Inserati ae sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, ii n n n - »»
It II II II ^ M
Pri večkratnem tiskanji se gena primerno zmanjša.
Rokopisi
»e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravnišiv > administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.
SLOVENEC.
Političen list za slovenski Darofl.
Po poŠti	prejeman velja:
Za celo leto	. . )0 g|. _ hr.
za pol leta	. . 5 „ _
na četrt leta	. . '» , 50 ,
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. pry" kf \ za pol leta . . 4 „	^
za četrt leta . . 2 „' Jo " "
V Ljnhljani na domlpoSifjsn i
velja 60 kr. več na leto.Vv» »V' ' J
Vredništvo je na Stolnem^^č''
hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Hazvaline — življenja novine.
„Na tla padajo slovenstva stebri stari", stebri v domačih šegah vtrjene postave, tako jadikujemo Slovenci, kar nam nemila smrt prehitro pobira najbolje narodnjake. Dekan llozman, prof. Lesar, dr. V on čin a, dr. E. Costa, — vsi marljivi delatelji in krepki bo-ritelji na narodnem polji — padli so prej nego v šestih mesecih — zapored pod smrtno koso. Vzlasti da je padel dr. Costa, liberalce in nemškutarje hudo veseli, in ošabno že dvigajo po koncu glave, češ, „leptujcem sreče svit se v Krajni žari!"
Kedar smo pred nekaj leti Slovenci boriti se jeli na političnem polji, iskali smo si razumnih in pogumnih voditeljev, in stari Slovenci so pridobili si dr. Razlaga, svesti si, da jim bode poleg družili že utrjenih in znanih tudi on v prednjih vrstah zanesljiv bori-telj. Ko je po brezverskem liberalizmu nastal razkol med starimi in mladimi, prestopil je dr. Razlag k mladim, postal njih voditelj, in ponašal se je sem ter tje, da je slovenska razumna mladina v njegovem taboru ter da se bojuje pod njegovim praporom. Res so prihajali z Dunaja in iz Gradca glasovi, kteri so vse to nekako potrjevali, in v čast so si šteli vseučilišniki slovenski, kedar so mogli v svojo sredo dobiti ali kakor si bodi poslaviti dr. Razlaga.
Popolnoma nenadoma pa nam je došlo pismo koj o smrti dr. Costovi, ktero po-jasnuje omenjeno vodstvo Razlagovo proti vseučiliški mladini slovenski. Na Dunaju ima leta društvo „Slovenijo", in bilje dr. Razlag nje častni ud. V soboto 23. pr. meseca
pa izvrsten dijak modroslovec v zboru stavi predlog, da se dr. Razlagu vzame ta čast. Reč je bila že prej na univerzi in tehniki znana in napravljala se je močna opozicija vzlasti iz štajarskih dijakov. Rekli so, da ta reč ne spada v Slovenijo, ker ni politično društvo, in trdili, da se Razlag še ni tolikanj pregrešil, da bi zaslužil toliko nezaupnico, in da preti Sloveniji nevarnost od policije, ako se politi-kovalo bode. Da bi se zadnji nevarnosti prišlo v okom, sklenilo se je, da se predlog brez obširne debate in motivacije sprejme, in ko se dotični nasvet v Sloveniji stori, bilo je glasov 12 proti 12, predsednik potegne se zanj in omenjeni predlog zoper Razlaga obvelja. Vsled tega, ker ni dal predsednik več besede in jo je jemal, ako je kteri izmed vpisanih govornikov zašel v politiko, nastala je burna seja in konečno je pobrala opozicija svoj:i kopita in odšla.
„Mi sicer nismo več sklepali o onem predlogu, pravi nam brez našega iskanja priobčeno pismo, a moralično, dasiravno ne formalno, smo dosegli svoj namen, ker pokazati smo hoteli, da slovenska mladina ve in zna čislati može, ki stoje ua braniku za svoj narod ob pravem času, da pa tudi pogublja one može, ki iz gole čestilakomnosti in sebičnosti zaplate svoje stališče v vprašanjih, ki se tičejo naše narodne eksistence. S tem pa smo hoteli tudi narodu pokazati, da slovenska mladina je goreča za svoj narod, ljubi spravo nad vse, in da se nikakor ne vjema s pisateljem članka v „Slov. Narodu": „Modus vivendi". — Od zdaj pa smo sklenili, da se hočemo boriti proti vsacemu, kdor se pokaže boječ, da na ta način izrujemo oni pogubljivi
indiferentizem, ki se je žalibože že tako vrinil med slovensko mladino. Mi se držimo zvesto svojih načel in ljubimo duševno in moralno svobodo, a ko bi imela našemu narodu v pogin biti, pokažemo, da smo v prvi vrsti „narodnjaki", v drugi „svobodnjaki", in smo pri oni stranki, ktera je bolj narodna.
Dr. Razlag pa, ki je trdil lansko leto, da je mladina njegova in Narodova zaslomba, spoznal bo iz tega, da ga tudi en del mladine obsojuje in se z njim ne sklada. To je faktum".
