamnom ali z glinasto ploščo oziroma skledo. Rimljani so v amfore polagali le pepel svojih mrtvih, stari Iliri pa so imeli drugačen običaj,
kot so sedaj dognali. Odko-pali so tudi več grobov, kjer so, stisnjeni med ka-menite plošče, počivali pokojni v skrčenem položaju, v nekaterih grobovih pa so ležali na desni strani. Ta način pokopavanja sega še v kameno dobo.
Urno si jc nataknil rokavico in močno otepal z roko okoli Bebe, da bi si poživil krvni obtok. Šele potem si je prižgal žveplenko. Nesrečni tujec je bil star mož. Bil je res že trd ko kamen. Ko je plamenček razgnal temo, sta zagledala dolgo sivo brado, ki je bila do nosu pokrita z ledom, lica čisto bela od ivja in trepalnice sprijete. Nato je vžigalica ugasnila.
»Pojdiva,« je dejal Cok In si drgnil uho. »Saj mu nc moreva pomagati, staremu zaspancu. Moj uhelj je gotovo zmrznil. Vsa presneta koža se mi bo olupila in ves teden me bo peklo.«
Nekaj minut pozneje, ko je plamencč trak severnega sija razlil utripajočo luč preko neba, sta opazila na ledu, kake četrt milje pred seboj, dve človeški postavi. Pred njima pa celo miljo daleč ni bilo videti nič živega.
»To sta četnika stampede,« je rekel Dimač, ko je • iopet nastala tema. »Dajva ju dohiteti!«
Pol ure sta že hodila, pa ju še nista dohitela. Cok je začel teči. »Čeprav ju dohitiva,« je rekel, »ju nc bova prehitela. O bog, kakšne korake delata! Glavo stavim, da nista čičeka. Oba spadata v vrsto kislega testa. To lahko prisežem.«
Ko sta ju naposled dohitela, jc bil Dimač spredaj. Bil je zelo vesel, da mu ni bilo več treba hiteti. Takoj se mu je zazdelo, da je tujec, ki je stopal pred njim, ženska. Zakaj mu je ta misel šinila v glavo, sam ni vedel. V mraku, vsa zavita v kožuliovlnast plašč, je bila na videz popolnoma taka kot katerikoli drug udcleženec stampede, in vendar je čutil, da mu ta oseba ni tuja. Čakal je prihodnjega plamena nevernega sija in ob tisti
luči opazil, da sta v mokasine obuti nogi zelo majhni. Pa še več je videl: videl je hojo, ki se mu je bila nekdaj tako živo vtisnila v spomin.
»Imenitna ženska,« je godrnjal Cok s hripavim glasom. »Stavim, da je Indijanka.«
»Oho, gospodična Gastell!« je zaklical Dimač. »Kako je kaj z vami?«
»Kdo pa je?« je vprašala in se naglo ozrla. »Tako temno je, da vas ne morem spoznati.«
»Dimač.«
Zvonko se je zasmejala in Dimač bi bil dal glavo za to, da je bil to najlepši smeh, kar jih je kdaj slišal.
»Ali ste se že oženili in vzredili tiste otroke, kakor ste mi pripovedovali? še preden je mogel odgovoriti, je vprašala: »Koliko mehkonožcev je za vami?«
»Več tisoč jih bo menda. Midva sva jih preštela sto, ki se je vsem mudilo.«
»To je stara zgodba,« je rekla grenko. »Prihajači si osvajajo bogate potoke, stari severnjaki pa, ki so si prvi drznili priti v to ledeno deželo in ki so trpeli križe in težave, preden so jo vsaj malo uredili po človeško, ne dobijo ničesar. Ti stari borci so odkrili zlato v Babjem potoku. Kdo je stvar izblebetal, je uganka. Nemudoma so poslali sporočilo starim tovarišem v Sea Lionu. Toda ta naselbina je deset milj bolj oddaljena kot Dawson in ko bodo dospeli na sam kraj, bodo videli, da so si daw-sonski mehkonožci osvojili vso dolino do poslednje pedi. To ni lepo. Ta opotečnost sreče ni pravična.«
»Res je žalostno,« je sočutno pristavil Dimač. »Ampak pri moji veri, da ne vem, kako bi jim človek pomagal. Saj veste, kdor prej pride, prej melje.«
»Jaz bi jim pa le rada pomagala,« je srdito odgovorila. »Vsi, kar jih gre semkaj, naj bi zmrznili ali pa naj bi se jim sploh kaj strašnega pripetilo, samo da bi fantje iz- Sea Liona dospeli prvi na mesto.«
»To vam pa že moram reči, da nasproti nam niste preveč ljubeznivi,« se je smejal Dimač.
»Saj ne mislim tako hudo,« je rekla naglo. »Mož proti možu. Vem, na primer, da so naši prijatelji iz Sea Liona možje od nog do glave. Prva leta so stradali v tej deželi. Delali in trpeli bo kakor velikani, ko so ji stavili
temelje. Junaki so in zaslužijo nekaj nagrade. Pa vendar imamo tu na tisoče zelenih mehkužcev, ki niso vredni piškavega oreha, pa so milje in milje pred nami. Sedaj pa konec besedi. Moram varčevati s sapo, ker ne vem, kdaj boste vi in vsi drugi poskušali prehiteti očeta in mene.«
Celo uro nato ni Joy spregovorila z Dimačem nobene besede več, pač pa je Dimač opazil, da sta se Joy in njen oče nekaj časa z zamolklim glasom pogovarjala. —
»Zdaj pa že vem, kdo sta,« je dejal Cok Dlmaču. »On je Louis Gastell, gTČa od temena do pete. Punčka je pa gotovo njegova hči. Dospel je v deželo bog vedi kdaj; nihče več ne pomni. Deklico je prinesel s seboj; bila je še dete. Beetles je bil njegov trgovski drug In sta j vozarila z majhnim parnikom navzgor po reki Koyukuk.«
»Mislim, da nama jih ni treba prehitevati,« je rekel Dimač. »Mi štirje smo na čelu vseh.«
»Meni se pa dozdeva, da je za vaju takale hoja prava igrača,« je nadaljevala Joy in pristavila z lahnim vzdihom. »Le škoda, da ne spadata med stare severnjake.«
Še dve uri so se ubijali po zamrzli in s snegom pokriti strugi Norway-potoka, potem pa so krenili navzgor po ozkem in skalnatem pritoku, ki se je z juga izlival v Norway-potok. Opoldne so pričeli plezati preko slemena. Za seboj so videli dolgo vrsto mož, ki se je začenjala trgati na kose. Na številnih krajih so se žc sukljale proti nebu sive predi dima, ki so naznanjale, da udeleženci stampede začenjajo misliti na počitek.
Naši znanci so bili že docela izmučeni. Gazili so po snegu, ki jim je segal do pasu, in sem ter tja so se morali ustaviti in se oddahniti. Cok jc prvi zahteval počitek.
»Že dvanajst ur smo na potu, nc da bi bili kaj počivali,« je rekel Dimač. »Cisto rad priznam, da sem pošteni) zdelan. In ti tudi. Prisegam pa ti, da si še vedno upam, gnati se za tvojimi petami kakor sestradan Indijanec za kosom medvedjega mesa. Jc pa to ubogo dekle, ki kmalu nc bo več moglo prestavljati nog, če ne dobi kaj toplega v želotlček. Tukajle bomo zanetili ogenj. Kaj praviš?«
—T
mn m. ..:-■ .'i - "
mmmm