SPOMNITE IE
SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM I
NO. 179
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 12, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
Za delavca in za delodajalca
HMiSgfSKA ff DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN ^	.	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	NEWSPAPER
DR. JANKO ŠIMRAK UMRL — 11. avg. so pokopali v Kri-zevcih na Hrvaškem unijatske-£a škofa dr. Janko Šimraka. Šimrak je bil znana osebnost na Hrvatskem. Rojen je bil v žumberaku, v vasi Šimraki. Znano je, da žive v Žumberaku Hrvatje, ki imajo v cerkvah Vzhodni obred, četudi so sicer združeni s katoliško Cerkvijo. Tako je tudi Šimrak vedno pripadal vzhodnemu obredu. Rojen je bil leta 1883. Študiral je v Zagrebu in v Inomostu na Tirolskem. Duhovnik je postal teta 1908. Postal je potem profesor na bogoslovski fakulteti v Zagrebu. Po zadnji vojski je Posegel v politiko in bil eden Slavnih delavcev v tako imenovani Hrvaški pučki (ljudski) franki. V okviru te stranke se Je boril za katoliška načela ^ed hrvatskim narodom. Po
smrti škofa Njaradija leta 1942 je postal škof v Križevcih, kjer je sedež škofije unijatov za vso Jugoslavijo. Po sedanji vojski so ga partizani zaprli in je bil v ječi skoro leto dni. Nje-govo zdravje je bilo izpodkopa-no in je podlegel posledicam.
ŠTEVILO POBITIH V SLOVENIJI. — Vedno bolj jasno postaja, kako veliko število' ljudi so pobili partizani, ko so' prišli v Sloveniji do neomejene moči. O tem seveda ne pišejo komunistični listi v Sloveniji. Tisti, ki pišejo k vam v Ameriko partizanska ^>isma se-' veda o tem ne berejo nikjer.' Ni ga mesta, kjer bi mogel kdo 1 partizanske komuniste pozvati,' naj povedo točne številke koliko ljudi so poklali, da bi si za-' gotovili vedno nadvlado nad' slovenskim narodom. Vendar _(Dalje_na_2. strani)__
Restavracije bodo kmalu čutile pomanjkanje mesa
Komaj par dni je, odkar je Prevzela vlada kontrolo nad cenami mesa, pa že od povsod prihajajo glasovi, da meso kar vidno kopni v mesnicah, na drobno in debelo. Mesarji so zadnji teden prodali skoro vse meso, kar so ga imeli, ker so ljudje hiteli kupovati, boječ se pomanjkanja. Mpggim mesarjem je ostala v hladilnicah samo perutnina in ribe.
Nekateri mesarji izjavljajo, da bodo zapirali po en teden sku-Paj, da si naberejo tako nekaj več zaloge za par dni. Kadar bodo to razprodali, bodo pa zopet zaprli.
Zveza lastnikov restavracij Poroča, da bodo čutili pomanjkanje mesa v enem tednu. Restavracije se niso hotele založiti z mesmo, ker niso vedele, kakšne bodo cene.
Istočasno pa izjavlja OP A, da bo začela na celi črti preganjati črno borzo in uveljavljati postavne cene. To bodo delali najprej pri mesarjih na drobno, kjer morajo biti cene razstavljene, izjavlja urad OPA.
novFTrobovi
Theodore Hymans
V pondeljek je umrl Theodore Hymans, star 53 let. Rojen je bil v Clevelandu, kjer zapušča ženo Mary, roj. Kokoruda, hčeri Gertrude, ki služi pri Wacs in Marie, ki se je pravkar vrnila od marinov. Sin Robert, ki je služil v armadi, je štet med pogrešane. Med vojno je bil zaposlen pri Gabriel Co. Pogreb bo v petek dop. ob 10 v cerkev Brezma-dež. Spočetja in na pokopališče sv. Jožefa pod vodstvom A. Gr-dina in Sinovi.
Pogreb E. Svetkovich
Pogreb pokojne Elizabeth Svetkovich bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v soboto opoldne v cerkev sv. Save in na rusko pokopališče.
-o—--
Vladni odbor se noče d ukloniti zahtevam unije t pomorščakov na stavki *
New York. — Vladni odbor za stabilizacijo je včeraj zopet zavrnil zahtevo unije pomorščakov za večjo plalo. Unija je ustavila v vso paroplovbo na vseh ameri. £ ških obrežjih. Unija (AFL) v pravi, da se bo borila do konca, P da doseže svoje zahteve.	I
Zdaj se bo morda pridružila v tej stavki pa še unija pomorščakov CIO. Iz Washington« poro- (j čajo, da bo morda predsednik Truman posegel v to krizo. Via- V dni odbor je še vedno mnenja,' ia je priboljšek $17.50 na me- z sec za pomorščake dovolj, dočim c so lastniki ladij privolili uniji l $27.50 priboljška.	s
Kar se tiče stavke unijskih 1 voznikov y New Yorku, je pa I zdaj položaj sledeč. Glavni predsednik unije, Daniel J. Tobin, je J ukazal kakim' 10,000 voznikom, 1 naj gredo nazaj na delo. To pa s ne zadene članov lokalnih unij I 207, 282, in 816, ki jih je kakih > 15,000 in ki zahtevajo 30% pri- 1 boljška pri mezdi. Mesto je na- i jelo 2,000 novih policajev, ki bo-' do dali varno spremstvo vozni- 1 kom, ki bodo šli nazaj na delo. 1 Teh 10,000 voznikov, ki bodo i šli nazaj na delo, ni bilo na stav- ] ki radi svojih zahtev, ampak iz s simpatije do voznikov pri so-bratskih unijah. Tem je vodstvo } unije ukazalo iti nazaj na delo,' " ker sicer preti mestu popolen zastoj vsega prometa, zlasti pa dobave živeža.
-o--
i OPA je podražila moko - 20c pri 100 funtih i
~ Washington. — OPA je vče-raj podražila moko, tako za domačo uporabo kot za pekarije in sicer za 20 centov pri 100 funtih. Zavitek 5 funtov bo od 1 do 2 centa dražji. Moka za pekari-je bo zdaj $4.72 za 100 funtov. Ako bo to podražilo tudi kruh se 5" zaenkrat še ne ve.	i
OPA pravi, da so te cene za-, časne in da urad še naprej štu-i dita cene moki z ozirom na ceno )/ pšenici in bo morda treba ceno, j\ moki še dvigniti, ako se bo to po-j kazalo potrebno.
-o-- J
Sladkor se podraži za več kot 1 cent Washington. — OPA naznanja, da se bo sladkor kmalu podražil. Zdaj še ne ve za koliko, f toda najbrže več kot za 1 cent pri funtu.
i) Ne odlagajte! '
))	Nabavite d
)) BESEDNJAK DR. KERN A
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov: j Ameriška Domovina ( 6117 St. Clair Ave. ( Cleveland 3, O.
♦ Poroča U. S. Employment Ofl'lce k
V več ohijskih in pennsylvan-skih mestih je odprtih več služb I pri Federal Deposit Insurance li korporaciji. Veterani imajo prednost, če imajo vsaj tri leta . bančne skušnje ali na posojilni. ci. Zglasite se pri Miss Snyder, U. S. Employment Service, 1242
W. 3. St.	i
*
Več del je odprtih za delavce ^ v jeklarnah in livarnah. Zastop- v< niki firm se nahajajo v uradu ^ U. S. Employment Service, da
.sprejemajo prosilce.	, n'
* j ki
Več del je odprtih za ženske 111 in sicer za ročno šivanje, za šivalne stroje, za delo pri varenju 111 in pri soda fountain.	i
*	PJ
Potrebuje se tudi registrirane Je bolničarke ter spectograph ope-
ratorico v laboratoriju.	1,1
*	di
Za pisarniška dela in za pro- V] dajalke je odprtih 875 del. Tako V1 tudi za strojepiske, stenografke, Vi knjigovodkinje, b 1 a gajničarke, operatorice diktafona iri druge.
* .	si
U. S. Employment Service y'c ima zdaj odprtih 7150 del, naj-več tovarniških. Ker je šlo mnogo mladine nazaj v šolo, bo še več del odprtih. Kdor išče za. i poslitev, naj se gotovo zglasi pri U. S. Employment Service, 1242 W. 3. St.
-o--a
Glede busov, ki bodo v vozili v Peninsula, 0. |
! Ker se je priglasilo toliko ljudi ]j za bus, se je moralo najeti še n drugega. Na tem je zdaj na raz- n polago še nekaj sedežev. Kdor n se priglasi in plača $1.15 za vož- s1 njo na oba kraja, se bo lahko peljal. n Busi bodo odpeljali z vogala 0 Norwood Rd. in Glass Ave. v n nedeljo ob 11:45 dopoldne. Na-zaj iz Peninsula pa ob 5:30 po- y poldne. Pot vzame približno eno uro. Zglasite se pri Miss Ann « Vintar, 5704 Bonna Ave. in si rezervirajte sedež na busu. j ' Sliši se, da se bo odzvalo zelo veliko faranov od sv. Vida vabi- 1; lu Rev. Andreya, ki vabi vse fc svoje nekdanje farane in druge s prijatelje v nedeljo na kosilo na r ; svojo župnijo v Peninsula, O. c -o--1
POROKE	i
,' Mr. in Mrs. Louis Cimperman . iz 1115 Norwood Rd. naznanja-. ta, da se bo v soboto 14. sept. po-; ročila ob 9 dop. v cerkvi sv. Vida njiju hčerka Josie Ann z Mr. x Frankom Godic, Jr., sinom Mr. * in Mrs. Frank Godic iz 1105 | j Norwood Rd. Rev. Victor Cim-. perman, nevestin bratranec, bo . izvršil poročne obrede pri sv. f 1 maši. Mlademu paru pa želimo
obilo srečo v novem stanu. 1 y V soboto 14. sept. ob 10:30 se (
bosta poročila v cerkvi Marije . Vnebovzete na Holmes Ave. e Raymond A. Svetek, sin Mr. in 1 Mrs. August F. Svetek iz 478 E. : 152. St. in Miss Mary Lou Ka-| ! pudija, hčerka Mr. in Mrs. Au-~ gust Kapudija iz 14901 West-0 ropp Ave. Vse najboljše jima že-limo v novem stanu.
j Nemška veleposestva bo-J	do razdelili
C Stuttgart. — Nemška velepo-! sestva v ameriški zasedberti zoni i- bodo razdelili med izgnance iz če-3- ške, Ogrske in vzhodne Nemčije, o, Tako bo dobilo na tisoče oseb it novo zemljo, a vpliv velepos^st-I nikov bo zlomljen.
