Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7,1. nadstropje. Rokopisov ne vrača
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s, poštnino vred Zk celo leto 15Din, za pol leta 7’50 Din, za če ' leta 3-75 Din.
Posamezna številka 40 p
Poštnina plačana v o-^—zini.
b-sIE
.JU STRflZfl
GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništv« v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7,1. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati: Ena šest-stolpna petitvršta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 40 p
17. štev.
Svrnja Radgona, dne 28. aprila 1922.
IV. leto.
Slovesno blagoslovljene veržejsbega mostu.
V V e r ž e j u, na Belo nedeljo 1922.
Bela nedelja 1922 je za našo severno narodno mejo, vzlasti za Mursko polje in Prekmurje velikanskega zgodovinskega pomena. Dolgozaželjeni most pri Dokležovju in Veržeju je zgrajen in predan prometu. Pod starim koruptnim režimom Avstrije so bili naši Prekmurci takorekoč izolirani (osamljeni) in tako izročeni madžarizaciji, ki se je mahoma razširila. Sedaj pa je vspostavljena prometna zveza s tem delom naše domovine. Brezdvomno je s tem naša država pokazala, da pojmuje težnje svojih državljanov, kljubtemu da je bilo treba v parlamentu kaj besed potrošiti, dokaj re-zolucij sestavljati. Most je zgrajen in s tem so dani našim Muropoljcem na eni in našim Prekmurcem na drugi strani pogoji, da lahko medseboj trgujejo, da se lahko društveno obiskujejo- ter tako kulturno in politično razvijajo.
Prazno bi bilo besedičiti o velikanskem pomenu te zgradbe, ako ne bi mnogo tisoč glav broječa množica ta dan dokazala, kako ve ceniti pozitivno delo države za ljudstvo. — Slovesnost sama pa je bila v nekoliko zgrešena, ker se je celo slavlje prezgodaj začelo in ne po programu, tako da se o celotnem poteku zgodovinske slavnosti ne da tako lepo in izčrpno poročati, kakor ta slovesnost to zasluži. Izmed vrst ljudstva se je tudi grajalo, da se ni aranžirala velika ljudska veselica (po dvršenem slavlju) v kako splošnokulturno svrho.
Sprejem gostov se je po došlih nam poročilih izvršil zelo iskreno in sicer pred slavolokom pri Narodni šoli v Veržeju. Kot gostje so prispeli gospod pokrajinski namestnik min. Ivan Hribar, ministar gra-djevina g. Vukičevič, minister poljoprivrede g. Ivan Pučelj in general Rudolf Maister poleg drugih odličnih gostov ter domačih predstavnikov politične oblasti. Posebno so se izstakli naši vrli Orli ljutomerskega okrožja, številni gasilci pod poveljstvom g. J. Stuhéca, domača konjenica v narodni noši in drugi. Ljudstvo Murskega polja in Prekmurci, kakor tudi gostje pa so pogrešali slovenskih Sokolov, ki so gotovo bili povabljeni, pa niso prišli. S tem so dokumentirali (dokazali), kako spoštuje ta organizacija ljudstvo, iz katerega je izšla. Ne bomo obširno govorili o tem, ker bi bilo sicer slavnostno poročilo preveč pokvarjeno . . . Samo to dostavljamo c naših vrlih Orlih, da so toliko kulturni in strpljivi, da bi šli tudi na turško slovesnost, ako bi bili povabljeni in če bi to zahteval interes ljudstva.
Po slovesnem sprejemu so se ^podali gostje v avtomobilih do krasno okinčanega mostu. Špalir so tvorili Orli, Orlice, vojaki in gasilci. Prvi pozdrav je govoril g. Rajh iz Cvena. Odgovarjal mu je min. g. Pucelj, ki je izdajal, da je država, čeprav v finančnih težkočah vendar rada popravila krivico, katero je napravil temu lepemu kraju tujec. V imenu gasilcev je govoril g. Janez Stuhéc, predsednik gasilske zveze za ljutomerski okraj. Na prek-
murski strani je pozdravljal župan Mesarič iz Dokležovja, nakar je sledila deklamacija.
Nato so se podali vsi gostje pred veliki novi križ sredi novozgrajenga mostu, kjer je bil postavljen šotor z oltarjem. Tu je govoril gospod pokrajinski namestnik Hribar o zgodovini mostu ter izrekel nado, da se že letos začne z gradnjo železnice Sobota—Ormož. Po govoru je preč. g. dr. Ivan Tomažič kot odposlanec labodske vladikovine odslužil slovesno službo božjo, pri kateri se ie prvič pelo berilo kakor tudi evangelij v slovenskem jeziku, kar je napravilo na navzoče zelo globok vtis. Med sveto mašo so ljubko popevali gojenci Salezijanskega zavoda. Po božji službi, je preč. g. dr. I. Tomažič imel zelo pomenljiv in lep cerkveni govor, v katerega je vpletel najlepše primere z mostom, ki pomeni lepo ujedinjenje dveh krajev. V govoru se je v srbohrvaškem jeziku (uvodoma) zahvalil vladi za vse prizadevanje ter je nadaljeval o slovenskem jeziku o duhovnem in svetnem pomenu mostu. Nato se je obrnil do Prekmurcev ter jim v domačem dijalektu polagal na srce, da naj žive v slogi in ljubezni. — Po slovesnem cerkvenem blagoslovljenju je po kratkem, jedrnatem govoru izročil minister stavb g. Vukičevič most javnemu prometu. V to so začeli pokati topiči, gojenci salezijanskega zavoda v Veržeju pa so zapeli slovensko „Pravde Bog“, orlovska godba pa je zasvirala „Lepo našo domovino“.
Po dovršeni cerkveni slovesnosti so se podali gostje v samostan Salezijancev, kjer je trška občina Veržej pripravila gostom na čast slavnosten banket (obed). Na istem je bilo dokaj različnih napitnic. Govorili so domači g. župan, preč. g. dr. Tomažič, ki je predlagal udanostno brzojavko Njeg. Veličanstvu Kralju Aleksandru L; nadalje je govoril g. min. Vukičevič, ki je nazdravljal Slovencem in Srbom, pa morda namenoma izpustil Hrvate, kar je pri nekaterih gostih napravilo zelo mučen vtis, ki se nikakor ni skladal s slavnostnim razpoloženjem dneva. Govoril je tudi do-mačin-rojak slavni zgodovinar preč. g. dr. Kovačič, prof. theol. in še več drugih. Pozornost je vzbudila napitnica zastopnika Javantinske škofije, v kateri je naglašal zvestobo slovenskega ljudstva dinastiji, za kar je treba z vnemo delati med narodom, ki je mnogo trpel in se sedaj veseli svoje svobode.
