SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) Lil (46) Štev. (NB) 16
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 6 de mayo - 6. maja 1993
MARKO KREMŽAR
i!::
Čas je že.
Pred nekaj tedni smo brali o obisku zastopnikov države in vlade pri najvišjemu predstavniku katoliške Cerkve Janezu Pavlu II. Izmenjavo daril in podeljevanje odlikovanj, ki se je izvršilo ob tej priložnosti, je dopolnilo povabilo predsednika republike, naj sveti oče obišče Slovenijo.
Slej ko prej se bo papež povabilu odzval in s tem razveselil verne rojake. Takrat pa bodo nekdanji preganjalci Cerkve še hitreje, kot to delajo zdaj, pozabljali na svoja krivična in večkrat zločinska dejanja ter bodo skušali pokriti sovraštvo do vere in Cerkve z govorjenjem o krščanski ljubezni, iz katere se sami v resnici norčujejo. V prvih vrstah se bodo drenjali okoli Kristusovega namestnika na zemlji, se fotografirali z njim mu skušali stisniti roko, pri tem pa se sprenevedali, da je to sobrat velikega slovenskega škofa, ki se še ni vrnil iz begunstva v svojo zemljo, očiščen prav njihovih klevet.
Maja meseca pred oseminštiridesetimi leti je moral zapustiti škof dr. Gregorij Rožman domovino, da je pomagal delu svoje črede ohraniti vero in svobodo. Do konca zvest Cerkvi in narodu je sprejel težo in križ neprostovoljnega zdomstva. Za njim se je dvignil krik komunistov in nahujskane množice, ki mu je tedaj očitala izdajstvo in ni tega do danes nikdar preklicala. Sodniki, ki jih je postavila in nadzorovala totalitarna komunistična oblast, so ga ob krivem pričevanju sodili in obsodili. Danes je Slovenija samostojna država z demokratično vlado, a krivična obsodba velikega narodnjaka in zvestega pastirja še ni bila preklicana ne javno obžalovana.
Škof Rožman je še vedno begunec, pokopan v tujini.
Vzpostavljajo se zveze med emigracijo
in domovino, pletejeo se gopodarske, kulturne in politične niti. Medtem pa napačno pojmovanje krščanske ljubezni pri enih, strah pred očitkom revanšizma pri drugih in brezbrižnost večine. Skušajo opravičevati „neobremenjen pogled v prihodnost" in zamegliti pogled v dolga leta načrtno potvarjano „travmatično preteklost". Celo kristjani vse preradi pozabljamo, da tudi v naravnem redu osvobaja le resnica.
Zvestoba rajnim je v našem primeru tudi zvestoba resnici. Priznanje strašnega pomora po vojni ni dovolj. Slovenski narod mora po svojih zastopnikih poravnati vsaj najvidnejše krivice, ki so se med revolucijo in po njej dogajale pod pretvezo „ljudske oblasti" in z zlorabljanjem ideala narodove svobode.
Svobodno izvoljeni poslanci mlade slovenske države imajo moč in dolžnost, da razveljavijo samovoljne zakone in obsodbe totalitarnega režima.
Zdaj je čas. Naj ne preteče pol stoletja, predno bo vsaj del teh krivic simbolično popravljen s preklicom Rožmanovega in drugih krivičnih procesov proti nasprotnikom komunizma.
Zdaj je čas, da to zahtevamo od slovenskih oblasti, pa tudi od cerkvene hie-rerhije, ki je v Rimu in v Ljubljani prva poklicana, da brani resnico pa tudi čast škofa, ki je v težkih časih dosledno vršil svojo pastirsko dolžnost.
Skrajni čas je, da posebno mi v zdomstvu, ki smo poznali dobroto pokojnega škofa Rožmana morda bolje od drugih, pričnemo z novo, razmeram primerno dejavnostjo, ki naj privede zemske ostanke našega pokojnega pastirja z vso častjo na slovenska tla, prej predno stopi nanje noga Petrovega naslednika.
Izseljenska matica nima več monopola
Vsi poznamo zgodovino Slovenske izseljenske matice, ki je pod komunističnim režimom v Sloveniji bila zadolžena za stike z izseljenci, seveda samo tistimi, ki so sodelovali z režimom doma. Poleg tega je sodelovala tudi z UDBO pri zasledovanju dela in življenja političnih emigrantov. Povrhu vsega pa je imela izključni monopol nad vsem, kar se je tikalo izseljencev. Njeni člani in voditelji so bili visoki partijski funkcionarji, ki so pazili, da se ni kaj „nečednega" prikradlo v Slovenijo iz emigrantskih vrst. Tudi pod novim demokratičnim režimom so hoteli ohraniti stare stolčke in način delovanja. Takoj so se pričeli kazati kot veliki „prijatelji" vseh političnih emigrantov, da bi tako pokazali svojo širokost. Seveda isti ljudje kot prej! Kot da se ni prejšnja desetletja nič godilo.
A poleg SIM so se pričela v demokraciji ustanavaljati druga društva in organiza-I dje, ki so imele namen podpirati in delovati za izseljence. Med temi naj omenimo: Katoliško središče Slovencev po svetu, ki ga je ustanovila slovenska Cerkev in ga vodi I župnik Janez Rihar. Potem so slovenski
{»vratniki iz Argentine ustanovili svoje društvo Slovenija v svetu, ki tudi deluje za emigrante; predsednik je Boštjan Kocmur. Tudi Svetovni slovenski kongres ima namen podpirati in povezovati vse Slovence po svetu. A SIM je še vedno javno vztrajala na tem, da je edino ona poklicana in ima edina tehnične možnosti in usposobljeno osebje za taka dela.
A vseeno je slovenska vlada sredi marca vnesla v letni proračun slovenske države tudi postavko, da se ves denar za podporo izseljencem prenese na ministrstvo za zunanje zadeve, ki naj vnaprej upravlja te zadeve. Saj SIM lahko deluje naprej, dobiva sredstva iz svoje članarine in drugih virov in darov, tudi iz drugih postavk vlade — npr. ministrstva za kulturo itd. A isto pravico imajo tudi omenjena druga društva, da se obrnejo na ministrstvo za zunanje zadeve, da njihove prošnje upošteva enakopravno skupaj z matičnimi in da jim dodeli podporo in financiranje, kar je najbolj potrebno in pametno. To je bil sklep, predložen parlamentu v potrdilo. Parlament je ta proračun sprejel 24. aprila.
Že dalj časa je znano tako nam kot rojakom v Sloveniji, da so bivši direktorji rdeče barve takoj po osvoboditvi (mišljena je osvoboditev od komunizma in Jugoslavije) pričeli skrbeti za lasten ekonomski in finančni napredek. Ker so bili prej vsi zakoni prirejeni zanje in so tako obstajali še naprej, so pričeli s takoimenovanim divjim lastninjenjem, ko so tisti na vrhu podjetij lahko naredili, kar so hoteli s takoimeno-vano „družbeno" lastnino, ki ni bila last nikogar, ne države, ne posameznikov, ampak tistega, ki si jo je prigrabil. Tako so pričeli na delavskih svetih kupovati zase podjetja ali jih spreminjati v delniške družbe, katerih delnice so si sami prilastili, ali začeli izpraznjevati tovarne, lahko so tudi ustanovili z denarjem podjetja vzporedna podjetja pod svojo lastnino in počasi potlačiti stara.
To je bilo zelo boleče in pogubno za slovensko ekonomijo. A rešitve od nikoder ni bilo. Parlament si je zatiskal oči in debatiral in odlagal sprejetje zakonov...
Sedaj pa se je — kot kaže — nekaj premaknilo, ali bolje, prišlo je tako daleč, da je izbruhnilo. Pričelo se je v podjetju HIT, ki ima v lasti igralnico, seveda za tujce, v Novi Gorici. Nihče od uslužbencev ni vedel, kaj se dogaja, višji uradniki pa so delali, kar so hoteli: razdeljevali so si dobiček predvsem zase (95%), kupovali poceni delnice od delavcev, knjižili na „črno", z denarjem so delali kot pocestni čarovniki: vidiš ga — ne vidiš ga!
V to so se pričeli vmešavati agenti SKD (državnega knjigovodstva) in člani VIS (varnostne informativne službe, naslednice UDBE).
Ko je „zanimanje" raslo, je na lepem izginil dosjé HIT-a iz arhivov tajne policije, začelo se je govoriti, da je v to vpleteno delovanje neke politične stranke in nekaterih slovenskih „visokih politikov", govori se o Kučanu ali Drnovšku, ugotovili so, da je sedanji vodja VIS (Širša) tudi važen član
vodstva HIT-a, vprašujejo sé, zakaj je bil odstavljen bivši vodja VIS dr. Miha Brejc (iz stare komunistične družine); prišlo je na dan, da je ta še lani prisluškoval polovici parlamenta in raziskoval celo samega Drnovška; da je pred odhodom uničil dosjeje sodelavcev VIS (torej so celo pod prejšnjo vlado špijonirali izven zakona, za koga?) Znano je, da je UDBA vlagala svoj denar v igralnice (za tujce seveda), morda celo v HIT, in/ali da so z davki, ki so jih plačale igralnice, financirali UDBO. Ko je bilo tega konec, kdo se je maščeval? Komu so se maščevali? Kateri politiki so bili vpleteni? Kdo se pere? Koliko moči še ima tajna policija in komu odgovarja ali je odgovarjala?