JUGOSLAVIJA ZAHTEVA 167 LADIJ NAZAJ
Ladje imajo zavezniki na gornji Donavi, kjer so jih zasegli
Lake Success, N. y. — Jugo- I slovanski delegat Stane Krašo. vec je predložil ekonomskemu < koncilu združenih narodov zahtevo, da se Jugoslaviji takoj vr- ' ne 167 ladij, ki jih drže zavezni-j ki na gornji Donavi v zasedbe-nem pasu ameriške armade.
Ameriški delegat Penrose je nato predlagal, naj bi se to , vključilo v splošno debato glede paroplovbe po Donavi. Krašovec je rekel, da je proti temu.«
Sovjetski delegat Feonov je nato izjavil, da je namen Zed. držav spraviti na površje vse vprašanje paroplovbe po Donavi, s čemer bi se potlačila zahteva Jugoslavije, i
Načelnik odseka, A udri j a Štampar iz Jugoslavije je pojasnil, da Zed. države ne skušajo zadeve zavleči, ampak samo raztegniti diskuzijo.
Za milijone vrednosti zlata in dragi kamnov so našli v Nemčiji
Franukfurt. — V ameriški in angleški okupacijski zoni so napravile vojaške oblasti pogon na 367 raznih prostorov in našli za $2,500,000 skritega zlata, draguljev in drugih vrednot. Vse to so 1 naciji poskrili pred koncem vojne z namenom, da bodo s tem pomagali zopetnemu podvigu naci-" stov.
1 Ti skriti kraji so bili navedeni v listinah, ki so jih vojaške 1 oblasti našle v Berlinu. Te vrednote naciji niso navedli ob času predaje, kot so zavezniki zahte-" vali.
) __o__\
j Mož iz Girarda se bori s smrtjo
) V Charity bolnišnici v Cleve-- laudu je 39 let stari Frank Zu-i ber iz Girarda, Ohio. Njegovo 3 stanje je nevarno, ker ima poče-i no lobanjo. Policiji je povedal, da je bil v tepežu pred enim tednom.
I	-o-
* Dva ameriška vojaka bosta obešena
Livorno, Italija. — Ameriško , vojaško sodišče je obsodilo v smrt na vešalah dva ameriška g vojaka, ki sta lanskega decem-bra ubila majorja Hildebranda. 0 Imena vojakov so: Henry White-j side in Leroy Robinson.
Farmarjem se s tem ni I
prikupil
Columbus, O. — Walter Reutlier, predsednik avtn'ih delavcev CIO, je govoril tu- \ kaj na Narodnem kongresu zadružnih zvez. Reutlier je i naglasa l, da bi se morali \ farmarji politidno in ekonomsko pridružiti uniji CIO v geslu: večja plača za de- ] lavce, toda, brez višjih cen | produktom.
---o-
Republikanci v Ohio v polni ofenzivi za
volivno kampanjo
— i
Taft in Bricker napadata : Trumanovo administracijo na celi črti
Columbus, O. — Včeraj je pričela z zborovanjem državna \ konvencija republikanske stranke države Ohio. Glavni govornik , delegaciji je bil senator Taft, ki ga smatrajo kot predsedniškega kandidata republikanske stranke , v letu 1948.
Senator Taft je izjavil v eno . uro trajajočem govoru, da sta obe demokratski administraciji, Eooseveltova in Trumanova velik fiasko za deželo in sicer v domačih kot inozemskih problemih. ;
"Po največjih in najbolj uspešnih vojnih naporih, ki jih je še kdaj kaka dežela pokazala in dosegla, ko smo žrtvovali 300,000 življenj, stojimo danes v nevarnosti, da izgubimo vse namene in ideale, za katere smo se borili, in je danes naša dežela prav v taki nevarnosti od zunaj, kot je . bila pred vojno," je izjavil sena-, tor Taft.	'	j
"In če dobi novi deal demo-. kratski kongres v novembru, bo-. mo nadaljevali z apizarstvom napram Rusiji. In apizarstvo . Rusiji žrtvuje svobodo mnogih ; narodov in na milijone ljudi po . vzhodni Evropi in Aziji," je go-i voril Taft.	j
"Kar se tiče domačih problemov, ga je Trumanova administracija prav tako zavozila," je . nadaljeval senator. "Povzročila je inflacijo, ker ni zmanjšala vladnih izdatkov in ko' razsiplje ameriški denar po svetu, ne da bi se pri tem zmenila za dobro-J bit ameriškega naroda."	|
John W. Bricker, bivši guver-' ner in sedaj kandidat republikanske Stranke za zveznega se-' natorja, je pa izjavil:
"Pozivljem predsednika Tru-mana, njegov novi deal in njegovo CIO politično akcijo z vso 0 komunistično druhaljo, naj pri-v dej o v tej kampanji v državo a Ohio. Ako vas ne bomo mi v državi Ohio porazili, potem je L Amerika itak izgubljena."
-o-
AMERIŠKA DOMOVINA ZBIRA PRISPEVKE ZA BEGUNCE
U. S. NE MARA i REPARACIJ ! OD ITALIJE
i' __s
Pa tudi denarja ne bo da- N la, da bi šel za druge J dežele	{
Pariz. — Zed. države so se odrekle vsaki vojni odškodnini od	1 Italije v dobrobit mednarodne	0 stabilnosti. Toda istočasno pa	-s izjavljajo, da ne bodo dale Italiji	" nobenega denarja, s katerim bi	^ ta potem plačevala vojno od-	^ škodnino drugim deželam.
Za Zed. države je to izjavil	1:
Willard Thorp, ki je rekel, da	ž
bodo Zed. države darovale s tem	^
Italiji najmanj $20,000,000,000,	1
če se računa, da so znašali vojni	^
izdatki Zed. držav nad $335,-	5 000,000,000.
Od konca vojne so poslale Zed.	z države Italiji blaga že za več
kot $1,000,000,000, obenem so pa	b
plačale Italiji nad $100,000,000	f
za stroške okupacije, kar bi mo-	J
rala sicer plačati Italija sama. •	i
Italijanski delegat Ivanoe Bo-	11
nomi je poslal odseku za terito-	I lijalne zadeve predlog, da naj se vrši v Julijski Benečiji plebiscit,
ki bi določil meje med Jugosla-	1
vijo in Italijo.	z
-_0----- : ■	i
Iz raznih naselbin ;
Johnstown, Pa. — Dne 17. i avg. je umrla Terezija Hreščak stara 65 let in doma iz Rakeka, i Zapušča družino.	r
; Grass Valley, Gal. — Dne 1. 1 avg. je umrl v državni bolnišni- 1 ci Anton Perhaj, star 57 let in 1 doma nekje na Dolenjskem. Po- ' kopan je bil na državne stroške, 1 ker ni bil član nobenega dru- i štva. — Dne 15. avg. je umrl v bolnišnici Mihael Robus, star 60 ; i let in doma blizu Kranja, Go- i 1 renjsko. Spadal je k hrvatske- ' mu društvu v Sacramentu. Ko- ' Ukor je znano, tukaj ne zapušča -sorodnikov. — Dne 24. avg. je v bolnišnici v St. Heleni, Ca., umrl Joseph Gliko, star 56 let, doma iz Velikega Gabra, fara Št. Vid pri Stični. Tukaj zapu-i šča ženo, dva sinova, dve hčeri, tri vnukinje in brata, v starem kraju pa sestro.
Duluth, Minn. — V bolnšinici . St. Mary's se nahaja Anton Po-, ljanec, star 31 let in rojen tu-' kaj. Iz neznanega vzroka je bil , napaden in močno poškodovan.1 . — V isti bolnišnici se zdravi 15-, letni sin družine Jase iz Eve-1 letha, kakor tudi John Varoga z ; Elyja. — Na , Elyju je naglo . umrl J. Prešern, ki zapušča dru-|žino in več bratov. I Verona, Pa. — V kontestu za . najlepšo dekle v tem mestu je bila 2. sept. izmed vseh kraso-tic izbrana za "Miss Verono" 18-letna Frances Bostjančič. Bentleyville, Pa. — Dne 20. - avg. je umrl Anton Dovsek, star i 69 let, doma od Mokronoga pri 3 Krškem. Zapušča ženo, tri sino-0 ve, tri hčere in osem vnukov ter vnukinj.
—--o—-—
0	Če bi bile vsaj dobre
1	cigare, bi potrpel
e Pittsburgh, Pa. — John Ber-u ger ni nič rekel, ko je žena vsak a večer v postelji kadila pipo. To. n da ko je pa začela vleči smrdlji-1- ve italijanske "stogies," pa ni mogel prestajati in je šel po raz-poroko.
ž -0-
SPOMNITE SE SLOVENSKIH
BEGUNCEV S KAKIM DAROM
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
rubilo na sejo—
V	soboto ob 7:30 zvečer bo seja podružnice 47 SŽZ na 8812 Vineyard Ave. Razpravljalo se bo o programu za 5. oktobra. Prosi se velike udeležbe.
Vile rojenice—
Mr. in Mrs. John Laurich, 19201 Kewanee Ave. sta dobila obisk rojenic, ki so jima prinesle zalo hčerko, Lorraine Judith. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Angela Gole, hči Adlofa Gole iz 14614 Sylvia Ave., ki je zdaj že sedmič stari ata, enako tudi Mr. in Mrs. Anton Laurich iz 15717 Saranac Rd. Naše čestitke!
Zaroka—
Mrs. Apolonija Dolenc naznanja, da se je zaročila njena hčerka Helen Marie z Mr. Robertom Whalen iz Binghamton, N. Y. Druga hčerka, Betty Jane, se je vpisala pa v bolni-čarsko šolo v Huron Rd. bolnišnici.