Nad vse pohvalno se mora omeniti splošna gostoljubnost muropoljskega ljudstva, vzlasti Veržejcev, ki so ta dan storili vse, da se svečanost izvrši kar najlepše. Ob cestah so stali vozovi in avtomobili, ki so ljudi zastonj prevažali na slavnostni prostor. Tudi cene jedil in pijač so bile za čudo zmerne, postrežba povsod zeio dobra in prikupljiva. — Moralni pomen veržejske slavnosti je velik. Ta dan je bil za Mursko polje in za celo Prekmurje zgodovinski praznik, ki ostane vsem po-setnikom v trajnem spominu.
Obmejni Slovenci! Žrtvujte ob priliki-društvenih prireditev kako svotico za Obmejni tiskovni sklad!
Jugoslovani — Jugoslovanke!
Priobčujemo ta članek z veseljem in prosimo cenj. čitatelje, da primerjajo naš članek „Času neprimerna hohštaplerija“ (št. 15.) s tem člankom, iz katerega odseva plemenito mišljenje priobčiteljev.
Kakor v vsih ostalih krajih naše drage domovine, sklenili smo tudi v Mariboru, da postavimo spomenik dnevu poroke našega vladarja, Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z Njeno Kraljevsko Visokostjo rumunsko kraljičino Marijo. Kakor so časi, v katerih živimo, resni in težki, naj bo tudi ta spomenik resen, odgovarjajoč perečemu vprašanju našega okraja. Sklenili smo, postaviti v Mariboru veliko otroško bolnico, ki bi naj varovala pogube to, kar ima naše kraljestvo najdragocenejšega, naš mladi* jugoslovanski naraščaj. Celo bolnice bo dičilo ime naše prve jugoslovanske kraljice Marije.
Potreba otroške bolnice v Mariboru je velika. Naša bolnica nima^posebnega otroškega oddelka, ker je bilo pred preobratom iz zdravstvenih ozirov težišče za naše kraje Gradec, za Prekmurje Budimpešta, za Koroško Celovec. Treba je ustanoviti novo središče in sicer tako, ki bo z ozirom na razdaljo vsem prizadetim enako dosegljivo. Po naravni legi nagibljejo se ti kraji proti Mariboru, a naše mesto jim v tem oziru ne more nuditi nobene pomoči. Ker pa nam država ne more v teh gospodarskih tako težkih časih priskočiti na pomoč, treba, da se-žemo po samopomoči. S tem bomo najlepše dokazali, državi in vladarju, da pravilno pojmujemo dobo, v kateri živimo in da smo je vredni.
Vojna z vsemi svojimi grozami in zlasti s pomanjkljivo prehrano je rušila že v kali zdravje naše dece in polagala v nežni otroški organizem začetke težkih organičnih bolezni, ©otom izvlečkov matrike župniških uradov je dokazano, da znaša le v jugoslovanskem ozemlju nekdanje Spodnje Štajerske umrljivost otrok do 1. leta 60%, med 1. in 4. letom 26°/° in med 4. in 10. 65%. V Mariboru samem znaša letna umrljivost 42%. Iz Koroške in Prekmurja nimamo točnih podatkov, a že omenjene številke govorijo dovolj jasno.
Zato se je v Mariboru ustanovil odbor, -ki si je stavil za nalogo, da povzdigne otroško bolnico v Mariboru. Ker pa je to vprašanje tako blizu ženskemu srcu in programu naše organizacije, je sklenilo naše društvo, da posveti s trajnim delom svoje sile tej misli tako dolgo, dokler ne bo stala v Mariboru otroška bolnica. Roko v roki hočemo delati z društvom za zgradbo otroške bolnice v Mariboru in ga podpreti v človekoljubnem cilju.
Zato se obračamo z našo prošnjo do vseh tistih, ki so prizadeti in tudi tistih, ki niso prizadeti, da nam pomagajo. Predvsem prosimo vse organizacije, brez razlike strank in slojev, da se nam pridružijo. Obračamo se na občine, da v svojem interesu podprejo naše delo, nadalje na častito duhovščino in učiteljstvo. Posebej se še obračamo na premožnejše sloje, na industrijska podjetja, banke, posojilnice in različne zadruge.
Pomagajte vsi, vsak po švoji moči. Darove bomo objavili potom časopisov. Imena darovalcev in seznam darov se bodo izročeni Njenemu Veličanstvu Kraljici Mariji.
Darove pošiljajte na „Sklad otroške bolnice“, Posojilnica v Mariboru, nabiralne pole pa „Mariborskemu ženskemu društvu“.
Za: Odbor „Mariborskega ženskega društva“: Marija general Maistrova mp.
Bolgarija in Genova.
