119. številka. Trst, v petek 25. maja 1900. Tečaj XXV ..Edinost" fhmia enkrat na dan. razun Dedelj in prarnikoT. ob fi. uri ivećer. Naročnina zna^n : 'Ah celo leto........24 kron za pol leta..........12 „ za četrt leta................fi za en mesec................2 kroni Naročnino je plačevati nai»rej. Na na-ročbe bre* priložene naročnin*1 t»e uprava i e or.irfc ______ Po tohakarnali v Trstu se prodajejo posamezne -tevilke po 6 stotink (o dvćj; izven Trata pa po 8 stotink (4 nvr.) Telefon it*. H7(l. Sdin c s t Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po poeobi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročuiuo. reklamacije in oglase sprejema npravniŠtvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se uahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. naiistr. Izdajatelj in c dgo vorni urednik Fran A o d n i k. ---------------- -*- Lastnik konsorcij lista „Edinost**. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Še bi bil čas. Pred nekoliko dnevi .smo na tem mestu dokazovali, da dogodki, ki so navidezno vzrok sedanji krizi v Avstriji, niso bolezen sama, nrapak le simptom bolezni. Pameten zdravnik pa ne l»o gledal le, da odpravi siptome bolezni, ampak bo zasledoval vzroke istej. Ako si odpravil vzrok, odpadejo tudi simptomi bolezni, ker je odpadla bolezen sama. Velika telesna poškodovanja spremlja navadno mrzlica. Vprašamo pa : kakov zdravnik bi bil to, ki bi le blažil mrzlico, a se ne bi menil za rano?! Na telesu naše države je sedanja obstrukeija in vsa kriza le mrzlica, a bolezen sestoji v tem, ker je naš parlamentarizem le dozdeven, navidezen! Zakaj? O tem smo že govorili. Zbok monstroznosti volilne geometrije Sr»hmerlingove naš pa Ha men t ni niti približno to, kar je pravi ljudski zastop. A v drugo so mu vlade jemale še ono malo, kar bi imel na sebi sposobnosti v odgovarjanja parlamentarnemu in konstitucijonalnemu načelu. Prvo in drugo — krivični vol. red in kratenje rftributov parlamentarne oblasti — obstoji in se vrši zato, ker hočejo po vsej -:!i vzdržati fikcijo, da je Avstrija nemška država in da more obstati le tako dolgo, dokler bosti nje uprava in nje reprezentacija na zunaj imeli nemški značaj. Tu je bolezen n dokler zdravniki-državniki ne začno zdraviti tega bolnega mesta, ne bo ozdravljenja! Dokler se avstrijski državniki definitivno ne odpovedo gonji za to fikcijo, za tem fantomom. za tem le namišljenim nemškim značajem države, ne more priti do miru, do normalnega razvoja v tej državi, ker bodo nje krmitelji v ved nem boju z obstoječimi razmerami, z voljo večine prebivalstva. Sleherni korak, sleherni ukrep, ki so ga storili v vzdržanje omenjene fikeije, se zadevlje ob najsvetejša čutstva slovanskih plemen. A ti - > večina. To neti večno razburjenje, nepre--:ano ogorčenje in borbe brez odmora. Nam se zdi skoro neverjetno, da bi bili državniki, ki vodij« usodo te države, res tako kratkovidni in bornirani, da ne bi bili pristopni temu S(M>znanju. Ako pa vendar-le nočejo kreniti z nesrečnih poti, po katerih so hodili do sedaj, -i tega ne morem.* tolmačiti drugače, nego da je nemški nacijonalizem v njih močneji, nego pa pametno sj>oznanje! ! In zdi se, da ta nemški liacijonalizem avstrijskih državnikov zadnja leta postaja še intenzivneji. A ker naraščajo tudi samozavest, narodni ponos in politična zdrelost slovanskih plemen, se nam odpira tužna perspektiva v bodočnost: vir neprestanim konfliktom med upravo države in nje narodi ter viharjem v našem parlamentu. A v današnjih dneh je baš to najaktu-velneje vprašanje, okolo katerega se suče vsa disk u zija : kako naj naš parlament ob takih dispozicijah državnikov pride do rednega delovanja ? Ne more. Iz tega stanja stvari pa se nam usiljuje vprašanje: ali je sploh zgubljena vsaka nada ?! Ne, še bi bil čas, ako bi se skupine, ki so sestavljale dosedanjo večino, umele povspeti na višino svoje nalotre, ako bi došle do spoznanja, kaj in kako bi bilo na korist njim vsem, in ako bi imele tudi dovolj o »1 1 o č n o s t i in s a-m o s t o j n o s t i, d a bi tudi znale neizprosno zahtevati to, kar hočejo v.svojo korist. Prvo, kar bi mogle in morale zahtevati, bi bilo, da vlada spoštuje parlamentarno načelo, spoštuje njih — večino ! Noben korak .ali ukrep vlade ne bi smel biti v navskrižju s programom večine! J>osedaj ni bilo tako, a ker ni bilo, imamo — kaos ! V prvi vrsti so krive vlade na tem, ali tudi skupine večine niso brez krivde, ker so vladam dovoljevale in jih celo vspodbu-jale, da so grešile. V tem je zamuda in greh dosedanje večine! Se bi bil čas, da odpravijo to zamudo. Ali prvi, neizogibni pogoj v to je, da večina postane h o mog en na in z 1 o ž n a v s v o j i h zahteva n j i h. Čim je načelo jedna kopravnosti vsprejela v svoj program, se mora tudi boriti za jedna-kopravuost povsod i, za vsakogar in za izve-denje iste do skrajnih posledic. Pred vsem bi se morale v sedanjih trenoLkih zložno kakor en mož izreči za zahteve naroda češkega, čegar sedanja gigantska borba ni nič dru-zega nego borba za veliko načelo jednako-pravnosti — za isto načelo, ki je vendar v program sedanji večini. Drugo pa, kar bi večina morala zahtevati neizprosno, je, da dobimo vlado, ki bi bila meso od nje mesa. Dosedanja večina se je rada ponašala, da v njenem taboru je Avstrija, ker je v njej prostora za vse narodnosti ! Ali slovanskim narodom ne zadošča še, da njih zastopniki sede v tej večini, ampak za njih ima večina vrednost le tedaj, ako vedo, da se ista identificira z njih pravičnimi stremljenji. Taka mora biti večina. Zložna na znotraj in odločna na zunaj. In po naši sodbi je v interesu vseh strank, ki so sestavljale dosedanjo večino, da je večina taka. O Cehih, Jugoslovanih in Malortisih niti ne govorimo: saj nam je vsem ista vodilna misel — misel absolutne jednakopravnosti. Ali tudi Poljaki in nemški konservativci morajo priznati, da so veliki politiški činitelj le na strani slovanskih narodov. Nemci so slavili te dni 90-letni jubilej moža — Ignacija Plenerja. Mož ' je bil svojedobno deželni finančni direktor v Galiciji in v isti čas je bil rektor vseučilišča v Lvovu oni dr. Herbst, ki je kakor minister kruto proganjal Slovane in polnil ječe s slovanskimi novinarji. Ob tem jubileju je bil primeren čas za Poljake, da se spominjajo, ! kaj je nemška birokracija napravila iz Gali-: , cije ! A za kaj dražega se borč Nemci, nego, za to, da bi se povrnili oni časi ! ! Res je sicer, da se Nemci izjavljajo pripravljene v to, da Galicijo odločijo od drugih dežel. No, v poljskem kolu ga menda ni nijednega tako lahkomišljenega človeka, ki bi ne vedel, da oziri na državni interes nikdar ne privole v tako ločenje. Ćim bi se torej Nemcem posrečilo zlomiti moč Cehov in Jugoslovanov, bi bila zadnja ura tudi dosedanjemu velikemu vplivu Poljakov v državi, — In nemški konservativci ? ! Sedaj so ugledna in često odločujoča parlamentarna skupina. Odločeni od dosedanje večine pridejo kakor zrno med kamena narodne ideje Slovanov in liberalne ideje Nemcev ! Naj se dr. Ebenhoch — glej včerajšnjo »Reichs\vehr« -- baba kolikor hoče, da se on ne boji novih volitev, naj je tudi res, da nemški konservativci ne zgube nobenega mandata, vendar je danes gotova stvar, da po ločenju od dosedanjih skupin na desnici bodo lepi dnevi nemških koservativ-cev pripadali — minolosti. Če imajo torej Poljaki in nemški konservativci le količkaj državniške dalekogled-nosti, morajo prenehati z večnimi žuganji na češko adreso.