Vsa ta vprašanja polnijo zadnje tedne slovenske časopise. Zadeva je prišla v parlament, kjer so poslanci ustanovili raziskovalno komisijo, ki naj razišče ta primer skupaj z divjim lastninjenjem in nered-nostmi v Elanu, slovenskih železarnah itd. Tudi komisija parlamenta za nadzor nad delom VIS bo nadaljevala z delom. Pokazalo se je, da se med papirji, ki jih je Brejc izročil komisijo nekateri tudi nanašajo na HIT. (Prej je dejal, da papirjev ni.) Možno je, da so papirji ponarejeni ali prirejeni za potrebe (koga?) Brejc obtožuje sedanjega vodjo VIS Širša (bivšega ministra za turizem), da je vmešan v afero HIT...
Kot vse kaže, je to borba med bivšimi „tovariši", morda med Kučanovo in Drnovškovo linijo, morda med bivšo UDBO in parlamentom in kaj vedi še kom.
Na vsak način je jasno, da je stvar šla predaleč in da bo treba vse pojasniti, naj pade kdorkoli!
Nam je tudi jasno, da je to žalostna posledica komunistične trgovske in finančne dejavnosti, ki se je mogla nadaljevati v današnji, takoimenovani demokratični čas. Vidi se, da je še vedno veliko gnilega v deželi in zdaj le preveč smrdi...
TD
Pogoi(eval)ni mir v Bosni
Drugi maj 1993 je prelomni dan v bratomorni balkanski vojni med Srbi, Muslimani in Hrvati. Svobodni svet je nestrpno pričakoval končne odločitve ZDA, ZN, Varnostnega sveta in ES. Predsednik ZDA Clinton in zunanji minister Christopher sta s svojimi političnimi in vojaškimi svetovalci štiri ure obravnavala politični in vojaški položaj na Balkanu. Načrt ZDA je trenutno tajen. Predstavnik bosanskih Srbov Karadžič, pred kratkim še nepopustljivi politik, je končno pod pritiskom srbskega predsednika Čosiča in Miloševiča, zloglasnega krivca vojne, v prisotnosti posredo-
Tako je sedaj ministrstvo za zunanje zadeve oziroma državni sekretar za Slovence po svetu tisto mesto, kjer enakopravno kandidirajo razne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko Slovencev po svetu, da od tam dobivajo fonde za svoje delovanje.
valcev C. Vancea, D. Ovvna in grškega ministrskega predsednika C. Mitsotakisa podpisal premirje. Hrvati in bosanski Muslimani so premirje podpisali že pred desetimi dnevi.
Predsednik ZDA je v razgovoru s časnikarji dejal, da bo vkljub podpisanem premirju nadaljeval s sankcijami, tudi z vojaškimi, če podpisniki ne bodo izpolnili obljubljeno.
Oklic podpisa o premirju bo veljaven, tako Karadžič, če ga bo odobrila t. i. srbska skupščina v Bosni. Titular te skupščine M. Krajišnik je že 26. aprila zavrnil Vance-Ovvnov načrt Svobodne republike BiH z 10 avtonomnimi pokrajinami. Srbi hočejo več, kot jim pripade.
Prihodnji dnevi bodo odločilni za Bosno in Hercegovino. Bog daj, da bi pogajanja uspela! 138.000 mrtvih obvezuje svobodni svet in tudi Beograd, da prepreči še nadaljnje prelivanje krvi in nedolžnih civilistov.
-eme
Mednarodni sporazumi Republike Slovenije
1
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
JAPONSKA ODOBRILA SLOVENIJI
STATUS DRŽAVE Z NAJVEČJIMI UGODNOSTMI
Ministrstvo za finance Japonske je sklenilo priznati Republiki Sloveniji status države z največjimi ugodnostmi in preferencialni tretman za izvoz slovenskega blaga na japonsko tržišče (GSP). Odločitev je pričela veljati 1. aprila.
Japonska je 17. marca lani Sloveniji ugodnosti odvzela in vse dotlej si je ministrstvo za zunanje zadeve RS prizadevalo, da bi jih ponovno odobrila. Pridobitev ugodnosti na osnovi GSP tretmana pomeni za Slovenijo in njeno gospodarstvo nov izziv, predvsem v smislu večjega prodora slovenskega blaga na japonska tržišča.
PODPISANA SPORAZUMA O CESTNEM IN ZRAČNEM PROMETU MED SLOVENIJO IN ITALIJO
V Ljubljani sta ministra za promet Republike Slovenije Igor Umek in Italijanske republike Giancarlo Tesini podpisala sporazum o medsebojni ureditvi mednarodnega cestnega potniškega in tovornega prevoza ter sporazum o rednem zračnem prometu med državama. Eden od konkretnih rezultatov sporazuma o zračnem prometu je redna povezava med Ljubljano in Rimom, na kateri bodo od 5. maja naprej trikrat tedensko v obe smeri letela letala slovenskega podjetja Adria Airways.
Italijanski minister Tesini je po podpisu dejal, da ta poudarja prijateljski odnos med Italijo in Slovenijo, ter da so današnji pogovori ne le znak dobrih odnosov, marveč kažejo tudi na to, da dve prijateljski strani sledita skupnim ciljem in skupnemu razvoju. „Ne gre le za podpis sporazumov in pogovore o odprtih vprašanjih, to pomeni tudi, da gledamo v skupno prihodnost, kako jo bomo gradili, in da puščamo za seboj preteklost in morebitne odprte točke iz preteklosti," je poudaril Tesini. Dodal je, da se bo „na dvostranskih pogovorih sedaj in tudi v bodoče govorilo o sodelovanju dveh prijateljskih ljudstev Slovenije in Italije, ki želita skupaj reševati vsa odprta vprašanja za področje prevoza, da bomo tako skupaj razvijali naši državi in prispevali k miru v celotni Evropi."
Tesini je povedal, da se je z Umekom pogovarjal o vprašanju razvoja cestnega, železniškega in zračnega prometa ter o povezovanju pristanišč, ki je pomembno za obe državi in za njune odnose, kot je dejal. Glede pristanišč Trst in Koper je Tesini menil, da si ne smeta konkurirati, temveč
Ministrstvi za notranje in zunanje zadeve opozarjata državljane Republike Slovenije, da si pravočasno priskrbijo osebne dokumente, predpisane z novimi zakoni države Slovenije. Z novimi osebnimi dokumenti se boste izognili morebitnim nevšečnostim pri prestopu državne meje in pri urejanju različnih pravic.
S starimi, jugoslovanskimi potnimi listi od 25. 6. 1993 ne boste mogli več vstopati v svojo državo niti izstopati iz nje.
Vozniška in prometna dovoljenja, registrske tablice ter ostala prometna potrdila lahko uporabljate še do 25. 6. 1994, če jim seveda ni potekla njihova veljavnost.
morata skozi sodelovanje graditi skupni razvoj in pristaniški sistem, ki bo državama prinesel odprtje v srednjo in vzhodno Evropo.
PODPISAN SPORAZUM O SODELOVANJU MED SLOVENSKIM
IN AVSTRIJSKIM OBRAMBNIM MINISTRSTVOM
Na gradu Strmol sta 25. marca slovenski obrambni minister Janez Janša in avstrijski zvezni obrambni minister dr. Werner Fasslabond podpisala sporazum o sodelovanju med ministrstvima.
Sporazum odpira možnosti za različne oblike sodelovanja na področju varnosti in obrambe na različnih ravneh, ne predvideva pa sodelovanje med oboroženimi silami obeh držav. Janez Janša je poudaril, da je sodelovanje med obema ministrstvima še posebej pomembno v času, ko Slovenija gradi lastni obrambni sistem in potrebuje pri tem pomoč najbližjih sosed. Ministra sta bila enotna tudi v pogledu na sistem kolektivne varnosti v Evropi, katerega osnovni namen naj bi bil v bodoče preprečili stvari, kakršne se sedaj dogajajo v Bosni.
Na vprašanje, ali sporazum predvideva medsebojno vojaško pomočmed državama, sta ministra poudarila, da je namen sporazuma sodelovanje med ministrstvima na področju izmenjave informacij in izkušenj pri vojaškem šolanju, izmenjave informacij o dogodkih v soseščini, ki so pomembni za obe državi, izmenjavo opazovalcev na vojaških vajah, izmenjava delegacij na ožjih strokovnih področjih in druge oblike sodelovanja.
Pismo od doma
Priznani pisatelj ljudskih povesti Ivan Sivec omenja med drugimi: „Pri nas se je ustvarila velika koalicija. Veseli me, da so šli liberalci in krščanski demokrati skupaj, da nas Evropa ne bo odpisala kot baltiške države, kjer je ponovno zmagal komunizem in so si same zaprle pot."
V Sloveniji je torej upanje na boljše čase tudi zaradi tega. Upam, da se bo naprej dobro razvijalo in da bo Slovenija nekoč res takšna, kot bi morala biti: urejena, uspešna in bogata. Toliko pridnih in poštenih ljudi je malokje. Prav pa bi bilo, da bi postala tudi dom za vse tiste, ki jim je bila doslej mačeha...