Gančo Cenov je opisal bolgarsko stališče s sledečimi ilustrativnimi izvajanji: „Po § 48. mirovne pogodbe neuillyške je Bolgarska odstopila južno Trakijo glavnim zavezniškim velesilam. Pri tem ji je ostal v pogodbi zasiguran dostop na Belo (Egejsko) morje. Trakija je postala avtonomna provinca pod upravo francoskega generala. Sicer so pod to upravo Grki imeli posebno protekcijo, kljub temu so Bolgari upali, da dobé na ta način obljubljeni dostop
do morja. Na konferenci v San Remu pa so te določbe izpremenile. Trakija je prišla naravnost pod grško oblast, ki Bolgarom seveda ne daje nikakršne avtonomije, niti dostopa do morja. Namesto tega je v svrho popolnega pogrčenja Trakije izgnala iz nje vse one Bolgare, ki se niso hoteli deklarirati za Grke. Grki smatrajo Trakijo danes za anektirano zemljo ter vtikajo Tračane v grško armado in jih uporabljajo v vojni proti Turkom v Mali Aziji. Veleposlaniška konferenca pa Grkom te pravice ni priznala, marveč je 21., avgusta 1921 sklenila pozvati grško vlado, da ne sme več jemati Tračanov v armado in da mora one proti določbam mi-, rovne pogodbe uvrščene vojake* takoj odpustiti. Pa tudi po tem pozivu je Grška tako brezobzirno nastopala proti traškim Bolgarom, da jih je nad 200.000 zapustilo domovanja in pobegnilo v Bolgarijo, kjer samo povečujejo tamošnjo bedo. Bolgarski vladi so traški begunci napoti ne samo iz budžetskih (proračunskih), ampak tudi iz političnih razlogov. Težko jih je preživljati, razen tega so pa nevarni miru, ki ga hoče bolgarska vlada vsekakor vzdržati. Zato je vse storila, da izposluje pri ententi točno izvrševanje mirovne pogodbe, najmanj pa, da se beguncem dovoli povratek v domovino. Vendar vse te prošnje in pradočbe doslej niso bile uslišane.“
„O priliki genovske konference hočejo Bolgari sedaj še enkrat apelirati na vest ententnih držav. Te dni se je vršilo v Sofiji veliko zborovanje, ki ga je sklicala zveza bolgarskih znanstvenikov, pisateljev in umetnikov. Zbor je sklenil naprositi zunanje ministre Anglije, Francije in Italije, ki hočejo urediti grško-turški spor, naj se ozirajo tudi na življenske interese in pogodbene pravice bolgarskega naroda v Trakiji. Zbor se je tudi pritoževal, da je med vsemi premaganci le Bolgariji bilo odrečeno ljudsko glasovanje v spornih ozemljih.“
„Ni misliti, da bo glas bolgarskih profesorjev in pisateljev uslišan. Anglija je protivna Bolgariji in Francija podpira Malo entento, ki je protivna Bolgariji. Balkanska rana še vedno zeva.“
Tako je danes bolgarsko mišljenje in in takšen je položaj, ki je sledil Ferdinandu in njegovim plačancem. Sporazum z Bolgari je žal še zelo oddaljen.
Poset kraljevega namestnika v ljutomerskem okraju.
*	(Dopis.)
Gospod kraljevi namestnik minister Ivan Hribar se je odpeljal po končanem vsporedu slovesne otvoritve mostu črez Muro pri Veržeju dne 23. t. m. v spremstvu okr. glavarja Senekovič, vodje okr. glavarstva Ljutomer dr. Vavpotič ter eksponenta glavarstva komesarja Le-vičnik na severno državno mejo, ter tu obiskal obmejni trg Gornjo Radgono, kjer ga je pričakovalo prebivalstvo trga ter zastopniki državnih in avtonomnih oblasti], učiteljstvo in duhovščina. Gospod župan dr. Boezio pozdravil je g. kraljevega namestnika z iskenim nagovorom, nakar se mu je gospod namestnik zahvalil in se potem napotil peš po zgornjem grizu do mostu črez Muro, katera dela tukaj državno mejo, vrnivši se po spodnjem grizu zopet nazaj, kjer si je ogledal uradne prostore ekspoziture glavarstva; odzval se je prijaznemu povabilu preč. g. administratorja posestev samostana Benediktincev češkega rojaka p. Ivana Pavec. Ob tej priliki je bilo izrečenih par iskrenih zdravic. Ko si je g. minister ogledal še znameniti gornjeradgonski
Malo smeha za spremembo.
Stanovska zavest. Postopač : „Nikar se ne držite tako ponosno, gospod orožnik, in nič preveč si ne domišljajte ; saj mora biti vendar vsakogar sram, če ga vidijo ljudje v vaši družbi“.
Vesel dogodek. V jninisterstvu nikdar izvršenih nujnih poslov v Črnemgradu je pričakala tipkarica vesel dogodek. Pisarniškemu predstojniku so došle nebrojne čestitke k nenavadnemu službenemu uspehu; kajti zlobni jeziki trdijo z vso sigurnostjo, da je to prvi akt, ki je bil v imenovanem ministerstvu rešen točno v razdobju 9 mesecev, da ima glavo na pravem mestu, ter da je s posebnim veseljem in vnetno izdelan----
Dober izgovor. Nekdo je imel tako smolò, da je razbil veliko steklo v trgovinski izložbi. Nato je bežal, kar so ga nesle noge. Trgovec pa je vpil' za njim : „Ker ste mi steklo razbili, ga plačajte sedaj !“ „Ali ne vidite“, mu je odvrnil nerodnež, „kako tečem domov po — denar?“
Moderni jubilej. „Dober dan, stara sablja! Ajdi, greva na liter vina!“ — „Prav rad. Toda kaj slaviš, ker si tako vesel?“ — „Dva jubileja praznujem obenem! Danes preteče leto dni, kar
grad, odpeljal se je v Ljutomer, kjer je bil ob prihodu ob 8. uri zvečer na glavnem trgu iskreno s prejet in pozdravljen od mnogobrojnega občinstva, kulturnih in pevskih društev. Gospoda pokrajinskega namestnika je nagovoril in pozdravil v imenu občine gospod župan Viktor Kukovec, ' nakar se mu je gospod namestnik primemo zahvalil. Pevsko društvo Ljutomer je z dovršeno preciznostjo zapelo par lepih pesmi. G. pevovodji se je g. namestni ponovno zahvalil, na kar se je podal v svoje stanovanje.
V pondeljek 24. t. m. sprejemal je g. pokrajinski namestnik v uradnih prostorih glavarstva od 9 do 12 uri 15 časa deputacije državnih, avtonomnih uradov, društev 4n korporacij celega političnega okraja. Med drugimi se je poklonila g. namestniku tudi deputacija Nemcev iz Apačke kotline pod vodstvom župnika dr, Potzinger ter mu je izročila spomenico o željah prebivalstva tega ozemlja.
Nato se je vršil v prostorih hotela Sterman obed, katerega je priredil g. kraljevi namestnik predstavnikom oblastij, duhovščine, učiteljstva, županom okraja, pri katerem je gospod namestnik kot prvi nazdravil Njegovemu Veličanstvu Kralju. Župan trga Ljutomer predlagal je na to odpošiljatev sledeče udanostne brzojavke : Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander Beograd. Povodom peseta pokrajinskega namestnika zbrani zastopniki naroda političnega okraja. Ljutomer izražajo Vašemu Veličanstvu in Vaši Visoki zaročenki neomajano udanost ter iskreno zvestobo.