Nenadoma, pravimo, došla nam je iz dijaških krogov ta novica, in da jo priobčimo v „Slovencu", naj nikdo ne misli, da se veselimo tega najnovejšega propada Ilazlagovega. Tudi nam je vzhajala z njim zarja boljše prihodnosti; ker se je pa stemnila tako hudo, zato Razlag! po tvoji temni zariji srce zdihovalo bo nam, Bog te obvari! — reči moramo z vrlo mladino slovensko. Razun tega nam je ono dejanje naše mladine na Dunaju v potrjenje tega, kar smo rekli o smrti Costovi, da dr. Costa ne more umreti, in da pravična reč slovenska, za ktero se je boril tako iskreno, raste in si vzmaguje tudi pri mladini, ktera nam je nada boljše prihodnost. Costa je padel, a narod slovenski stoji v domovini svoji vsaj trinajst stoletij že, in ker gavhuj-šib dobah niso mogli zatreti protivniki hujši, ga z božjo pomočjo tudi sedanji bizmarkovci zatrli ne bodo. Tolaži nas ozir v zgodovino, in o podrtijah sedanjih tolaži nas rek njen: Razvaline -— življenja novine.
Ves ta sostavek je bil že natisnjen, kar preteklo sredo od spoštene mladoslovenske strani dojde nam sovet, naj v njem omenjenega prigodka o dr. Razlagu nikar ne priob-

Hanani,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. Guenot — poslovenil F. Jaroslav.)
(Dalje.)
„O kaj še?" zavrne ga Ilanani. „Hinavci so, ki na videz sveto žive. Kdor jih ne pozna, meni, da so sočutni in ljubeznjivi, pa niso ne; mrzli so, mrzli. Milodare dajo zato, da jih ljudje hvalijo in ljubijo. Celo zapovedi božje so premalo ostre tem ljudem, glej, taki so. Desetino dajo od vsili pridelkov, kakor veli postava, a oni dajo desetino tudi od zelenjave, kar ni zapovedano, poleg tega pa prezirajo najvažnejše zapovedi. Kako so natančni, kedar se umivajo 1 Če je jedilna posoda le količkaj umazana, pa so ti odmah vsi nepokojni, a vkljub temu je njih srce ognjušeno z najsilo-
vitejšiini krivicami. Njih Tefilimi in C citi, — vedi tako velimo napisom in šopoui po krajcih svojih plaščev— so veči nego ostalim Judom, tudi se ustijo, kako se po,tijo; vse to kaže, da oni sami hočejo veljati za ljubljence Jeho-vine, in zato tudi gledajo z mrzlim zaničevanjem na one, ki ne molijo in se ne postijo takisto, kakor oni. Čuj, mladi mož, skoraj mi ne boš verjel. Farizejci so vražji svetohlinci. Njim največe važnosti so naslednja vprašanja: Ali smeš v soboto sesti na osla, kedar ga pelješ na vodo, ali ga moraš na konopcu voditi? Ali se sme ali ne sme v soboto iti preko no-voizorane njive, ker se utegne naključiti, da noga pobere kako zrnje, naprej zanese in na novo vseje? Ali se sme o sobotah pisati? Ali se mora na novo osnažiti hiša, če se je na-ključilo, daje pred velikonočnimi prazniki miška hleb objela in drobtine po tleh raznesla? Ali si me razumel?"
Karikelj se glasno zakrohota: „Aj, pravi bedaki so!"
„Da bi bili samo to!" vzdihne Ilanani. „Da so zgolj bedaki, pomiloval bi jih, ali kaj se hoče, ker ravno oni smeše našo vero. Kaj
si morejo misliti o postavi večnega in edino-pravega Boga Rimci in Grki, ki vse to vidijo in slišijo ? Naj pospešujejo znanost in umetelj-nost Farizejci aleksandrinski kolikor jim drago, žive pa prav ostudno."
„Tedaj Aleksandrinec je tvoj nasprotnik na leči, če se ne motim?" meni Karikelj.
„Da, da. Rodovina njegova je živela več let v ondotnej judovskej naselbini."
„Kako mu je ime?"
„Jonadab. Farizejci ga vrlo cenijo zato, ker je stare in premožne rodovine."
„In čemu ga ti črtiš?"
Znova švignil je srd iz Hananijevih oči. „Nerad ti razkladam najneprijetniše dogodbe svojega življenja".
Karikelj je govor zasukal na drug predmet. „Jonadab je bil omenil, da se slabo godi tudi aleksandrinskim vašim bratom, ker jim je spodletelo vse, kar so bili poskušali. Kaj je hotel povedati? Ostalih besedi nisem slišal, ker si me na vso moč rinil iz sinagoge."
Hanani Grku razloži, da tudi Judje aleksandrinski so poslali poslance k Kaliguli o
čujenio, kajti mogoče je, da se uarn zdaj vrne pod starodavni narodni prapor. Ker temu nismo nasproti, počakovali smo z ono rečjo; a — koj naslednji dan 4. t. m. prinese „SI. Gosp." v spomenici o dr. Costovi smrti pomenljive besede: „Bog nam obraui dolgo let še gospoda dra. Jan. Bleweisa, skušenega zagovornika naših pravic, obudi mu pa enako-miselnega podpiratelja, ki ima vsaj nekoliko onih zmožuosti, ktere so prijatelji in neprija-telji na dr. Costi občudovali!
