IZ VSEBINE:
3. Kučan v Nazarjah 5. Moja pisma 9. Socialisti pomagajo 12. Očitki ministru
titovo velenje, 15. marca 1990 številka 10, cena 6 dinarjev
AucM-
Kaj je z Gorenje EKO?
V ponedeljek se je v Gorenju EKO ponovno sestal stavkovni odbor skupaj z izvršilnim odborom sindikata firme. Na dnevnem redu omenjamo tri točke — trenutno stanje in aktivnosti v zvezi s stečajnim postopkom, problematika izplačil osebnih dohodkov za februar ter aktivnosti, ki jih bo sprožil Občinski sindikalni svet v primeru stečaja podjetja Gorenje EKO.
Kar se prve zadeve tiče, bi lahko bilo vse, kar bi napisali zastarelo, ker je po besedah Edvarda Centriha, družbenega pravobranilca samoupravljanja, že v torek ali sredo jasno, kaj je v zvezi s podjetjem ugotovil posebej imenovani izvedenec. Povedal je, da bo do konca marca razpisan tudi narok, in da stečajni postopek gotovo bo. Vendar pri Gorenju EKO, tako je rekel, ne gre za klasični stečaj, ker bo del podjetja ostal in nadaljeval delo.
Simon Jakovljevič, vršilec dolžnosti direktorja firme Gorenje EKO, je člane stavkovnega odbora in izvršilnega odbora sindikata seznanil
s proizvodnjo. Povedal je, da velik del proizvodnje poteka nemoteno, da obveznosti do Gorenja izpolnjujejo v celoti. Proizvodnja pri pohištvenem okovju in stikalih pa je praktično ustavljena iz preprostega razloga — denarja za nakup materiala ni.
Anton Bohak predstavnik Občinskega sindikalnega sveta je povedal, da je v času stečaja za delavce najpomembneje, da ostanejo skupaj, zato bodo ustanovili sindikat začasno nezaposlenih delavcev, v katerega bo lahko vstopil vsak, ki bo podpisal pristopno izjavo. Edino s skupnimi močmi, je pribil, se bo dalo kaj doseči.
(mkp)
Titovo Velenje
Tekmovan je učencev
in študentov glasbe
Včeraj se je v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Titovem Velenju začelo 19. tekmovanje učencev in študentov glasbenih šol Slovenije. Nastopajoči se bodo predstavili v igranju na harfo, trobila, tekmujejo pa tudi komorne skupine in orkestri.
Tekmovanje bo trajalo do sobote, vsak dan od 9. do 12. ure ter od 14. do 18. ure, hkrati pa bo vsak dan ob 19. uri koncert najboljših nastopajočih posameznega dne. Otvoritveni koncert sinoči je izvedel pihalni orkester Velenje in njegov koncert je bil hkrati tekmovalnega značaja. Tudi v petek se ljubiteljem tovrstne glasbe obeta kakovosten evropski koncert, saj se bodo na njem predstavili najboljši oziroma prvonagra-jenci zveznih tekmovanj iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Nizozemske in Jugoslavije. Slednjo bo zastopala prav Velenjčanka Tanja Petrej, oboa, ki je na lanskem našem zveznem tekmovanju osvojila najvišje število možnih točk.
Zadnji dan tekmovanja bo nedelja, ko se bodo ob 17. uri v prostorih slovenske glasbene filharmonije v Ljubljani predstavili najboljši solisti,
komorne skupine in orkestri.
Na letošnjem 19. tekmovanju nastopa rekordno število udeležencev, več kot 500 mladih glasbenikov iz 32 glasbenih šol, brez orkestrov, med njimi tudi 14 velenjskih skupin in eden posameznik. Zaradi takšnega števila nastopajočih prireditelji — Zveza društev gldsbenih pedagogov Slovenije, skupnost glasbenih šol Slovenije, so organizatorica tega tekmovanja je tudi velenjska glasbena šola, sodijo, da je to mnogo preveč. Zato bodo o tem vprašanju spregovorili na posebnem posvetu glasbenih pedagogov jutri, v petek. Kot pravi predsednik organizacijskega odbora mag. Ivan Marin, se naj bi na njem dogovorili, kako s tekmovanji naprej.
Ob koncu naj zapišemo še to, da je tako kot vsakodnevni večerni koncert tudi tekmovalni del odprt za občinstvo. Vsi vstopi so prosti.
"I
I
Malomarnost, neodgovornost, nepremišljenost
Upravni odbor koncema Gorenje
Rigelnik še naprej na čelu
V petek, 9. marca, je bila v Titovem Velenju seja upravnega odbora koncema Gorenje, na kateri so imenovali nov poslovodni odbor koncema za predsednika poslovodnega odbora koncema Gorenje so imenovali magistra ekonomskih znanosti Hermana Rigelnika, ki je na čelu Gorenja od junija 1983. Za izvršnega podpredsednika so imenovali Ivana Vitežnika, diplomiranega ekonomista, za podpredsednike pa Milana Jagriča, diplomiranega
ekonomista, Andrej Kržič, diplomiranega inženirja strojništva, Mitja Jenka, diplomiranega ekonomista, Martina Marolta, strojnega inženirja in magistra Staneta Flander-ja, diplomiranega inženirja metalurgije. Predsednik in podpredsednik poslovodnega odbora koncema Gorenje so bili imenovani za dobo 5 let, in to od 1. 4. 1990 naprej.
Predsednik upravnega odbora Tomaž Jančar je novemu vodstvu koncema zaželel tudi v prihodnje toliko uspe-
ZKS-SDP Velenje
Dobimo se v Šoštanju...