Še je čas, da v svojem lastnem interesu rešijo obstanek dosedanje večine. Pot do rešitve pa je le jeden : ta, da odločno nastopijo in prisilijo, da narod češki z a d o b i zahtevano zadoščenje! Če je čas, al: zadnji, ura ednajsta je že odbila ! V Trstu, 25. maja 1900. Zaveza slovenskih in istrskohr- vatskiti županov bo imela svoj ustanovni občni zbor na Binkoštni ponedeljek dne 4. junija t. 1. ob 11. uri dopoludne v veliki dvorani »Mestnega doma* v Ljubljani. Dnevni red: 1. Sprejemanje členov. 2. Volitev predsednika, njegovega namestnika in društvenega odbora. 3. Volitev razsodništva. 4. Določitev kraja, kamor naj se skliče prvi redni občni zbor. 5. Posamezni predlogi. V Ljubljani, dne 15. maja 1900. Za pripravljalni odbor: Ivan Hribar, načelnik. Izpisek iz pravil: § 10. Društveni odbor ima s predsednikom in njegovim namestnikom vred devet členov. Od teh pripadajo na kronovino Kranjsko trije, na Spodnje Štajersko dva, na Primorsko dva in na Koro ško dva. Odborniki volijo izmej sebe tajnika in blagajnika. Odbor si naredi sam svoj opravilni red in se sme razdeliti na odseke. g 12. Razsodništvo ima pet udov. Od teh pripadata na deželo Kranjsko dva, na Spodnje Štajersko eden, na Primorsko eden in na Koroško eden. Boj za naše pravice. Dne 21. t. m. je bil vročen nekemu Barkovljanu odlok c. kr. pristojbinskega urada v Trstu in sicer v italijanskem jeziku. Odlok mu nalaga, naj predloži izkaz o vsej zapuščini in vestno navede vrednost vse zapuščine po pokojnem svojem očetu, umrlem v Barkovljah dne 5. febr. 1900, kakor tudi, da dokaže ves dolg, ki ga je zapustil pokojni oče njegov. Uvažujč pa, da je dotični Barkovljan Slovenec in da so zapuščinski spisi slovenski, vprašamo: zakaj ni slavni c. kr. pristojbinski urad tej slovenski stranki doposlal slovenskega odloka, katerega bi stranka sama umela, in bi vedela, kaj se zahteva od nje, ne pa da je bila prisiljena prositi več ljudij, da jej raztolmačijo, kaj jej sporoča slavna oblast ? ! Tako bi zahtevalo že načelo ravnopravnosti, izraženo v državnih temeljnih zakonih, — in v spoštovanje zakonov je menda obvezan tudi slavni pristojbinski urad v Trstu; v tem slučaju pa bi zahteval tudi interes iste oblasti same. Menda se ne motimo, ako si domišljamo že danes, da slavna oblast, ko odmeri pristojbino, brez vsega obotavljanja in rada P O D L I S T K K :; Pri stari cerkvi. Hrvartflri -pisal K p a v e r a u J o r G j a 1 s k i. Na slovanski preložil M. t'—e. M one je raj! »olj vleklo k Salamonu, ker ;e od deti ust va s-em silno delovala name mi--el, da se tam nahajam v taki sredini, ki je v direktni zvezi s tradicijo, staro šest do sedem tisoč let : vsikdar mi je bilo čudno in nekako |»osebno, ko sem gledal in videl, da SaLamon istotako in isto časti, kakor in kar so častili tudi stari patrijarhi iz biblijske zgodovine. Pa tudi |>ozrieje. kakor deček, nisem zgubil tega in se nisem mogel iznebiti — sedaj pa se je pridružil temu še občutek mističnosti in daljave, s katerim občutkom je ves srednji vek vsikdar spremljal židovstvo, a jaz sem kakor gimnazijalec došel do prilike, da — glej! — proučujem ta srednji vek. Ti pojavi duše so me torej najbolj po-vlekli k Salamonu. In res: na drago prijateljico svojo iz otroških let niti mislil nisem prav. Zato je bil utis prvega zopetnega srečanja žnjo tem veči in silneji. Nekako iz sebe in zgubljen sem bil. Moja sigurnost, si-gurn«*st mladega gospođica z gosj>odskega dvora, se je razpršila nekam brez sledi. Pa kako tudi ne bi ?! Mesto {malega židovskega dekletca, kakor sem jo nosil v spominu, je stala pred mano odrasla gospiea — a lepa, — lepa, Bože moj — da se mi je videla kakor kaka slika, ali kakor kakov viši stvor, i T i ne pa — moja nekdanja tovarišica. Visoka v rasti in tenka v pasu. bilo je v njej nekaj posebnega — skoro bi rekel : bila je poseb- ' nost, kakor jo navadno imajo same semitske žene —, da se je bujnost in polnost form harmonično skladala z nežnostjo in dražestjo, tako, da se nijedna linija prekrasnega telesa ni izgubljala. Človek ni mogel drugače, nego da je v isti čas občudoval razkošno lepoto dovršene ženske prikazni in zopet ljubki čar in nežni razcvit najprvejega deklištva. Lepa je bila tudi tista bujna dolga kita, črna kakor pri krokarju in istotako lesketajoča se v ; svetli modrini. Najlepše pak so bile oči, velike ! modre oči pod ozkim čelom, svetle in sijajne pod senco dolgih trepalnic : in ko so se ozi- ; rale, pogled jim je bil vlažen, nežen in ne- i kako sanjarsko dalen. V v»em je hranila vso plemenitost južne iztočne rase, a ni bilo ni najrahleje sledi onih tipičnih znakov naroda, najbolj proganjanega in najl>olj preži ranega od vseh narodov vsega planeta, kateremu narodu je pripadala tudi ona. Bila je v resnici na novo rojena junakinja »pesmi nad pesniami«. In sedaj še, ako si sliko krasne Sare kličem v spomin — ah, — kako ume-jem žar kralja-pesnika, ogenj njegovih besed, nedosežno veličastne prispodobe ljubavne pesmi njegove, — njegove »pesmi nad pe-j srnami!