Zamenjate lahko tudi osebne izkaznice, če imate stalno prebivališče prijavljeno v Republiki Sloveniji; natisnjene so na novih obrazcih s simboli države Slovenije. Povsem nove osebne izkaznice bodo izdelane nekoliko kasneje.
Osebne dokumente lahko zamenjate na upravnih organih za notranje zadeve svoje občine, potne liste pa tudi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije.
Svetujemo vam, da svoje bivanje v domovini izkoristite tudi za ureditev dokumentov, mi pa se bomo potrudili, da vam bomo pri tem pomagali.
Nekaj zanimivih dogodkov smo mogli zabeležiti pretekli teden. In v neki meri iz njih potegnemo zaključke, ki so važni za bodoči razvoj v državi. Seveda ni bistvene spremembe v gledanju na argentinski politični položaj. Morda vsi ti novi podatki le bolj točno orišejo, kar so mnogi opazovalci že dalj časa trdili. Seveda: dokazi so sedaj bolj jasni.
NA SMRTNI POSTELJI?
Pretekli teden smo zapisali o govoricah, da pred volitvami ne bo masivnih odpustov državnih uslužbencev. Omenjali smo zlasti železničarski sindikat in pa uslužbence province Buenos Aire. Vlada je takoj javno zanikala to zadevo. In da je stvar postala bolj jasna, je v sredo, 28. aprila odpustila pet tisoč železničarjev.
To po eni strani. Po drugi pa je predsednik Menem v svojem nagovoru ob otvoritvi rednega zasedanja parlamenta napovedal novo delavsko zakonodajo. To je zakonski osnutek, po katerem vlada le še bolj poglobi delavno „fleksibilizacijo" (fleksibilen - upogljiv, giben, voljen), to je, odpravi trdna in jasna določila in jih nadomesti z bolj gibčnimi pogoji. A v vsakdanjem izražanju je to dejansko le nov odrez raznih ugodnosti, ki so bile sad dolgoletnih delavskih bojev za socialno pravico in boljše življenje. Ne bomo zašli v potankosti, a omenimo nekaj izrazitih točk: deseturni delavni dan na voljo podjetja (v nadomestilo se kdaj drugič manj dela); odprava stabilnosti velikega števila delavcev (delo po pogodbah); znižanje ali sploh odprava indemnizacije (odškodnine) zaradi izgube dela, itd.
In sedaj reakcija na to: Doslej borbeni želzničarski sindikati (štirje), ki so še do nedavnega stali na čelu protestnih bojev, so enostavno izjavili, da to pot ne bo stavk. Bolj kot protest jih pa skrbi, kako urediti z vlado čim manj problematičen odhod teh in bodočih odpuščenih. A stavk ni zaradi nezanimanja sindikalistov, marveč zaradi vedno manj bojevitega duha delavstva samega, ki je že izgubil vero v vlado, pa tudi v sindikalno vodstvo. Menemu je uspelo izpodkopati trdnost sindikalnih položajev.
To se je pokazalo tudi ob napovedi nove delavske zakonodaje. Sindikalisti so združeno protestirali. Proti so tako najbolj opozicionalni (kot npr. kovinski delavci) kot največji menemisti zbrani v „klubu prijateljev". A ni govora o kakšni skupni akciji, kajti le s pritiskom v parlamentu bi se dalo kaj doseči. Kolikšna pa je danes parlamentarna sindikalna moč?
Tu je prilično, da se malo ozremo na zgodovino. Ko je Peron postavljal temelje svojega socialnega gibanja, je organizacijo razdelil na tri dele: politično, sindikalno in žensko vejo. Vedno pa je trdil, da je sindikalno gibanje „hrbtenica" peronizma. Kljub temu pa je bilo pravilo (včasih spoštovano, včasih ne), da se kandidatna mesta razdele enakovredno med vse tri veje. Danes pa ima sindikalizem komanj poldrugo deseterico zastopnikov v parlamentu, dovolj da brez njih peronizem ne doseže kvoruma (sklepčnost), če se opozicija punta, a premalo, da bi mogli odločilno vplivati na smer delovanja vlade, če tej pomagajo ostali zavezniki (liberalci, provincijske stranke).
Dejansko brez odločilne politične moči in brez možnosti, da bi mobilizirali pocestne povorke, še manj kakšne prepričlji-
ve stavke, so sindikalisti (in z njimi sindikati in sploh delavstvo) postali lahek plen bistre menemistične politike.
Z OČMI NA VOLITVAH
Tu pa nastane znova veliko vprašanje. Delavske množice danes ne najdejo pravega sindikalnega ne pravega političnega izraza. Istočasno prisostvujejo, nemočni, vladni gospodarski politiki, katere glavni cilj je eksplozija kapitalizma v službi podjetij. Nova delavska zakonodaja res skuša pospešiti proizvodnjo (kar vlada doslej ni jemala resno) in znižati produktivne stroške, a vedno na račun delavstva. Protiutež temu je le socialna miloščina in pa obljuba lepše bodočnosti (neke vrste kapitalistični raj za vse), ki ga stvarnost postavlja v nedogled.
Vprašanje je, kako bo delavstvo reagiralo spričo teh dejstev na volitvah. Vlada stavlja vse upe na uspeh „socialnega" plana in pa na možnost, da družbo prepriča o neizbežnosti podvzetih ukrepov v službi produktivnega razvoja in boljše bodočnosti. Odgovor je še velika neznanka. Vprašanje je tudi, koliko lahko vladnim namenom škodijo zavržene sindikalne strukture. Ne pozabimo, da je v predvolilnem boju za predsedniško kandidaturo med Menemom in Cafierom odločilno vplivalo glasovanje kovinarjev, katerih vodja Lorenzo Miguel se je čutil užaljenega zaradi zavrženega kandidata za podpredsednika, ki ga je predlagal on. Če se iz sindikalnih vrst vedno bolj pogosto sliši, da „ta vlada ni socialna, še manj peronis-tična", je umestno raziskati možnost, da se delavski glasovi, doslej zvesto peronistič-ni, morda obrnejo kam drugam.
Ta zadeva je še toliko bolj važna, ker se na teh volitvah odigrava usoda ustavne reforme. Ta ljudem ni pri srcu. In to je vlada že spoznala, zaradi česar je Menem ukazal, naj se do volitev ta zadeva potiša in tudi sam več ne govori o ponovni predsedniški dobi.
IN RADIKALI?
To nedeljo bodo ključne notranje volitve v radikalni stranki. Tako v prestolnici (mesto Buenos Aires) kot v provinci Buenos Aires bodo volili kandidatne liste. Kdo tekmuje? Če poenostavimo in poosebimo, se spopadata Alfonsin in De la Rua. Prvi skuša znova prevzeti nadzorstvo nad stranko in nihče ne more zatrditi, da nima na vidiku tudi možnosti ponovne predsedniške kandidature. Vse stavlja na te volitve in izrazil je, da če propade na tem nastopu, se dokončno umakne iz politične pozornice. Drugi pa ve, da brez kontrole stranke nima proste poti do predsedniške kandidature.
Zakaj med obema ni prišlo do sporazuma, po katerem bi Alfonsin vodil stranko, De la Rua pa bil predsedniški kandidat? Ideološke pa zlasti osebne zadeve. Dejansko Alfonsin ne more sprejeti, da ni več neomejni gospodar radikalizma, kot je bil za časa, ko je vodil državo. Za De la Rua pa je bil Alfonsin kot balast, zaradi neresnega in neuspešnega vodenja države, katere krmilo je moral zapustiti mesece prej predno mu je potekel ustavni rok. Zato te čudne povezave (Alfonsin-Posse, Casella-Storani, De la Rua-Terragno), ki kažejo na nov položaj v radikalizmu, v katerem je córdobski Angeloz trenutno prešel v ozadje.
Obvestile ministrstev za notranje in zunanje zadeve
ws^msmsmimss&
Kako je nastalo društvo SYS — Slovenija v svetu
V stari Ljubljani smo se novembra 1991 srečali argentinski Slovenci na povabilo duhovnika Jožeta Guština iz Argentine; prišel je tudi dr. Janez Arnež iz ZDA. Decembra smo se sešli z župnikom Janezom Riharjem v Novih Fužinah. Na tem družabnem srečanju so dekleta podala nekatera najnujnejša vprašanja, na katere naletiš ob prihodu v Slovenijo. Vsak začetek je težak, posebno kadar se odličiš, da se boš za vedno preselil v neznani svet. V začetku je vse tuje, posebno ker domači ljudje ne dojamejo, zakaj naša odločitev za Slovenijo. Težko je zagotoviti osnovne pogoje za bivanje. Po nekaj mesecih smo ugotovili, da bi bilo primerno ustanoviti neko civilnopravno ustanovo, ki bi skrbela za vračajoče se izseljence in obenem skrbela za najnujnejša vprašanja Slovencev po svetu.