ZKS-Stranka demokratične prenove Velenje bo pripravila jutri, v petek, 16. marca ob 19. uri v dvorani šoštanjskih termoelektrarn družabno srečanje. Za razpoloženje bodo skrbeli Fantje treh dolin in člani Gledališča pod kozolcem iz Šmart-nega ob Paki. Pripravljajo tudi srečelov. Karte dobite v prostorih krajevne skupnosti Šoštanj. Vabljeni vsi!
... Socialisti pa v Šentilju
V Šentilju bo 25. marca ob 11. uri srečanje socialistov. Govoril bo Jože Smole. Poskrbljeno bo tudi za prijetno razpoloženje — igrali bodo Pod-krajski fantje, prav tako pa za pijačo in jedačo.
Vabljeni vsi.
Letos prvič materinski dan
Kulturni center Ivan Napotnik in Nama Velenje bosta tudi tokrat poskrbela za novo presenečenje. Prvič »po svobodi« bomo lahko praznovali tradicionalni MATERINSKI DAN. Ker pa pade letos ta praznik na nedeljo bo prireditev za mame v
petek, 23. marca, od 17.00 dalje, v veleblagovnici Nama v Velenju.
Nama je ob petkih odprta do 23.00.
Glavna točka prireditve bo maratonsko recitiranje pesmi o mamah. Vmes bo predstavnik založbe Borec predstavil najnovejšo knjigo »Pesmi o mamah«, ki je te dni izšla. Knjigo bo mogoče tudi kupiti.
Vse otroke in njihove mame vabijo, da se udeležijo prireditve in nastopijo. Za nastopajoče in za njihove mame bo pripravljeno presenečenje.
Z MUSTANGOM
V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET!
I I
I
I I
V zadnjih sušnih pomladanskih dneh ne mine dan, da nas ne bi vznemirjala sirena in naznanjala, da spet gori. Gasilci morajo biti praktično v nenehni pripravljenosti, saj je bilo konkretno v sredo prejšnji teden, kar pet požarov na večih mestih je zagorelo tudi naslednji dan v četrtek... žal. Razlog vseh zadnjih požarov (podrobno na zadnji strani) je naša, torej človeška malomarnost, neodgovornost, nepremišljenost. Kar za klobuk si nekateri zataknejo poziv o prepovedi kurjenja na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja izvršnega sveta, občinskega štaba za civilno zaščito, občinskega inšpektorata in požarnovarnostne inšpekcije:
»Pozivamo vse občane, da prenehajo s kurjenjem na prostem.« Na ta opozorila
mnogi ostajajo gluhi in tako se vsakodnevno srečujemo s škodo, ki pa bi bila prav gotovo še veliko, veliko večja, če ne bi bilo marljivih gasilcev.
Gasilcem Šaleka in Škal ter mnogim krajanom kasneje so se jim pridružili še člani drugih gasilskih društev, se vsekakor lahko zahvalimo, da so preprečili prejšnji četrtek, morda celo največji gozdni požar na našem območju. Eden od domačinov je kuril travo, torej opravljal opravilo znano iz danje preteklosti — ogenj se je razširil na bližnji gozd na območje Smodivnika, zaradi vetra se je plamen bliskovito širil vse do vrha. Gasilci so ga s skrajnimi močmi omejili in preprečili še večjo škodo.
in
Privlačen turnir v Skalah
Plesni klub Velenje je v soboto v Škalah organiziral kvalifikacijski turnirr v latinsko-ameriških in standardnih plesih. V dopoldanskem delu sta se od domačinov pri mladincih C najbolj izka-
ha, kot ga je imelo Gorenje doslej. Herman Rigelnik pa je hkrati z zahvalo za izraženo zaupanje opozoril tudi na nekatere najpomembnejše naloge, ki so v tem trenutku pred Gorenjem. Pri tem je še posebej opozoril na pomembnost projekta Internacionalizacija Gorenja, saj je začelo nastajati novo Gorenje, ki bo organizirano tako, da bo lahko ustvarjalo rezultate kot sorodna konkurenčna podjetja v svetu.
(an)
PRED ODHODOM VOJAKOM - so se še zbrali v Domu borcev mladine v Titovem Veler nju. Sedeminšestdeset jih je bilo. Vojake bodo služili v raznih krajih Jugoslavije, največ od njih pa jih bo odilo v Srbijo in Makedonijo. Kratek kulturni program so pripravile učenke osnovne šole Veljka Vlahoviča.
Srečno pot In srečno vrni-vojakl!
(m. k. p., b. m.)
zala para Kočivnik-Kralj in Ko-lenc-Kortnik, ki sta osvojila drugo in peto mesto. Popoldne sta bila v mladinskem B razredu v standardnih plesih para Krajcer-Šulek in Uplaznik — Ževart tretja in peta, zmagal je par Miha Rabič-Jasna Stojilkovič, P. K. Urška (na sliki). V istem razredu v latinsko-ameriških plesih pa so se v finale uvrstili kar štirje velenjski pari. Drugo, tretje, peto in šesto mesto so osvojili pari Krajcer-Šulek, Uplaznik-Ževart, Berlak-Čemelč in Alt-Sunarič. V članski B konkurenci sta bila pa-
nama
TITOVO VELENJE
ra Poles-Hudournik in Oštir-Žist v latinsko-ameriških plesih peti in šesti, v standardnih pa sta zamenjala mesti. To je bila zadnja preizkušnja plesalcev pred državnim prvenstvom, ki bo 25. marca v Ljubljani.
(TS. vos)
M. Pejkunovic republiški prvak
V Mariboru je bilo letošnje republiško člansko prvenstvo v karate-ju v polsrednji, srednji, poltežki in težki kategoriji. Udeležili so se ga tudi velenjski in šoštanjski dvigalci. Najboljši je bil M. Pejkunovic, ki je v polsrednji kategoriji zmagal, v isti kategoriji pa je bil Cehajic drugi.