« Vsprejela me je s svojo nekdanjo lju-beznjivostjo, skoro blagoslovljala me je, da [ sem prišel. Od prvega trenotka sem občutil, da leta naju niso razdružila. Spominjala se je točno, da sem od nekdaj najbolj ljubil svet pravljic in pripovedk, da sem rad sanjaril in-, da sem najraje vse gledal z neke tajinstvene, daljnje strani, in prvo'je bilo, da mi je od-i krilo, kako sedaj tudi ona tako ljubi. No, ni mi, da bi tu govoril o tem, niti da povdar-jam, kako se je najino nekdanje otroško to-variševanje spremenilo sedaj v nekako prijateljsko zbližanje duš. Treba, da pripovedujem drugo. • j Ko se je izvedelo in čulo, da je Sala- j mon odločil, da svojo jedin.co omoži, in da; bo dota znašala štirideset tisoč goldinarjev, vzbudila se je vsa okolica. Takoj prve dni je bilo ponude b in snu-bačev v hiši. I — pravični Bog nad svetom — kakih sijajnih ponudeb ! Cel<5 sin jedinec Izaka Golda, največega bogataša v okolici, je bil med snubači, a kar je še več — bil je tudi Rakoci Arpad, mlad in bogat podvzet-nik iz bližnjega obmejnega madjarskega mesta. Salamon je malone plaval v radosti in celo — sedaj se je začel gizdati. Mož je začel paziti na čistost ovratnika in najraje je bil v praznični črni obleki. Po tem si je lahko misliti, kako se je začudil, kako prepadel in skoro prestrašil, ko mu je Sofija na njegov predlog, stavljen zvito in premišljeno, odgovorila kratko in jedrnato, da ne vsprejme ji! Samijeve, ni Kobijeve, ni Arpadove ponudbe, da ne vsprejme iz jedno-stavnega razloga, ker ne ljubi ni Kobija, ni Samija, ni Arpada, in sploh da se hoče rao-žiti le iz ljubezni. — Pravični Bog, — to dete ne govori nikakor, kakor bi se spodobilo, da govori razsodna židovska devojka ! Ljubezen — kaj pomenja to, ljubezen ? Kobi je bogat in nenavadno izvrsten trgovec, Arpad je zaslužil lani samo pri jedni stavbi trideset tisoč — a Sami Gold — tu bi bilo smešno, ako bi se zgubljala le jedna beseda v njegovo korist! — je go%'oril Salamon. — Vse to more biti, ali jaz — jaz bom vendar Boga molila, tla mi podeli srečo, da se omožim iz ljubezni — je odgovarjala Sara. (Pride še.) vsprejmc denar te slovenske stranke. J oliko ln»h moramo ožigosati, da oblast ist^j w:rank» ne privošča niti mrviee jednakopravnosti. Kdaj vendar izginejo vzroki takim za državo samo nečastnim pritožbam? Kdaj pridejo časi, k<» se lojalnim državljanom ne l>o trebalo še le boriti z oblastvi za stvari, ki se — nmejo same ob sebi ! ! Dan na dan čitamo v neštetih varija-cijah. kako vlada želi in vzdihuje, da bi se narodni boj ublažil. Ali vse premalo se govori o tem. da pomirjenje more priti le ]>o spoštovanju pravic vsakogar! A kako hočete, da pride tako spoštovanje med bojujoče narodnosti. ako oblasti same dajejo — take izglede!! Politični pregled. TRST, -25. maja 1900. K položaju. Dr- Ebenhoeh je objavil v zadnji ✓ Reichs\vehr« dolgo epistolo na adreso Cehov, ki pa tudi odgovarja povsem vsemu dvoumnemu postopanju nemških konservativcev. Ta epistola se glasi v glavni,* j točkah : Cehom se je dogodila huda krivica, ki je tem huja, ker se je dogodila v odurni in skrajno žaljivi obliki. Vendar ni mogoče odobravati sedanje obstrukcije Cehov. Isti bi mogel biti namen dvojen : ali hočejo strmoglaviti vlado Korberjevo, ali uničiti centralni parlament sain. Ni jeden ni drugi cilj ni do-segljiv. Nikdar je ne bo več vlade, ki bi hotela z naredbami urejati jezikovno vprašanje. Po z ruše nju sedanjega parlamenta ne bi prišel federalizem, ampak absolutizem. Tega Cehi ne morejo hoteti. — Katoliška ljudska stranka je odkritosrčno za jednakopravnost narodov, a baš zato ne dopusti nikdar, da bi Nemce potisnili v razmerje podrejenosti. Ona hoče, da se respektira tudi pravo Nemcev. Ako bodo Cehi nadaljevali z obstruk-cijo, je razpuščenje zbornice neizogibno, kajti to otvarjanje in zopetno odlaganje zbornice je postalo že smešno : vprašanje je le, ali bo sledilo sistiranje ustave ali pa — in to le zavoljo lepšega, ker je gotovo, da ne pride nič boljšega — nove volitve. Dr. Kbenhoch bi bil za sistiranje ustave. Ta čas naj bi porabili in izdali nov volilni red in določili nov poslovni red za parlament. Poslednji" bi se tako kar pomladil. Dra. Kbeniiocha tolaži s tem sosebno to, da bo sodeloval g. Korber, ki da si je pridobil obče simpatije. Ne vemo, ali ta kompliment pred Korberjem kvitira kako že storjeno uslugo, ali pa naj I »o priporočilo za bodočnost ? ! Koncem epistole pa prihaja dr. Ebenhoeh tja, kamor je očevidno hotel priti : meni namreč, da bolje, nego vse drugo, bi bilo, ako bi Cehi — odjenjali od obstrukcije! K tem izvajanjem dra. Ebenhocha se povrnemo jutri. Dva poraza ruskega poslanika na Dunaju. Car in Milan. Sicer se nam zdi kakor — blasfemija, ako ti dve imeni imenujemo hitro zaporedoma. Ali v to nas je zavelo neko poročilo iz Petrograda v dunajski >Informationc o nekem izreku carja Nikolaja, ki mu dela vso čast. Poročevalec v : »Information« pripoveduje o dveh porazih, ki jih je ruski poslanik na dunajskem dvoru, grof Kapnist, doživel v zadnji čas. Dne 7. aprila, torej baš v oni čas, koje vest o potovanju cesarja Frana Josipa v Be-rolin presenetila svet, je bil grof Kapnist pozvan v Petrograd, da pred odhodom v Moskvo sporoči carju. Poročujč carju o namenu sestanka v Berolinu, je bil grof Kapnist tako nepreviden, da je opozarjal carja na f»otrebo — sprave z Milanom. Car je za-rudel od jeze in rekel: »Ako se, grof, drznete še enkrat izgovoriti t o i m e v moji navzočnosti, izgubite svoje mesto!« Drugi značilni dogodek je bil ta-le : Odkar je bil general Komarov v Pragi, si je grof Kapnist prizadeval, da bi ruskega ministra za vnanje stvari, grofa Muravjeva prepričal o j»otrebi, tla slovansko dobrotvorno društvo razpusti ker to društvo često križa poti avstrijske diplomacije. Nekaj časa se je tudi zdelo, da grof Kapnist doseže svoj namen. V zadnji čas pa si je dal car od grofa Muravjeva predložiti poročilo o rečenem društvu in je na isto zapisal opazko: Res je, za sedaj nam to društvo ne prija, ali kdo more vedeti, da ne bo koristilo za bodočnost?! To je bil |K>vod, tla je grof Ignatjev dobil nalog, naj izdela nov statut, ki je ravnokar dobil odobrenje rninisterstva. »Informatin« zaključuje doslovno: »Društvo bo moglo sedaj na novo ojačeno in z dvojno silo iti na del» i ;>za duševno združenje Slovanov in Rusov« in grofu K a pn istu ne preostane druzega, nego pokoriti se volji carja in od njega (Kapnista) toli sovraženo društvo dejanski podpirati v reševanje njega naloge. Tržaške vesti. Od kodi dobiia informacije? Včerajšnji »Piccolo« je napadel strastno našega vladiko, ker je dovolil, da bodo na popolu-danski službi božji v cerkvi mehitaristov okoličanke pele slovensko. Mi se nočemo prepirati s »Piccolom«, ali zopet in zopet se moramo povraćati k vprašanju, ki je prezna-i čilno za naše razmere: od kodi dobiva Zid informacije o tem, kar se godi v katoliških j cerkvah in škofiji?! »Piccolo« je tudi v tem slučaju natančno vedel že v naprej, kaj se bo godiio popoludne v cerkvi in kaj je škof dovolil !! Kdo daje Židu