Govorili so na to še zdravice, v imenu duhovščine stolni dekan iz Maribora dr. Tomažič, v imenu županstev okraja, gospod župan ter gerent okrajnega zastopa Jakob Zemljič in v imenu društev okraja notar Mastnak.
Ob 14. uri popoldne odpeljal se je nato gospod pokrajinski namestnik z avtomobilom v Ormož.
Pridelitev občin okrajnim glavarstvom Ljutomer Maribor.
Štev. 14526.
Razglas.
Gospod minister za notranje zadeve je z odločbo z dne 6. aprila 1922, štev. 3480 odredil, da se z veljavnostjo od 15. aprila 1922 prideljujejo :
L okrajnemu glavarstvu Ljutomer.
a)	Od Radgonskega sodnega okraja:
krajevne občine Plitvički vrh, Plitvica,
Lutverci, Segovci, Apače, Žepovci in Črnci.
b)	od nekdanjega Cmureškega sodnega okraja :
Krajevne občine Konjišče, Podgorje, Drobtino', Našova in Žiberci in
c)	nam pripadle dele občine Gosdorf, Diepersdorf in Fiuttendorf, ki se spojijo s krajevno občino Konjišče in nam pripadli del občine Donnersdorf, ki se spoji z krajevno občino Apače.
II.	Okrajnemu glavarstvu Maribor.
a)	od nekdanjega Cmureškega sodnega okraja :
krajevne občine Rožengrund, Trate, Velka, Sladki vrh, Ščavnica in Draženvrh.
b)	nam pripadli del občine Schlossberg— Gradišče, ki se priklopi krajevni občini Selnica ob Dravi, nam pripadle 4 hiše od
čakam na zvišanje plače in dve leti, kar sem brez stanovanja“.
Joe m telili lief
in ne znam sicer dobro slovenski, vendar ob nedeljah rad čitam „Mursko Stražo“, ki stane celo leto manj, kakor zapije sleherni Slovenec eno samo nedeljo, jaz si kar misliti ne morem, kako more človek vedno čepeti v gostilni, zapravljati denar in zdravje, pripravljati družini jezo in žalost, sebi pa težke dni. Ko bi se vsako nedeljo naš delovni človek lepo odpočil od trudov prošlega tedna in si bistril glavo s čitanjem dobrih časopisov, bi bilo manj gorja na svetu, manj pretepov, manj sodnij in več družinske sreče. Zato brat Slovenec, sedi kar danes k mizi in napiši karto na Upravništvo „Murske Straže“ v Gornji Radgoni, Slovenija in zahtevaj, da ti pošljejo časopis in položnico! Bog te živi!
občine Glanz, ki se priklopijo krajevni občini Št. Jurij ob Pesnici in nam pripadlo ozemlje občine Spielfeld, ki se spoji z krajevno občino Št. Ilj.
Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve v Ljubljani, dne 13. 4. 1922.
Zastopnik pokrajinskega namestnika: Dr. Baltič s. r.
Tedenske novice
Dalekosežen pomen rusko-nemške pogodbe. Na veliko nedeljo sta podpisala ruski delegat Čičerin in nemški delegat dr. Rathenau pogodbo, ki sta jo nazvala „gospodarsko“. Ta pogodba je v Genovi tako učinkovala, da so takoj odpovedali vse seje komisij in podkomisij in da se vrše mrzlična posvetovanja med zastopniki zavezniških držav. Najbolj so seveda razburjeni v Parizu, ker sedaj Nemčija že zopet lahko svobodno diha. Angleži pa so bili kot praktični trgovci baje že pripravljeni na to rusko-nemško zvezo, ker so po pogodbah Rusije z baltiškimi državami že slutili nekaj podobnega. Nastal je mahoma rusko-nemški blok vzhoda proti zapadu. S tem je postala genovska konferenca po mnenju francoskih zastopnikov popolnoma odveč, kar je razumljivo, če pomislimo, v koliko naj bi bila genovska konferenca sploh „gospodarska“. Zgodilo se je prvikrat, da se je velekapitalistična konferenca ponesrečila, ker je znala ruska delegacija mnogo bolj spretno manevrirati kakor pa francoska. Je pač značilno, da je rusko-nemška pogodba ustvarila položaj, ki onemogočuje genovsko „gospodarsko“ konferenco. Ruski sovjeti bodo dali Nemčiji na razpolago ogromna ruska prirodna bogastva, za kar jih bodo preskrbovali Nemci s potrebnimi industrijskimi izdelki, kmetijskimi stroji in drugimi velevažnimi stroji za obdelovanje zemlje. Francozi so zaradi tega tako razkačeni, da so na konferenci ogorčeno zahtevali, naj Rusija in Nemčija takoj razveljavita svojo pogodbo. Zavezniški zastopniki nameravajo poslati obema delegacijama noto, v kateri bodo opozarjali na nevarnosti, ki so nastale zaradi preklicane rusko-nemške pogodbe. Napihnjeni kapitalistični zastopniki postajajo zelo zabavni.
Monarhija in republika. Beograjska „Republika,“ donaša v svoji 30. številki sledečo za-zanimivo in poučno igro številk: „Predsednik francoske republike, ki šteje 40,000.000 prebivalcev in ki svoj denar izposojuje celemu svetu, ima lepo plačo od skupne letne vrednosti po
1,200.000	frankov. Kralj države SHS, ki šteje okoli 12,000.000 prebivalcev in ki po celem svetu išče posojila ter ima kljubtemu poldrugo miljardo vsakoletne izgube — dobiva 8,000.000 (šest miljonov) frankov in še povrh vsega
18,000.000 (osemnajst miljonov) dinarjev. Temu dejstvu ni treba komentarja.“ — Tudi mi dostavljamo: Ni treba pojasnila! ---------
Povišanje poštnih pristojbin za 100 odstotkov. Poštni in brzojavni minister je radi padanja dinarja odredil, da se s l. majem povišajo poštne pristojbine za 100 procentov.
Dan kraljeve poroke je definitivno določen na četrtek, dne 1. junija. Poroka se bo vršila dopoldne v Saborni cerkvi.