Novice
m
DVE JAVNI PODJETJI
(mz) Prejšnjo sredo so namenili člani izvršnega sveta velenjske občinske skupščine osrednjo pozornost ustanovitvi javnih podjetij na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Podprli so ustanovitev dveh takšnih podjetij in sklep o tem predlagajo v sprejem občinski skupščini. Oblikovali so tudi osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih krajevne skupnosti Šmartno in podprli plan izdelve prostorskih izvedbenih aktov v tem letu.
DANES SKUPŠČINA VELENJSKEGA SINDIKATA
(mkp) Danes ob 17. uri (15. marca) bo v sejni dvorani skupščine občine Velenje pričela delo skupščina občinske organizacije sindikatov Velenje. Uvodoma bodo obravnavali poročilo o delu občinske organizacije sindikatov v zadnjem dveletnem obdobju. Za tem bodo po skupinah obravnavali Program svobodnih sindikatov Slovenije, Temeljne naloge sindikata za čas 1990—1994 in programske usmeritve ter Statut zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Na dnevnem redu tokratne skupščine so tudi volitve članov OS ZSS, nadzornega odbora in delegata za 12. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 11. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije ter volitve predsednika Občinske organizacije ZSS Velenje. Za to funkcijo je ponovno predlagana Mira Videčnik.
SOLIDARNOST NA DELU
(tp) Šoštanj Krajevna organizacija Rdečega križa Šoštanj je sredi prejšnjega tedna organizirala v prostorih bivše občine krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Odziv klicu na pomoč je bil nadvse razveseljiv. Akcije se je namreč udeležilo 179 darovalcev krvi.
V primerjavi z lansko je bila letošnja precej uspešnejša. Kot pravo organizatorka, pa bi bile vrste krvodajalcev na njej gotovo še množičnejše, če bi lahko izkazali svojo pripravljenost pomagati sočloveku v stiski tudi zaposleni v šoštanjski tovarni usnja.
USTANOVNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA
(tp) Šmartno ob Paki — Kot vse kaže, pobuda, izrečena na lanskem zboru krajanov v Šmartnem ob Paki o ustanovitvi turističnega društva v kraju, naposled uresničena. Jutri, v petek, bo namreč v tamkajšnji dvorani kulturnega doma ustanovni občni zbor vseh, ki jim ni vseeno, v kakšnem kraju živijo in delajo. Ob tej priložnosti bodo krajani lahko prisluhnili tudi zanimivemu predavanju o okrasnem cvetju.
VSE VEČ INOVATIVNIH PREDLOGOV
(mz) Tudi v gradbeno industrijskem podjetju Ve grad se inovacijska dejavnost vse bolj poglablja, število koristnih predlogov je iz leta v leto večje. Lani je kar 70 delavcev predlagalo izboljšave: 47 inovacij in 11 inovacijskih predlogov, ki so prinesli 349.445,00 dinarjev gospodarske koristi.
NIŽJE PRISPEVNE STOPNJE
(fk) Slovenske Konjice — V konjiški občini so pri razbremenjevanju gospodarstva prešli od besed k dejanjem. Izvršni svet je pred dnevi sklenil, da bodo znižali nekatere prispevne stopnje iz osebnega dohodka in dohodka. Tako so prispevek za otroško varstvo znižali od 2,21 na 1,84 odstotka, za zdravstvo od 0,77 na 0,50, prispevek za pospeševanje pridelave hrane od 0,60 na 0,48, za intervencije v osnovni preskrbi od 0,20 na 0,16, prispevek za blagovne rezerve pa tudi od 0,20 na 0,16.
RAZŠIRJEN SEJEM IDEJA
(fk) Celje — Letošnji sejem Ideja 90, ki bo v dvorani Golovec v Celju od 10. do 13. aprila, bo vsebinsko mnogo bogatejši od dosedanjih. Tudi zato, ker so se organizatorjema (zavod Golovec in center za sejemsko dejavnost pri zvezi obrtnih združenj Slovenije) pridružili še nekateri drugi, ki na dosedanjih treh sejmih niso sodelovali. Tako bo tudi Ljubljanska banka na tem sejmu prikazala svoj prispevek k razvoju inovacij, kar je doslej delala samostojno. Sodeloval bo tudi inštitut za tehnološke inovacije, pa mariborski ekonomski center ter še mnogi drugi. Razstavljalci naj bi zapolnili okoli 2500 kvadratnih metrov površine.
Sejem bo zasnovan v treh delih: v prvem bodo prikazali inovacije, patente, izume in tehnične izboljšave, v drugem računalniško programsko opremo, v tretjem pa propagandna asredstva. Tu bodo prednjačila kontaktna sredstva in poslovna darila.
DELAVNICA - NE SOCIALNA USTANOVA
(fk) Šentjur — V Šentjurju naj bi v nastajajočem obrtnem centru uredili tudi invalidske delavnice. V njih bi zaposlili delovne invalide ter nekatere druge ljudi z omejeno delovno sposobnostjo. Že ob snovanju pravijo, da to ne bi nikakršna socialna ustanova, ampak pravo podjetje, ki bo delovalo po vseh podjetniških principih.
Prav zaradi tega morajo ves projekt pripraviti temeljito. Šentjurski izvršni svet je že imenoval posebno delovno skupino, ki bo temeljito preučila vsa vprašanja, med katerimi seveda tudi način financiranja gradnje ni malenkosten.