te informacije ? Pa še vprašujete, kakor tla ne bi vedeli, da so iz-vestne zakristije tržaške prave informacijske pisarne za židovske liste.' Kar počenjajo nekateri mladi laški kapelanje, to je že čez mero. Naš škof je že, v pravem pomenu oe-sede, v stanju obleganja; niti ganiti se ne more več, tla ne bi tega izvedel »Piccolo« v j isti hip! Take razmere so škandalozne. Ob tej priliki s spominjamo nekega druzega : lučaja, ki se je dogodil nedavno temu in ki priča, da imajo mladi laški kapelanje tudi drugod svojih vrstnikov za informacije in izdajanje tajnosti laškim listom. Te dni je imel c. k. deželni šolski svet za Istro svojo sejo, v kateri so določili (»ne kompetente, ki pridejo v terno za mesto bodočega ravnatelja na gimnaziju v Kopru ! A glej ga zlomka : takoj naslednjega dne je imel »Piccolo« poročilo, kaj se je godilo v seji, in imena do-tičuikov. A ne le to, tampak je tudi najdr- j zneje kriti koval sklepe c. k. dež. šolskega svćta v tem pogledu, ne tla bi se bil kdo spodtikal na tem. »Piccolo« ve vse in njemu je dovoljeno vse. Za »Piccola« je ni nobene uradne tajnosti ! In človek se ne more izne-biti misli, da so po vseh uradih urejeni — ■ piecolovski konsulati! Zagrizenost naših tržaških nasprotnikov napram vse.nu. kar je slovensko, ježe res nepresežna. Često sem že zapazil in doživel, tla sem, stoje sredi mej množico in go- j vorč s prijateljem slovenski — v kratkem času ostal ž njim sam. Vse se je počasi od- i maknilo od naju. kakor da bi znal slovenski jezik okužiti koga s kako ostudno boleznijo. Večkrat se mi je že zgodilo, ko sem se peljal v tramvaju ter s prijateljem govoril slovenski, da so na novo došle osebe prisedle v kolikor moči oddaljene vrste ali kote — ako je prostor dovoljeval — in sva imela s prijateljem dovolj prilike, sedeti komodno in se temeljito poučiti o nestrpnosti tržaških Italja-nov napram nam Slovencem. Nekaj jednacega se mi je pripetilo tudi te dni. Nekega večera sem se ustavil pri prijatelju, ki je stal mej drugimi gledalci preti hotelom »de la vile«, kamor se je pripeljal nadvojvoda Rajner. Pred hotelom je hodila pred vrati častna vojaška straža. Vprašal sem ga po slovenski, kaj da je, in on mi je odgovoril istotako. Govorila sva še dalje in glej, naenkrat je bilo okolu naju poluo — praznine! Neka zakonska dvojica, ki je preje stala prav tik naju, stala je sedaj nekaj korakov od naju ter se stiskala k drugim gledalcem. Bog jim pomagaj, to je pa vendar preneumno. sem dejal svojemu tovarišu. Saj je slovenski jezik vendar jezik — lj udij in ne kako živalsko tuljenje in je gotovo stokrat lepši in milo-glasneji nego tisti tržaški dijalekt, ki ga govore babe na Reni. In naš jezik ima na trž. j tleh isto toliko prava kolikor italijanščina. Zakaj ga torej tako mrzijo mogočni in nerao-gočni tržaški meščanje ? Menda muogo^ate-rega še premnogo spominja njih narodnega i z d a j s t v a ! Menda se pač boje teh glasov, katere so šiloma |»okopali v duši, glasov, ki j so jih slišali v svoji mladosti od svojih roditeljev, ali so jih vsaj njihovi roditelji slišali in se jih učili od starišev v prvi dobi življenja. Saj spomin na izdajstvo je tako neznosno pekoč! Judež, najostudneji izmed iz-dajic, se je obesil na t^tn spominu.... In v ' Trstu : koliko je pristnih rojenih Italijanov ? j Njihovo število gotovo ni v ni kakem razmerju s številom tržaških prebivalcev — in vendar! 1 A koliko njih je potujčenih, izgubljenih za nas v taboru sovražnikov ?! V točen dokaz reče-nega naj naveden izmed nešteto drugih le ta-le slučaj : Jaz stanujem pri neki gospodinji, katere oče in mati sta bila trda Slovenca in sta le za silo lomila italijanščino, a njen mož je po materi istotako Slovenec in le po c»četu Italijan. Vendar se v tej rodbini nikdar ne spregovori slovenska beseda in trileten deček mi je 2e parkrat v razposajenosti rekel — »ščavo!« Starejši deklici pa očitajo da ima obraz kakor ga imajo »ščavi«. Gospodinja sama se pred drugimi nikdar noče izdati, da je rojena Slovenka, dasi ini je parkrat rekla, da so slovenske žene mnogo prid-nejše in snažneje ter sploh vredneje v vsakem oziru, nego pa Italijanke. Človeka boli srce, ko vidi toliko narodne gnjilobe in toliko zaslepljenosti. Bo-li kedaj bolje? Pesimist. Se vedno tam. Pišejo nam : Kar se tiče slovenskih nadpisov, smo še vedno blizo tam, kjer smo bili preti 50 leti ! Tu govorim o nadpisih na c. kr. uradih, o katerih je »Edinost« pisala že neštevilnokrat. Na c. kr. sodiščih vidiš vse polno — samo laških nadpisov ; na c. kr. policiji je tudi vse pri — starem; na c. kr. pošti je vse dvojezično (nemško in laško), na c. kr. financi istotako!! A če še poslušaš občevalni jezik med uradniki na marsikateri c. kr. oblasti, meniš, da si kje v Kalabriji. Le na c. kr. namestništvu te čaka presenečenje. Ako kreneš tja, videl boš tudi en slovenski nadpis in to na tablici c. kr. komisarja za okolico ! ! Ali na tej tablici je začetek in konec pravic slovenskega jezika tudi v napisih c. kr. namestništva. Na vseh oblastvih se na zahtevo govori in piše, tudi slovenski. Ta c. kr. oblastva so malone vsa za Primorje, a c. kr. pošta celo tudi za Kranjsko! Vse to pa, to je: tisoči Slovanov, nismo vredni, da bi se ta oblastva toliko ponižala, da bi izpostavila na vidna mesta le eno slovensko besedo ! Ali vemo in smo to povdarjali že večkrat, da za radikalno odpravo tega zapostavljanja našega jezika po c. ki*, uradih, mora od zgoraj priti drug veter. Ali vemo tudi, da je v tem pogledu mnogo odvisno, kako tukajšnje oblasti poročajo na višja mesta. Na koncu osemnajstega veka se torej še enkrat obračamo do vseh merodajnih činiteljev, naj nam že enkrat preskrbe, da ne stopimo v XX. stoletje prezirani in zapostavljeni kakor so naši pradedje stopili v XIX. vek! Dajte nam že enkrat šol in te nadpise! Saj bo to tudi v državno korist, če ne bo naš narod prisiljen sklepati, tla mu je država le brezskrbna mačeha in ne prava mati, kakor bi po svoji dolžnosti morala biti vsem svojim narodom. Kratek odgovor onim gospodom, ki nas pismeno vprašujejo, zakaj da se še ni ustanovil »Ruski kružok?