Bolgarija proti alkoholu. Bolgarska vlada je napovedala neizprosno vojno alkoholu. Že predlanskim je bolgarsko sobranje sprejelo zakon, da lahko vsaka občina zatvori vse gostilne, ako se za to izreče nadpolovična večina prebivalcev. Ta zakon je imel za posledico, da so bile v celi vrsti bolgarskih občin zatvorjene vse gostilne. Letos hoče bolgarska vlada v borbi proti alkoholu napraviti korak dalje. Narodnemu sobranju je bil namreč predložen zakonski načrt, ki določa med drugim : „Vsaka javna in privatna šola mora sprejeti v svoj učni načrt pouk o škodljivem vplivu alkohola. Vsi državljani, predvsem dijaki in vojaki, ki še niso izpolnili 20. leta ne smejo posečati lokalov, kjer se prodajajo opojne pijače. Lokali, kjer se prodaja alkohol, se morajo vsak den zatvarjati ob 17. Vse pogodbe trgovske narave, vračanje dolgov itd., sploh vsi posli trgovskega značaja, ki se sklepajo v teh lokalih, nimajo pravne vrednosti. Po vaseh sme biti samo toliko krčem, kolikor tisoč prebivalcev šteje ta vas ; po mestih pa sme ena gostilna odpasti na 2000 prebivalcev. Pogodbe o nakupu in prodaji alkohola ne morejo biti predmet procesom. Davek na alkoholne pijače in pristojbine za transport se dvignejo za 1000%. S tem, da je ta zakonski načrt predložen parlamentu, seveda' še ni rečeno, da bi bil tudi sprejet. Gotovo pa ie, da bo narodno sobranje znova znatno omejilo prodajo in uživanje alkohola. v In pri nas? .
Letošnje Šmarnice „Znamenje na nebu“. Ni je pobožnosti, ki bi bila tako draga našemu
vernemu ljudstvu, kakor je šmarnična. Nikdar niso cerkve tako polne kakor meseca majnika pri šmarnični pobožnosti. Zato bodi dušnemu pastirju sveta in velika skrb, prav ta mesec nuditi krščanskemu ljudstvu dobre in tečne hrane. — Da bi dušnemu pastirju olajšal to veliko nalogo, je znani slovenski šmarničar dr. Jerše Kraljici majnikovi spletel četrti šmarnični venec. Letošnje Šmarnice „Znamenje na nebu“ ne le ne zaostajajo za prvimi tremi deli istega avtorja, marveč jih po jedrnatosti celo prekašajo. — Vzklile so v težkem povojnem času, zato kažejo globoke rane današnjih dni, težke rane, ki jih more zdraviti mogočna Žena, ki jo je sveti videc Janez na nebu gledal kot znamenje zmage in rešenja. — Zgledi, večkrat zelo pretresljivi, podobe, primere in drugo zelo bogato nakitje je vzeto iz modernega ozadja — jedro pa je verski nauk, zajet iz studenca ki izvira na visoki skali večne Resnice, ki vedno hladi, celi rane in vliva tolažbo v srca. — Šmarnice „Znamenje na nebu“ so nastale iz šmarničnih govorov — zato bo khjiga tudi bogat vir, iz katerega bodo pridigarji lahko zajemali snov za Marijine pridige. Vsled svoje bogate vsebine bo posebno dobro služila voditeljem Marijinih družb. Čeprav je knjiga vsled težkih povojnih razmer navidez draga, ne bo nikomur žal, ako jo bo kupil. Pisana je popularno, jezik je lep, slog gorak, poln življenja. — Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 30 D.
Izumitelj bicikla umrl. Pierre Gauthier, konstruktor prvega biciklja, je umrl nagle smrti v Saint Etiennu na Francoskem v starosti 63 let. Gauthier je izpolnil izume treh svojih prednikov. Prvi je bil baron Drair, ki je. izumil stroj, nazvan z njegovim imenom. To je bilo vozilo na dve kolesi, ki se je stavljalo v gibanje z upiranjem noge v zemljo. Drugi je bil Michand, ki je izumil pedal, tretji pa Sergent, ki je reguliral gibanje biciklja. Gautier je prvi bicikelj, ki ga je konstruiral, poklonil muzeju v Saint Etiennu, in je bil vse svoje življenju strasten ljubitelj kolesarskega sporta.
Dvanajst ljudi utonilo. Iz Užic poročajo, da se je hotelo prepeljati preko Drine v Bosno 8 možkih in dve ženski z dvema otrokoma. Čoln pa se je prevrnil in je cela dvanajsterica utonila.
Mati z otrokom v naročju pod vlakom.
Pri Komarovcu na progi Opava—Svinov se je vrgla mati z detetom v naročju pod vlak, ki je prišel iz Opave. Nesrečni materi je stroj odtrgal glavo, otročičku pa se ni nič žalega pripetilo. Kaj je mlado mater pripravilo do groznega dejanja, se ni moglo dognati.	,
Tragedija v zalivu otoka Jamaika. Lastnik plantaž Lopez se je kopal v morju s svojo štirinajstletno hčerko Adelino, ki je nekoliko dalje odplavala v morje. Kmalu nato je oče zaslišal nje pretresljivo in obupno klicanje na pomoč. Urno je odplaval k njej. Morje je bilo naokoli pobarvano s krvjo in omedlela deklica se je že potapljala. Ko jo je oče prinesel na obrežje, se je silno prestrašil. Videl je, da Adelmi manjka vsa desna noga in da ima tudi v notranjosti znatne poškodbe, ki jih je povzročil morski volk. Naslednji dan je deklica izdihnila. Oče je razpisal visoko nagrado na vodno zver Otočanje so napravili lov nanjo s pomočjo mrhovine od poginolih psov. Kmalu so volka toliko raniii, da so ga mogli potegniti na kopno. Sedaj pa je začel Lopez udrihati po njem s sekiro. Očetu, ki je pri tem zblaznel, so okoli stoječi komaj izpulili sekiro iz rok. Morskega “ volka bodo nagatili in izročili jamalškemu muzeju.
Učiteljem se zniža plača — v Ameriki. h Minneapolis, Minn., pišejo: Zastopniki šolskih odborov ceie države Minnesote so soglasno sprejeli resolucijo, ki določa, da se učiteljstvu znižajo plače, soglasno za kolikor so se znižale življenske potrebščine. Stem upajo, da se bo zamoglo znižati breme davkoplačevalcem za celih 5. odstotkov.