Emona ekspres |
«
SÈSSI
r
Slovenski Winetouji
Piše:
VINKO VASLE
Pred dolgimi leti so mi predstavniki kitajske partije na vsako provokativno vprašanje najprej odgovorili z lepim nasmehom, potem pa me opozorili, da ne smem pozabiti, da imajo bando, ki je v tej deželi kriva za vse. Zadnjič mi je še kar pomemben »republiški« Slovenec dejal, da imamo tudi Slovenci svojo »bando četverice« — nekoga pač, ki ga lahko okrivimo za vse, kar nas je volja. Mi imamo zdaj Srbe in njihovo gospodarsko blokado! Ko se nam je sesul Maribor, so nekateri začeli hitro računati, koliko so tega krivi na jugu. Ko so potresi desete gospodarske stopnje zajeli tudi Ljubljano in so se nekateri njeni gospodarski paradni konji sesuli kot hišica iz kart, so »obveščeni« rekli — spet Srbi. In tako v nedogled.
Da se razumemo, srbska blokada nam je seveda povzročila veliko škode, a toliko objektivni, zlasti pa nezaupljivi do tistih, ki bi danes radi izumljali večne krivce za vse, pa vendarle moramo biti, da znamo ločiti zrno od plevela! Bi se toliko hvaljeni »veliki iz-
vozniki« res lahko sesuvali v prah in pepel samo zaradi politikantske poteze bratskega juga, ali pa je v njih samih že prej bilo nekaj, kar bi nam danes radi prikrili in pozabili? Na čem sploh pa so temeljili Marle-si, Tam-i, Tomosi, Iskre in podobne realsocialistične pošasti, ki jih jemlje ali pa jih je že vzel hudič? Žižek bi zagotovo rekel, da na logiki »samoupravnih borde-lov«, na nesramni, umazani zvezi med oblastjo, politiko in kapitalom, ko se ni vedelo, kdo koga in zakaj, kasneje pa smo presenečeni proletarci izvedeli, da bomo vse te pornografske račune morali kar lepo sami plačati. Ali z zajamčenimi osebnimi dohodki, z vrstami na zavodih za zaposlovanje in z drugimi posledicami naše socialistične izgradnje !
Tudi to je že jasno, da naši očetje in dedje, ki so desetletja vedrili v politiki in na oblasti, zapuščajo sedanjim rodovom neverjetno dediščino gospodarskih porazov, osiromašenih ljudi in dolga leta novih odrekanj. Iz njihovega velikega socialističnega plamena je nastal neverjeten požar, kar pomeni, da je bilo generično bistvo oblastnikov pravzaprav zapriseženo piroman-stvo. Zdaj si pa zamislite
kakršnokoli slovensko opozicijo, ki bi (bo?) zmagala na volitvah in bi morala začeti uresničevati svoje svetle programske točke! S čim pa, lepo prosim? Kolikor je še kapitala na slovenskem, ga posamezniki z neverjetno ihto selijo v zasebna podjetja, ali pa kar v tujino, kar pomeni, da v našo prihodnost ne verjamejo, ker tudi v svojo preteklost niso. Verjeli so le vase in vsa njihova ljubezen do naroda in delavskega razreda je šla samo skozi njihov želodec.
Cenene predvolilne točke so tudi kričanja slovenskih vladnih predstavnikov, da so poleg Srbije grdi zamorci tudi v zvezni vladi, ki da so krivi za slovenske gospodarske bankrote. Kar nekam tipičen je bil zato nastop predstavnika vlade Bohoriča na zadnjem zasedanju slovenske skupščine, že vseskozi pa zadnji mesec s prstom kažejo v Beograd tudi nekateri naši vrli gospodarstveniki, ki so še včeraj padali v nezavest ob Markovičevih obljubah. In bi bilo zanimivo od njih izvedeti odgovor na vprašanje, kdo jim je preprečeval, ko se je bilo treba odločati za umnejše razvojne programe, kdo nas je silil v potratno, energetsko požrešno in ekološko katastrofalno veliko industrijo po klasičnem vzorcu, da industriali-
zacija in elektrifikacija pomenijo že kar socializem? Nobena zvezna vlada nam ni gradila elektrojeklarn, pa elektronske industrije, ki je žrla proračunska in bančna sredstva, nihče nam vsaj zadnja leta ni zaukazal, da moramo še kar pravoverno stopati na prste zasebnim, podjetniškim pobudam.
Vse to so bili majhni in veliki »marksizmi« slovenske oblasti, ki ni vedela ali pa hotela vedeti, da je vse skupaj bolj podobno komediji bratov Marx kot pa človeku, ki je napisal Kapital.
Pa tudi, če bi si tega kdo pri nas podrobneje prebral, v njem ne piše, da je treba najprej poskrbeti za svoj žep ... Zato trdim, da je seveda prav, da sedanje oblastne položaje na volitvah dobijo drugi in da se vsaj znebimo generacije, ki je brala samo Winetouja in nam po indijansko vladala. Pri tem pa prisegala, da bo v praksi dokazala, kako zgrešen je kapitalizem, v katerega danes kar naenkrat goreče veruje. Jaz jim ne verjamem, vi pa kakor hočete, čeprav gre osel samo enkrat na led! In ko vam danes trdijo, da so za kapital, tržne zakonitosti in podjetništvo, jim nikar ne nasedite — res so za vse to, še zlasti, če je na kakšnih tajnih švicarskih računih . . .
m*
Celjsko območje
Avtocesta v rokah delegatov
Ne le predsednik velenjskega izvršnega sveta Miran Arzenšek, tudi vsi drugi udeleženci petkovega razgovora o usodi avtoceste med Arjo vasjo in Ljubljano, ki so želeli odgovor na preprosto a konkretno vprašanje, kdaj bodo cesto začeli graditi in kdaj bo končana, so ostali brez odgovora. Lahko pa so ponovno slišali veliko besed o problematiki planiranja, padcu družbenega proizvoda in cestnih težavah, ki niso le tu, ampak tudi drugod pri nas. Predstavniki republiške uprave za ceste, slovenski prometni minister Milan Jelene ter predstavniki načrtovalcev so ponavljali, da je odločitev v rokah delegatov republiške skupščine. Ti morajo odločiti, da ta cesta sodi v prioriteto — naprej pa je seveda odvisno od denarja.