Januarja 1992 smo se sestali v Novih Fužinah predstavniki iz Slovenije in izseljenstva. Za Slovenijo so prišli: dr. Tine Velikonja, dr. Stane Štrbenk, dr. Andrej Vovko in župnik Janez Rihar, za Nemčijo: Janez Zdešar in dr. Janez Pucelj, za ZDA: dr. Jože in Marija Bernik, za Avstralijo: pater Bazi-lij (urednik Misli) in za Argentino: prof. Tomaž Debevec in lic. Boštjan Kocmur. Dogovorili smo se, da ustanovimo neko društvo za Slovence po svetu, ki bi urejalo najnujnejše potrebe izseljencev. Sledilo je več družabnih srečanj v Novih Fužinah.
Ob odprtju pisarne katoliškega središča Slovencev po svetu smo se preselili na Poljansko cesto 2 v Ljubljani. Srečanja so bila še vedno družabna, a tudi delovna.
Februarja sem na pobudo dr. Jožeta Bernika napravil osnutek statuta bodočega društva in marca smo argentinski Slovenci sestavili program in statut ter se dogovorili, da bo ime društva Slovenija v svetu. Dr. Jože Bernik nam je daroval 6000 avstrijskih šilingov za zagonske stroške društva. S tem smo v teku leta 1992 financirali vse registracijske stroške in komuniciranje s Slovenci po svetu.
Osmega aprila smo imeli naš prvi občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen Boštjan Kocmur, za podpredsednika Marko Jerman, za tajnika Marko Japelj, za blagajnika Pavle Novak, za odbornike Lučka Poznič, Danica Malovrh, Katica in Zalka Amšek, za častno razsodišče dr. Tine Velikonja, Stane Štrbenk, dr. Andrej Vovko, za nadzorni odbor Tomaž Debevec, Andrej Poznič in Franci Cukjati. Isti mesec smo pričeli z registracijskimi postopki na ministrstvu za notranje zadeve. Vložili smo staut, program in zapisnik prvega občnega zbora. Do meseca avgusta je bila snov naših idej v glavnem prilaganje našega statuta zahtevnim spremembam ministrstva za notranje zadeve. Pri vsakem popravku smo skušali obdržati prvotni namen našega društva. V vseh primerih smo se posvetovali z dr. Stanetom Štrbekom (pravnik po poklicu), z dr. Jožetom Bernikom, z dr. Markom Kremžarjem in prof. Tinetom Vivodom.
Društvo Slovenija v svetu je namenjeno tistim Slovencem po svetu, ki do zdaj niso imeli sogovornika v matični domovini. Skrb društva je predstavitev Slovencem najnujnejših vprašanj izseljenstva in njih reševanja. Potreb izseljencev je vedno več in pomoč matične domovine vedno bolj zaželena. Naš načrt in naše delo je splošno narodno usmerjeno in prav zaradi tega naj bi tudi obvezovali slovensko državo.
Društvo je v prvem letu obstoja opravilo že več nalog: posredovalo je pri urejanju osebnih dokumentov za rojake po svetu in pri pravnem svetovanju, realiziralo gostovanje (Rast XXI), preskrbelo učne pripomočke za slovenske šole v tujini, državljanstva, itd
Ta naj bo v kratkem zgodovina enoletnega prizadevanja pri ustanovitvi društva SVS.
ZaSVS,
Boštjan Kocmur Ljubljana
NOVICE S KOROŠKE
PLIBERK: V gradu stanuje družina grofov Thurn. Ker je grad zelo velik in ima prostore, ki se ne uporabljajo, bi ga lahko preuredili v konferenčni center za simpozije in konference. Preuredila bi se žaga v „de-mostracijski park" za izrabo alternativne energije te rastlinske in biološke čistilnice.
ŠMIHEL: Cesto, ki povezuje Metlovo in Šmihel, bo prevzela formalno Dežela Koroška, zato bo tudi dokončana obvoznica Filtwerk. Cesta, ki gre od tu do Metlove, bo odprta samo za tovarno in promet v Črgoviče.
LJUDSKE ŠOLE: Eno leto je že poteklo od otvoritve farne ljudske šole v Celovcu. V njej je vpisanih 29 otrok. Cilj je prispevati k boljšemu razumevanju med slovensko in nemškimi govorečimi otroci v duhu medsebojnega spoštovanja in tolerance. Vpisani so otroci iz vseh delov mesta Celovca, zato bi potrebovali avtobus, da bi vozil otroke v šolo.
ELEKTRARNA KRŠKO: V primeri nezgode v jedrski elektrarni Krško bi bila cela južna Koroška cona evakvacije, prav tako tudi vsa Slovenija. Do tega zaključka so prišli „Anti Atom Int.", ki so primerjali nesrečo v Černobilu in jo prenesli na Koroško.
OTROŠKA LITERATURA: Seminar v Tinjah je pokazal, da je slovenska literatura s Koroške in Slovenije, še posebno otroška, zanemarjena, šolski knjižničarji in občinske knjižnice so predstavile, kako
skušajo oni sodelovati k boljšemu sporazumevanju obeh narodnostnih skupin na Koroškem. Da bi imele v večji meri slovensko publikacije je KKZ dala seznam vseh dvojezičnih otroških in mladinskih knjig. Po pregledu slovenske otroške literature v knjižnicah in na splošno, so prišli do zaključka, da avtorji pišejo predvsem otroško liriko, ki je primernejša kot delo avtorjev iz Slovenije. Simpozija se ni udeležil skoraj nihče od dvojezičnih učiteljev.
KULTURNE NAGRADE: Koroška deželna vlada je na predlog dr. Ambrozija sklenila, kdo bo dobil nagrado. L. 1992 niso upoštevali niti enega koroškega Slovenca.
OTROK IN UMETNOST: Korošci so se udeležili na mariborski Pedagoški fakulteti 30. festivala v upanju, da se bodo od matičnega naroda učili krepiti odnos mladine do ljudskega izročila. Bile so razstave knjig in risb, literarna srečanja in podelitev nagrad, domača pekarna in sprejem v mestno hišo. Trikrat je bilo napolnjeno lutkovno gledališče in s tem temelji ljudskega izročila, v dvorani Union so nastopile folklorne skupine iz osnovnih šol iz vse Slovenije — koledniki, pastirčki, šapali so in pirhe rolkali, Šentjura so jagali in slavili binkoštnega kralja, kolo plesali in zapeli stare obredne pesmi. Na programu so sledili pogovori in razgovori s strokovnjaki-etnologi, pisatelji, likovniki, itd., kateri so pokazali npr., koliko je še živega izročila pri koroški mladini za narodne običaje.
Ko je bil predsednik Lojze Peterle, je bila pri vladi ustanovljena posebna komisija, ki naj bi poskrbela za ureditev spominskega parka ob domobranskem grobišču v Kočevskem rogu in tudi za ureditev drugih grobišč po Sloveniji.
Komisija, vodi jo Viktor Blažič, je kasneje svojo dejavnost razširila tudi na ureditev okolice, kjer je stalo nekdanje zloglasno taborišče, saj je ta zaradi industrije močno uničena. Vlada je za natečaj za ureditev spominskega parka v Kočevskem rogu in na Teharjah namenila po 100.000 mark. Iz letošnjega proračuna za delo te komisije ne bodo dobili denarja, čeprav se je predvidevalo, ker naj bi na Ljubljanskem gradu (na nekdanjem domobranskem grobišču na Orlovem vrhu) postavili spomenik vsem žrtvam druge svetovne vojne.
Komisija je predvidevala, da bi ob vsa slovenska grobišča postavili enotno znamenje z osnovnimi podatki o grobišču. Razpis za oblikovanje tega znamenja je poslala društvu oblikovalcev.
Najprej naj bi prišel na vrsto Kočevski rog. Pripraviti bi bilo treba le razpis, nato pa postaviti objekt, verjetno manjšo cerkev. Pogovori o ureditvi grobišča pod Krenom so se zdaj nekoliko ustavili. Občina Kočevje namreč meni, da bi cerkev morali postaviti poleg grobišča, nekateri iz vladne komisije ter Nove slovenske zaveze pa se zavzemajo za to, da bi območje od ceste do grobišča ostalo takšno, kot je — cerkev pa naj bi zgradili tam, kjer je leta 1990 potekala spravna svečanost.
Pred pol leta je bila za ureditev spominskega parka Teharje ustanovljena posebna komisija, ki jo vodi Tine Velikonja, predsednik Nove slovenske zaveze in eden od preživelih s Teharij. Oktobra lani so objavili natečaj za spominski park. Objekt na Teharjah naj bi bil obmjem proti severu, imel naj bi oltar za okoli 5.000 ljudi. V njem naj bi bilo označeno, kje so stale barake, predvsem objekt C, od koder so v smrt odpeljali okoli 2.000 domobrancev.
V spominskem parku naj bi bila tudi kostnica. Najprej so mislili, da bi bile v njej kosti, ki so jih na Celjskem slučajno izkopali ob različnih delih.