« »Ruski kružok« se ni ustanovil, ker v Trstu za sedaj ni mogoče udo-biti osebe, ki bi bila toliko zmožna ruskega jezika, da bi lahko nastopila javno. Kakor hitro se tržaškim Slovencem posreči udobiti v svojo sredo tako moč, se kružok takoj ustanovi. Pravila so že pripravljena. Oegav je dobitek? Neki tuk. častnik je lastnik ogerske državne srečke iz leta 1870; ta srečka je o zadnjem žrebanju dobila dobitek 150,000 gld. Srečni lastnik je naročil nekemu tuk. bančnemu zavodu, da dvigne to svoto. Sedaj pa je prišlo drugo presenečenje: ta žreb je bil zaplenjen, ker je izhajal iz neke tatvine na škodo hranilnice v Požegi leta 1846. Častnik je bil sprejel srečko od nekega sorodnika v Kopru ; ta jo je zopet* pravilno kupil v neki menjalnici. Sedaj nastaja vprašanje, komu izplačajo dobitek ?! Ponesrečen kolesar. Na rešilni postaji je sinoči iskal pomoč; mej drugimi 18-letni trgovski pomočnik Alojzij Mravlje, ki je padel s kolesa ter se na več mestih precej j nevarno poškodoval. Pretep zaradi žene. Sinoči je prišlo v ulici S. Maurizio do pretepa med mesarjem Franom Ferlugo iz ulice Rivo št. 18. in med j več drugimi osebami, ker so poslednji razža- j lili Ferlugino ženo. O tej priliki je Natal Panka, vratar v ulici Stadion št. 13, zasadil Ferlugi nož v obraz. Panko so zaprli. Pazite na otroke! Predvčerajšnjim je poldrugoletna Antonija Trošt padla z okna b. nadstropja v ulici Broletto št. 12 na cesto, kjer je obležala mrtva z razbitimi udi. Zdravnik rešilne postaje je zamogel le še konstatirati smrt. Samomor. Minolo sredo se je obesil 27-letni pek Štefan Bravin v svojem stanovanju v ulici Belvedere št. 4. Vzrok samomoru ni znan. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. J ustu. Llo.vdov parnlk »Seuiiramis« je prispel v sredo iz Aleksandrije v naše prista-' nišče s 14.) potniki ter ostane do sobo'e v lazaretu pri sv. Jerneju. Vsi potniki in moštvo na krovu Indije so zdravi. Dražbe premičnin. V soboto, dne 2<>. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici tlella Sorgente št. o, hišna oprava: pri Sv. Mar. Magd. spod. št. 155, prešič in hišna oprava: v ulici Media štev. 4 in ♦>, glasovir. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 20.4, ob 2. uri popoludne 23*6 C°. — Tlakoiner ob 7. uri zjutraj 761'4 — Danes plima ob 7*33 predp. in ob 7*«» pop.; oseka ob 1.7 predp. in ob 1.18 popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X Nova brzojavna p o s t a j a. I >ne 22. maja t. 1. se je odprla v Grižnjanu, političnega okraja Poreškega, nova brzojavna ; postaja z omejeno dnevno službo, združena ; s tamošnjim poštnim uradom. J Vesti iz Kranjske. * Še je — malenkosti. S Kranjskega nam pišejo: Na žalost moramo pri-poznati, tla naša mlaja generacija na Kranjskem, vzrasla po dobi najhujih narodnih bojev, nima pravega, in tu pa tam celo nikakega zmisla za boje obmejnih Slovencev. Ona ne umeje vaših razmer in vašega boja in zato se jej zdi marsikaj malenkostno, za kar se vi borite z vso srditostjo. Marsikaj se v vaših bojih zdi tej generaciji staromodno, ki pa je v resnici aktuvelno. V tem neumevanju vaših bojev, vaših razmer in vaših — potreb je tudi vir neprestanim nesporazumljenjem meti rojaki na Kranjskem in sosebno vami Trža-čani in Istrani. A klasično je, kako ista mlaja generacija naša, ki tako nekako pomilovalno gleda tja na vas starekopitne in malenkostne Tržačane, ne vidi, kako ima ona sama okolo sebe, v svoji ožji domovini, še vse polno — malenkosti, katere treba odpraviti, ker niso v soglasju z narodnim značajem dežele in predstavljajo isto ptujemu svetu drugačno, nego v resnici je. Naj vas danes opozorim le na dve taki « malenkostiPoštni pečat v II. Bistrici nosi še vedno napis, kakoršnjega je imel v dobi staromodnih bojev: samo-nemški, in pečat okrajnega sodišča v Radovljici še danes prikriva svetu, da je Radovljica na slovenski zemlji in celo v osrednji pokrajini naroda slovenskega. Kes je: to so malenkosti ! Ali ravno dejstvo, da so možne take malenkosti, priča, da bi morda ne škodilo, ako bi tudi na Kranjskem nekoliko energičneje nadaljevali »starokopitni« in »staromodni boj s.. Da se obmejni Slovenec mora še vedno ooriti za vsako mrvo prava, je žalostno, je vnebovpijoča krivica, ali tla so v osrednji pokrajini še možne take c malenkostito je pa naravnost — škandal. A proti takemu narodnemu škandalu Iti se že morale vse stranke združiti v borbi. * Iz vode rešil. »Slovencu-* poročajo iz Spodnje Idrije, da je minoli torek padel v potok Malenšico dveleten otrok Janeza Lam-peta. Potok je odnesel otroka čez slap v tolmun. Koje to 16-letni Janez Rov ta r zapazil, je skočil več metrov globoko v vodo ter rešil otroka gotove smrti. * Pogreša se že 14 dni j delavec Anton Veber v Ljubljani. Delal je v Jane-ševi tovarni za usnje. Pri sebi je imel večo svoto denarja. V svojem stanovanju je pustil vse svoje stvari in v tovarni delavsko knjižico. * Luna je premotila čuvaja na ljubljanskem gradu minolo sredo ob 2. uri zjutraj. Vzhajala je namreč izza Jančjega hriba, o čemer se je žarelo nebo. Čuvaj pa ima menda naročilo posebno paziti na vevško tovarno radi stavke in vesten v svojih dolžnostih, kakor je, ni imel časa poučiti se o vzroku žarečega se neba in kakor bi trenil je zagrmel z ljubljanskega gradu topov strel v znamenje, da gori v okolici — seveda vevška tovarna. Gasilci so poskakali s postelj ter hiteli v mestni dom, kamor pa jim je telefoniral čuvaj z Grada, da ne gori v Vevčah, marveč, da samo «mesec gor gre». * Več nego ti e s e t i brat. Pod tem zaglavjem poroča cSlo venec*, da živi v Kostanjevici ubog čevljar, Pavlenč Fran, kateremu je žena podarila 11 sinov zaporedoma. Njih imena so: Fran, Josip, Miroslav, Anton, Leopold, Viktor, Vineencij, Ivan, Le«-. Mirko in Adolf. Trije izmed njih so umrli, v-i »Iriig i• i s.» krepki in zdravi, Pred krnt-kim pa je plodna črovljarjeva žena {Mtvita dvanajsto dete — deklico Marijo, ki je stala mater življenje. C'l»ogerau čevljarju je ostalo devet nedoraslih otrok. Gospe, katere Bog ni obdaril z otroci, pač pa s premoženjem, bi imele tu lepo priliko storiti dobro delo krščanske ljubezni ! * Stavk a v Vevč a h. Minolo sredo so ime'i delavci vevške papirnice prejeti zaslužek do dneva, ko so ustavili delo ter ob jednem tudi delavske knjižice. Tako je odredilo vodstvo tovarne ; v sredo pa je isto vodstvo naročilo delavcem, naj v četrtek dne 24. t. m. pridejo po zaslužek in knjižiee. Temu pa so delavci oporekali, češ, da na praznik ne marajo prejemati plačila in knjižic, in dokler ne bo rešeno vprašanje glede bolniške blagajne, ki sedem let ni imela občnega zbora, (!l ter se sploh vsa zadeva stavke temeljito in pravilno ne rešL Brezobzirnost. s katero vodstvo vevške papirnice postopa v sedanji stavki, govori glasno, kako je to vodstvo že vs i leta izkoriščalo in zatiralo ubogo ljudstvo ter priča, da je sedanja stavka le neodvrnljiva jw»sledica dolgoletnega krivičnega