Iu „Glas" ima dan potem, 5. febr., v enaki bridki spomenici te-le besede: „Dr. Costa, ki je prezgodaj moral zapustiti bojišče narodno, živel bo med Slovenci on, in njegov spomin, dokler bodo živeli Slovenci, in ker ni miroval zarad delalnosti in ker ni miru imel od strani svojih nasprotnikov in sovražnikov, zapišemo mu na njegovo gomilo: Bog Ti daj večni mir!" — Pred njimi pa poprašuje: „Kdo stopi na njegovo mesto, kdo ima lastnosti in zmožnosti njemu enake? . . Baujki dr. Costa bil je odpadniku liazlagu ua poti. Zdaj se mu je ognil, ali bo pa Razlag zapustil svojo ustavo-versko pot, ali se bo povrnil v narodni tabor? Ni misliti! Tudi če se verne', zgubil je vso vero, ker odpadniku nihče več verovati ne more. Razlag ima zmožnosti podobne Costo-vim, Razlag je v stroki kot advokat in govornik Costi podoben, Slovenija bi ga bila kot svojega moža pozdravila, a zdaj je prepozno nazaj obrniti se in reči: mea culpa! tega koraka ne pričakujemo od moža, ki nima zna-čajnosti!-'
Tako sodi „Glas", in pravi med drugim: „Vse narodne oči so obrnjene zdaj na našega očeta Bleiweisa. On, ki je od začetka duša razvijanja uarodne zavesti, on ki je že vse boje preživel, on ki je tudi v zadnji bitki ua političnem polji pokazal, da ima v resnici očetovsko srce za slovenski narod in njegove pravice, on — dasi prileten — ima še ves vpliv, nanj gledamo z zaupanjem, od njega pričakujemo modrega sveta. Naj povzdigne svojo veljavno besedo, naj zbere krog sebe može, naj na novo razvije staro častitljivo uarodno-versko zastavo in zbrani naj mu prisežejo, tej zastavi nikdar nezvesti ue postati." —
Teh misli smo tudi mi. Dokler dr. Bleiweis živi — in Bog ga nam še dolgo ohrani! — je in ostane Slovencem vodnik, iu za vodnika narodu slovenskemu ga je tudi ranjki dr.
istej zadevi, kakor Jeruzalemci. Aleksandrija je Kaliguli najljubše mesto, zato ker je na vso moč praznoverno in malikovalsko. A ker je to mesto zelo važno za trgovino, zato so se tam že davno naselili mnogi Judje, kteri so se za čudo pomnožili ter znamenitih predpravic pridobili. Ali sedaj vlada nesloga med njimi in med poganskimi prebivalci; bruhnil je na dan ta razdor vlansko leto. Poganski Aleksan-drinci so postavili cesarjev kip v sinagogo judovsko, zatrli Judom meščanske pravice, ktere so vživali od nekdaj, ter odkazali jim odločeno predmetsje za stanovališča, ker drugej jih nočejo trpeti. Preganjali, trpinčili in tudi pobijali so one, kteri so hoteli drugej stanovati. Flak, rimski namestnik, znal je za te nerednosti, pa je molčal. Judovskim naselnikom ni kazalo drugo, nego iti do cesarja po pomoč. Za govornika šel je z njimi Filo, prvi in najslavniši mož. A tudi poganski prebivalci rok niso križema držali. Apion, zaklet nasprotnik Judom, šel je na čelu poganskih poslancev kljubovat Judom. Takrat se je raznesla tudi ta novica, da hoče Kaligula svoj kip v tempelj jeruzalemski postaviti. Da bi se to odvrnilo, poslali
Costa vedno spoštoval. Potrebuje pa dr. Bleiweis res, kakor „Gospodar" pravi, podpiratelja in sicer — e n ak o m is el u ega; le tak more ga prav podpirati, in upajmo, da se bode takih enakomiselnih dobilo še več in mladih in značajnih; in — zastonj si sovragi naši „N. fr. Presse" maneje roke, češ, da „s smrtjo dr. Coste propade majhen slovenski narod!" — Berite, sovražniki! zgodovino, ktera resno kliče tudi vam:
Razvaline — življenja novine.
Politični pregled.
V Ljubljani 8. februarija.
Avstrijske dežele.
BDržitvni zbor je 5. t. m. privolil, da se češkim srenjam podaljša obrok za vrnenje tistih denarjev, kteri so se jim bili o povodnji 1. 1872 iz državne blagajnice posodili. — Železniški odsek je pretresal predarelsko železnico in Ilerbst je zopet pestil kupčijskega ministra Bauhansa, ki je pri Ofenheimovi pravdi menda glavo zgubil.
]YIiiiiwtcrstvo Auerspergovo tudi pri borzijancih nima več zaupanja in 5. t. m. se je bila že raznesla novica, da dobimo ministerstvo Koller-Kellerspcrgovo.
Vradni listi pišejo, da ni res, da bi se bil papežev nuncij cesarju zahvalil za mehko izvrševanje verskih postav.
zbor se še vedno peča z bud-getno razpravo; kaj pa bode konec dolgih in hudih pregovorov, nihče ue ve. Minister Bitto bode na koncu splošnega razgovora neki od zbornice zahteval zaupnico; če se mu odreče, bode ministerstvo odstopilo. -- Bosniškim bo-goslovcem v Djakovaru je vlada naznanila, da naj prestopijo v kako ogersko semenišče, sicer se jim vladina podpora 5000 gld. ue bode več plačevala. Na ta način hoče ogerska vlada vtrditi svoj vpliv v Bosni. „Obzor" meni, da hrvaški sabor bode dovolil omenjeno podporo.
Vnanje države.
B'rnsha vlada bode zopet poslala nekaj ladij na Španjsko. Kakšen namen pri tem ima, ne ve nihče, to pa je gotovo, da Aifonsu bode veliko pomagalo v boju s Karlisti, videv-šemu, da so nemške ladije blizo. — Zavezni svet je (proti 44 glasovom) sprejel postavo o civilnem zakonu, ktero bode cesar boje kmalo potrdil.
If» FrHiieoKikem še zdaj nimajo novih ministrov. Eni listi trdijo, da Mac Ma-hon želi ohraniti sedanje ministerstvo do konca razprave o ustavnih postavah, ,,Moniteur Univ." pa piše, da Audiffret-Pasquier bode sostavil novo miuisterstvo.