Vendar so nekateri menili, da je teh kosti že zdaj veliko in bi zato zanje zmanjkalo prostora, zato so se v Celju odločili, na precejšnje začudenje nekaterih, da jih bodo sežgali. Pred gradnjo spominskih objektov
naj bi območje ozelenili, kar naj bi storila Cinkarna, ki ga je uničila. Prav Cinkarna je na Teharjah povzročila nedaven incident. Komisija ji je dovolila zravnati zemljišče v neposredni bližini nekdanjega taborišča in grobišč, od koder so leta 1989 odvažali material za gradnjo novega jezu na Proseniškem, ostale pa so velike jame in v te je Cinkarna pred kratkim navozila 200 sodov s strupenimi odpadki. 29. marca so v Miizeju novejše zgodovine v Celju odprli razstavo del, ki so prišla na natečaj za Spominski park. Na odprtju se je zbralo veliko ljudi, kar je pokazalo, da je zanimanje za ureditev Teharij precejšnje. Na natečaj je prispelo 36 rešitev. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval Tine Velikonja, je dve deli izločila, ker nista ustrezali pogojem razpisa. Prvo nagrado je dobilo delo s šifro Omega Arhitekturnega ateljeja iz Ljubljane (arh. Mušič). Denarna nagrada znaša 662.000 tolarjev.
Drugo nagrado je dobila skupina arhitektov (delo s šifro Bedenice) in sicer lika Čerpes, Miloš Florjančič in Ana Kučan (406.000 tolarjev).
Nagrajeno delo po mnenju komisije jasno izraža zavest o oskrunjenem prostoru (odlagališče odpadkov) in misel, da mora obstajati moč, ki se lahko upre tej teži groze. Začetek poti spomina je kapelica Kristusovih solz. Na osrednjem prostoru sta abstraktna podoba taborišča in kostnica, nad katero je v višino dvignjen venec, ki lebdeč na nebu slavi zmago nad zlom. Pot spomina vodi mimo znamenja smrti proti cerkvi sv. Ane, ob poti sta še znamenja upanja in križev pot.
Glede na to, da so celjski poslanci že sprejeli odlok o začasnem urejanju grobišč, bi lahko takoj začeli urejati okolico ter graditi kostnico. Zdaj se začenjajo pogovori o obliki financiranja in deležu državnega proračuna, ti bodo pokazali kakšen odnos ima sedanja oblast do naše polpreteklosti.
Ivo Žajdela Slovenec, 5.4.1993
Bodoča kostnica na Teharjah
Mušič, marec 1993
			
	ri	jSM	- © °>WT •
POROČILO ŠOLSKEGA REFERENTA FRANCETA VITRIHA
Ld paz en Bosnia
slovensko igranje na prostem.
Otroci so v tem letu dvakrat nastopili na svojih notranjih prireditvah, enkrat pa, prvič, sodelovali pri javnem nastopu vseh slovenskih šol ob obisku prof. Peterleta in gostov iz Slovenije.
S tekočim letom sklepa tečaj svojo dvanajstletno pripravljalno dobo. Prihodnjo šolsko dobo namerava nastopiti v naši skupnosti kot uradno priznano nadaljevanje do sedaj redne Jegličeve šole, ki je z letom 1992 dopolnila svoje prvotno 43-let-no obdobje."
Enakemu tečaju v Mendozi je Zedinjena Slovenija posredovala vse učne pripomočke, ki jih je sestavila Marjana Batagelj za tečaj v Slovenski hiši.
Zgodovinski dogodki v Sloveniji, plebiscit, volitve, rojstvo samostojne države Slovenije, napad jugoslovanske armade, so oživeli slovenstvo tudi pri rojakih, ki žive oddaljeni od slovensih središč.
Tako so rojaki, ki žive v Mercedesu pri Lujanu začutili potrebo, da se bolj povežejo.
Ustanovili so tečaj slovenskega jezika. Vodi ga Fredy Grad, uči pa tudi Magda Telič. Obiskuje ga 15 otrok. Jana Dobovšek pa povezuje tečaj z Zedinjeno Slovenijo. Nudili smo jim učne pripomočke, Marjana Batagelj pa jim je posredovala vso snov, ki jo je pripravila in jo uporablja v tečaju za špansko govoreče otroke in jih je tudi obiskala.	■
Za praznik „Fiesta de las Colectivida-des" so povabili pristavsko folklorno skupino, ki je uspešno in kvalitetno predstavljala slovensko skupnost.
Učiteljstvo in učenci sodelujejo pri verskih srečanjih, romanjih, procesiji sv. Rešnjega telesa in prvem svetem obhajilu.
Šole imajo lastne nastope in sodelujejo pri prireditvah po domovih.
Vsem v poročilu omenjenim in neomenjenim, ki so ohranjevali slovensko šolsko družino v preteklem letu, posebej pa prelatu dr. A Starcu, prof. Tinetu Vivodu, voditeljicam, Ivi Vivod, Fridu Bezniku, Janezu Čeču, Svobodni Sloveniji in Duhovnemu življenju za vso pomoč in pozornost šolskemu odseku Zedinjene Slovenije — Bog plačaj!
V	letu 1992 so delovale v območju Buenos Airesa šole v:
Carapachayu- Josipa Jurčiča Castelarju - Franceta Prešerna Ramos Mejiji - škofa A. M. Slomška San Justu - Franceta Balantiča San Martinu - škofa G. Rožmana Slovenski vasi, Lanus - škofa F. Baraga Slovenski hiši - škofa A. B. Jegliča
V	notranjosti Argentine v :
Mendozi - sv. Cirila in Metoda Bariločah - župnika J. Aljaža Tucumanu - dr. J. E. Kreka San Luisu - M. Kunčiča Za špansko govoreče otroke sta delovala dna tečaja v:
Slovenski hiši in Mendozi Slovenske šole je obiskovalo 442 otrok, 215 deklic in 227 dečkov. Tečaja za špansko govoreče pa 39 otrok, 16 deklic in 23 dečkov; skupno 481 otrok, 231 deklic in 250 dečkov.
V šolah je poučevalo 94 učnih moči, 29 doma rojeni in 65 rojenih v Argentini.
(Število otrok in seznam učnih moči po posameznih okrajih je bil že objavljen v Duhovnem življenju in ga zato ne ponavljamo).
Šolski odsek ZS ima redne mesečne seje, po potrebi izredne s polnoštevilno udeležbo. Udeležujejo se jih prelat dr. A. Starc, voditeljice šol, občasno Frido Beznik. Na njih se načrtuje delo v sobotnih šolah.
Seje, srečanja in skupne prireditve so znak idejne in organizacijske povezanosti med slovenskimi šolami.
Alojzijeva proslava 28. junija 1992
Po sveti maši pred odhodom v dvorano smo se poklonili pred spomenikom spominu naših mučencev in žrtev vojne in revolucije z molitvijo, besedo in pesmijo.
Igro pisatelja Mirka Kunčiča „Triglavska roža" nam je pripravila Rožmanova šola v režiji Maksa Borštnika. Pri pripravi in izvedbi so sodelovali: voditeljica šole Katica Dimnik, Saša Golob, Sonja Zorko, Andrej Peršuh, Andrej Com, Andrej Marolt, brata Filipič, brata Jerman, brata Petkovšek in odbor staršev. (Obširno poročilo v Svobodni Sloveniji 16. julija 1992, št. 27.) 4
4 julija 1992. Srečanje s prof. Peterletom in gosti iz Slovenije: dr. Capudrom in gospo, A. Rebulom in gospo pisateljico Zoro Tavčar.
Otroci z učiteljstvom so bili zbrani, razdeljeni po šolah v dvorani, s pogledom proti balkonu, najmlajši pa na odru.
Ob prihodu gostov v dvorani so vsi navzoči zapeli pesem: Staršev sem slovenskih sin. Ko so gostje zasedli mesta, so jih pozdravili: Marjana Batagelj, tu rojena učiteljica Mirijam Goljevšček, učenec in učenka slovenske šole Pavel Klemenčič in Ivana Simčič z besedo, šopkom in darilom za otroke prof. Peterleta.
Vsaka šola je nastopila z recitacijo. Najmlajši so zapeli tri pesmi: Trije korenjaki, Moj očka ima konjička dva in Svetlo sonce se je skrilo; vsi skupaj pa že omenjeno Staršev sem slovenskih sin, Oče mati, Slovenija v svetu in Mladinsko himno.
Marjana Batagelj je povezovala in vodila program. Zamisel, organizacija in potek programa je bilo delo Frida Beznika, ki je po šolah učil in vadil recitacije.
Po končanem programu je predsednik ZS prof. Tine Vivod predstavil gostom
učiteljstvo, nakar so se gostje prijateljsko in prisrčno pogovarjali z učitelji in učenci.
Slomškova proslava, 26. septembra 1992
Predstavo je spripravila Baragova šola. Voditeljica šole Mirijam Goljevšček je po kaseti in tekstu pripravila in zrežirala igro Čudežni pisalno strojček pisatelja Smiljana Rozmana, ki humoristično prikaže nesmisel vojaških spopadov in kako velika škoda se dela v okolju z vojnami.
Nastopili so sedanji in bivši učenci Baragove šole. Sceno je pripravil Damjan Berčič, zvočne efekte pa Viktor Koprivnikar in Bogdan Magister Pri pripravi je z vnemo in požrtvovalno sodeloval odbor staršev, ki ga vodi ga. Marija Bratuž.
Smiljan Rozman roj. v Celju leta 1927 ima za sabo več romanov in povesti, več zbirk pripovedi in večje število madinskih iger in povesti. Je zelo ploden pisatelj.