Prestavljena prireditev—
Odbor v pomoč Ligi katol. Slovencev naznanja, da je bila prireditev, ki je bila določena za 2. sept. prestavljena na nedeljo 10 .novembra. Vsi, ki jim je naklonjena sreča, naj si zapomnijo ta dan. Kje se nahaja—
Joe Picely iz 18701. M uskoka Ave., je prejel od sestrične Marije D aro vec iz Vaite vasi, po-roč. sedaj Roje, pismo, v katerem prosi za naslov prijateljice Ane Spacapan, poroč. Jelen. Če kdo ve zanjo, ali če sama to bere, naj pokliče IV'3069. Poškodba pri delu—
Frank Božič iz 1516 E. 173. St. je bil poškodovan pri delu in se zdaj zdravi v Lakeside bolnišnici, Hanna House. Zaenkrat niso obiski še dovoljeni. Šesta obletnica—
V	petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. maša za pokojno Helen (Arh) Verderber ob priliki 6. obletnice njene smrti. Va obisk k sinu—
Stavbenik Joseph Demshar in njegova soproga odideta v soboto v Marion Indiana, kjer
•	bosta par tednov pri starejšemu sinu Josephu, ki ima tam
važno pozicijo pri firmi Wor-' thington Co. Želimo jima prav
•	veselo bivanje tam.
i
" Znance išče—
: Ivanka Blažinčič, roj. Lipoid, ' Zg. Sušica, p. Bizeljsko pri "Brežicah, Jugoslavija, bi rada zvedela za sledeče svoje znan-1 ee: Franc in Ana Puncer, An-5 ton in Franc Robida, Ivan in " Franc Ilovšek, Ivan Ferbež*. ", Vsi so doma iz Mozirja v Sav. i dolini. Če kateri omenjenih či-
•	ta te vrstice, naj se ji zglasi
\ na gornjem naslovu, i
-o-
1 Pri obiranju jabolk bi j	prišli prav
Washington--Administraci-
' j a za vojno blago ima naprodaj 40,000 padal (parašutov). Cena je od $4 do $144, torej zelo po-k ceni. Padala bi bila* pripravna ]- pri obiranju jabolk ali za krov-ce, ali ne?
---o-
Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na sebi vedno kak bel predmet, da vas voznik lažje opazi.
PAZITE, KADAR POSTAVLJATE LESTVO OKROG HIŠE ZA RAZNE POTREBE
Varnostni direktor Frank D. Celebrezze iz Clevelanda priporoča hišnim gospodarjem, naj bodo pazljivi zdaj na jeseni, ko bodo snemali okna, ali kaj popravljali pri hiši, ko je treba prisloniti lestvo. Kadar stopate po lestvi, stopajte vedno od klina do klina, nikdar prehitro. Kadar greste po lestvi, naj bo navzgor, ali nizdol, bodite vedno obrnjeni z obrazom proti lestvi in ne s hrbtom.
Nikdar se ne stegnite od lestve več kot 12 palcev, če ne morete česa doseči v tej razdalji, pojdite doli in prestavite lestvo. ' Ako morate postaviti lestvo pred
vrata, glejte, da so vrata zaklenjena. še najbolje je, da stoji kdo pri vratih ta čas, da jih kdo naglo ne odpre in podre lestvo z vami vred.
Tudi ni varno postavljati lestve na kake zaboje ali deske. Ako tla pod lestvo niso ravna, naj lestvo kdo drži. Ako morate višje kot 20 čevljev in če niste navajeni take višine, je najbolje, da najamete izvedenca. Predvsem pa dobro preglejte lestvo, pred-no stopite nanjo.
Varnostni direktor daje te nasvete, ker ve, koliko je nesreč z , lestvami vsled nepazljivosti.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEO, Editor) 6X17 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Hdidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. S&a Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti eetrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaSalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. to trt leta $2.50. Posamezna Itevilk* stane 5 centov.	__
SUBSCRIPTION RATES: United State« »7.00 p«r year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. O. S. $4.00 for 8 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 8 months. U. S. $2.60 for 8 month«. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, 12.80 for 3 months. Single copied 6 cents each.
Entered as second-claw matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
83
No. 179 Thurs., Sept. 12, 1946
Mirovne pogodbe - seme
za nove vojne	•
Nek državnik je ob neki priliki rekel, da vsebuje vsaka mirovna pogodba, nekaj semena za novo vojno. To se je tudi izkazalo kot resnično skoro pri vseh dosedanjih mirovnih pogodbah. Bojimo se, da bo nekaj takega skuhala tudi sedanja,"mirovna konferenca" v Parizu, o kateri je znan časnikar rekel, da ni drugega kot trenje za pozicije in zaveznike v prihodnji vojni.
Sovražniki svetovnega miru niso Nemci, ali Japonci, ali Če hočete: boljševiki, ampak so: zavist, oholost, pohlep »in sovraštvo, kar se lahko označi s pravim izrazom — človeška natura.
Versajska pogodba iz leta 1919, ki je zaključila prvo svetovno vojno, je storila dve napaki: razpršila je Avstro-Ogrsko in zlomila nemško notranjo stavbo.
Mi, Južni Slovani, ki smo bili del Avstro-Ogrske, smo jo nazivali mačeho. Toda če jo pogledamo iz popolnoma nevtralnega stališča bomo videli, da je avstro-ogrski imperij tvoril veliko zgodovinsko edinico, ki je dajala stabilnost vzhodni Evropi. Versajska pogodba je avstro-ogrski imperij razdelila na male dežele ali države, kar je bil eden, če morda ne glavnih vzrokov, ali vsaj povodov za 2. svetovno vojno.
Te male državice so padle v Hitlerjevo malho kot zrele tepke. Prilastil si jih je skoro brez boja. Če bi bil stal tam avstro-ogrski imperij, bi morda Hitlerja niti ne bilo na čelu Rajha, še manj pa, da bi si bil upal preko Krkonošev na Češko in dalje proti vzhodu in jugovzhodu. Danes je ista situacija, samo da je prišel napadalec od vzhoda. Danes je Sov-jetija spravila v svojo malho vse male državice okrog sebe.
To je povzročila versajska pogodba leta 1919, ki bi naj sicer garantirala za vselej svetovni mir.
Druga napaka takratne versajske pogodbe je bilo uničenje nemške notranje strukture. Zavezniki so pognali kaj-zerja Viljema iz dežele ter razorožili deželo, ne da bi jo tudi zasedli. V notranjosti Nemčije je tako nastala praznina, v katero so brez odpora prišli Hitler in nacijj. Ako bi bil ostal kajzer z nekaj armade okrog sebe, bi bil ostal Hitler še naprej sobni slikar v Avstriji.
Res je, da je angleški zunanji minister Belfour še pred versajsko pogodbo naglašal, da so zavezniki proti temu, da bi se razčetverilo Avstro-Ogrsko, ali da bi se spremenilo nemški notranji ustroj. Toda kmalu potem so bile v Angliji volitve in Lloyd George je vodil kampanjo z obljubo, "da bo obesil kajzerja," česar sicer ni storil dobesedno, toda izvršil je to, kar smo omenili-zgorej.
Mirovna pogodba po krimski vojni leta 1856 in kongres v Berlinu leta 1878 sta tudi kazala, kot da bostai prinesla trajni mir svetu. Tako vsaj se je izrazil angleški lord Bea-consfield. Toda v teh pogodbah je bila Rusija izključena iz evropske politike, zato se je obrnila na Daljni vzhod in se tam zapletla v vojno z Japonci. Berlinski Kongres je tudi vzel Bosno in Herregovino Srbom in jo dal Avstro-Ogrski. Plačilo za to je prejel avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand leta 1914 v Sarajevu, kar je vžgalo iskro za prvo svetovno vojno.
Torej spet mirovni pogoji vzrok vojne.
Lahko bi imenovali v to vrsto tudi mirovno pogodbo na Dunaju leta 1813 po porazu Napoleona. Takrat je bil položen temelj za "stalno ravnotežje moči," kar je bilo z drugimi besedami: klic na vedne vojne.
Mirovna pogodba, ki so jo napisali leta 1648 v Westfa-liji po končani 30-letni vojni, je vodila k mnogim praskam za Reno med Francijo in Nemčijo.
Tako vidimo, da je bila vsaka mirovna pogodba napravljena ali sklenjena tako, da je ustvarila nekaj nezadovoljstva, jeze, sovraštva in želje po maščevanju. Premagani je takoj po podpisu mirovnih pogojev začel nabirati vojsko za maščevanje in za pridobitev izgubljenega ozemlja, ali da vsaj opere svojo čast.
Tudi sedanja mirovna pogodba ali pogodbe, ne bo zadovoljila vseh narodov. Morda jih bo več nezadovoljnih kot zadovoljnih. Danes je še prezgodaj reči, kaj bo povzročilo prihodnjo vojno: morda Trst, morda Dardanele, morda Daljni vzhod, morda Porenje in Porurje. Z vso gotovostjo lahko rečemo, da tudi po tej'mirovni konferenci ne bo — volk sit in koza cela.
Ruski zunanji minister Molotov zagovarja ekspanzijo sovjetskega imperija kot — varnost svojih meja. Samo zaradi "varnosti" so Sovjeti okupirali vse svoje male sosede pred seboj, vse od Baltika do Trsta. Pa bo morda prav to nekega dne zelo narobe hodilo za Rusijo, ker je težko verjetno, da bi mogla za vedno ustrahovati vse te narode, čeprav je vsak posamezen majhen, toda veliko psov je zajčja smrt, pravijo. Ti narodi ne bodo nikdar klonili Moskvi. Dasi bodo ustrahovani, toda Rusija bo morala vzdrževati vedno veliko armado, ne proti sovražniku od zunaj, ampak proti sovražniku — doma. In to ne bo zdravo za gospodarski razvoj prostrane Rusije. S puško v roki je težko orati in sejati in delali traktorje in pluge. Vedeti moramo namreč, da bo v tej Sovjetski Uniji 100,000,000 Rusov, pa 200,000,-000 drugih narodov ali plemen. In 2 proti 1 ni ravno preveč ugodno za vladajočo skupino. Celo v Rusiji sami danes ni
BESEDA IZ NARODA
Vabilo na sejo
Cleveland (Newburgh), O.— Odbor'Skupnih društev fare sv. Lovrenca prijazno vabi vse društvene zastopnike in vse, ki ste sodelovali pri okritju spominske plošče v vojni padlim vojakom. Prečitani bodo računi zadnje prireditve za naše. vojake. Odbor želi, da vsi, kateri ste kaj sodelovali, pridete na to sejo, ki se bo vršila v nedeljo 15. septembra v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Treba bo ukreniti, kaj naj se naredi s preostalim denarjem, ki je ostal od plačanih računov.