IYh|i«*Icoiiov sin se misli neki oženiti z dansko princesinjo, sestro valeške prin-cesinje in pa ruske cesarevne Dagmare. Princ valeški in kraljica angleška sta za to ženitev, tudi kraljeva rodbina danska nima nič zoper to, le na Ruskem se še obotavljajo. Nevesta bila bi 3 leta stareja od ženina.
Vjii^ki rogovileži z Garibaldom v Rimu niso nič kaj zadovoljni. Enim ni prav, da je prišel v zbornico, da je kot poslanec prisegel, najbolj pa jih draži, da je kralja obiskal. Komaj so 29. pr. m. v Kvirinalu, kjer Viktor Emanvel stanuje, zvedeli, da drugo jutro Garibaldi obišče kralja, prizadevali so si na vso moč, pred kraljevo palačo napraviti ljudsko demonštracijo. Pa to prizadevanje je bilo zastonj, ker rimsko prosto ljudstvo je deloma zvesto vdano papežu, deloma republikancem, kterim pa, kakor smo rekli, ni bilo po volji, da je Garibaldi šel h kralju. Glavarji frama-sonski pa že vedo, zakaj so ga tje poslali. Kajti Garibaldi nima nobene samostalnosti več, ampak je le orodje framasonov, ki so vedno kakor muhe okrog njega. Kralju je rekel, da se noče več pečati s politiko, ampak z gospodarskimi in kupčijskimi rečmi, zlasti da hoče vravnati tek reke Tibere, o kteri se je že posvetoval z angleškimi inženirji, pa kulti-virati tako imenovano rimsko zemljo (agro romano). Če mu dajo 50000 vojakov pa 20000 delavcev, bode kmalo dovršil to delo. Pa vlada mu nič ne upa ter sluti, da bi s temi ljudmi namesto rabiti jih pri delu, kmalo začel zopet rogoviliti. Ker tedaj skušata drug druzega prevaliti, bode vlada dobro pazila na njegove republikanske namene ter ga morebiti poslala nad papeža, če se ga drugače ne bode mogla znebiti. — Papež čutijo nevarnost, pa so polni zaupanja in so bili 4. t. m. od 20. sept. 1870, kar so Lahi pridrli v Rim, prvikrat zopet v cerkvi sv. Petra ter ogledali poprave, ki se delajo.
■ k Š]»»iijMk(»jsa prihajajo pravšpanj-ska poročila. Obe vojski si prisvojujete zmago. Alfonsisti pravijo, da so pregnali Karliste iz Oteize, Puenta-la-Reyne ter prišli v Pampeluno. Pa še „N. fr. Presse" tem poročilom ne ver-
Jeruzalemci k cesarju zagovornikov, kteri l judovski! Njih bog je razum, čisto nič ne ve
so
so se strnili z Judi aleksaudrinskinii. Filo je oboje izvrstno in prepričevalno zagovarjal, ali Apion nasproti je tako premotil z lažmi cesarja ter ga nadražil proti Judom, da je vse zapodil iz svojih dvoran; poslanci so se brez vspeha vračali domu. Gledi, to je krivo, da preti ista nevarnost Judom aleksandrinskim, kakor nam."
Potnika sta molče stopala po mestnih ulicah; mračilo se je že. Hanani je molčal zato, ker je bil ves užaljen, Karikelj pa zato, ker ni hotel motiti zamišljenega tovariša. Stemnilo se je bilo; v železnih koših ogenj gori z jasnim plamenom ter razsvetljuje ulice. Nenadoma potegne Grk Esenca za plašč kazaje obširen od zuotraj ves razsvetljen dom, iz kterega so se žarki na ulico vsipali; tudi hrum in truš sta odmevala iz doma. Karikelj je ugibal, da nje notri zelo malo razjeda občna žalost, ker se tako zabavajo.
„I kaj pa, tu stanujejo Saducejci", za-mrmra Hanani. „Tim ljudem ni sveto nič; oni jedo in pijö, vstajajo iu igrajo, za kako vzvišenost se uiti ne menijo. O ničevi Epikurjani
rujejo, komaj če to, kar vidijo. Oni taje Boga, ki je bil govoril našim dedom, in zanikajo vse, kar nas razlikuje od poganov. Dobro, da jih ni mnogo, ter da imajo le neznaten vpliv na ljudstvo. Vendar so se poslednja leta s svojo prekanjenostjo popeli na najviša državna in duhovna zvanja. S kratka: oni so seme tega sveta; njih srce hrepeni edino po onih rečeh, ktere se dado prijeti s prsti." Esenec se je ves tresel, tako se je razvnel.
„Tako, tako", čudi se Karikelj. „Zelo malo se razlikujejo naši Epikorjani od vaših Sadu-cejcev. Trdiš, da lastnik tega doma je Sadu-cejec?"
„Da, Saducejec je, eden izmed prvakov, ime mu je Dema. Več potov je prišel v dolino masfiško pohujševat one, kteri ljubijo postavo in potrpežljivo pričakujejo dne Gospodovega."
„Tudi jaz poznam nekega Demo, premožnega Juda", trdi Karikelj. „Seznanila sva se bila v Rimu, star je okoli trideset let, morda kaj malega več, sreden človek je, bled in bo-lehen, rudečih las in brade."
,,In še to dostavi", zavpije Hanani, „da
jame ter pravi, da vsi napredki Alionsistov imajo le postransko vrednost, dokler ne pre-ženo Karlistov iz Estelle. — Alfons je šel v Pampeluno, pa se zopet kmalo vr^-v Madrid.