Ob tem so bile zaman vse pripombe udeležencev iz celjskega območja, Maribora, Lendave, Murske Sobote, Slovenj Gradca in še od kod, da te ceste ne morejo obravnavati kot navadno prometnico, ampak kot cesto od katere je odvisen nadaljni razvoj vsega tega predela Slovenije. Na to cesto je namreč vezanega več kot 40 odstotkov slovenskega gospodarstva in tudi zaradi neurejene prometne povezave to območje ne napreduje tako kot bi lahko. Pa je zato morda tudi podatek o padanju družbenega proizvoda posledica tega. Razpra-vljalci so ob tem še opozorili, da gre za uresničitev celotne Slove-nike od Lendave do Nove Gorice, ki so jo strokovnjaki že pred 20 leti uvrstili med prednostne in
katere gradnja je bila opredeljena že z zakonom. Zato nekaterim ni šlo v glavo, zakaj je potrebno novo odločanje našega parlamenta.
Pri gradnji te ceste se seveda zastavlja še drugo vprašanje: kako urediti promet pri Trojanah, še vedno namreč ni odločitve, ali je smotrneje graditi predor ali ne. Mnogi so dokončne besede stroke pričakovali že pred precej časa, vendar je Andrej Levičnik, direktor republiške uprave za ceste šele zdaj zagotovil, da bo stroka vse podlage za odločanje pripravila do konca leta. Zagotovil je še, da bodo pripravili vse strokovne argumente za uvrstitev ceste Arja vas—Ljubljana v prioriteto. Ze kaj kmalu pa naj bi pričeli graditi tretji pas čez Tro-
jane. In — za nekatere morda čudno — več razpravljalcev je bilo tudi proti tej gradnji. Ta naj bi v kratkem času odpravil največje probleme na tej trasi in po izračunih naj bi se naložba v štirih ali najkasneje petih letih izplačala. Seveda pa bi služila za promet tudi kasneje, ko bi bila zgrajena še avtocesta, saj vsega prometa ne bo mogoče usmeriti na avtocesto.
Toda nekateri so bili proti gradnji tretjega pasu in ureditvi Babe zaradi bojazni, da bi uredili le to, videli, da so delno izboljšali promet — zato pa na avtocesto pozabili. Vsi niso bili zadovoljni kljub večkratnim zagotovilom, da gradnja tretjega pasu na avtocesto ne bo nikakor vplivala.
(fk)
Savinjsko-šaleška naveza
Potrebno je očiščenje
r
Zeleni celjskega območja so gotovo pričakovali večji odziv, ko so se odločili, da je treba počistiti porečje Savinje. Bregovi rek in potokov namreč pri nas kažejo, kaj jemo in kateri gospodinjski aparati so že odslužili. Kažejo seveda tudi to, da je pri nas veliko črnih odlagališč, pa seveda malomarnost ljudi, ki jim je kaj malo mar, kam odvr-žejo kak odpadek. Pa tako predvsem po kakšnem večjem deževju in naraslih vodah obrežja za-cvetijo v najrazličnejših barvah. Po vejevju visijo polivinilastve vrečke in vreče, pa razne krpe, na bregove je voda odložila avtomobilske gume, stare piskre, pralne stroje in štedilnike. Da o najrazličnejših konzervah in steklenicah sploh ne govorimo. In
so Zeleni rekli, dajmo, očistimo to in naredimo to pokrajino spet prijaznejšo.
Ampak na poziv niso dobili ravno množičnega odziva, celo na vseh šolah se niso takoj navdušili nad tako akcijo. Šele ko so jim na zavodu za šolstvo rekli, da lahko to akcijo »vpišejo« tudi kot naravoslovni, obrambni ali kot drug dan, je bilo ponekod zanimanje malo večje. Seveda ne vemo, če so tudi mladi (ali v njihovem imenu učitelji) razmišljali enako kot na velenjskem občinskem komiteju za planiranje in gospodarstvo — da naj čisti tisti, ki je za to plačan. Pravijo namreč, da plačujejo dovolj visok vodnogospodarski prispevek, zato naj za čista obrežja poskr-
bi organizacija, ki ima to na vesti oziroma, ki za to dobiva denar. To seveda ne zveni nič kaj v duhu udarništva, po katerem so Velenjčani nekoč sloveli, ampak očitno se stvari spreminjajo. Nikakor pa seveda ni res, da bi se na velenjski občini tako odločili zato, ker bi taka očiščevalna dela morala opraviti organizacija, ki ima sedež v Celju. Kdor tako misli, ta na-tolcuje.
Šlo naj bi preprosto za to, da pač ni prav, da bi novačili otroke in člane nekaterih društev ter ostale za dela, ki jih je nekdo dobil plačana. Pa se seveda tisti nekdo lahko smeji v brk udarnikom, ki s palicami, vrečkami, lopatami in ne vem s čim še vse zbirajo odpadke in
skrbijo, da imajo potoki in reke spet prijaznejši obraz in je urejenost spravljena na primeren nivo.
Zdaj bomo videli, če se bodo uprli še drugi in če bodo tudi v Celju, kjer so akcijo že pričeli, z njo prekinili in tudi porekli, da ne bodo podpirali lenobe drugega. Ali pa bodo le popri-jeli za delo — hkrati pa morda le požugali s prstom proti tistemu, ki naj bi to redno opravljal. Pa seveda tudi poskrbel, da ljudje rek in potokov ne bi v taki množični meri uporabljali za odlaganje vsega, česar ne potrebujejo več.
Kdo je že rekel, da je narava ogledalo našega obraza ali nekaj podobnega?!