zatiranja. Res, lepe so morale biti razmere med delavstvom in »radništvom oziroma vodstvom v Vevčah, da je mej slednjim drznost in objestnost tako bujno vzrastla, kakor se vidi sedaj. Saj tet vodstvo ošabno odklanja vsako ]>ogajanje z delavstvom, katerega je izkoriščalo mnoga leta ter brezobzirno daje delavcem na izbiro dvoje: ali naj brez-pogojno začno zopet delati, ali pa naj pride vsaki po svojo delavsko knjižico! To je pravcato srednjeveško nasilje, ki se mora gnjusiti vsakemu poštenemu človeku. Res, tem bolj se moramo čuditi delavstvu, ki se ne da zapeljati svojemu skrajne užaljenemu čutu in ohranjuje red in mir. In vodstvo si je pač v svesti, kako globoko mora biti delavstvo užaljeno, sicer bi si ne bilo zopet izprosilo mož vojakov v obrambo svoje. kože. Tudi ta okolnost govori mnogo in človeku je trpko v srcu, če misli, da mora biti tudi vojaštvo na razpolago kapitalističnim pijavkam in jih — če tudi nehote, to se umeje — podpira v izkoriščanju delavstva in v trdo-vratnosti, kadar delavstvo, izrabljeno do skrajnosti, zahteva svojih pravic. .V kdo podpira delavce in kdo se zavzema za njih pravo? Nihče! K večemu da jih o stavkah dobrohotno opominjajo ter nagovarjajo, naj se le udajo zahtevam delodajalcev, češ, da jim vsaj nihče ne bo mogel reči, da so trmoglavi, in s silo da se ne doseže ničesar. Skrajni čas je pač že, da bi se vse |k>-stavilo na stran šibkejšega zatirane« mesto na stran mogočnega zatiralca. In kdo ne ve, kaj se lahko zgodi potem, ako vevška tovarna res izvede svojo namero ter od pusti vsi vse dosedanje domače delavce najme tujih, bržčas Nemcev s Štajerskega ?! To bi bilo gorostasno in v ljudstvu, ki se zdaj ogiba vsakega nemira, bi potem pač nevarno vsplam-tela nevolja, kljub vojaštvu in orožništvu. Seveda bi ljudstvo končno zopet podleglo sili in še dolgo čutilo posledice svojega upora, a za nesreče bi pač bili odgovorni drugi. Naj še omenjamo tu, da se orožništvo v Vevčah vede vzorno napram delavstvu. Slavnosti V Rimu. Včeraj so se vršile v Rimu velikanske cerkvene slavnosti povodom proglašenja svetnikom oziroma svetnico : Ivana 'de la Salle in sestre reda sv. Avguština Rito de Cascia. V baziliki je bilo zbranih nad 50000 tisoč oseb. Po procesiji so množice viharno pozdravljale papeža. Loterijske številke izžrebane dne 23. maja : Praga 62 87 64 43 86 Levov 10 31 13 49 57 Inomost 53 10 39 56 13 Brzojavna poročila. i Iz osrerske delesrar ije. BUDIMPEŠTA 25. (K. B.) Ogerska delegacija je v plenarni seji sprejela brez debate proračun skupnega finančnega minister-' stva. Prihodnja seja bo jutri opoludne s sledečim dnevnim redom: Proračun za vojsko, za Bosno in Hercegovino in za mornarico, S parižke razstave. PARIZ 25. (K. B.) Tukajšnja avstrijska trgovinska zbornica je priredila sinoči banket, kateremu je predsedoval avstro - ogerski poslanik grof \Volkeustein ; banketa seje udeležilo okolo 200 odličnih gostov, med njimi predsednik upravnega sodišča, grof Schonborn, namestnik tirolski g.of Menveeldt, grof in grofica Czernin, avstrijski in ogerski generalni komisar in predsednik trgovinske zbornice pl. Morpurgo, ki je napil cesarju Franu Josipu. Francozi o ekspozeju strofa (jroluehow-skesn. PARIZ 25. (K. B.) »Figaro« piše ogo-voru grofa (xolucho\vskega v ogerski delegaciji ter izjavlja, da so ministra o tem, kakor vedno, vodili oziri do mednarodnih razmer ter da je bil govor ministra vzgled jasnosti in takta. Golueho\vsski da je imel očividno pred i vsem namen, da pokaže ogerski delegaciji lojalnost ruske politike ter pohvali blagodejni upliv dogovora glede balkanskega poluotoka, kakor sta ga leta 1897. sklenila oba cesarja. Protikristljansko gibanje na Kitajskem. LONDON 25. (K. B.) »Daily Mail« javlja dne 23. t. m. iz Tientsina : General I Vangfutungu, katerega je podkralj Yulu poslal s četami proti Boxerjem, je bil o nekem spopadu z voditelji poslednjih umorjen. Podkralj da je odposlal nadaljnih čet. Volilna borba v Ameriki. NEW-YORK 24. {K. B.) Demokratiško društvo v Kansasu je naročilo odposlancem za narodni zbor, da podpirajo kandidaturo B rva na za predsedništvo. Armenci in islam. CARIGRAD 24. (K. B.) »Agence de Costantinople« zagotovlja na temelju pristojnih informacij, da ni res. da bi bilo v sandžaku Hekiari 400 armenskih družin prestopilo v islam. Turška vlada in Armenei. CARIGRAD 24. (K. B.) Turška vlada si zopet nekaj časa prizadeva, da bi pregovorila armenskega patrijarha mons. Armaniana, da bi preklical svoj odstop. Patrijarh pa noče verjeti obljubam ampak le dejstvom, ter vzdržuje svojo demisijo. Vojna v južni Afriki. Kriiger ne prosi za mir. NEW-YORK 23. (K. B.) V odgovor na vprašanje, ie li transvaalska vlada zaprosila za mir, je predsednik Kriiger brzojavil »\Vorldu«, da ta vest ne odgovarja resnici. Boersko odposlanstvo v Ameriki. LONDON 23. (K. B.) I.isti javljajo, da je bil odgovor predsednika Mac Kinleva boerskemu odposlanstvu takšen, kakoršnega je smela britanska vlada pričakovati od glave prijateljskega naroda. Zgiibe Angležev. LONDON 23. (K. B.) Glasom poslednjega imenika, ki ga je izdalo ministerstvo, so znašale skupne zgube Angležev do 19. maja t. 1, 26,614 mož, razven mnogih bolnikov, ki se nahajajo v bolnišnicah. Bitka na reki Rhenoster. LONDON 24. (K. B.) Lord Roberts javlja včeraj z južne obali reke Rhenoster: Ko sem danes v jutro prispel semkaj, sem videl, da je bil sovražnik po noči »bežal ter se utrdil na severni obali reke. Boerci se niso hoteli braniti, ker so slišali, da stojijo oddelki Hamiltonovi v Heilbronnu ter da je konjenica nekoliko milj nižje prekoračila reko ter preti boerski desni zadnji straži. Most čez reko Rhen«»ster je razdrt, istotako železniška proga več milj daleč. Angleži so Boeree pod De \Vetom iz Lindleva do Heil-bronna podili pred seboj. O prehodu čez reko Rhenoster se je unela vroča bitka. Naše zgnbe bi lahko bile velike, da nismo imeli dobro premišljenega načrta, jk> katerem je prišla brigada Smith-Dorrieu-ja pravečasno sovražniku v stran. Poveljnik v Boshofu javlja, da se je zadnje dni udalo nad 300 Bo-ercev iz Oranja. Kelly Kennv javlja, da so čete Veomanrv ozemlje med Bloemfonteinom in Boshofom očistile sovražnika. Steijn v Frankfortu. LONDON 24. (K. B.) Glasom vesti v »Standardu« iz Heilbronna se nahaja predsednik Steijn v Frankfortu, na vzhodni strani od Heilbronna. Kriiger naj kapitulira? LONDON 24. (K. B.) »Reuter« javlja iz Cnpstadta dne 22. t. m. : Slišimo, da je predsednik Krftger sprejel od voditelja boerskega odposlanstva, Fiseherja, pismo, v