Začetek šolskega leta 14. 3.1993
Po sveti maši in za začetek šolskega leta primerni duhovni misli prelata dr. A. Starca smo nadaljevali naše srečanje v dvorani. Po petju argentinske in slovenske himne in besedah šolskega referenta se je Balantičeva šola predstavila z igro: Žogica - nogica. Režiral je Frido Beznik, plastično zamisel scene je zamislil Janez Urbančič, njeno realizacijo je izvedel Jože Petelin s sodelavci: Lojze Poglajen, Marija Petelin, Ivan Šuc. Petje sta pripravili in vodili Ani Mehle in Andrejka Selan, za zvok je skrbel Janez Jereb, lučne efekte sta izvedla Štefan Godec in Lojze Modic.
Skrbno in kvalitetno pripravljen nastop skupnosti Balantičeve šole iz San Justa.
V veži pred dvorano pa je ob tej priložnosti vodstvo počitniške kolonije pripravilo lepo urejeno razstavo izdelkov in fo-tograij iz kolonije.
Nastopi na naših srečanjih niso sami sebi namen, ampak sredstvo, da učenci obogatijo besedni zaklad, izboljšajo izgovarjavo in se privadijo nastopati pred gledalci — so del šolskega pouka. Za to skrbe režiser in učitelji. V nastope je vloženega mnogo požrtvovalnega, ljudem neopaznega dela režiserjev, učiteljstva, nastopajočih in staršev.
Skupni šolski izlet 31. oktobra 1993
Oče učenke Rožmanove šole g. Ullua nam je preskrbel za letošnji izlet lepo urejen, za naše izlete zelo primeren kraj, klub letalskih podoficirjev na Eziezi. Udeležilo se ga je 272 šolarjev in 42 odraslih.
Šolska kolonija v domu pokojnega dr. Rudolfa Hanželiča od 27. decembra 1992 do januraja 1993
Kolonijo je vodila Saša Omahna, duhovni oče je bil župnik Tone Bidovec, pri vodstvu so pomagali voditeljica Mija Markež, Andreja Škraba, Helena Zarnik, Veronika Vivod, Jani Dobovšek in Marjan Vivod.
Kolonije se je udeležilo 27 deklic in 34 dečkov.
Potrebnim učencem sta omogočila prisotnost na koloniji neznana dobrotnika in lic. Lado Voršič, kot že vsa leta, po smrti svoje mame, njej v spomin.
Roditeljski sestanki
Na roditeljskih sestankih so govorile voditeljice šol, dr. Andrej Fink in skupina, ki so jo sestavljali: Marjana Batagelj, Alenka in Frido Beznik in Helena in Franci Žnidar.
Obiski šolskega referenta
Letošnji referent je obiskal vse šole in ob tej priliki razdelil lističe z zgodbo O prstih.
Programi in učni pripomočki
V ponatisu je knjiga Naša začetnica izdana na Koroškem za dvojezične šole, zelo primerna za naše šole. Je vključena v naš program.
Angelca Klanšek in Mija Markež sta zbrali snov za učenje leposlovja v skladu s programom za 7. in 8. razred. Anica Klemen je snov uredila, pretipkala in ji dala primemo obliko.
Tone Oblak je prinesel več zabojev učnih pripomočkov, ki jih na Koroškem uporabljajo v dvojezičnih šolah in jih posredoval šolskemu odseku ZS.
Na zadnji seji smo jih razdelili po šolah. Posebno jih je bila vesela voditeljica šole za špansko govoreče ga. Marjana Batagelj.
Tonetu Oblaku v imenu voditeljic in v mojem iskrena hvala.
Zedinjena Slovenija posreduje vsem šolam knjige, zvezke in ostale učne pripomočke, vsem učencem pa lepa spričevala.
Družinam, ki žive v notranjosti Argentine, kjer ni slovenskih šol, posredujemo vse učne pripomočke, ki jih starši potrebujejo pri učenju slovenskega jezika.
Voditeljica tečaja za špansko govoreče otroke Marjana Batagelj mi je posredovala poročilo o tečaju:
„Delo in življenje tečaja „ABC po slovensko" sta v letu 1992 stekla po že postavljenih in preizkušenih ojnicah. 31 otrok od
4.-12. leta starosti, razdeljenih v 6 skupin, je 32 sobot redno obiskovalo triurni pouk, ki ga vodi 6 učnih moči: 4 učiteljice in 2 dijakinji Srednješolskega tečaja.
Dasi tečaj razpolaga s celotnim učnim programom za otroški vrtec in 7 razredov, se učiteljstvo in starši stalno trudijo za izpopolnjevanje. Vrzeli zaradi pomanjkanja odgovarjajočih učbenikov skušamo delno izpolniti v višjih razredih z berilom Beneških Slovencev „Prvi dan šole" in koroško učno knjigo „Naša začetnica". Posebna želja je> da bi dopolnili učne moči s slovenskim profesorjem za telesno vzgojo, kar bi pomenilo uspešno uvajanje otrok v
El lider de los serbios bosnios, Radovan Karadžič, corno consecuencia de las inten-sas presiones norteamericanas y europeas sobre él y sus aliados de la nueva Yugoslavia (Serbia y Montenegro), firmo en Atenas el plan de paz redactado por los mediadores intemacionales Cyrus Vance y David Owen con el fin de restablecer la paz en Bosnia-Herzegovina.
El acuerso solo entrara en vigor si es ratificado por el parlamento serbio bosnio, convocado para el miércoles 5 de mayo. Ese organismo, cuando se reunió en Bijeljina el 26 de abril, ya rechazó el tratado que aho-ra se le someterà nuevamente.
Segun un comunicado emitido por Karadžič al concluir las deliberaciones "la firma de nuestra delegación sera nula a menos que la Asamblea apruebe lo conve-nido". El titular del Parlamento serbio bosnio destacó que el proyecto Vance-Owen "es inaceptable en su redacción actual".
Por su parte, el presidente bosnio Alija Izetbegovic (musulmän) sostuvo que la ac-titud de Kradžič es insufidente y que "es
impresdndible la aplicadón de un alto el fuego inmediato en Bosnia-Hercegovina 'que ponga coto a las matanzas de dviles y a la limpieza ètnica". Izetbegovic destacó que esa tregua "si representaria una prue-ba de la voluntad de los serbios de Bosnia de aceptar la paz".
Yugoslavia se encuentra sometida a una intensa presión internacional. La ONU aplicó a Belgrado rigurosas sandones eco-nómicas, que fueron endureddas cuando el Parlamento serbio bosnio rechazó el plaq Vance-Owen.	r
Voceros del gobierno yugoslavo de-clararon que Karadžič enfrentarä graves problemas para persuadir al parlamento de que ratifique el tratado. "Kradžič le tiene mieda al Parlamento y el Parlamento teme al pueblo.serbio", comentaron.
El proyecto Vance-Owen ya fue acep-tado por los musulmanes y los croatas de Bosnia, enfrentadas entre si y con los serbios bosnios. Estos Ultimos aceptan algunos puntos del pian, pero rechazan la division del pais en diez provindas.
safc NOVI« IZ SLOVENIJE g* SLOVENCI V ARGENTINI
PULJ, Hrvaška — Janina in Franina je istrska domoznanska revija, ki izhaja že sedemdeset let v tem hrvaškem mestu kot poizkus vzpostavljanja kvalitetnejše komunikacije, saj izhaja v treh jezikih: slovenščini, hrvaščini in italijanščini. Umetniški direktor revije je Armando Debeljuh, odgovorni urednik pa Aldo Kliman. V zadnji, slovenski izdaji, so obravnavane politične, etnografske, naravoslovne, gospodinjske in športne teme iz Istre.
LJUBLJANA — Prenovo zgradbe Škofovih zavodov sv. Stanislava je prevzelo podjetje SCT d.d. Ker ljubljanska nadškofija nima zadostnih sredstve za prenovo, je najela srednjeročne kredite, ki jih ponuja izvajalec, poleg tega pa si preskrbi tudi druge, če so ugodnejši od tega. V načrtih je začetek pouka na škofijski klasični gimnaziji v letošnjem septembru.
SEŽANA — Na vprašanje sežanskih odbornikov je direktor Republiške carinske uprave razložil, zakaj nekateri cariniki ne znajo slovenskega jezika. Nekateri še nimajo slovenskega državljanstva, vendar je njihovo delovno razmerje enako Slovencem, dokler jim ni zavrnjena vloga za pridobitev državljanstva. Vsi zaposleni pa morajo obvladati slovenščino, da lahko vodijo postopek carinjenja v slovenskem jeziku. Da pa aktivno znajo slovenski jezik, morajo do 25. junija predstaviti pisni dokaz, sicer bodo izgubili službo. Nekateri cariniki imajo tudi virus korupcije v sebi, saj so jih pet že prijavili sodnikom, ker so spravljali v svoj žep pristojbine za vize, ki so jih podeljevali na mejah.