Ker se potem preneha s poslovanjem za naše vojake, je potreba, da se sedaj nekaj ukrene glede preostalega denarja. Da ne bo potem nepotrebne kritike, zato pridite na sejo in odločite sami, kako naj potem odbor vso stvar uredi. Navad-lfo je, da takrat, ko je treba, ne pridete zraven in potem pa kaj radi kritizirate. Odbor se bo držal sklepa navzočih. Zato vas še enkrat vabim, da v nedeljo ob 2 ;30 popoldne pridete na sejo v Slovenski narodni dom na 80. cesti in ukrenite tako, kakor se vam zdi najbolj prav.
Pozdrav in na svidenje v nedeljo popoldne na seji Skupnih društve fare sv. Lovrenca.
Fred Krečič, predsednik.
Javna zahvala
Cleveland (Collinwood), O. — Naslednjo zahvalo izreka naš odbor slovenskih fantov vojakov v okrožju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. V nedeljo 25. avgusta je bilo odkritje spomenika našim fantom in dekletom, ki so služili v ameriški armadi in posebno še tistim, ki so dali svoje mlado življenje za demokracijo sveta. Najprej se zahvalim v obče in dobro poznanemu John E. Lokarju, ki je tako lepo in z lahkoto vodil program, ter v svojem govoru izrekel so-žalje očetom in materam, ki so v zadnji vojni izgubili svoje sinove. Pgsebna hvala pa nru še zato, ker je rad prevzel, ko smo ga vprašali za sodelovanje. Prav prisrčna hvala, Johnny!
Hvala lepa Miss Florence Unetič, ki je tako gibljivo zapela ameriško himno med tem, ko so člani Ameriške legije dvignili ameriško zastavo, ki je zavihrala našim fantom v pozdrav. V tem času pa so naši fantje v uniformi odkrili spomenik. Hvala vam fantje, ker ste se"zavedali, da s tem izkažete zadnjo čast hašim padlim junakom in borcem iz druge svetovne vojne. Prav lepa hvala tistemu mladeniču od godbe sv. Jožefa, ki je zatrobil žalostinko v slovo padlim vojakom. Njegovega imena ne vem, zato naj mi oprosti.
Prav lepo se zahvalim našemu požrtvovalnemu Francetu Jelerčiču za tako krasen venec padlim vojakom in za cvetlice očetom in materam ter za lepi |opek predsednici. Srčna vam hvala za veliko požrtvovalnost vam in vaši soprogi. Zhavala Mladinskemu pevskemu zboru SDD na Waterloo Rd., ki je zapel dve tako lepi pesmici. Nadalje prav lepa hvala pevskemu zboru Jadran za tako lepo izbrane pesmi, pri katerih je bilo marsikatero rosno oko. Hvala vam!
Prav lepa hvala govornikom: Ameriške legije in veteranom tujezemskih vojn za .vodstvo
povroke in Mr. Jack Perskyju, ki je tako pudarjal, da so mu Slovenci že poznani od leta 1900, posebno pa še, ko so se mnogi v prvi in drugi svetovni vojni borili ob njegovi strani. Njemu je sledil Mr. Vatro Grill, pomožni okrajni pravd-nik, ki je zastopal mestnega župana Thomas Burkeja, ki se vsled bolezni ni mogel udeležiti naše slavnosti. Vatro Grill nam je podal v pravi luči demokracije sveta. Hvala mu za govor, ker je bil zelo pomenljiv za vse navzoče.
Dalje lepa hvala senatorju William H. Boydu za krasen govor in prav tako našemu kouncilmanu John J. Prince, ki je v svojem govoru posebno poudarjal trpljenje vojakov v vojnem času, kar pač dobro pozna, saj je bil sam vojak v prvi svetovni vojni. Hvala John!
Prav lepa hvala predsedniku Slovenskega delavskega doma, Matt Petrovichu, za njegov pomembni govor, katerega je bil začrtal tako da so njegove besede segle marsikateremu globoko v srce in tudi ostale v njem.
Hvala tudi 'vsem društvom, ki so se udeležila povorke, kakor tudi zastonikom in zastopnicam društev, ki so zastopali svoja društva. Še enkrat, hvala vsem skupaj!
Prisrčna zahvala tudi vsem osmim orkestrom, ki so igrali brezplačno in ti so: Johnny Pe-con, Frank Jankovich, Johnny Kozel, Lou Trebar, Pete Boste-tič, Eddy Habat, Johnny Vad-nal, Eddy Sesek, Joe Pintar in Pete iSokach. Hvala lepa vam, zavednrfantje. Prav lepa hvala tudi godbi društva sv. Jožefa KSKJ za spremstvo pri povorki. Hvala, tudi vsem posameznikom kakor tudi Zvezam in Jednotam; katerih člani zborujejo v Slovenskem delavskem domu, ki so darovali za ta spomenik, njih imena bodo priob-čena v časopisih. Žal pa mi je, ker ne bo Mena SNPJ med' njimi, ker je največ članov te organizacije, ki zborujejo v tčm domu.
Hvala vsem požrtvovalnim delavcem in delavkam, ki so delali ta dan in še posebno kuharicam .za njih '20 urno delo, strežajem za'baro in sploh povsod, ker je bil res vsak na svojem mestu in o pravem času. Omeniti moram Marinko Fruit Market, trgovino s sadjem, ki nam je darovala vso zelenjavo, kar smo jo potrebovale. Hvala vam za vtee.
Naš odbor se prav lepo zahvaljuje direktoriju Slovenskega delavskega doma, ki nam je šel tako na roke v vseh ozirih in za dvorane, katere so nam dali brezplačno na razpolago. Lepa hvala tudi oskrbniku in njegovi soprogi, ki sta bila vedno pripravljena pomagati.
Pri tem pa ne smem pozabiti našega kamnoseka Fraijk Ko-siča, ki je napravil tako lepo delo, da je ponos vsej collin-woodski naselbini in ga tudi priporočamo moža poštenjaka v vsakem slučaju.
Za tista imena, ki so pa izpuščena, pa ni naša krivda. Dosti je bilo pisano v časopisih, da prinesite imena in če jih niste, je to sedaj vaša krivda, ker se niste dovolj zanimali in sedaj pa vidite, kako krasen je spomenik. Nam je prav žal.
Nekateri so bili celo mnenja, da iz vsega tega ne bo nič. Toda, naš pridni odbor je šel na delo s trdno voljo. Malo nas je bilo, ki smo delovali skupaj po začrtani poti, ki je bila precej težavna in trda. Ponosni pa smo, ker se zavedamo, da
smo mogli vsaj nekaj storiti v spomin našim padlim kakor tudi živečim vojakom v njih trajen spomin.
Prav lepa hvala tudi lokalnim časopisom, ker so nam šli lepo na roke in za nas pisali in priobčali naše dopise. Hvala lepa.
K sklepu pa ne smem pozabiti naše prihodnje prireditve, ki se bo vršila 29. septembra, da se s tem pomaga kriti stroške, kajti treba je na vrtu še olepšati in nikar ne mislite, da je naše delo že končano. Zato je pa naš odbor že prav pridno na delu, da bomo vsem postregli kar najboljše mogoče. Vadnalov orkester bo vsem na razpolago, da se boste lahko zavrteli po mili volji. Končno sev imenu odbora vsem skupaj zahvalim in ako sem katerega pomotoma izpustila, naj mi oprosti. Pozdrav,
Antoniji Tomle, predsednica. -o-
Srebrni jubilej dveh naših rojakov-prijateljev
La Salle, 111. — Dne 30. avgusta so se zbrali vsi povabljeni Slovenci in Slovenke ter drugi v Slovenskem norodnem domu v spodnji dvorani, kjer so navdušeno čestitali Mr. in Mrs. Anton Jenko k njiju 25 letnemu jubileju ali srebrni poroki. Poročila sta se 6. septembra 1921 pred oltarjem sv. Roka; poročne obrede je izvršil takratni župnik Father Fr. Salovan. Tako je sedaj poteklo lepih 25 let. Da, prisrčen je bil ta njih veliki "surprise".
Dobri prijatelji so prinesli dobrih jedil. Velik je bil "cake", ki je bil ves obložen z lepimi rožami. Oče, Mr. Joseph Crtalič, je prinesel lepo košarico s 25 srebrnimi dolarji. Ljudje so se posedli krog močno z raznimi dobrotami obloženih miz in se kaj dobro okrepčali. Father Krasovič so ob tem ča-,su spregovorili par krasnih besedi v pdčast srebrnoporočen-cema. Za tem pa je pevski zbor Vrh Planin zapel nekaj
prav lepih slovenskih narodnih slavijencema v pozdrav.
Nato pa je Louis Spelich zaigral par slovenskih polk in gostje so veselo zaplesali. Ta "surprise" so pripravile Mrs. August Bratte in Mrs. Frank Kastinger, v kuhinji pa je pomagalo več odličnih kuharic in kelnaric in sicer: Miss Mildred Držich, jMrs. Josephine Jančar, Miss Anna Pelko, Mrs. Anna Jereb, Mrs. Mary Kra-maršič, Mrs. Anna Mavser,' Mrs. Mary Jenko, Mrs. Anne Ravnikar, Mrs. Mary Malgaij, Mrs. Johan Jenko, Mrs. Josephine Zielinski, Mrs. Jean Kop-cijzki.
Torej v imenu zbranih povabljencev slavi jencema želim, da vaju dobri Bog ohrani še mnogo let, da bi oba zadovoljna in vesela dočakala tudi zlati jubilej. Bog vaju živi!
Anton Štrukel.
Veliko reči, ki jih ni več
Prejel sem pismo iz doslej toliko proslavljane svobodne Jugoslavije. Prijatelja sem bil povprašal, kako je zdaj tam, ko imajo že dobro leto komuniste na vladi, odgovoril mi je: "Veliko reči je, ki jih ni.več, mnogo je pa takega, česar bi ne bilo treba." Nato pa našteva: "Davkov — brez konca, dolgov — brez števila, ljudstvo — brez denarja, šola — brez veroizpovedi, zmešnjava — brez ozdravljenja, položaj — brezupen, časopisi — brezbožni, gledišče — brez sramu, nravnost — brez dostojnosti, prosveta — brez uma, samostani — brez zaščite, goljufija — brez mere, kupčija — brez kredita, slovstvo — brezverno, nižje ljudstvo — brezvestno, vlada — brez glave, narod in vojaštvo — brez poguma, satan — brez ovire."