(frk)
Milan Kučan na javni tribuni v Nazarjah
»Odcepitev je skrajna možnost, mora pa biti omogočena«
Minuli petek je bila dvorana nazarskega delavskega doma znova polna do zadnjega kotička. Tokrat je prebivalce Zgornje Savinjske doline vanjo pritegnil Milan Kučan, kandidat za predsednika predsedstva Slovenije, bila pa je to javna tribuna, ki jo je pripravila ZKS — stranka demokratične prenove Mozirje. Ob predsedniškem kandidatu so se volivcem predstavili tudi kandidati mozir-ske občine za bližnje volitve. Milan Kučan tokrat ni pripravil uvodnega referata, saj se je želel z Zgornjesavinjčani pobliže seznaniti v neposrednem stiku in pogovoru, čeprav je poudaril, da pozna to lepo dolino in njene dobre ljudi.
Kako bo razrešil gospodarske probleme je bilo eno prvih vprašanj. Kučan je ob tem posebej poudaril, da glede tega predsednik republike nima prav velikega vpliva, še bolj jasno pa je, da bomo morali vsi pošteno garati, če si želimo odpreti vrata v Evropo, saj je trenutno še nismo sposobni sprejeti doma, pri tem pa niti ni pomembno kdo bo zmagal na volitvah. Predvsem bo treba delati, saj samo veliko besed ne re-
Srednje šole so pripravile zadnji petek in soboto srednješolski informativni dan. Namenjen je bil vsem staršem in učencem, ki bodo po končani osnovni šoli nadaljevali šolanje za svoj bodo-ü poklic. Številna udeležna na vseh treh terminih priča, da je interes za izobraževanje v vzgojno izobraževalnih programih, ki jih izvaja Center srednjih šol, velik. To gotovo tudi zato, ker se z novim šolskim letom uvajajo v srednješolsko izobraževanje spremembe. Poglejmo si nekatere:
ZUNANJA DIFERENCIACIJA TRI IN ŠTIRILETNIH SMERI IZOBRAŽEVANJA
Druga faza prenove srednješolskih programov uveljavlja zunanjo diferenciacijo triletnih in štiriletnih smeri izobraževanja. Učenec se bo letos po devetih letih reforme spet vpisal v triletno — poklicno oziroma štiriletno-tehnično šolo. Vsebinska ločitev triletnih in štiriletnih smeri izobraževanja bo v jeseni prinesla razbremenitev učnih načrtov v triletnih šolah in bo tako prilagojena za praktična dela motiviranih učencev. V štiriletnih šolah bosta tretji in četrti letnik diferencirana. Učenec se bo po drugem letniku lahko odločil za izbirno skupino predmetov, ki ga bodo usmerjali v nadaljnji študij, oziroma za izbirno skupino predmetov, kjer bo dobil več poklicnih znanj. Izbirne vsebine oziroma predmeti ne bodo vplivali na formalno enakovrednost zaključnega spričevala, zato se bodo lahko vsi učenci odločili tako za vključevanje v delo kot nadaljnji študij.
GIMNAZIJA — NOVI SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
V šolskem letu 1990/91 bo steklo izobraževanje v novem splošno izobraževalnem programu Gimnazija, ki bo zaradi različnih izbirnih predmetov in vsebin imel šest možnih izbir: naravoslovno* matematično področje, družboslovno, jezikovno, računalniško, pedagoško in klasično humanistično. Program gimnazije je namenjen predvsem tistim učencem, ki nameravajo nadaljevati študij na višjih in visokih šolah. Temeljni del programa bo zagotavljal splošno izobraževal-
šuje ničesar. Nujno je tudi, da prestrukturiramo gospodarstvo, kar terja veliko kapitala, ki ga nimamo. Delno ga lahko pridobimo z zmanjšanjem potrošnje in z zmanjšanjem odliva v federacijo, vendar je to premalo. Potreben bo tuji kapital v obliki vlaganj v naša podjetja, ne v obliki kreditov. Kljub ponujenim možnostim tega kapitala še ni. Razlog je seveda jasen, saj nihče ne želi vlagati v pogojih izredno nestabilnih razmer pri nas, ki so trenutno med najslabšimi v Evropi. Če bo izvoljen, se bo med drugim zavzemal, da delavec ne bo prvi, ki bo ostal na cesti, tudi malega kmeta ne smemo obubožati, sicer pa ne smemo misliti, da za socialno politiko, ki je pod okriljem države ni treba skrbeti.
O Markovičevem programu je menil, da je doslej najboljši in trenutno edini zato ga moramo podpirati, vendar s pomembnimi spremembami. Predvsem ga moramo vrniti v tiste okvire v kakršnih smo ga podprli, spremeniti je treba pogoje izvoznikov in jih dodatno stimulirati, potrebni bodo posegi v kreditno-monetarni
na znanja, ki bodo omogočala učencem uspešen prehod na višje oziroma visoke šole. Ker omenjeni program po štirih letih šolanja ne daje poklica, se bodo učenci, ki iz različnih vzrokov, ne bodo mogli ali želeli nadaljevati študija, lahko usposobili za različne poklice z vključevanjem v ustrezne programe usposabljanja.
KAKŠNA BO VELENJSKA »GIMNAZIJA«?
Na Centru srednjih šol v Titovem Velenju bo v vzgojno izobraževalnem programu Gimnazija za prihodnje šolsko leto na voljo 210 prostih mest. Analiza informativnega dne je pokazala, da bomo v jeseni najverjetneje vpisali v dva oddelka (60 prostih mest) naravoslovno materi-matične smeri, dva oddelka učencev v družboslovje, en oddelek (30 prostih mest) v jezikoslovje in dva oddelka učencev v računalništvo.