ČATEŽ OB SAVI — Čateške toplice hočejo spremeniti v najprivlačnejši zdra-vstvenorekreacijski kompleks v Evropi. Dograditi hočejo štiri vzporedne drsalnice, hitre reke, brezna, plaže ob jezeru in pristanišča. K 1.200 kv. metrov velikem bazenu pa bodo postavili prostore z vodnim tokom, masažnimi sobami, sobe za savne, masaže in solarije. Pravijo, da so po številu nočitev v lanskem letu zasedli tretje mesto, takoj za Portorožom in Ljubljano.
LJUBLJANA — Državni strokovni svet za vzgojo in izobraževanje je določil, da bodo morali dijaki leta 1995, ko bodo prvič polagali maturo, pripraviti tri obvezne predmete: slovenski jezik s književnostjo (ali italijanski oz. madžarski na narodnostno mešanih območjih), tuj jezik in matematiko. Poleg njih bo dijak izbral še dva predmeta iz dolge liste strokovnih predmetov; med drugimi so tudi navtika, geodezija, likovna teorija, računalništvo, lesarstvo in razni jeziki. Vsi predmeti veljajo za mature do leta 1997, za kasnejše pa bodo lahko dodali še druge predmete. Svet je začel tudi razpravo o možnosti in umestnosti načrta za postopno preoblikovanje 8-letne osnovne šole v 9-letno.
ŠKOFJA LOKA — V prostorih poštnega muzeja v starološkem gradu je bila slovesnost ob 25-letnid ustanovitve Poštnega in brzojavnega ravnateljstva, prve slovenske poštne uprave. Njena naslednica je PTT, ki ima danes po Sloveniji 496 poštnih enot. Kmalu bodo priključili petstotisoči telefon; na leto jih priključijo okoli 30.000 in število prošenj ne pada. Telefaksi (računajo, da jih je kakih 9.000) počasi izpodrivajo teleprinterje, ki jih je nekaj manj kot 2.000. V teku pa je že načrt o registraciji, ki bo ločil pošto do telekomunikacijskih uslug.
LJUBLJANA — V mesecu marcu je Slovensko mladinsko gledališče predstavilo premiero Živalskega kabareta, ki bi skoraj ponovili v Buenos Airesu. Je to glasbena komedija - musical, razdeljen na tri dele. Najprej je koncert rockovske glasbe, ki jo v smešni obliki izvjajao opičja bitja, zaprta v kletkah. Drugi del je baletna etuda o lepi ovčki, ki se gre v svet učit baleta, in o kr-
voločnem volku. Tretji del pa je groteskno teatralizirana arija ali operna parodija na pesem Moj očka ima konjička dva. Verze je spisal Boris A. Novak, duhovito glasbo Andraž Polič, Sarajevčanka Koča Čelan pa je Vse dramatizirala in zrežirala. Po čao-pisnih poročilih so štirje igralci-pevci-ple-salci izvrstni.
LJUBLJANA — Pripadniki drugih jugoslovanskih narodnosti dobivajo po pošti ali po kurirjih vabila za odhod na bojišča v Bosni in Hercegovini. Za konec tedna odhajajo tja in za nekaj sto mark oblečejo vojaško suknjo. Razne slovenske občine in policija so se zanimale za te slučaje, saj nikomur ni všeč, da bi se v Sloveniji skrivali vikend bojevniki, kot jim pravijo. Marsikomu so skušali s parafinsko rokavico dokazati udelžitev v bojih ali usmrtitvah, vendar so se izgovarjali, da so streljali od veselja, da so srečali sorodnike žive in zdrave... Novačenje pa ni le med begunci, marveč med takimi, ki so dobili že slovensko državljanstvo in vstopajo tako v srbske kot muslimanske ali hrvaške bojne edinice. Tako pri tistih, ki se ne vrnejo, najdejo slovenske dokumente in izkaznice. Zato nekateri predlagajo, da je treba vsem, ki se udeležujejo vojne, odvzeti državljanstvo in jih proglasiti za persona non grata.
IZOLA — Lani avgusta so iz pristanišča odplule jadrnice HIT, Eoi in Kraljica morja na navtični ralij America 500. Eoi se je potopila po prihodu na cilj, ostali dve pa čakata na povratek. Jadralci na HIT se bodo udeležili — skupaj s še drugimi stotimi jadrnicami — nove regate Transaro 93, ki bo začela 5. maja proti južni Španiji, sami pa seveda nadaljevali po Sredozemlju do končnega priveza v odhodnem pristanišču. Usoda Kraljice morja pa še ni jasna, ker je bolj okorna in je pot precej tvegana.
NOVICE S PRIMORSKE
VISOKI PRIZNANJI je podelil predsednik Scalfaro učiteljici Mariji Perluga Udovič in prof. Bojanu Pavletiču. Diplomo prve stopnje z zlato kolajno Reda za zasluge Italijanske republike je dobila Marija Perluga za 37-letno delo z otroki, prof. Pavletič pa za dolgoletno uspešno delo na vzgojnošportnem področju.
DEŽELNA VLADA FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE ne bo vložila priziva na državni svet zoper sklep upravnega sodišča, ki je razsodilo, da ne smejo biti črtani iz statuta občin Sovodje in Doberdob členi, ki zadevajo pravice občanov slovenske narodnosti. Za nepriziv ima največ zaslug deželni svetovalec Ivo Jevnikar, ki je zelo odločno nastopil pri predsedniku dežele FJK Turello.
AFERA O KORUPCIJI je izbruhnila tudi na Goriškem. Osumljen je bil tudi odbornik Slovenske skupnosti za promet, trgovino in civilno zaščito Marjan Breščak. Stranka je svojega odbornika branila pred sumom in menila, da je le žrtev politične igre tistih, ki hočejo ob lastnem padcu potegniti za seboj še druge.
LETA 1974 je izšel prvi snopič Primorskega biografskega leksikona, letos pa je izšel zadnji; v njem je 3.421 za Primorsko pomembnih osebnosti. Začela sta ga sestavljati msgr. Rudolf Klinec in pisatelj Marijan Brecelj, od 7. snopiča do danes pa prof. Martin Jevnikar.
SVETNIKI V SLOVENSKEM IMENOSLOVJU je naslov knjige prof. Pavleta Merkuja, ki je izšla pri založbi Mladika. Na predstavitvi so priznani imenoslovci pohvalili delo in ga uvrstili med takšne, ki jih v bodoče ne bo mogoče prezreti.
Osebne novice
Krsti: Krščena je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Sonja Marija Miklič, hčerka Jureta in ge. Monike roj. Pérez. Botrovala sta ga. Irma Malovrh in Blaž Miklič. Krstil je delegat dr. Alojzij Starc.
Krščena je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Karolina Ayelén Potočar, hčerka Jožeta in ge. Gradele roj. Lopez. Botrovala sta ga. Delia Ester P. de Martinez in Ruben Antonio Mayoral. Krstil je Jože Guštin.
Krščen je bil v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Nikolaj Andrej Menghini, sin Héctorja Albina in ge. Lenči roj. Štefe. Botrovala sta Jožica Kržišnik in José Naser. Krstil je delegat dr. Alojzij Starc.
V cerkvi sv. Petra je bil krščen Janez Marko Grohar, sin Marka in Viki roj. Du-
ran. Botrovala sta Belén Durän in Tomaž Grohar. Krstil je Tomäs Durän.
V cerkvi Marije Pomagaj sta bila v soboto, 1. maja, krščena Marija Mikaela Pavlovčič, hčerka let. majorja Tomaža in prof. Cvetke roj. Schiffrer, ter Marko Marjan Dimnik, sin dr. Maksa in prof. Eve roj. Schiffrer. Botri so dr. Maks in prof. Eva Dimnik ter inž. Franci in ga, Mari Schiffrer. Krstil je župnik Jože Škerbec.
Vsem najlepše čestitamo!
Poroka: V cerkvi Marije Pomagaj sta se v soboto, 1. maja, poročila cont. Miha Bokalič in Alenka Smole. Med poročno mašo, pri kateri je pel „Gallus", ju je poročil ženinov brat Jože Bokalič CM ob somaševanju Vinka Bokaliča, Jožeta Škerb-ca in Franceta Barleta. Priče so bili starši novoporočencev: Vinko in ga. Pavla Bokalič ter Ivan in ga. Štefka Smole.
Čestitamo!
Mehle Ivan
Rodil se je 12. maja 1908 na kmetih v Jerovi vasi pri Grosuplju na Dolenjskem, nekaj mesecev po očetovi smrti. Mati se je znova poročila in tako je dobil Ivan očima, ki pa mu ni bil preveč naklonjen; pač pa se je zavzel za lastne otroke, pet po številu.
Tako je bil Ivan, kot brat Jože, zapostavljen ter sam sebi prepuščen v otroških kakor v mladostnih letih. Veliko trpljenja je užil ter ni imel zaščite ne ljubezni.
Z veliko težavami in napori se je kljub nasprotovanju izšolal na strokovni šoli v Ljubljani (Dovč). Zaposlil se je pri veletr-govcu-tovarnarju Batel, enemu največjih v Evropi za proizvodnjo koles. Pri njem je Ivan dobil velik ugled in priznanje ter zagotovljeno cvetočo bodočnost.
BARILOCHE
100-letnica SPD
Slovensko planinsko društvo je 27. februarja praznovalo stoletnico slovenskega organiziranega planinstva. Razumljivo je, da so bile ob tej priliki v Sloveniji večje proslave, pa smo se tudi mi v Patagoniji pridružili Slovenski planinski zvezi, ki je naslednica prvega SPD Piparjev in Aljaža.