Angleški parlament se je 5. t. m. pričel. Prestolni govor povdarja, da Angleška živi v prijaznosti z vsimi vnanjimi državami.
Izvirni dopisi.
■z Ijoške okolice, 3. febr. (Glas o dr. Cos to vi smrti). Mati Slovenija tužno plače; v srce jo je zadela smrtna pušica, da krvavi. Na njenem obnebji se je vtrnila in v mrtvaško kraljestvo utonila svitla zvezda, v ktero se je enako brodarjem na viharnem morji ozirala z negoljufivim zaupanjem in trdno varnostjo, da bi pripeljala prej ali slej svoj rod v pristanišče narodne sreče, Ne z vodenimi, s krvavimi solzami obžaluje zgubo enega svojih najzvestejših, najkrepkejših, naj-gorečnejših sinov, zgubo svojega učenega, mo drega, vnetega, vstrajnega voditelja, dr. Coste. Neutolažljiva tuga in krčevita skrb glede bodočnosti jo trgate. Enako britka bolest tlači vsacega sina matere Slovenije, ki čuti slovensko kri v svojih žilah, čegar srce prešinja zdrav, slovenski duh, in ogreva živ ogenj čistega rodoljubja.
Smrt Costova je ranila vsako rodoljubno srce tim britkejše, ker je vgrabila drago to žrtev kar nenadoma, prav tatinsko. Izgubili smo moža v dobi volitev. Svesti smo si bili, da bode on ob svojem času krepko zavihtel svojega uma svitli meč, osramotil snovatelja volitvehih nepostavnosti ter priboril slovenskemu narodu teptano pravico. Toda, mi smo sklepali, smrt pa je sklenila. Prav med tem pričakovanjem je nehalo tripati srce, ki je tudi z nami vred boiestno čutilo krivičnost in ostud-nost volilnega manevra; oropan je telesnega orodja duh, ki bi bil vedel s svojo neuavaduo bistrostijo ločiti krivičnost od pravice. Pre britko čutimo ta težki vdarec za narodno stvar že zdaj, a še strašnejši se mi dozdeva, ako premišljujem bodočnost. Bog hotel, da ta strah nebi bil opravičen!
Bratje slovenski! zakleti sovražnik narodnosti naše, nemškutarski živelj, prihaja od dne do dne predrznejši, močnejši. Neprizanesljiva smrt pobira nam leto na leto pogumnih čuvajev z narodnega branika. Vrsta bojevnikov za narodnost našo se vedno bolj
se oblači v najlepši bis, da se mazili z naj-dragocenišimi mazili iu poji z najprijetnišo vonjavo, in narisal si lastnika tega doma, prav takisto, kakoršen je."
Sedaj pa mi dovoli, da se poslovim, kajti moj prijatelj je ta mož; grem ga obiskat, ker sem povabljen. Stopi še ti gori, gotovo te hoče vljudno sprejeti."
Ilanani postoji iu glasno reče: „Zatajiti bi moral stan, čast in vest, preden bi stopil čez prag te hiše. — Jaz grem pred tempelj, da ponižam svoje čelo pred Jehovo, in potem pojdem prenočit v pridvore makabejske palače. Ti mladi mož, ti pa le pojdi, kamor te vabi srce, če se ne moreš zdržati. Ali po prijateljski ti povem, da greš v nevarno hišo, čuvaj svoje misli, čuvaj svoje srce."
„Kje se snideva jutri?" vpraša Karikelj.
„Če rad hodiš z menoj, pridi ob devetih na stolp Antonijev. Nu, dobro se imej!"
„Zdravo!" zakliče Karikelj za odhajajočim, kterega mirni in počasni koraki so se razgubili v tihej noči.
(Dalje prih.)
prazni, mladostni naraščaj žalostno procvita. Sovražnik nas tlači, smrt nas kolje, ne koljimo se sami med sabo.
Vsa sovražna sila fizično in moralično drobi naše moči: ne trgajmo se sami med sabo. Za obstanek narodnosti naše gre: zedi-nirno toraj moči, ki jih še imamo, vvrstimo se vsi pod en prapor v boj za milo nam Slovenijo. Ti pa, dragi „Slovenec", bodi iskren, ne-prestrašen, vztrajin širitelj tacih idej; navdušeno, spravoljubno edini in kliči brate v boj zoper germauizem iu strupeni liberalizem, ki pretita nas zadušiti. Rešitev narodnosti je mogoča edino le iz naroda; ako je ta ne varuje, zastonj bi se bilo zanašati na ptujo pomoč.
V Trstu. 3. februarja. (Občni zbor „Edinosti") Včeraj je imelo politično-bralno društvo „Edinost" za trž. okolico pri sv. Ivanu svoj prvi občni zbor. Pričujočih je bilo samih udov 143 (vseh je dozdaj vpisanih 1853) iz vseh okrajev tržaške okolice in iz mesta, z gosti vred pa je bilo vseh skupaj gotovo nad 200 samih odličnih oseb, tako da je bila precej velika dvorana polna ljudi. Odprl je zbor predsednik začasnega odbora g. N a d 1 i š e k s primernim, navdušeno sprejetim nagovorom, vodil pa je zbor potem na splošno željo g. dr. Bizjak. Po nagovoru, ki se je končal s trojnim živio-klicem sveti, cesarju, poprosi častiti gost g. W it man n, mestni svetovalec, za besedo, izgovarja se, da govori v italijanskem jeziku, ker sloveusi sicer razumeva, pa ne more govoriti; hvali okoličane, da se potegujejo za svojo narodnost ter povdarja, naj bodo edini z mestom, pa tudi mesto bo dolžno jim pomagati; izreče, da patrijotično društvo jim bo v tem smislu vedno podpiralo in sklene svoj govor s živijo-klicem na svetlega cesarja.