Ukaz o upravni razdelitvi podpisan. Vladin ukaz o teritorijalni razdelitvi kraljevine v smislu ustave določa sledeče upravne oblasti :
1. Bača s sedežem v Novem Sadu. 2. Beograjska v Beogradu. 3. Bitoljska v Bitolju.
4 Braničevska v Požarevacu. 5. Vrbaska v Banjiluci. 6. Dubrovačka v Dubrovniku. 7. Zagrebška v Zagrebu (z Varaždinom, Medjimurjem, delom zagrebške županije in delom belovarske županije. 8. Zetska na Cetinju. 9. Kosovska v Prištini. 10. Krajiška na Sušaku odnosno v Karlovcu. 11. Ljubljanska v Ljubljani. 12. Mariborska v Mariboru. 13. Mostarska v Mostaru. 14. Niška v Nišu. 15. Osiječka v Osijeku (z županijG virovitiško in požeške ter ostankom belovarske. 16. Podrinsk^a v Šapcu. 17. Potiska vBečkereku. 18.Pčinjska v Kumanovem. 19. Raška v Novem pazaru. 20. Sarajevska v Sarajevu. 21. Splitska v Splitu. 22. Skopska v Skoplju. 23. Sremska v Vukovaru. 24. Tuzlanska v Tuzli. |
25.	Šumadijska v Kragujevcu. 26. mesto Beograd. (Dele se torej Vojvodina na 2 upravni oblasti, Bosna 4, Dalmacija 2, Slovenija 2, Crna gora 1, Hrvatska 4 in Srbija na 11.)
Slovensko republikansko stranko je formelno ustanovil (ker v resnici že davno obstoji in ni mala) znani pisatelj in novinar g. dr. Novačan, izdajatelj glasila „Naša vas“. Kakor se čuje bo ta list postal po naslovu prvi slovenski republikanski list („Slovenska Republika“). Nismo prijatelji številnih strank, toda novi stranki bomo gotovo Stali na stràni, ako bo pokazala, da je njen cilj blagor ljudstva in domovine, ne pa koritarstvo in pa osebne ambicije. Če pa krene na pot ogabne demagogije in osebnega koristolovstva, si ne bomo prijatelji. O novi stranki, njenem pomenu in njenih ciljih spregovorimo ob priložnosti.
Nova ameriška ponudba za 100 milijonsko dolarsko posojilo. Predsednik ameriške finančne komisije Krugg je stavil naši viadi novo ponudbo glede posojila, ki po svojih ugodnostih prekaša vse dosedanje ponudbe. Gre za posojilo 100 milijonov dolarjev, ki bi se izplačali v gotovini, in bi se ta denar porabil za izboljšanje naše valute. 100 milijonov bi se pa porabilo za nabavo železniškega in drugega materiala. Kot kompenzacijo zahtevajo nekatere monopolske zadeve. Ministrski svet je o tej ponudbi takoj razpravljal in tudi takoj obvestil finančnega ministra Kumanudija, ki je že odpotoval. Pod vtisom te vesti, je naša krona odn. dinar švignil malo navzgor v toliko, da bo v slučaju kadar bo treba pasti, padel malo bolj globoko.
Min. preds. g. Nik. Pašič se je v nedeljo vsled neprevidnosti mladega šoferja zaletel z automobilom v voz cestne železnice, pri čem je dobil precej udarcev. Nevarnosti za življenje bajé ni.
Občinam vse Slovenije! Slovenskoženstvo, združeno v ženskem Savezu Slovencev Hrvatov in Srbov, pošlje te dni potom Pokrajinske uprave za Slovenijo in z njenim priporočilom vsem občinam v Sloveniji pozive, da namesto drugih poročnih daril ter namesto brzojavnih čestitk kraljevi dvojici, darujejo prispevke za „Dom kraljice Marije“. Slovenske občine, to je najlepši, naj plemenitejši dar, ki ga bo naš kralj najbolj vesd. Saj je on sam izrazil željo, naj se porabi denar namesto za svatbene svečanosti za humanitarne in kulturne namene. Slovenci, Slovenke, spoštujte željo blagega našega kralja in prispevajte za Dečji in materinski dom ! Vsi pomembnejši darovalci se vknjižijo v lep album, ki ga na dan poroke poklonimo svojemu vladarju in vladarici.
Radi važnih tedenskih novic in zani-
mosti prošlega tedna je tudi danes motal izostati podlistek in mnogo drugega gradiva. Primanjkuje nam prostora, pa tudi denarja, da bi se mogel list vsebinsko razširiti. Prijatelji podpirajte časopis, ki hoče braniti le resnico in pravico!
Velikanska eksplozija v Bitolju (Mo-nastiv), dne 18. t. m. ob desetih dopoldne se je v bitoljški smodnišnici pripetila velikanska eksplozija, ki je zahtevala mnogo žrtev. Vnelo se je veliko število vagonov razstreliva. Detonacije so slišali daleč naokoli. V smodnišnici je škoda izredno velika in je pokvarjenih in porušenih precej objektov. Tudi v okolici smod-nišnice' je poškodovanih mnogo hiš. Nekatere so pogorele do tal. Po uradnih poročilih je uničenih 400 vagonov razstreliva. Nesreča je zahtevala več žrtev. V mestu je velika panika. Vlada je sklenila še nocoj poslati komisijo v Bitolj, ki naj preišče in ugotovi vzroke eksplozije. Ministrski svet je dovolil en milijon dinarjev kot podporo ponesrečencem. Prebivalstvo, ki se je vsled katastrofe razbežala, se je pričelo počasi vračati v mesto in popravljati, kolikor se da. Vzpostavljena je telefonske in brzojavna zveza. Z odkopavanjem še ni mogoče pričeti in zato se še vedno ne da točno vedeti obseg materialnih in človeških žrtev. Krivda je sedaj jasno dokazana, in sicer leži predvsem na slabi administrativni vojni upravi in malomarnosti vojnega in finančnega ministra. — General Franche d’ Esperay je vladi poslal brzojavno sožalje in prosil, da se sporoči tudi kralju.
Za obmejni tiskovni sklad je daroval g. G. Žilavec, Gornja Radgona 400 kron, g. M. Križanec na veselici pri g. Fariču v Rih-tarovcih 40 K in za Jugoslovensko Matico 60 K. Vsem darovalcem Bog plati.