kat rem mu isti svetuje, naj sprejme najugodnejše pogoje, ki jih zamore od maršala Robertsa doseči, ter naj kapitulira. Kedar Angleži prekoračijo reko Vaal, objavi Roberts bržkone razglas, s katerim zagotovi bur-gherjem, ki se povrnejo na svoja posestva, varstvo živine in ostale lastnine. Pričakovati je, da se večina Boereev pod tem pogojem povrnejo na svoja posestva. WASHINGTON 24. (K. B.) Voditelj boerskega odposlanstva, Fischer. zatrjuje, da ni res, da bi bil on svetoval predsedniku Krugerju, naj se uda o najugodnejših pogojih, ki jih zamore od Robertsa doseči. Trgovina in promet Posojilnica in hranilnica v Kopru uknjižena zadruga z neomejenim poroštvom. Računski zaključek za XVI. upravno leto 1899. Pristopilo je 36 zadružnikov s 36 deleži, izstopili so 4 zadružniki s 4 deleži, ostalo je 5S4 zadružnikov s 584 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 21, uničilo pa 14, obstoji torej 72 knjižic za 94.191 K 22 st., in znaša povprečna vloga 1308 K 21 st. Posodilo se je na novo 72 zadružnikom, 24 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo, dolžnikov je torej 766, ki dolgujejo skupaj 129.151 K 34 st., ali povprek 169 K 91 st. Za dobre namene se določi iz tekočih upravnih troškov 200 K. Vseh prejemkov je bilo 33.937 K 93 st., vseh izdatkov je bilo 32.441 K 35 st., torej vkupni denarni oromet 66.379 kron 28 stot. Čisti dobiček 1*20 K 49 st. se pridenc rezervni zakladi, ki iznaša 17.220 K 70 st. in naraee torej z vstopnino vred na 19.185 K 19 st. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, ako tudi ni člen zadruge, ter se obrestujejo po 4l/:;0/o o P° dogovoru od 1. po vložitvi sledečega incseca, pa do zadnjega dne meseca pred vzdigom. Obresti se pripisujejo koncem vsacega leta kapitalu brez posebnega naročila. Rentni davek plačuje posojilnica. Zneski do 100 K se izplačajo brez vsake odpovedi ; za zneske nad 100 K je pogojena odpoved in sicer do 200 K 8 dnij, do 400 K 14 dnij : za zneske čez 400 K si odbor izgovori odpoved pri vložitvi, vendar se tudi taki zneski izplačujejo navadno brez odpovedi, seveda kolikor dopušča blagajnično stanje. Od posojil, katera dobivajo le členi posojilnice, ne zahtevajo 6°/0 obresti. Posojilnica je člen »Zvezo slovenskih posojilnic v Celju«, ki je izvršila zadnjo revizijo dne 21. dec. 1899. Posojilnica uraduje v Kopru vsako nedeljo od 8. do 12. ure. Ta dan se sprejemajo vloge, prošnje za posojila, obresti in vračila na glavnico, izjave pristopa in izstopa in odpovedi, izplačujejo se vloge, obresti in posojila in dajo pojasnila in pravila. Obrestna mera na Angležkem. Kakor poroča korespondenčui biro dne 24. t. m. iz Londona, je angležka banka znižala obrestno mero od 4 na S1/-0/«' Denarni trg. Na dunajskem javnem trgu se je položaj zopet ftoslabšal. Dne 22. t. m. so znašali starki za bančne akcepte prve vrste 45/16°/o-V Berolinu pa je zasebni diskont še vedno 4l/2°/o- O gibanju vsled ultiina, ki je pričelo 22. t. m., je bilo malo denarja na razpolago ter so znašali stavki za podaljšanje do 5V/0. Obrestna mera Španjskem. Spanjskem narodna banka je znižala obrestno mero na 31/-0/«- Svetovna razstava in francoske železnice. Odkar so otvorili svetovno razstavo v Parizu, do 15. t. m. so imele francoske železnice v primeri z isto dobo lanskega leta nad 5 milijonov frankov več dohodka. Vsled tega raste eena delnicam francoskih železnic. Avstro ogerska banka. Kakor poročajo z Budimpešte dne 23. t. m., je sklenil glavni svčt avstro-ogerske banke, da za sedaj ne zniža obrestne mere. Razne vesti. Odlikovanje. Cesar je podelil knezu nadškofu v Pragi, Levu pl. Skrbenskemu, značaj tajnega svetovalca. Trgovina s človeškim mesom. V Gradca so včeraj aretirali nekega Žida. ki se je peljal z Dunaja v Budimpešto s 5 dekleti, katerim je bil obljubil — poštene službe. Zaroka nadvojvodinje Marije Terezije. Korespondenčui biro je pooblaščen izjaviti, da je vest dunajskih listov o zaroki nadvojvodinje Marije Terezije docela izmišljena. Svarilo izseljencem. Ministerstvo za notranje stvari opozarja v svoji naredbi od dne 3. t. m. na dejstvo, »la je v Zjedinjenih državah severne Amerike p rej w> veda no uselje-vanje inozemcev, ki so pred uselitvijo sklenili kako pogodbo za delo ali službo. Ne treba, da bi to bila izrečna {»ogodba, marveč zadostuje, da so se dotične osebe vsled kakega tiskovnega zasebnega poziva odločile za ijtseljenje. Ljudi, katerim se dokaže, da so storili kaj takega. |»ošljejo nemudoma v domovino. Zgodi se pa tudi lahko, da se I ki postopalo proti njim z izgonom še le tekom enega leta. kakor se je to večkrat pripetilo hrvatskim gozdnim delavcem, ki so vsled tega trjieli izdatno škodo. Ta zakon uporabljujejo zadnji čas z veliko strogostjo. • Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino tfed. Kolonijalno blago: 7i:i 'r0 kg. v kronali. Kara : Santos 1..............99*— II..............99.— Rio 1..............93.— LI/.............93 — Santos in Rio lavć 1........115.— „II........113.- Laguaira lave I........... 1.36*— Lagnaira lave II..........101.— Maracaibo . ........... 107.— Guatemala.................l(it>.— S. Salvador............108.— Costaricca.............141.— Portoricco.............156.— S- Domingo............110.— .Tamnica ..............99.— Malabar Plant...........Ki«?.— Java W. J. B............185.— Moka...............152.— Poper : 5>ingapore ............. 98.— Penang.....\........9-S.— Tellicherv.............97.— beli . ...............143 — Piment:................. Rž za oktober K. 7*45 enar, Harre 25. Kava Santos good average za maj 50 kg. frankov 45.25, za september 50 k. frankov 45 50. 