Potem je poročal zaČ. tajnik gosp. T. o stanji in delovanji društvenih osnov, odbora do tistega dne, iz kterega posnamemo posebno to, da se izroči stalnemu odboru načrt, po kterem bi si društvo na delnice napravilo svoj ,narodni dom" za stanovanje. Dalje je govoril isti g. T. o potrebah trž. okolice, posebno kar se tiče njenega zastopništva v mestno-deželnem zboru, kteremu je dozdaj odmenjenih le šest sedežev, med teui, ko bi po pravici, ktero je celo vlada sama pripoznala, morali imeti jih vsaj štirnajst. Tudi v tem govoru se je po-vdarjala zvestoba Slovencev do Avstrije in do cesarja. Gosp. D. je potem govoril o potrebi podučevanja v gospodarskih rečeh; g. K. pa je omenil nekaj o Vodniku in o ujegovili zaslugah za slov. narod, ter povdarjal, da pomenljivo je to, da društvo začenja očitno svoje delovanje ravno na Vodnikov dan in duh Vodnikov naj njegove ude navdihuje ter naj jih zedini v zvestobi do vere, cara in domovine. Za temi govori se je vršila volitev stalnega odbora, namreč 9 odbornikov in ravno toliko namestnikov iz vseh okrajev trž. okolice; listki so se zapečateni oddali odseku treh udov v preštevanje. Sledili so še nekteri govori o posebnih potrebah okolice, dotični nasveti pa so se odložili za prihodnjo sejo, ker je bilo zdaj že prepozno jih pretresati. S ponosom se smemo tržaški Slovenci spominjati včerajšnjega dneva in upati je, da bo novo društvo veliko pripomoglo k izobraženju, pa tudi k boljšemu stanju naših okoličanov. Veselilo nas je videti zbranih skupaj toliko pravih narodnjakov, med njimi tudi odlične gospode, zastonj pa smo iskali nekterih, ki bi imeli s svojim izgledom drugim svetiti. Itad bi o njih kaj spregovoril, ali v zaupanji, da zamujeno kmalo popravijo, za daues raji molčimo.
Domače novice.
V Ljubljana, 9. februarija
C Vite s Vestenecli) »e še ve dno K reje v miiiisterskcm solucu iu se za pritožbe Slovencev toliko zmeni, ko t» lanski sneg.
(Matica Slovenska). Minulo soboto so odborniki ljubljanski imeli posebno posvetovanje, v kterem je najprej podpredsednik g. P. K o zle r spregovoril nekoliko o bridki zgubi slovenske Matice, kteri je v kratkem in tako naglo nemila smrt pobrala marljivega prvega podpredsednika dr. Vončino in tolikanj izvrstnega predsednika dr. Costo, ter nektere besede, ranjkima na slavo. Sklenilo se je potem, da naj ima odbor drugo sredo prihodnjega meseca svojo srenjo, in naj tedaj odloči se čas za občni zbor, morda kmalo po velikouoči, da se potlej donapolnijo potrebne volitve. Sklenilo se je tudi, da bode odboru skrb, da prinese Matica v svojem Letopisu žitje obeh ranj-kih že omenjenih in posebej, da pristopi k nasvetu predsednika družbe kmetijske, naj se vrlemu boritelju dr. Gosti postavi spominek naroden. V ta namen se je volil odsek in vanj gg. Kozler, dr. Bleiweis, Main, Villiar in dr. Zupanec, pa poročajo o tej stvari odboru v prihodnji skupščini. Stanovanje dr. Costovo v II. nastropje prevzame g. Scholmayr, in njegovo I. nastropji g. prof. Tušek, da bode v prihodnje tajnik društveni tudi v hiši Matični in toraj lože postregel družnikom vsegdar.
(Umrl) je pretekli petek Karol Abačič, 72 let star. Bil je od početka „Sokola" zvest njegov sluga, pa tudi strežaj „dramatičnega društva". V telovadnici ga je mrtvoud zadel in zgrudil se je mrtev na tla. Tako je zgubilo društvo „Sokol" v osmih dneh prvega svojega starosto, g. dr. Costo, in prvega slugo. Pogreb zadnjega je bil v nedeljo, vdeležilo se ga je mnogo udov omenjenih društev.
(Postne pridige) bodo imeli: V s t o 1 n i cerkvi gosp. K1 u n v petkih ob 4. uri popolne nemški: Kakšen je bil svet pred Kristusom, kakšen je postal po Kristusu; ob nedeljah, tudi ob štirih, gosp. Dole n e c slovenski o J e z u s o v e m trpljenju. Pri sv. Jakobu vsako sredo ob 4. uri pop. g. Rozman nemški: Ne ljubite sveta; ob nedeljah ob dveh gosp. Poč slovenski: O skrbi za z v e 1 i č a n j e. Pri oo. frančiškanih v torkih ob treh slovenski o. Kalist: O trpljenju Jezusovem.
(Slovensko gledišče). „Lumpaci Vagabund' se je, izvzemši par zmot, igral prav dobro in gladko ter bil v polni hiši sprejet z obilnim smehom in ploskom. Gospod Nolli se je odlikoval z novimi, času primernimi kupleti. gospod Kajzelj pa s svojo neprekosljivo komiko.