četudi je vse to nekoliko pretirano, pa vendarle priča, kako hitro se uničujejo verske in vzgojne dobrine, plemenitost srca, vestnost in značajnost, kjer vlada duh komunizma.
Resnico j ub.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
(Nadaljevanje z 1. strani) so ljudje, ki so precenili število partizanskih žrtev. Od 15,000 Slovenskih domobrancev in članov Slovenske legije, ki so jih Angleži prodali Titu, da jim je dal mir na Koroškem, je le malo število ušlo. Tudi ni bilo ve-•liko število tistih, ki jih je radi mladoleftnosti pustilo komunistično vodstvo, da po mnogem trpljenju odidejo na svoje domove. Izkazalo se je, da je bila ceniteV, da je pobitih 8,000 prenizka. Sedaj se mora žali-bo& ugotoviti, da je pobitih brez sodbe, brez pravice zagovora, pobitih kot divje zveri čez 9,000 slovenskih fantov in mož. Ve-den madež na Titovini ostane, da so pobili po končani vojski neoborožene ljudi. Ta nedolžna kri bo vedno vpila po maščevanju. Zato govore partizani med seboj, da bo hudo, kadar bo začel govoriti Kočevski rog.
Doslej se ve, da je bilo pobitih iz taborišča pri Teharjih okrog 4,000 ljudi. Par tisoč je pobitih na poti v Kamniško Bistrico. V hribih nad Glincami kakih 500, v Kočevskem rogu pa do 30,000. Med temi seveda tudi hrvaški ustaši, srbski čet-niki in tako dalje.
70,000. — Toda gori našteti nikakor niso vsi na Slovenskem pobiti. To število je neprimerno večje. V prvih dneh so izginjali ljudje po vseh vaseh. Za tisoče se ne ve, kje so jih pobili. Poznavalci razmer cenijo, da so partizani 'na Slovenskem pobili v dneh po "osvoboditvi" čez 70,000 ljudi. Niso to bili samo Slovenci, ampak- mnog» Hrvatov in Srbov, ki so se umikali pred partizanskim divjanjem in katerih mnogo so kot Slovence Angleži izročili partizanskim krvolokom. Tudi nekaj Nemcev so pobili partizani na slovenskih tleh, vendar je to
število malenkostno v primeri s pobitimi domačini. Nikdar se na Slovenskem ne bo pozabilo na partizane kot ni naš narod nikoli pozabil na divje Obre in Turke.
P OKOLJI ONIH, KI SO OSTALI DOMA. — Napačno bi bilo misliti, da so, pobili samo tiste, ki so jih izročili partizanom Angleži. Znane so vasi kjer so partizani, poklali malo ne vse svoje nasprotnike. V Rovtah na Notranjskem so pobili 70 ljudi, ki niso hoteli bežati, ker so se pač" smatrali za nedolžne.
LIKVIDACIJE SE ŠE VR-ŠE.- — Tudi sedaj po šestnajstih mesecih se še vedno preliva kri. Malo je tistih, ki so obsojeni na smrt, veliko pa je tistih, ki morajo brez kake sodbe
v smrt. OZNA, tajna policija, pospravlja svoje nasprotnike, ne da bi ti prišli pred kako sodišče. "Izginil je," pravijo ljudje, iir vsi vedo, da je prišla ponj OZNA in ga odpeljala.
SAMI MED SEBOJ. — Marsikoga teh divjakov zadene kmalu roka Tistega, ki je proglasil umor za vnebovpijoč greh. Partizani se med seboj ovajajo lin iztrebljavajo po tistem starem pravilu, da revolucija žre svoje lastne otroke. En tak zgled! Sredi meseca junija je bil aretiran slavni gorenjski partizan Primčev iz Gozda nad Golnikom, s partizanskim imenom "Hrast," komandant bataljona. Za vneto in brezobzirno partizansko delo je bil nagrajen z mestom oskrbnika grajščine "Turn" pri Preddvo-, ru. (Last Otona Detela, ki je bil izgnan.) Vzrok aretacije je — kraja. Ovadil ga je tekmec, ki si je zelo želel to oskrbniško mesto. Pri aretaciji so napravili preiskavo in so našli 12 kilogramov zlata. Malo poprej se
je poročil. Ko je žena pri aretaciji vprašala, kaj je sedaj z njo in z zakonom, so ji odgovorili: "Sedaj si prosta." Gotovo je ta količina zlata najbolj zgovoren dokaz, da je bil "Hrast" res vnet in brezobziren partizan, ki se je odlikoval po izrednem številu likvidacij drugih ' ljudi in po preiskavah, ki so kaj nesle.
iiimiiiimimiiii
če
verjajnete al' pa ne
miiimmiimiiii
Novoporočeni par je šel na medeno potovanje. Danes je to moderno, včasih pa tega niso poznali — medeno potovanje. Ko so se ženili naši starši in njih starši in tako nazaj, so tri dni in tri noči veseljačili na nevestinem, prav toliko pa na ženi-novem domu. Ko so se svatje razšli na svoje domove s culami ohcetnih preostankov, sta se ženin in nevesta, ali ta mlada, pre-oblekla v ta pametno obleko. On .le šel v gozd po drva, ona pa kotel napravljat za prašiče — to je bilo vse njuno medeno potovanje. Zato je pa tista zveza držala kot nobena veriga tako na svetu in še potem, medtem ko je danes ta moderni svet le bolj na kvatre udarjen in če eden zakoncev samo malo napek zakašlja ali kihne, pa že letijo na rihto po razporoko, ki se jo ponekod lažje dobi kot en funt kranjskih klobas.
Pa kaj bom govoril, ki ni v mojem becirku zapopadeno tako pisanje. Kar sem hotel povedati je bilo samo o tistem novem parčku, ki se je namenil, da se bo umaknil v kako zatišje in se tam nemoteno grlil in se držal za roke in gledal v zvezde, ne da bi ju kdo motil in pasel firbca nad njima, kot bi bila prvi zakonski par na tej božji zemlji. Za neko pripravno letovišče sta zvedela in se t je odpeljala. Tam so jima od-kazali malo, toda prijetno kabino in gospodar jima je odločil za postrežbo zgovorno žensko, ki je kazala, da je pridna, aeprav nekoliko jezična, kakor se to spodobi za pravo služkinjo, ki mora vedeti vse, kar se okrog nje godi, da letoviščarji, vsaj nekateri, lahko zvedo vse važne dnevne dogodke brez časopisa.
Slabša polovica od tega zakonskega parčka, s čemer mislim moža, je povedal postrežkinji, cla sta pravkar zvezan zakonski par na medenem potovanju, pa da bi rada videla, da bi se to ne razneslo, da ju ne bodo ljudje ogledovali kot kako svetovno čudo in da bosta res v miru in brez javne pozornosti preživela v tem kraju par srečnih tednov. Prosil je žensko, naj torej molči in ji je dal že vnaprej zelo bogato napitnino.
Postrežkinja je bila vsa iz sebe nad bogatim darom in se .ie lia vse mile viže gvišala, da ne bo omenila živi duši, da sta na medenem potovanju. Niti svojemu dedcu da ne bo tega zaupala, na katerega se itak ne more dosti zanesti, ker nič ne ve, kdaj zine kako nepravdansko in jo.
Tako mine par dni in naš parček se je kar dobro imel. Tretji dan pa mlada ženica opazi, da vse zija zanjo, če gre po cesti v prodajalno. Kar videla je, kako so ženske stikale'glave skupaj, se hihitale in s prstom kazale za njo, dočim so jo moški tako nekam čudno pogledovali, da ji je kar vroče prihajalo. Pa pove svojemu možičku o tem. On pa pokonci in'takoj prime postrež-kinjo v roke, zakaj da je izblebe-tala, da sta na medenih tednih, da ju zdaj vse gleda in si po-mežkuje.
Postrežkinja se pa začne križati in veriti, da ni povedala živi duši da sta na medenem potovanju, absolutno nikomer, še več, da je storila, samo da bi jima ustregla. Vsakomu je povedala, je rekla, da nista niti poročena, ampak da sta si samo nekoliko na roke. Parček se je še tisti dan odpeljal domov, menda j a.
vse tako mirno, kot svet misli, da je. Po ruskih koncentra-1 j cijah je danes vse od 8,000,000 do 17,000,000 oseb iz enega | | aii drugega vzroka, največ radi tega, ker so bili politično j | "nezanesljivi." Toliko jih ni bilo niti ob času carjev in to; da človeku misliti o "proletariatski" državi.	j
Župnik iz Bele Krajine prosi
V planinah
ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar
"Mislite?"
"Ne, samo vprašujem. Vča- < sih se mi dozdeva, da vam je vsak razgovor kakor igračka, < Samo včasih . . "Imate radi igračke?" "Ce so lepe."	i
"Samo takrat?"	i
"Ni vseeno, kdo se z njimi kratkočasi. Igračka sama je t brez pomena."
"Vem. Važen je samo otrok, I i ki se igra. Tudi če je velik,! £ gospodična Helena?"	c
"Takrat še mnogo bolj, gospod sodnik." Cesta, po kateri hodita, je c iapuščena. Dolgo, prav s dolgo niso vozili po njej. Tu-i di hodili so tod malo. Velika j ^evgsa tstražijo pusti kolovoz zapirajo pogled v svet. Vse-! Povsod je mir in molk širokega! gozda. '	j l
v "Kam naju peljete?" vpra-jl s"je gospodična Helena, ko ni 1 videti, da bi cesta vodila do ka-' i kega pametnega cilja.	1
"Saj je vseeno. Nihče naju z pričakuje, nikomur nisva podala, kdaj prideva. Nihče ne t va videla, z nikomer govorila • • . Greva v neki prazen svet, kjer bova sama."
Rahel smeh spremlja sodni- 1-kov o govorjenje.