V Bariločah smo pripravili dve spominski prireditvi. Najprej smo imeli 14. februarja v švicarskem klubu na Lago Gutiérrez za neslovensko občinstvo lep „asado", ki so se ga udeležili zastopniki narodnostnih skupin, številni Italijani, Švicarji, Nemci, Avstrijci, Madžari in predsednik Cluba Andino Bariloche Hugo Jung. Seveda smo v kratkem razgovoru razložili gostom pomen sestanka. Potem pa smo imeli še slovensko slavnostno večerjo v planinskem Stanu 20. februarja, kjer smo pozdravili tudi goste iz Buenos Airesa. Težavno nalogo izvrstnih jedi in cenenih stroškov je odlično izpeljala Mira Eckerje-va. Ker je bila vstopnina razmeroma visoka, je društvo zaslužilo čedno vsoto. Na obeh
— 85-letnik
Leta 1935 se je poročil z Alojzijo Janežič ter so preselil v Hrastje pri Magdalenski Gori, kjer je kupil zemljišče in s pomočjo sorodnikov zgradil hišo in ostala potrebna poslopja za majhno kmetijo. Rodili so se mu 4 otroci: Ivan, Slavko, Jože in France. Ko je imel doma vpeljano delavnico, dober zaslužek, obetajočo bodočnost, je pridivjala rdeča revolucija, kateri se je kot veren katoličan odločno uprl. Ni nasedal grožnjam terencev in njih pajdašev: skrbel je za svoj dom in pravkar ustanovljeno družino. Večkrat je bil v smrtni nevarnosti, celo ogrožen od nekih daljnih sorodnikov. Odpor revoluciji in zavist sosedov sta primorala Ivana, da je pred nasiljem zapustil družino in posestvo, ki ga je toliko truda stalo.
Čudežno je rešil življenje iz rok krvnikov v temni noči, ko je šel zastražen med stotinami mož-žrtev proti Kočevju na morišče. Ubežal jim je ter se podal v Italijo, kjer je pričakal odhod v Argentino 1.1948.
Zaposlil se je v tovani za gumijaste izdelke, kjer je delal do leta 1965, ko je dosegel pokojninske pogoje. Od takrat naprej se je posvetil hišnim potrebščinam ter šivalnim strojem, ki jih popravlja že skozi 60 let.
Ob mladostnih 85 letih mu kličemo vse najboljše in želimo še mnogo zdravih let!
M. J.
prireditvah je pridno sodelovala mladina v kuhinji in postrežbi, pa seveda tudi nekateri starejši dani društva.
Dobiček obeh sestankov je bil namejen zaključnim stroškom za kočo-bivak na Če-rro Capilla. Ta koča je slednjič ob koncu poletja povsem izdelana, žal je piškavo vreme preprečilo prihod vojaških helikopterjev, ki naj bi postavili pripravljeni material na goro. Verjetno bo treba počakati do drugega poletja.
Četrti knjižni sejem
Letos je aktivni Lovro Jan pripravil že četrti knjižni sejem, na katerem je bilo prodanih okrog 250 knjig. Če računamo, da bariloški živelj komaj presega kakih 200 ljudi, je takšen nakup knjig lep dokaz, da obstaja zanimanje za našo pisano besedo. Gopod Lovro nam je tudi povedal, da je ob priliki sejma, ki je bil v soboto in nedeljo,
26.	in 28. marca, dobil dvajset naročnikov za izdaje celjske Mohorjeve, za celovško Mohorjevo pa je že oddal 32 zbirk. Na štirih knjižnih sejmih je bilo skupno prodano čez 800 knjig, kar bi pričalo, da bariloški Slovenci radi prebirajo slovensko literaturo in se ne bojijo trošiti denarja za slovenske publikacije.	V. A.
Še je čas za vložitev zahtevka za denacionalizacijo vaših nepremičin v Sloveniji! Ponujamo vam pomoč. Alejandra Iglič Šef. Glavarjeva 45. 61000 LJUBLJANA - Tel.: (38-61) 347-808, Fax: (38-61) 311-362 Proyectos de Informàtica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital - Tel.: 433-1713
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
DENAR S.R.L. - Kocmur in kompjuterji Tel./Fax: 942-8681/943-6023
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM
Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc. 34 - Tel.: 903-4006.
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI
Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel.: 631-9600 in 0291-22977. ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, peték od 17. do 20. ure - Roque Saenz Pena 3245 -(1752) Lomas del Mirador - Tel.: 652-1910. dr. Vital Alič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 18 do 20 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tei.; 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-0180/0177
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske
-	industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt
-	Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656.
ZA DOM
REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N° 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento385 -1. nadstr., pis. 10-Buenos Aires-od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6374/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
Rešitev:
Gre po stezi čez polje zeleno Anka mlada, dete zapuščeno. Kovčeg lahek nese mi v levici...
Anton Aškerc: Anka
A	Azil	H	Ezop
B	Nočem	I	Rezek
C	Tuj	J	Ceste
Č	Oves	K	Agava
D	Nihče	L	Nezgode
E	Andi	M	Klečim
F	Šleve	N	Apel
G	Klop		
ČETRTEK, 6. maja:
Razgovor o stanju v Sloveniji v San Justu po sveti uri.
PETEK, 7. maja:
Razgovor o stanju v Sloveniji v San
Martinu in v Slomškovem domu po sveti uri.
SOBOTA, 8. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 9. maja:
Romanje v Lujän.
NEDELJA, 16. maja:
33.	obletnica ustanovitve doma v San Martinu.
ČETRTEK, 20. maja:
Sestanek Sanmartinske Lige žena-mati.
PETEK, 21. maja:
Seja Medorganizacijskega sveta v
prostorih Zedinjene Slovenije ob 20. SOBOTA, 22. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
PROGRAM KONCERTOV:
Sobota, 22. maja: „Naš dom" - San Justo Torek, 25 maja: „Slomškov dom" - Ramos Mejia (za otroke) Petek, 28. maja: „Slovenski dom" - Mendoza Sobota, 29. maja: „Slovenska Pristava"- Castelar Nedelja, 30. maja: „Slovenski dom" - Bariloče
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
bo v nedelj’o, 16. maj'a praznoval
33. OBLETNICO USTANOVITVE DOMA
s celodnevnim slavjem in
LIKOVNO RAZSTAVO
krajevnih umetnikov, katera bo na ogled od 10. do 20. ure.
11.30 Sv. maša, katero bo daroval prelat dr. Alojzij Starc za vse žive in mrtve člane Doma.
13.00	Skupno družinsko kosilo.
16.00	Kulturni program: Slavnostni govornik: dr. Vital Ašič.
Potem družabna zabava ob zvokih orkestra ROCK & POLKA
VSI LEPO VABLJENI!
Mogoče vas bo zanimalo vedeti, da.«.
—	da v nabavnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani še vedno visi Titova slika...
—	da je bilo približno dve tretjini borcev Pohorskega bataljona, ki so ga Nemci pred petdesetimi leti obkolili in uničili, v raznih stopnjah včlanjenih v Komunistično partijo (28 članov partije, 7 kandidatov in 16 skojevcev)...
—	da je na letošnji nagradni literarni natečaj, ki ga je kakor vsako leto razpisala MLADIKA, prišlo rekordno število prispevkov — okrog petdeset...
—	da je pesnik Biagio Marin, ki je bil sicer daleč od Cerkve, upokojenemu škofu Antoniu Santinu, kateremu je ta dal v branje rokopis svojih spominov, svetoval, naj bo manj pristrasten in pravičnejši do Slovencev...
—	da so se sovjetski vojaški strokovnjaki ukvarjali z načrtom, kako v primeru vojne povzročati umetne poplave in umetne potrese...
—	da skupina italijanskih katoliških intelektualcev v Trstu snuje novo revijo, ki naj bi izšla letošnjo pomlad...
—	da je žena krvavega voditelja siciljs-ke mafije Rine, ki so ga po 32 letih (bil je neulovljiv), prijeli sredi januarja, izjavila ogorčeno: „To je svet mož! To je eliten človek!"
—	da je v Trstu začel izhajati pod uredništvom Stojana Spetiča list „ISKRA,
glas komunistov" na liniji gibanja Rifondazione Comunista, ki hoče oživiti staro leninistično partijo...
—	da je znani športnik, sicer po poklicu jurist, Miro Cerar objavil v personalističnem glasilu Notes et Documents, ki izhaja dvojezično — v francoščini in angleščini v Rimu — esej o „Ustavni razpravi v Sloveniji"...
—	da sta v ljubljanskem časopisu RAZGLEDI, ki naj bi bilo nekakšno „šik" glasilo slovenske mlajše kulture, italijanska tržaška nacionalistična literata Gianni Stu-parich in Pier Quarantotti-Gambini označena kot (oj, poznavanje zamejstva!) „zamejska Slovenca", ki naj bi kot taka tudi izšla pri založniku Einaudiju v Turinu...
Mladika, Trst, št. 1
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
(^Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE" j
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRÀFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
Slovenski avtor - pevec