Razne reči.
—	Iz Dunajskega Novega mesta (Wiener-Neustadt) se nam telegrafično naznanja, da so v Ililcerjevi livarnici ravnokar zvonovi za cerkev D. M. v Polji bili vliti in da se drug z drugim prav lepo v glasovih vjemajo.
—	Zavoljo ponarejenih bankovcev po 1 gld., ki so najbrže na Laškem ali vsaj blizo laško-goriške meje tiskani, so vpeljaue zdaj sodnijske preiskave na več krajih, tudi v Ljubljani iu v Zagrebu. Nedavno je bil v Kranjski gori nekdo zasačen, ki jih je izdajal.
—	G. Hurter naznanja v zadnjem „Ya-terlandu", da ostane tudi zauaprej sodelavec „ Vaterlandov
I'oslano.
(Ivouec.)
Hvalite sc v svojem dopisu, koliko da Sola v času vaše omnipotencije napreduje, ali žali Bog! kar sem že pisal, tudi tukaj zopet rečem, da gre le rakovo pot. Mar mislite, da šola edino v tem napreduje, da ima dosti zapisnikov, da se znajo otroci priklanjati?
Res zelo se hvalite, kako šola, kar ste vi na Vrhniki, napreduje; ali se pa ne sramujete take hvale? Je mar to napredek šole, da imajo otroci tak strah pred vami, da se ne tipajo v šolo, ako se jim po nesreči kak sošitek (teka) umaže? Učitelj si mora otroke pridobiti z ljubeznijo, ne pa s strahovanjem; otroci morajo učitelja ubogati, ker ga ljubijo, ne pa, ker se ga boje. — Vas otroci ne bodo nikdar ljubili, dokler boste tako nesmiljeno ž njimi ravnali. Je mar to napredek šole, da mora revna deklica v šoli papir jesti? Je na dalje mar to napredek, da po 12 otrok mora v šoli klečati? pa ljubi čitatelj! čuj, zakaj? Zato, ker nimajo sešitekov za risanje, kteri so po lOkr., marsiktera mati nima solda za sol, pa naj otroku tako reč, igračo, bi rekel, kupi! Kajti v tak sošitek otrok rad čečka, in na teden je tudi popisan, treba mu je vsaki teden novega, kje pa, prašam, bodo revni stariši, kakoršnih je na Vrhniki dosti, za tako nepotrebno reč denar jemali? Je nadalje, g. učitelj, to napredek, s kterim se tako zelo hvalite, da mora srenjski sluga otroke šolske vlačiti v soseskino pisarno, da potem vas, svojega učitelja tožijo ? Ali pa morebiti imate to za napredek šole, da je čedalje več pritožeb starišev proti županu, ker vi tako neusmiljeno, rekel bi nečloveško, otroke strahujete, kakor ste z nekim šolarjem storili, kterega ste v šoli tako rukali, da ste mu obleko strgali? Ali je pa to napredek, da vpričo otrok zaničljivo govorite od svojega g. prednika? To ste sicer v svojem dopisu v „Narod" tajili, ali ako tajite, se lažete! — Sploh želim vam, da bi se vi tako drag spomin ohranili po svojem odhodu, kakor
vaš g. prednik pri odraščenih, kakor tudi pri otrocih. Kako žalostno, rakovo pot gre s šolo, pričali bodo in že pričajo protokoli, ktere morajo od vas neusmiljeno strahovani otroci podpisati! Ljubi g. učitelj! taki škandali se niso še na vrhniški šoli godili! —
Vem, da ta moj dopis mene v vaših očeh ne bode opravičil. Nauk pa vam ta le dam: vzemite v roke „olikanega Slovenca" — pa dobro ga prebirajte in ravnajte po njem, da ne boste za naprej s kakim sirovim, hlapčevskim, dopisom celega svojega res spoštovanja vrednega stanu tako zelo v sramoto spravljali, kakor se je to zgodilo v vašem dopisu! Res, sram mora biti vsacega poštenega učitelja, ki
mora tacega suroveža svojega tovariša imenovati.
Listnica vredništva.
G. A. 15.: Prisrčna hvala za dobre svete; bomo po njih ravnali. Vabila in programa prvega občnega zbora „Edinosti'1 nismo prejeli. Brali smo ga v ,,Gospodarju'- in bi ga bili posneli po njem, da bi naS list že ne bil tiskan. Sploh moramo potožiti, da nam iz nekteri h krajev poročila dohajajo veliko pozneje, kakor so bila pisana, iu ne moremo drugači misliti, nego da so nektere pošte tako prijazne „Slovencu" namenjene reči. To naj bo v pojasnilo nekterim gg. dopisnikom, ki včasih jako pozno svoje reči najdejo v „Slovencu". če ne bo bolje, bodemo primorani do-tične poštne postaje javno imenovati, ob enem pa pritožiti se glavni direkciji.
slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane zdraviliške droge:
prip troua
Anatherinova ustna voda in zobni prah. ^L^ta^sikdS^r
ljenje mnje ustne vode in mojega zobnega pralni, kajti ta dva produkta služita osobito za to, da se ojafi zobno meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da se brani zdravi duh sape iu naravna barva zob, da se zavarujejo pied kostnim jedeujem. pred zobnim kameuom, ki je zobni glazuri tako nevaren. Crnn Hase iitdne vode GO kr., iškatlja zobnega prahu 40 kr.
ItIiV-pL" 17 Pllino in fnL-p Najboljši dozdaj znani želodčni likčr; pospeši cirkulacijo, IAIL/UCIV 1 Li VvIllUL/ III V Ulit/, olajša prebavljivost, in poda različnim organom
členom
novo moč in novo življenje. Cena II a še 80 kr.
Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici, t^^v^rto^t^rdt«0:^
je pa izkušena ist i na, in vSfk bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, se bode vesel prepričal, da je najkrepkejše in najgotovejše sredstvo zoper mrzlico med vsemi dozdaj znanimi. Flnftn M'lja 80 kr.
Pravo norveško dorševo jetrno olje, ZSk^^'Ä
ševo olje proti revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa proti Skrofeljnom proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam, ('ena originalne llaše 80 kr.
samne 80 kr.
Pravi Seidlilzev prah , t tucat 5katljic 7 goia, p Pravo borovniško žganje s soljo, 1 flaSa 60 kr.
Vnill lliiPIctfM'eL-f» lilijo (Lancaster's Lily-Water.) Ta voda d>\ koži nenadejano bel ost V UWtt IHll^aSlCI	lllljtž ;n niehkost, jo obvaruje prezgodnjih gub ter pf»redi. da vido-
ma zginejo. Dalje se rabi, da se preženii pege in niozoli, in se ozdravi naglo poke, ktere se narode zaradi suše ali negladka. Z eno besedo, ta voda je pravi zaklad za toaleto, zarad česar jo po pravici vse dame, kterim je za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo. Cena lltiše t nold. Saročila zunaj Ljubljane na zgoraj imenovane droge, kakor tudi na vsa druga zdravila se, če mogoče, z r varajoča pošto proti poštnemu povzetju izvršujejo. jJBJ. Stroške za embalažo in ekspedicijo i. t. d. nagradijo gospodje komitenti. "9G
Eksekutivne dražbe.
11.	febr. 3. Jan. Pilner-jevo iz Zagrada (1909 gl.) v Mokronogu. — 3. Fr. Vovk-ovo iz Hrastovega dola (1847 gl.) v Zatičini. — 3. Jan. Hafner-jcvo iz Laborja (5138 gl.) v Kranju. — 2. Jož, To-mažič-evo (1100 gl.) v Mokronogu. — 2. Jan. Polončič evo iz Zagorice (2800 gl.) v Zatičini.
12.	febr. 3. Andr. Udovc-evo iz Hakeka (1047 gl.), — 3. Jan. Meze tovo iz Broda (5321 gl.), — 3. Jan. Me-den-ovo iz Cirknice (£85 gl.),
—	2. Luk. Turšič-cvo iz Be-genj (10808 gl.), — .'i. Tone Milavcevo iz zgornjo Planine (3100 gl.), vse v Planini. — 3. Ant. Krušič evo iz St. Vida (2340 gl.) vlpavi. — 3. Šim. Stefančič-evo iz St. Miliela,
—	3. Jan. Stegu vo iz St. Mi-hela (2645 gl ), — 3. Jan. Majerčič-cvo i? St, Miliela (179 gl.), vse v Senožečah. — 3. Blaž Pernuš-evo iz srednje Belo (34G8 gl.) v Kranju. — 2. Andr. Medvccl-ovo iz velike Preske (1010 gl.), - 2 Jož. Rozina-vo (730 gl.), obe v Litiji. — 1. Jur Uadoš-evo iz ltadoš (1520 gl.), — 1. Milko Uraničar-jevo iz Rezalnic, obe v Metliki.
Pri Dunajski razstavi I. 1873 'S me«l»liji ■m mi j»»•«■«!i'Si za « / vhiiiiv s skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Dunaji
in razstavljenih.
I-:.t:. -	.. im i; f
livarna za zvonove in Ignacija Hilzerja & sinov
dvorna
metale
(3—1)	v Dunajskem Novem mestu
(Ig-nac Hilzer & Solin in Wiener-Neustadt.)
se priporoča za naročevanje
zvonov vsake teze JL in vsakega glasa
ter tudi za vsake	izdelke iz vlitega metala.
Za prej odločeni glas ali čisto hanno-	iH Tudi se zvonovi tako vredijo, da se
ničli akord naročenega zvonovj» (več. zvonov) tj	H pri zvonenji vsi lepo vjemajo in kemblji
se tbije poroštvo. Zvonovom se pridaja tudi I	IfflnnririlJHH jj| drug za drugim v lepem rodu bijejo. Ah tako
vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali železja ®	S? vredenje je iznašla ta livarna novo sistemo,
po najboljši in najnovejši šegi narejeni, tHko	ß (jJf^j^S P° kteri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi
da sc veliki in težki zvonovi prav lahko go-	Et TTiftjggL vse zvonove v zvoniku en sam Človek v ka-
rijo, ker teko po zobcih ca novo iznajden	"rah po zclö priprosti napravi brez vseh
način; tudi se lahko presuČejo, kedar koli	stroškov tako vrediti more, da zvonovi ona k o,
trebil, brez posebne naprave, tako da zvonovi	j ->.-XBBb hitreje ali bolj počasi tek6. Ta naprava se
dalje tipe in mnogo lepši pojo.	H da posebno vgodno napraviti pri jnrilili iz
Naročila se izgotovljajo natanflio in po ceni.	H Žell-zn hkovanili ki teko ua okroglih zobeh
Zarad plače so vgodni pogoji.	po lastni c. k. izključi.jtvo |»rlv. iznajdbi.
Kar ta livarna obstoji, 33 let, je vlila 2930 večili zvonov, ki so tehtali 12800 centov.
Mriel Piccoli,
Mar jri aieljf f Ljilil, iiai8la cesta,
(32-24)