"V prazen svet," ponavlja gospodična kakor odmev, ki se ^ nekje zakasnil in se pre-, Pozno vrača. "Ali se ne bova ( izgubila v njem?"	t
Besede ne razodevajo nika- ^ ke skrbi. Kdor bi hotel brati j iz njih več, kakor je bilo v nag- * lici vanje položeno,, bi odkril *norda celo neko zeljo, da bi se j. ^es kakor koli izgubila. ' "Vedno se nekam izgublja- j ftio," pravi sodnik, ki je že zopet nekje v svojih mislih. "To j izgubljanje je skoraj edina no-Vošt, ki nam jo življenje prinaša."
"Ne, danes ne bova govorila , 0 tem,'' pravi gospodična Hele- ] ■na- "Sicer se bova res izgubila."	♦
t
"Včasih je tudi to lepo. ^ Vendar imate prav. Ta tihi ' gozd ni za take razgovore . . Kdaj pride vaš ženin?"
"Tudi to ni snov za pravi razgovol-, gospod sodnik." Na , Ustih mlade žene je smeh, v ( besedah pa skorajda rahel ®trah. Vprašanje je prišlo pre- ' veČ nenadno.
"Potem mi dajte roko in nič ^e vprašujte, sicer boste padli v prepad," pravi gospod sodnik.
Pot je nekaj časa res precej nerodna, čeprav o . nevarnosti ni mogoče govoriti. Zavija navzdol in je vedno bolj Pusta. Tudi gozd je vedno temnejši.
"Dalje ne bova šla," pravi sodnik in se začne ustavljati. j "Vidim, da ne bova ničesar od- j krila ^ . . Glejte, med tistimi; bukvami je nekaj prostora za Kajnu. Tam ostaneva, dokler se nama bo ljubilo." "Dobro. . ."
"Ste zadovoljni s tem zasilnim domom?"
"Ko pa drugega ni. Ob jezeru je bilo lepše."
"Pokrajina sama je bila skoraj tako uboga, kakor je ta."
"O, bilo je več sonca in prostora. Pa jezero . . In govorila sva o marsičem."
"To bova mogla tudi danes." "Lepo. Prostor je kakor ustvarjen za razgovor. Še zaljubljenci bi mu ne mogli nič očitati. Miru in samote je res dovolj."
"Vidite, kako dobro sem .izbral."	1
Sodnikov smeh daje izgovorjenim besedam poseben pomen.
"Ali boste svojemu dekletu v taki tihi samoti odkrivali svoje srce?" <
"Morda. Nič se ne ve. Trenutno bi na to vprašanje ne vedel pravega odgoora. Morda čez nekaj dni." "Kako čez nekaj dni?"
"Ali sem rekel čez nekaj dni?"
"Da. Tako ste rekli. Kako ste. pa mislili?"
"Cez nekaj let, seveda?"
"To je strašno dolgo. Govorite o čem drugem! Pa naj ne bo tako daleč v bodočnosti."
"Saj sem začel, pa niste hoteli odgovarjati."
"Oh, vedno prihajate s tem I nesrečnim ženinom, ko nič dru-! gega več ne veste. Mislite si, da je umrl."
"Pa naj bo ... A blizu sva si sedaj samo midva. Ali hočete, da vam govorim o vas samih?"
"Kako hočete to narediti?"
"To bi tudi sam rad vedel
... Že vem, kako bi šlo."
"Res. Zanimivo."
"Povedal bi kar koli. Trdil bi stvari, ki utegnejo biti v vsakem primeru resnične. In če bi ne bilo prav, bi morali* popraviti. Iz teh popravkov bi končno razbral vašo pravo zgodbo."
"In če bi vas pustila v zmoti?"
"Tega bi ne storili."
"Zakaj ne?"
"Ker vam ni povsem vseeno, kako mislim o vas."
"To bi utegnilo biti res."
"Ali naj poskusim?"
"Ne, prosim, ne. To zgodbo boste zvedeli tako, kakršna je. Vso ubogo in dolgočasno, vsakdanjo in plehko, kakor jih- je tisoč in milijon. Ko bom dovolj ponižna, da vam jo 'bom povedala brez vsega olepša-vanja. Danes se nisem tako pogumna in nesebična. Ce ne" boste medtem vsega sami zaslutili in brez povesti spoznali .. . ."
"Saj nisem hotel biti vsiljiv. Bila je samo šala. Zelo neumna in otročja šala."
"Ne, ne, vsiljivosti nisem čutila. Vedela sem, da je šala. Vem pa "tudi, da sem vaš dolžnik. Pa se ne morem tako naglo vživeti v svet vaše odkritosti čeprav se mi dozdeva vse zelo lepo . . . Povejte, v kateri smeri je vaš dom?"
"Tod. Proti vzhodu."
"Kako je tam?"
"Nekoč se mi je zdelo, da je zelo vsakdanje. Danes mislim, da je lepo kakor malokje. Kraji dobivajo nekaj svoje lepote od ljudi, ki v njih žive. Toda zakaj vas to zanima?"
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-
CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI ODKAR NAS JE ZAPUSTIL MOJ DRAGI BRATRANEC
Tom Hamer
ROJEN KRAIC
ki je v Boru zaspal večno spanje dne 12. septembra 1942;
Štiri leta na božji nijvi Tvoje truplo zdaj počiva, duša pa naj raj uživa tam v srečni večnosti.
Žalujoči ostali:
TOM KRAIC ln 'DRUŽINA.
Cleveland, O., 12. sept. 194G.
Radovica, 9. avg. 1946.—Dragi Slovenci iz župnije Radovica pri Metliki!—Vaša ljubezen do starega kraja vkljub razdalji in več let pretrgani zvezi ne pojema. O tem govorijo Vaša pisma Vašim dragim, polna ljubezni do njih. O tem pričajo številni paketi rojakom v domovini. Nekateri iz Crested Butte, Colo., so se spomnili novega župnika. Res, blaga srca! Odkar je bila zveza z Vami pretrgana, smo preživeli grozne čase kakor jih Slovenija od divjanja Turkov še ni doživela. Ni kraja v Sloveniji, ki ne bi nič trpel. A tako grozno kot župnija Radovica, jih je trpelo malo. Naj žalostne j še spomine je zapustil Italijan, ki je bival med nami 2Va, leta. Italijani so prihajali med nas iz Metlike in Gstreža, kradli, pretepali ljudi in požigali domove, kar cele vasi. 7. avgusta 1942. so požgali vso Bojanjo vas. Ostalo je le 3 hjš, ki jih je uspelo ljudem pogasiti: Ostala je le obleka, ki so jo imeli ljudje na sebi. Kar so našli moških po župniji doma, so jih odpeljali v internacijo na Rab, kjer so v trumah od gladu umirali.
Ljudje so v trumah begali sem in t j a. Skrivali so sebe, otroke in imetje pred tatinskimi Lahi. Italijani pa so zadnje leto in pol svojega bivanja tod obstreljevali vas s topovi in a-vijoni. Ljudje so iskali zavetja po kleteh in skalnih jamah. Obe ofenzivi Nemcev in njih zaveznikov sta prinesli preganjanje prebivalstva, ropanje in! smrt par starim možem.
Kakšna je Radovica danes?; Šteje 170 številk, a ima požga-' nih 66 hiš, 118 zidanic in hlevov, življenje je izgubilo 86 ljudi v borbi ali na Rabu ali doma ob ofenzivah. Mlade vdove ali starši brez otrok, to je najža-
»lostnejša posledica t6 vojne.
Celo cerkvam in župnišču ni prizaneseno. Italijanski avijon je vrgel na župno cerkev bom-De, ki je predrla streho, eksplo-; iirala na stropu prezbiterija1 in ga pokvarila, 4 mesece spo-1 njadi nismo imeli dežja. Zem~! Ija je bila razpokana od suše.! fidino stene in strop nad oltar-1 jem in okrog so ostale še mo-cre. Cerkev vpije po popravilu. 5e se ga ne lotimo še pred zi-no, nam bo cerkev razpadla, cer je tudi sicer vsa streha preluknjana od puškinih krogel, južno steno cerkve pa je pretreslo dvoje topovskih granat in omajalo zvonik.
V napol razrušeni Radovici je mogoče župniku delati le v posebnih prostorih. Predno so ljudje začeli obnavljati lastne lomove in šolo, so sklenili zgraditi novo župnišče. Prejšnjega z vso-opremo je tudi vzela vojna. Ostal ni tudi ne en stol ali ena miza ali ena zavesa. A tudi
mam•maesBSgssssBsssn , i i j ,i i„ i
sam sem prišel sem kot popoln siromak.
Za neodložljiva popravila pri cerkvi in za zupnišče potre-i bujemo 2,000 dolarjev. Ljudje i so začeli zlagati. Spravili smo . skupaj 620 dolrajev. Darovali . so celo nekateri Bojančani, ki ! že štiri leta živijo v zidanicah, 1 hlevih, župah, ki nikdar vode ' ne drže.
Nastopila je denarna kriza. ! Naprej ne moremo. Ali nam bi, dragi rojaki, priskočili na pomoč, kakor prej ob zvonovih, ki so nam ostali. Nikdar ni bila hujša kot sedaj. Italijanu, ki nam je vso škodo naredil, so Zavezniki naložili plačati le 1-45 vojne škode. Pomagati si moramo sami, a ne zmoremo brez Vas, ki niste doživeli fronte na svoji koži. Ce kdaj je zdaj čas, ko "srečni vsi bi bili, če delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili."
Prosimo, da bi, kjer je Vas J več skupaj, založili denar in ga skupaj poslali preko Slovenic Publishing Co., potniški oddelek, 216 West 18th St., New ■1 ................... " 1 1 %
A. POMAR, JR.
Računovodja, avditor in davčni svetovalec naznanja odprtijo svojega urada na
1027 E. 185th St. -	KE6612
Pokličite KE 5200 | DA VAM SČISTIM0 FURNEZ ŠE DANES! - ' |
Čistimo ffirneze, dimnike in dimniške cevi z vacuum j : čistilcem. Računamo po $4 in več.	i
Adams Heating Service
550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ako .
NAMERAVATE GRETI
S PLINOM IMEJTE PRAVILEN
NAČRT
© Izberite si grelnega kontraktorj.a, ki ima ime, da dobro inštalira grelne sisteme. Pomnite, da dobra grelna oprema ni vredna nič, če ni pravilno inštalirana.