VTISI Z INFORMATIVNEGA DNE
Šolska svetovalna služba Centra srednjih šol si že vsa leta prizadeva, da bi informativni dan za osnovnošolce in njihove starše kar najbolj skrbno pripravili, da bi jim predstavili bodoči poklic in izobraževanje zanj. Prav zato so informativni dan v vseh smeren spremljali učenci Centra srednjih šol, ki so prisluhnili osmošolcem in njihovim staršem in vtise beležili, šolska svetovalna služba pa jih bo v bodoče upoštevala.
Jure Trampuš je spremljal informativni dan srednje strojne šole, bil je v Glasbeni šoli. Vsi, s
politiki, predvsem bi ga morali povsod dosledno uresničevati, temu pa žal ni tako. Jasno je tudi, da tako odločni ukrepi niso možni brez hujših posledic, ki se med drugim kažejo v stečajih, vendar tudi v nastajanju novih podjetij.
Kakšna naj bo Jugoslavija? Milan Kučan se je odločno zavzel za demokratično Jugoslavijo, demokratično v tem smislu, da ima sleherni narod svoboden ekonomski in politični položaj. Glede na trenutne razmere se zavzema za konfederativen položaj Slovenije, odcepitev je skrajna možnost, ki pa mora biti dana vsakemu narodu.
Aplavz je požel z odgovorom na vprašanje kakšen vojaški čin ima, saj je povedal, da je čisto navaden desetar. Vprašanj je bilo seveda še veliko, žal pa se je razprava proti koncu precej izrodila, saj Milan Kučan v mozir-sko občino gotovo ni prišel zato, da bi reševal nekatere komunalne probleme, posamezne človeške napake iz preteklosti in podobno. Svoje programe in usmeritve so predstavili tudi ostali
katerimi se je pogovarjal, so bili zadovoljni s predstavitvijo, še posebej pa presenečeni nad opremo v učilnicah praktičnega pouka in specializiranih učilnicah strojne usmeritve na šoli (po uvodni predstavitvi v Glasbeni šoli so bodočim učencem in njihovim staršem pokazali tudi učilnice praktičnega pouka in specializirane učilnice na šoli.) Staršem je ugajala tudi velika skrb za učence, ki opravljajo praktični pouk in dobijo v tem času brezplačno malico. (To jim zagotavlja Center srednjih šol s pomočjo organizacij združenega dela oziroma podjetij v občini).
Informativni dan elektrotehniške usmeritve in Gimnazije računalništvo je spremljala Jožica Pačnik. Tudi tu so bili učenci in njihovi starši zadovoljni s predstavitvijo. Žal pa jim predstavniki Centra srednjih šol niso mogli odgovoriti na pomembno vprašanje glede usposabljanja v Gimnaziji — smer računalništvo. Zaenkrat namreč ni jasno, kako si bodo učenci te usmeritve (tisti, ki izobraževanja ne bodo nadaljevali na visokih in višjih šolah) pridobili poklic računalniškega tehnika.
Ostale tri smeri velenjske gimnazije je spremljala Alenka Turn-šek, kjer so bili s slikovito predstavitvijo (s pomočjo folij) prav tako zadovoljni, pohvalili pa so tudi kulturni program. Želeli pa bi več informacij o utripu na šoli, o možnostih organizirane malice, konkretnih predmetnikih, predlagajo pa tudi, da bi o izobraževanju v teh smereh spregovorili učenci, ki jih obiskujejo.
Sobotni informativni dan je bil namenjen predvsem tistim, ki bi želeli izobraževalne oblike Centra srednjih šol obiskovati ob delu. Kot že nekaj let zapored pa tudi tokrat za to ni bilo nobenega zanimanja.
kandidati in nosilci list.
Delovni obisk Milana Kučana v Zgornji Savinjski dolini pa s tem še ni bil končan, saj se je zavlekel v pozne nočne in že kar jutranje ure. V Gornjem gradu se je namreč sestal še s kmeti mozir-ske občine, ki so ga seznanili s hudimi težavami pri svojem kmetovanju in gozdarjenju. Posebej nezadovoljni so s kmetij-
Nastaja
Spoznanje, da je treba oblikovati novo Gorenje, ni od včeraj. Zahteva o tem je bila še posebej poudarjena na razvojni konferenci Gorenja, jeseni 1988. leta. Takrat je bilo ugotovljeno, da je Gorenje resda uspešno izpeljalo finančno sanacijo, osvojilo nove trge, in okrepilo naložbeno dejavnost, ob tem pa je še zmeraj precej slabosti, ki onemogočajo, da bi šlo vštric z razvitim svetom. Po razmišljanju o tem, kako se lotiti te prav gotovo izjemno zahtevne in odgovorne naloge, se je vodstvo odločilo, da bo pri oblikovanju novega Gorenja sodelovala tudi tuja svetovalna organizacija. Izbrana je bila danska svetovalna	organizacija
KPMG Eisberg CJ Management.
Oktobra lani je, kot je znano, startal projekt Internacionalizacija Gorenja, ki predvideva »program 10 korakov« kot pristop za ustvarjanje novega Gorenja. Temeljni cilj je: oblikovati Gorenje kot sodobno zahodnoevropsko korporacijo, skandinavskega tipa. Pri skandinavskem tipu korporacij je, kar velja še posebej podčrtati, v ospredju človek, njegove sposobnosti in kreativnosti, vsa prizadevanja pa so usmerjena v odkrivanje poti in načinov, kako človeški potencial v kar največji meri sprostiti.