1 OBUVALA! FEFI KRAŽEVEC pri cerkvi sv. Petra (Piazza Rosario pod Ijnds&o šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe se izvrše v tistem »lnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjenostjo in točnostjo p<> konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip StantiČ eevlj. mojster im I i i i » i { » 1 Okrajni cestni oilta t Pojato Ostra) Št: 2't Stavbeni razglas Preložitev okrajni ceste Pod^rad-Trnovo-Ilirska Bistrica pvi Zaličili na istrsko-kranjski meji, oddala se bode potom licitacije, ki se bode vršila dne 5. junija 1900 od 3. do 5. ure pop. y občMi pisarni t Podgradn onemu, ki bode stavil najugodnejšo ponudbo. Vsa dela ceojena so na Jv 6522 odnosno na K 6003-63 Načrti, merila, proračuni in poboji so na uvid jrri županstvu v Podgradu ob uradnih urah. Pod grad v Istri 22. .maja 1HOO. Predsednik t Jenko. Pozor kmetovalci! Pred no se je gumi podražil, vkupil sem od neke najboljših in prvih tovarn za gumi veliko množino £UlllOVil) trakov za žlatneiije trt (Rebenvere-dl ungs-Gu m istreif en), katere prodajam na drobno 10 dkg. po 11 kr, na debelo in najmanje 1 kg pa po 10 gl-kg. franko tukaj. Po pošti pošiljam le proti povzetju. Blago je jako dobro in sem pripravljen takoj povrniti denar, ako ne bi komu ugajalo. Priporočam se cenjenim kmetovalcem in rojakom za obilne naročbe. S spoštovanjem A. Kovač, trgovec v Nabrežini. Tržaška posojilnica in hranilnic legistrorana zadruga z ometenim poroštvom, ulica S. Francesco Št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o 1;,°/0, na menjico po 6 °/0 na zastave po 51 a°/0. Uradne nre so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 po- ^ poludne. ^ Postno hranilnični račun 816.004. C Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za .enkratno insercijo se. plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Kwizdov Korneuburski prašek za krmljenje živine ŽUPANSTVO OBČINE PODGBAD Št: l(Xio VI Stavbeni razglas Prezida nje 111 prizidanje pri kape-lanijskem poslopju na Staradi, v katerem se ima prirediti tudi Šolska soba, oddalo se bode potem licitacije, ki se bode vršila dne 5. junija 1900 od 9. do 11 ure predp. na Staradi, onemu, ki bode stavil najugodnejšo ponudbo. Vsa dela cenjena so na K 9089*02 Načrti, merila, proračun 111 pogoji so na uvid pri tem županstvo ob uradnih urah. Podgrad. 22. maja 1 !JO0. Zupan: Jenko. Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih, kedur živina nore rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah. Cena '/, škatljica kron 1*40. Vi Akat-ljice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski In knežje bolgarski dvorni zalagatelj. Okrožni lekarnar, Kornentrarg pri Dunaja. Zaloira likerjev v sodčili in buteljkah. Parhanp lal/nh ulica Acquedotto s roi 11 d u u jdivuu Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme. Dn4nAnil# P n ima gostilno v ulici Ireneo ruiubiiiK rrdii §t.2.jtoči i9trsfc0; dal. matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. 0 bil v al a. Rohfll* Pftf Al* U*'C& nolldl r mol zaiogft m delavnica vsakovrstnega obuvala po uaročbi. Pekairne in sladdiČarne. HQi;l; I Piazzetta S. Giacomošt. 3 [Corso> . OIIDI6I tili j alka ulica Riborgo 14. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc Ulica Stadion Št. 20, pekarna in sladeiČarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba toČDa. ..Delavsko konsumno društvo*' p-n Sv. Jakobu priporoča slavn. slov. obč. svojo ,,Narodno gostilno" -jm" ulica Concordia št. 1 a vogra! uiice Vespucci Toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno. vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo 1. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Za družbe so posebne sobe na razpolago. Na obilno obiskovanje uljudno vabi Odbor. & ti 8 B u n r. n n n u x * K * * Carl Greinitz Jfeffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča Minjsto, namizno in hišno opravo, železne metile in pred opjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. K X * X X X X X X X X X X X X X X X X Kavarne. .A nf-fin Snrli PriPoroža sv°j' kavarn. ■ II »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogn drugih časnikov. Trgovci. C r*Q|| HI'Ha/ Barriera vecchia št. 13 ■ Idil I liliji prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Xa zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijaluega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Oglje i n drva. Mu H n In^in v ulici tle' Torro stev* IflUlIt* JvOI|J priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, k oka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Novak Mihalj Za letoviščarje! - lepi sobi s 4 ali posteljami s kuhinjo ali brez kuhinje, je oddati v Cior. Logatcu za poletno stanovanje, poštovanjem Franc Gostiša pose-tnik V nedeljo 27. maja se odpre 12. IVAN SCHINDLER Dunaj, m. Erdbergstrasse štev. razpoiilj:« srratis in fftmt« katalosre v s!o- veiisko-hrvatskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Mor Hrupi. Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se Išče. IVAN SCHINDLER ces. kralj. privilegiran lastnik Dunaj, III Erdbergstr. štev- 12. 31! i ti n a par. Valentin Skočir^:!;:^ kjer melje vsakovrstne turščene moke Trgovcem pošilja na doni točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. PollfŠtTO. Prva slovenska loga zaznovratnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Zh mno-obrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) Šivilja. Slovenska šivilja gI spem in gospicam. Točna postrežba. Nizke cene. Uliea Commerciale II. nadstr. V Gdrici. Riicliierpo kopališče Domača obrt! Velika zaloga raznovrstnega pohištva iz dobrega iu osušenega lesa iz tovarne pohištva v Solkanu Antona Cernigoj nahaja v Trstu, Via di Piazza vecchia (Rosario) Št. 1. (hiša Marenci) na desni strani cerkve sv. Petra. Svoji k svojim! SI Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo >•1 iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi je že več kakor ilO let obče znano domaće zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. ' />|varilo! Vsi deli embalaže Mosijo \ zraven stoječo, postavno po-loženo varstveuo zanmko. je star<», najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje iu bolečine olajša iu hindi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalagatelja „pri črnem orln 51 Praga, Malastran, Ogel Spornerjeve tniee. Vsakdanje (»oštiio razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiaui. E. Ix?lte»bur?c, P. Prendiai, S. Serravallo, A. Suttina. C. Zanetti, A. Pra\marer. C. kr. priviligirani kroji Civilni iu vojaški krojae. vsakemu koj raznmijm krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. I. n ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Voščene svece. I Knn^P svečar v Gorici ulica Sv. Antona ■»VIJJClV jt 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelneg'a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Vošeilo (biks) in usnje. Glavno zalogo voščila [biksa] družbe sv. Cirila in Metoda in tvomiško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan D r u f o v k a v Gorici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točne izvršč. Pohištvo in mehi j i. Novoporocenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledal, stolic za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadaj oči h del. Auton Brešeak, Gorica, Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.