-Naj vam vaš grelni kontraktor pregleda hišo, za kar damo mi radi tozadevne forme ter mu recite, naj jih predloži nam za čekira-nje. Kompanijsko poročilo o pregledu bo poslano vam in grelnemu kontraktor ju. To poročilo bo vsebovalo informacije na pravilnem grelnem sistemu, kar je potrebno, da bo grelna oprema obratovala uspešno. Ta postrežba je zastonj in namenjena, da pomaga vam in grelnemu kontraktor ju.
Dajte grelno inštalacijo čekirati ko je dovršena, da boste gotovi, da so vse podrobnosti in specifikacije za grelno opremo, kot je zanje predpisano. Tudi v tem vam radi pomagamo.
THE EAST OHIO GAS COMPANY
York 11, N. Y. Prosimo, da bi denar pošiljali po kablju ali vsaj po zračni pošti in naslavljali na Župni urad Radovica, p. Metlika, Yugoslavia. — Že vnaprej se Vam zahvali * Tekavc Martin, župnik. -o-
Klara Johanna Eide, 21 let stara Norvežanka, je prva ženska radio oper atari, ca na katerikoli trgovski la. d ji. Slika je bila posneta na norveški trgovski ladji Sta. vangerf jord, ki je priplula v New York.
MALI OGLASI
Dober kup
Naprodaj je en aker in pol zemlje s 3 hišami po 4 sobe; vse moderno. Se proda vse sku- J paj ali posamezno. Nahaja se 1 i na cesti 300 blizu Euclid Ave. 1 v Willoughby, Ohio. Za podrob- : nosti pokličite IV 5597. (180)
Popravljamo ure
Postrežba v 7 dneh. Mi ne ugibljemo, mi popravimo, da f boste zadovoljni.	1
Frances Jewelry Store 1 15701 Waterloo Rd.
Tel.: KE 7075 _______(x-Octjl) g
Hiša naprodaj	*
V Maple Heights, O. 41/2 sob \ zidana, velik lot, dvojna garaža, furnez na plin, beneški zastori, vse preproge, 4 leta stara. Pokličite ali se zglasite pri nas j Tisovec Realty 1366 Marquette Rd. ; pri 55. St. in St. Clair 1 EN 4936
__(179) s
""* ' ' .............................................................i,.,,, j
RE-NU AVTO BODY CO.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body to fenderjo. Welding l
JOHN J. POZNIK GLenvllle 3830. _982 East 152nfl St.
Michael's Floral Shop
MICHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408
(Thurs.)
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St.
UEnderson 9231
Se priporoča za popravila In barvanje vafiega avtomobila. Delo točno In dobro,
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdlcott »350 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
PELO P0IIJ0
VEČ POMOČNIC ZA CAFETERIJO
SE SPREJME Tudi izkušeno žensko za
peci®;	<|
! "" ' ; • ; jjr i \
• """'wm
Delo je v čisti, zdravi
okolici	J j
Morajo razumeti in govoriti angleško	,
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
329 za 40 ur dela na~
teden • f gj^g
Hrana in uniforme zastonj. , Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone ■ Company /
soba 901 700 Prospect Ave. i
Za hišna dela
ženska dobi delo za splošna hišna opravila; ob četrtkih nedeljah prosta. Lep nov dom na Heights. Samo 1 otrok v družini. $25 na teden. Pokličite YEllowstone 6786.	(180)
Pisarniško delo
Delo dobi dekle za splošna pisarniška dela; plača tekom učenja; delo 5 dni-v tednu. Pokličite HE 5708.	(180)
Za hišna dela
Sprejme se dekle ali ženo za splošna hišna dela; nič kuha- % nja. Ima stanovanje. 2 otroka v družini. Pokličite FA 1043. ______ (180)
V restavraciji
• Sprejme se dekle, ki bi hotela delati v restavraciji kot strežkinja. Vprašajte na 5238 St. Clair Ave.	,(179)
ženske se sprejme
ia operatorje na punch press in tudi sa učenke; lepa plača za začetek.
Guarantee Specialty
Mfg. Company E. 96. St. in Carr Ave. ________ ,	(179)
m lil.......■mu.........m ...................... |................
Za hišno delo
Sprejme se žensko za hišna dela. Zglasite se na 390 E. 156. St. _(180)
Za postavljanje kegljev
Sprejme se postavi j ače kegljev za popoldne in zvečer, poln ali delni čas; bonus.
Grdina Recreation
6025 St. Clair Ave. Tel. EX 0398
~ MALI OGLASI i	Furnezi
Novi lurnessl za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487 _Oovorimo slovensko (x)
Primerno stanovanje
Vsaj z dvema spalnicama, išče urednik Glasila K'SKJ. Najraje bi stanoval več ali I manj blizu svojega urada, ki k je nad uredništvom Ameriške Domovine. Štiri osebe: sam, žena in dve hčerki višješolki. , Pokličite HE 391.2.	(x)
Apartment naprodaj
Naprodaj je zidan apartment - za 4 stanovanja, 18 sob, 4 ko-" palnice, 4 furneze; dobra investicija ; nahaja se na 10407-11 Union Ave. Razkaže se po do-
l"
govoru samo. Nič agentov. Cena je $35,000. Pokličite BR
a 2976. (180) e -----
Peč naprodaj
Naprodaj je peč za gretje na premog, lahko geje 3 sobe. Pokličite med 4 in 7 zvečer EX B11102.	(179)
AUGUST K0LLANDER
v Slov. Narodnem Domu,
6419 ST. CLAIR AVENUE,
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kra-| je, vsaka pošiljatev je jam-čena;
PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. —
Pri Hollander ju boste ve-j dno dobro postrežem. 0
SXTRbHSAT WIRE YOU
wmWB
SKLADIŠČE NA 6520 JUNIATA AVE
&» i^ajte ure 3. likanjem s tem le-oim električnim likalnikom. Lahek za roko, tehta tomo funta. Per-fcktno balanciran za gladko likanje. Pripraven ročaj, ki se ne segreje. PreskuSen cord gre zraven.
BRISAČE ZA OMIVANJE
Operirajo kot furnea. Vsr. kajo mrzel zrak in forslra-jo gorkega v sobo. Prenosljiv. 110-125 voltov. Zelo priporočljivi.
Močan, beljen bombaž in v redu aa rabo. Vsaka brisača 17x35 palcev. Za to ceno dobite kar 6 brisač!
KRASEN 24 KOSOV IZ ČISTEGA JEKLA SET
noži, žlice in in vilice
*	Čudovito poceni!
*	Lahko za čistiti!
Čudovito! Hitro! Čudovito dobro skuha vas jedila. Zniža ure kuhanja ali prezerviranja na minute; ohra ni več vitaminov in okusa. Fina kvaliteta iz aluminija, perfektno narejeni in vami za rabo.
Močan set za rabo, idealno za vsak dan! Lahki plastični ročaji v raznih barvah z bleščečim rezilom, ki ne zarjavi in ne dobi madežev.
Več in več zdravnikov priporoča homogenizirano Babs Evaporirano Mleko kot mlečno bazo za otroške predpis«. Babs je bil sprejet od Koncila živil in re-dilnosti od Ameriške adravniSke zveze. Babs je biologlčno standarizirano, pripravljeno pod strogim nadzorstvom kompanije In vlade ter ojačeno z dodatnim vitaminom D. Z Babs ste lahko tudi zagotovljeni enakosti, ker vsaka kaplja pride iz istega mlekarskega okraja, iste moderne, znanstvene mlekarne. VpraSajte svojega zdravnika o Babs
hff wt 14'/) O-Su
K*|y
Moderen način kuhanja ali prezerviranja. Pripravi sočivje, meso, juhe in prlkuhe v manj času, kot je bilo prej potreba. Pet delov za pritisk. Ilustrirana kuharska knjiga gre zraven.
/Is h o a» oas H / g £ o
I £ evAPORAreo
m^MiiK
SKLADIŠČE 6520 JUNIATA AVE, 2 bloka severno od St. Clair
Homogenizirano
BABS
v Evaporirano Mleko
t
Poslednji dnevi Pompejev
ROMAN
Zdelo se je, da se tresejo .s cvetjem oviti stebri, pepelna-ti dež pa je prasketaje padal skozi nepokriti peristil. Skoro brez sape je taval okrog,1 klicaje Jonino ime na ves glas;1 končno se mu je odzval na koncu neke galerije znan glas — njen glas. Priskočiti — vlomiti vrata — zgrabiti Jono v naročje — nesti jo iz hiše — to vse'mu je bilo delo trenutka!
—	Komaj je prišel do tja, kjer je Nidija čakala, je začul bližajoče se korake in spoznal je tudi Arbacev glas — Egipčan je prišel, da rfeši svoje zaklale in Jono in potem zbeži iz nesrečnega mesta. Toda vroče ozračje je postalo že tako gosto, da se sovražnika nista videla, dasi sta si bila jako blizu — razun da je videl Glavk odsev belega oblačila Egipčano-vega.
In hiteli so naprej—ti trije! Ah, kam? Zdaj že niso mogli razločevati za korak pred seboj ; objemala sta jih dvom in strah — in Glavk je gledal zdaj smrt, kateri je ubežal, le v drugi obliki, samo da je pomnožila svoje žrtve.
•ŠESTO POGLAVJE.
Kalen in Burbon. — Dijomed in Ktodij. Dekle iz amfUe• atra in Julija.
Strahovita katastrofa, ki je porušila vse človeške vezi, je kmalu tudi Kalena osvobodila straže, ki mu jo je določil pre-tor, in svečenik je hitel z oma-hu j očimi koraki proti svetišču boginje. — Ko je še taval o ti-' rog, predno je postalo popol-' noma temno, ga je potegnil' nekdo za obleko in znan glas' mu je šepnil na uho: "Pst! —! Kalen. — to je strašna ura!"! "Da, pri glavi mojega očeta! j
—	Kdo pa si ti?	I1
' 1
"Ho, ali ti je Burbon tako, ušel iz spomina?"
"O bogovi! — Kakšna tema! nastaja! Ho! ho! — Kako sej bliska okrog te strašne gore! |
—	Zemlja se je izpremenila' v Had!"
"O, kar tiho — saj sam ne' veruješ v te bajke, Kalen!1 Zdaj lahko poskusiva svojo! srečo!" "Ha!"