Starisi z Murskega polja! V nedeljo
30.	aprila priredi ljutomersko orlovsko okrožje pri Sv. Križu telovadno akademijo s posebnim govorom za stariše. Ti še namreč večinoma ne
znajo ceniti krščanskih mladinskih organizacij, češ, vsega tega nekdaj ni bilo, pa je boljše na svetu I Res, nekdaj jih ni bilo, ker jih oi bilo treba. Odkar pa so se nasprotniki krščanstva — bodisi odkriti, bodisi prikriti (liberalci, sokoli i. dr.) — začeli družiti v organizacije, da z združenimi močmi izpodbijajo temelje krščanstva, je treba tudi, da krščansko misleči ljudje' snujejo protidruštva, kajti s kakim orožjem si napaden, s takim se moraš braniti. Celi svet je dandanes razdeljen na dva tabora, stariši, mladina in celo šolarji. Vsak se mora odločiti, ali je za krščanstvo ali proti. Kristus pa pravi: Kdor ni z menoj, je proti meni. Zato pridite v obilnem številu na akademijo, da spoznate pomen orlovske organizacije!
Veržej. Zakaj Sokolov ni bilo pri b1 a g o s 1 a v j a n ju veržejskega mosta? Zato ne, ker je blagoslavljanje cerkveno opravilo, ki je bilo povrh še združeno s sv. mašo in pridigo. Pri teh rečeh pa si Sokoli ne vedo kaj začeti, odkar so pred kakimi šestnajstimi leti iz svojega programa črtali krščanstvo. Nekdaj so namreč bili Sokoli to, kar so zdaj Orli: organizacija, ki je poleg narodnosti gojila telesno in duševno izobrazbo ter spoštovala verska načela. Kako napačno torej ravnajo sedanji Sokoli, ki so se izneverili svojemu nekdanjemu programu, če psujejo tiste, ki so ostali temu programu zvesti. Če smo mi „čuki“, potem so bili „čuki“ tudi vaši predniki in ustanovniki, na katere ste tako ponosni. Bodite nam torej pozdravljeni, vi „stari čuki“!
Cven pri Ljutomeru. Ker se širijo govorice, de sem ja? član Samostojne stranke in pri občinskih volitvah celo podpisal njeno kandidatno listo, te govorice odločno zavračam! — Kandidatne liste nisem podpisal jaz, pač pa so na njo brez moje vednosti pristavili mojo ime sorodniki. In ako me je mogoče Samostojna stranka kedaj res prištevala med svoje člane, odločno izjavljam, da nisem njen ud in da sedaj tudi pristopim s to izjavo k Slovenski kmečki zvezi. Cven pri Ljutomeru, dne 15. aprila 1922.
Franc Kovačič.
(PS. Tako sodi kmečka roka liberalno samostojno politiko, ki preti s poginom celemu narodu. Op. uredn.)
Sv. Križ pri Ljutomeru. Ljutomersko orlovsko okrožje vabi na telovadno akademijo, ki jo priredi v nedeljo dne 30. aprila v Slom-šekovi dvorani pri Sv. Križu. Spored je sličen onemu iz Gornje Radgone. Posebne važnosti je govor na stariše, a vabljeni so poleg starišev tudi vsi drugi prijatelji in neprijatelji naše mladine. Vstopnina je znižana na 3, 2 in 1 dinar, vstopnice pa se dobijo v predprodaji v Križevski zadrugi! Začetek ob 3. uri popoldne. Na veselo svidenje!
Gospodarstvo
Zvišanje železniških* tarifov. Železniška uprava zviša od 15. maja naprej tarife za tovorno blago za 50%- To pomeni, da se bo vso blago, ki se prevaža z železnico, zopet podražilo. Tako skrbi pri nas vlada vedno, da gredo cene vsemu stalno navzgor mesto narobe.
Vrednost denarja. Ameriški dolar pod 50'— Din (pada stalno). Čehoslovaška krona Din 1.25, Napoleondor 225’— Din, 100 nemških mark 22‘50 Din. — Italjanska lira 2-50, 100 avstrijskih kron 85—89 para.
Kedaj bo konec draginje. Večjega navi-jalca cen, kakor je jugoslovanska vlada, menda ni. Vsako blago, katerega se poprime država in ga uvrsti med takozvane monopolne predmete, se z istim trenutkom tudi podraži. Še pred enim letom je bila .dobra suha rudninska sol po 4 do 6 kron/ danes pa stane slaba morska sol že 12 K, rudninska pa že do 14 K in še več. To je uspeh „monopoliziranja“ prodaje soli. Sol se dobi v inozemstvu po 3 do 4 naše krone za kg, diferenco pa zahteva država kot monopolno takso. Lani si dobil škatljico vžigalic za 1 K, sedaj, ker ima država na nje monopol, je uspeh ta, da stanejo 3 K. — Od sladkorja „potegne“ država samo 24 K od kg. Kako neprestano navija vlada cene pri tobaku, je naravnost strašno. Tukaj ni nobenih mej in nobene kazni za navi-jalce cen. Mnogi naš čitatelj menda niti ne ve, da pobira država po večini od vseh predmetov, katere rabimo v vsakdanjem življenju, večali manj visoke davke. Tako n. pr. pobira trošarino od kave, cikorije, kisa, sveč, karbita, žganja, ruma, vina, kvasa, cigaretnega papirja in stročnic, od električnih žarnic itd. Zato torej o padanju draginje tako dolgo ne more biti govora, dokler bo imela država na vsako drugo stvar monopol.
Cene žitu zopet polagoma rastejo. Pred dobrim mesecem so plačevali trgovci in veliki mlini kmetu pšenico po 20 do 21 K za kg. Cena pa je nenadoma padla na 15, da celo na 12 K. Seveda ni bilo kmeta, ki bi prodal pše-
nico po tako sramotni ceni. Ker so medtem mlini svoje velike zaloge že zmleli in posebno pred Velikonočjo po večini razprodali, začnejo zopet povpraševati za blagom ter ponujajo za pšenico danes zopet že do 17 K. Upati je, da bo cena še nekoliko porastla, toda prejšnje višine po 20 in 21 K — ne bo več dosegla. V žitnici Jugoslavije, v Banatu in Bački, kažejo setve po poročilih prav dobro, vreme je tudi primerno in to vpliva, da se cene ne morejo dvigniti višje. V naši ožji domovini, v Prlekiji, posebno pa po Murskem polju in v Prekmurju pa so setve slabo uspele, posebno rž je tako slaba, da se bo morala na mnogih krajih pod-orati in polje obdelati z drugo kulturo. Toda stanje naših setev ne vpliva na cene žitom na splošnem jugoslovanskem trgu.
Carineprosti cement, avstrijski, najboljše kvalitete, dobi v krajšem času za svoje člane Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni. Interesenti naj se javijo čimprej pri Zadrugi v Gornji Radgoni in podružnici v Križevcih.
Izvoz vina in žganja v letu 1921. V letu 1921 se je izvozilo 56 ton vina v vrednosti 9’5 milijonov Din. in žganja 1904 ton v vrednosti 5-5 milijonov Din.
Razne vesti.
Ameriške dedščine naših rojakov. Med
svetovno vojno in po njej je v Ameriki pomrlo in izginilo mnogo naših izseljencev, ki so iz ozemlja naše sedanje kraljevine, zlasti iz ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije. Ker zaradi vojnega stanja med Avstro-ogrske in Združenimi državama ameriškimi ni bilo mogoče dedičem izplačevati ne gotovine, ne zavarovalnih premij, so se te vsote deponirale pri posebnem uradu Združenih držav. Na podlagi posebnega dogovora med Združenimi državami in našo kraljevino so Združene države sedaj izjavile, da izplačajo tirjatve te vrste. Zato naj pošlje vsakdo, ki ima poročilo, da mu je med vojno ali po njej v Združenih državah umrl rojak, za katerim bi imel pravico dedovati, izseljeniškemu odseku ministrstva za socijalno politiko v Beogradu te-le podatke: ime prešle ali umrle osebe, njen poklic, kraj, datum in vzrok smrti, rodbinsko razmerje s pravnim dedičem, ime in naslov pravnega dediča in približni znesek zapuščine.
Dobra žena in mati ima veijno nekoliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega „Elsafluida“ pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrpta, rok, nog in celega telesa, kot kosmeti-kum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 72 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 326 Hrvaško.	be
Pravo originalno
Erenyi
„DIANA“
francosko vinsko žganje
se dobiva o vseh lekarnah, drogerijah In trgovinah.
Mala steklenica...............K	18
Srednja „.....................K	50
Velika „......................K	100
Erenyi DIANA
francosko vinsko žganje
je najboljši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvo.
Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanji!
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
Jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust. Zahtevajte cenik I
(Oblastveno zavarovano !)
Trgovina ■ barvami
Banji Bodgona, Banji griz št. V
priporoča svojo zalogo vseh zemeljskih in kemičnih suhih In oljnatih barv, firneža, vsakovrstnih lakov, lenovo olje spiritus, šelsk, korbolineum, ter in sploh vse poirebščine za slikarje, mizarje in sedlarje po najnižjih cenah.
L. Mlinarič, slikar in trgovina z barvami.
amzdrljin fenčd-peta za čevlje.
Ss°/i reef, prvovrstni špirit us
slivovka, rum, likerji se dobe zelo poceni pri tvornici likerjev
Albreht & štrotibah
Maribor.
Obmeini Slovenci!
Zbiralfe
m Obmejni tiskovni sklad!
Klobuke
iz dlake, volne, panama, basta .in slame v najboljših kakovostih razpošilja na debelo in na drobno po čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpošiljalna. ,
L STEHIECII, CELJE čl. 303 Slovenija.
Zahtevajte ilustrovani cenik. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.
Koranit
asiiestni Skrilj, u pokrivanje streh
najboljše sredstvo sedanjosti.
Koranit je neomejeno trpežen.
Koranit tehta na 1 m2 samo 12 kg. Koranit ne odzebe in je nepremočljiv. Koranit se ne lomi in ne trga, je elastičen, Koranit je popolnoma siguren proti ognju. Koranita vihar ne more odtrgati. Koranit-strehe ni treba popravljati. Koranit-streha je najcenejša, zato ker je Koranit-streha najbolj trpežna.
Vsa pojasnila daje in proračune'pošlje:
Fran Hoževarf-
Žirovnica-Moste, Gorenjsko.
Glavni zastopnik Koranita za Slovenijo.
Kaj je Elsafluid — to se zna! Lekarnar Feller — Stubica!
Trgovskega učenca
iz poštene hiše, sprejme Josip Farkaš trgovina z mešanim blagom Sv. Jurij ob Ščavnici.
Proda se
takoj kovaško orodje. Meh dva amposa itd. pri posestniko F. Vam-* berger Rožički vrh 9 Sv. Jurij ob Ščavnici
Franc Zamuda
pozlatar in slikar
se priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu, za izdelovanje oltarjev, prižnic, križnih potov, poljskih križev in vseh v to stroko spadajočih del,
po najnižih cenah!
Proda se
skoro novo kolo. Vprašati pri Dimnikarju v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. )6.
ilženca
14 let starega sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Jakob Golobič kipar in klésar v Ljutomeru.
Klobuke
vsake vrste ima v veliki izbiri vedno ceneje kot drugod na prodaj. J. Postružnik, klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.
Diamalt
Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser <& Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard Dušanec, Zagreb, Skladišče Strossmayerjeva ul. 10.
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvo naznanjam, da sem prevze
v Ljutomeru dobro znano trgovino gospe Kocuvanove
nasproti Vaupotičeve gostilne, ter nudim cenjenim odjemalcem vsakovrstno manufakturno, galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Velika izbira otroških čevljev, šolskih potrebščin ter raznovrstnih bonbonov in čokolade itd.
Cenjenim Ljutomerčanom in okoličanom se priporočam
Rudolf Pušenjak, Ljutomer
trg. meš. blaga
TISKARNA PANONIJA GORNJA RADGONA
dobru in moderno opremljeno se priporoča za točno, ceno in hitro izvršitev tiskovin vseh vrst kakor vizitk, vabil na plesne venčke, letnih zaključkov, brošur, lepakov, letakov, računov, pis. papirja, kuvertov itd.
KNJIGOVEZNICA ■ KNJIGARNA - TRGOVINA S PAPIRJEM IN PISARHIŠ8IMI POTREBŠČINAH na drobno šn debelo - ZALOGA ŠOLSKIH KNJIG
ICdor se poslužuje kakega ©glasa ^serata!* naj se sklicuje »a fof da I© istega citai ¥ „Murski Strali44!
Hranilnica in Posojilnica v i lecSlficih
deluj® z uspehom ©b meli!
r. sadr. z.