"Čuj! Svetišče je polno denarja in raznih dragocenosti! — Naloživa si teh zakladov,1 zbeživa k morju in se vkrcajva na kako ladjo! Nihče ne bo' zahteval obračuna o tem, kar se godi danes!"	I
"Burbon, prav imaš! — Pojdi za menoj v svetišče. — Nihče se ne bo brigal in tudi opazil ne bo, ali si tudi ti svečenik ali ne. Pridi — delila si bova.
V preddvor ju svetišča je bilo zbranih več svečenikov, ki soj jokali, molili in tarnali. Ce-i prav so bili tudi sleparji vi srečnih časih, je zdaj v tre-notkih nevarnosti zahtevalo praznoverstvo zopet svoje staro pravo! Kalen se je tiho splazil mimo proti čumnati, ki je ohranjena še do dandanes na južni strani pred dvor j a. Burbon . mu je sledil. — Kalen je prižgal luč. Na mizi so stala jedila in vino, ostanki darit-vene pojedine.
% "Mož, ki je stradal dva dni." je mrmral Kalen, "je razpoložen za jed celo ob takem času."
—	Pristopil je in slastno pogoltnil jedila. Nič ni moglo biti bolj zoporno in nenaravno, kakor samopašna nizkost teh dveh potepuhov. Pplenila in oropala sta tempelj, ko so se tresli temlji zemlje!
"Ali nimaš še dosti?" — je
dejal Burbon nestrpno; — "obraz ti žari, oči se ti leskečejo." , "Ni vsak dan takega vzroka ! za lakoto. O, Jupiter, kakšen šum je to? — Odmeva kakor sikanje vrele vod^. — Kaj? — t ali 1 i .je iz oblaka voda in ogenj obenem? — Ha! Kaj pa to? Vpitje? — In, Burbon, kako tiho zdaj zopet vse! — Poglej, kaj je bilo!"
'Strašna gora je bruhala zdaj iz sebe tudi vrelo vodo. Pomešani z vročim pepelom so pljuskali vodni stebri liki kadeče se blato od časa do časa po cestah in ulicah. In prav
tjekaj, kjer so bili zbrani Izi-
i '
(fini svečeniki okoli žrtvenikov, na katerih so zaman skušali nai-editi ogenj, da bi nasuli nanj kadila, se je besno pripo-dil tak ogromen naliv, pomešan z žlindro in debelim kamenjem. Pokopal je klečeče svečenike; ono vpitje je oznanjalo smrt — oni molk pa večnost! Blatni curki so oškropili oltarje, zalili tla in pokrili deloma še trepetajoče ude svečenikov.
"Mrtvi so," je za ječa 1 Burbon, ki ga je zdaj prvič prešinil strah in se je takoj zopet umaknil v čumnato; — "nisem f mislil, da bi bila nevarnost tako blizu in tako strašna."
Oba nesrečneža sta srepo pogledala drug drugega; mogla , sta slišati bitje svojih src! , Kalen, ki ni bil tako pogumen, pač pa bolj lakomen nego to-. variš, se je prvi vzdramil. — . "Zdaj pa pojdiva na delo in potem proč!" je dejal šepetanje, pa se je ustrašil sam svo-, Ijega glasu. Stopil je 11a prag, I I postal nekoliko in bežal potem I 'po vročih tleh in čez trupla, I svojih mrtvih tovarišev proti j sveti kapeli, komar je klical za, j seboj tudi Burbona, toda gladi-jator se je obotavljal in je za-! ostal.	j
j "Toliko bolje," .je mislil Ka-
len, "toliko večji bo moj plen." — Hitro je zgrabil najpriroč-nejše zaklade svetišča in zbežal, ne da bi še kaj mislil na svojega tovariša. Nov blisk z gore je pokazal Burbonu, ki je stal nepremično na vratih, be-žečega in obloženega svečenika, j Ojunačil se je in skočil za njim, toda strašen pepelnat plav se mu je sesul tik pred I noge. Gladijator je zopet od-skočil nazaj. Tema je bila zdaj popolna; toda žareči pepel je padal čedalje hitreje, vedno više je pokrival tla, in dušljivi plini so puhteli iz njega. Ne-[ srečnežu je pohajala sapa — v j obupnosti je hotel zopet zbe-' žati, toda pepelni kupi so že zasuli izhod; zatulil je strašno, ( ko so mu zacapljale noge po j žarečih tleh. Kako bo mogel j zdaj uteči? Prodreti iz svetišča 11111 ni bilo več mogoče,— morda pa je zunaj še bolj nevarno? Sklenil je, da ostane v . čumnati, kjer je bil vendar ne-, koliko bolj na. varnem pred dušljivim ozračjem. Sedel je . in škripal z zobmi. Ali po malem je prodiral noter strtipeni zrak. Ni mogel več vzdržati. Že. blodne oči. so opazile seki-. ro, ki jo je bil pustil tam kak . svečenik; zgrabil jo je in z vso . močjo obupa si je skušal iz-. kopati izhod skozi steno.
Medtem so se ulice izpraznile; vsakdo si je poiskal zavetiš-. če — pepel je zapisal že nižje . mestne dele, tupatam so se še . mogli opaziti begunci, ki so onemoglo brodili po vroči luži, in modrikasto plameneči bliski ali nestalno plapolajoče bak-Ije, s katerimi so iskali pot, so osvetljevale blede in spačene obraze. Toda baklje in z njimi ludi zadnje nade njih nosilcev, je često pogasila padajoča vroča voda ali veter, ki je za hip zapihal od morja, j Po cesti, ki drži proti herku-lanskemu izhodu, je iskal Klo-dij ves zmešan in skoro obupan svojo pot. — "Ako bi mogel prtii enkrat le pred ta mestni izhod," je ugibal, "potem že ; najdem tam kak voz, in Her-jkulanum ni daleč. Hvalo Mer-' kurju! izgubiti morem bore1 •malo, in to malo nosim s seboj !"
1 "Pomoč — pomajgate!" je zajecal nek glas —" "padel .sem — baklja mi je dogorela, j moji sužnji so vsi zbežali; — jaz sem Dijomed — bogati Di-
jomed — plačam deset tisoč se-
sterc tistemu, ki me reši." i * i
V istem trenutku je občutil Klodij da se ga je nekdo' oklenil okoli nog. "Da bi te kuga! — Pusti me, norec!" — je kričal igralec. I "O, pomagaj mi, podaj mi 1 roko!"
"Tu — vstani!"
"Ali ni to Klodij — po glasu 1 ga poznam. Kam bežiš?"
"V Herkulanum."
"Boglaslovljeni bogovi — potem je najina pot ista vsaj do mestnih vrat. Zakaj ne bi 'hotel iskati varstva v moji 'vili? Saj poznaš dolgo vrsto 'podzemskih obokanih kleti; tam smo varni pred vsako ne-' jzgodo."	!
"Prav imaš," je dejal Klodij .namišljen, "in ako se preskrbi-1 mo s hrano, moremo prebiti tam tudi nekoliko dni, ako bi j lako dolgo trajali ti strahoviti1 viharji."
"O, blagoslovljen, kdor je iznašel za mesta izhodna vrata!" je dejal Dijomed. — !'Glej ' postavili so celo luč pod oni obok; zdaj ne moremo več zgrešiti."
Zrak je bil nekoliko minut miren — luč je zasvetila jasno , in čisto; begunci so prišli do . mestnih vrat in šli mimo rimske straže; bliski so osvetlje-. vali bledo obličje in svetlo čela-. do vojščaka, toda njegove tr-, de,.ostre poteze ni mogel pre-! , meniti niti tolik strah. Stal je1 , mirno in nepremično 11a svojem mestu. Niti ta ura ni mogla narediti iz rimskega orod-. ja brez volje samoto j no mislečega in delujočega moža!1 , Trdno je stal sredi uničujočih j življenj; ni namreč dobil nika-
\ ffl UIGOSIAVUE	1
: V i
\ denar UiK«	nH-
kr *
i H
Ustanovljena 1849 Ljudska banka na Public Square
m
kega povelja, da sme zapustiti 'svoje mesto in se tako rešiti. 1 Dijomed in njegov .tovariš pta hitela dalje, kar jima je zastavila pot neka ženska postava. Bilo je 0110. dekle, kije ze toliko opevalo s svojim čis-jtim in ostrini glasom ono "div-; no in veselo igro v amfiteatru." i "O, Dijomed!" — je zaklica-j lo dekle, "privošči mi strehe in j varstva, — Glej" — in pokazala je otroka v naročju — "glej to malo bitje, to je moj otrok sramote! Ali zdaj sem se spomnila, da sem mati! Rešila
sem ga iz zibelke pri dojki, ki je zbežala! Kdo drugi naj ob taki uri misli na otroka, ako ne mati, ki ga je rodila? — Reši ga! — resi ga!"
"Prekleto to tvoje cviljenje!' Proč, lahkomiselna vlučuga!"' je sikal Klodij skozi.zobe.
"Ne, deklica," je dejal bolj človekoljubni Dijomed: "pojdi z nami, ako hočeš. Proč — proč! — v kleti!"
Bežali so naprej in srečno dospeli v Dijomedivo hišo. Glasno so se zamejali, ko so prestopili prag, kajti menili
so, da je s tem nevarnost minula.
Dijomed je naročil sužnjem,-da so spravili v podzemljske j kleti veliko živeža in olja za I luči; in tam so našli zavetišče I in varstvo Julija, Klodij, mla-itla mati z otrokom, večina sužnjev in še nekateri drugi znanci in osedje.
(Dalje prihodnjič.) >
-o-—
—Da odstranite duh po ri" bah iz jedilne posode, denite isto v slano vročo vodo in nato jo omijte.
"Da, doktor... gotovo bom dala babyu samo BABS"
BABS za baby«!	^T M jfQ
BABS za boljša	§ J? tf M
Jedila za vaa!	jfi*1^ K j? .
(prihrani maslo	ff ]j>frf , Dri kuhi)
11 95
m

tm\
4 KVORTOV PRESTO POSODE
12"
m KVORTOV KAREN POSODE
I?"50

1
izumil
ELEKTRIČNI GRELCI
n. 90
98c
Električni likalniki
rnrnMm
mm*
• -.....
SEPTEMBERS!« FESTIVAL VREDNOSTI
PRIČNE DANES IN KONČA 21. SEPT.