Vodstvo Gorenja se je odločilo, da bo samo, seveda s »trenersko« pomočjo danske svetovalne organizacije K PGM LISBERG CJ Management, odlikovalo Gorenje kot sodobno zahodnoevropsko korporacijo in ga usposobilo za stalne spremembe . In prav usposobitev za stalno spreminjanje in prilagajanje
Določili vrstni red kandidatov za DPZ
Priprave na bližnje volitve so tudi v občini Velenje v polnem teku. Včeraj je povabila predsednica občinske volilne komisije Milena Bu-kvič-Dežman predstavnike list za družbeno politični zbor občine Velenje. Določili so vrstni red list kandidatov na zbirni listi za DPZ skupščine občine Velenje.
sko politiko, ki je zlasti hribovske kmetije pahnila v ogromne težave. Milan Kučan se je s tem strinjal, saj je nemogoče, da kmetijstvo vodi državna politika, še zlasti zato, ker so pri nas razmere povsem različne. Precej pozornosti so namenili prenagljenim predvolilnim obljubam o vrnitvi gozdov in lastnine, v zvezi s tem pa tudi o prenapetih izjavah o
pustošenju gozdov pred »denacionalizacijo«. Ob tem je Milan Kučan posebej poudaril, da je treba krivice povzročene z nacionalizacijo in agrarno reformo popraviti, v nobenem primeru pa s tem povzročati novih. Ta problem bo treba reševati posebej strpno, nemogoče pa je, da bi vrnili vso zemljo, je med drugim še dodal.	J. P.
Hočejo župana
Zeleni Velenja predlagajo zborom občinske skupščine, da sprejmejo sklep o začasni izvolitvi profesionalnega predsednika velenjske občinske skupščine. »V primeru, da našega predloga delegati ne bi sprejeli in to utemeljili z mnenjem, da lahko dosedanji predsednik funkcijo do volitev opravlja neprofesionalno,« so zapisali, »predlagamo razpravo in sklepanje o konkretni odgovornosti za porabo sredstev za dosedanje profesionalno opravljanje funkcije, ki jo je mogoče izvrševati tudi ljubiteljsko.« Dodajajo še, da skupščina občine Velenje nujno potrebuje poklicnega predsednika v času, ko v občini zaostajamo na področju urejanja ekoloških problemov in, ko se z neznansko naglico bližajo skupščinske volitve.
novo Gorenje
bo v bistvu eden najpomembnejših rezultatov, ki jih mora dati projekt Internacionalizacija Gorenja. Pridobljeno znanje in izkušnje bodo torej omogočile, da bodo v prihodnje v Gorenju sposobni sami pravočasno reagirati na vse spremembe oziroma izzive okolja.
Doslej so opravili že več kot polovico vseh načrtovanih konferenc članov planskih skupin s svetovalci K PGM Lisberg CJ Management. Po opravljenih prvih dveh korakih iz »programa 10 korakov«, ki obsegata strateški pregled trenutnih razmer in strateško prihodnost za sedanja poslovna področja Gorenja, bodo vodje skupin v mesecu juniju pred-
stavile te strateške načrte vodstvu koncema Gorenje.
Tako imenovani tretji korak pa je predviden za obdobje jesen 1990 pomlad 1991, in sicer oblikovanje korporacij-ske poslovne strategije. Predčasno pa so začeli uresničevati po programu predvideni četrti korak, to je oblikovanje arhitekture korporacijske organizacije.
Po opravljenem »programu 10 korakov« bo torej Gorenje samo sposobno prilagajati se nastalim spremembam v okolju, kjer deluje. Seveda pa bo potrebno stalno preverjanje sprejete strategije in nenehno iskati nove, še boljše rešitve.
(an)
Pod prho
Po prihodu na oblast po starih tirih
Volitve so krepko popestrile dogajanje na političnem področju. Ne mine dan, da ne bi katero rekli o njih, programih in tudi kandidatih. Naj so si, vsaj tako zatrjujejo, še v takšni nemilosti sredstev javnega obveščanja, znajo vsi po vrsti poskrbeti za pridobivanje volilcev, bodisi z okroglimi mizami, javnimi predstavitvami, Kramberger s pravim cirkusom.
Nič narobe ni v tem. Volilci, če hočejo vedeti, koga bodo obkrožili na lističih za spomladanske volitve, že morajo poznati programe posameznih strank in tistega, ki bo ob morebitni izvolitvi zastopal njihova stališča in mnenja. Toda, kako se bo lahko odločil, če pa odhaja z raznih pogovorov, okroglih miz še bolj zmeden kot pred tem. Zakaj? Zato. ker vse stranke po vrsti zatrjujejo, da je njihov program najboljši, kandidati najsposobnejši. Na vse načine poskušajo biti prepričljivi z odgovori na vpašanje, kje dobiti denar za uresničevanje zapisanih nalog, kajti tega ni. Gospodarstvo pa je treba rešiti čimprej. Med drugim pa volilcem, ki sprašujejo, ali so ob morebitni izvolitvi sposobni prevzeti oblast, odgovarjajo: slabše kot je danes ne more biti. Za mnoge kaj slaba tolažba.
Čeprav vsi o svojih programih namenjajo človeku, delavcu precej pozornosti pa, vsaj po mojem mnenju, besedici gospod, gospa ne gresta povsem v to smer. Pač ne vem. da je tudi to ena od zadev, kijih narekuje Evropa 92, in da je to izraz spoštovanja in ne kaj več.
Če so programi »ta pravi«, kandidati za posamezne dolžnosti najboljši, potem se človek nehote vpraša: ja. kje so vsi ti ljudje bdi doslej? Zakaj niso ničesar prej storili za to, da se naše gospodarstvo ne bi srečevalo s takšnimi težavami, ljudje s tako hitrim padanjem življenjske ravni? So jim mar res vladajoča politična siruja in nesposobna vlada onemogočili delovanje v okolju, kjer živijo in delajo? Bodo res opevani pluralizem in demokracija ter zvrhana mera svobode odpravili nepravilnosti, kijih je bilo v novi Jugoslaviji toliko?
Seveda si želim boljšega življenja na vseh ravneh. Nikakor pa r predvolilnem času dokazovanja, da se vsi na vse spoznamo, kako sposobni politiki in gospodarstveniki smo, po prihodu na oblast pa bo teklo vse po starili tirili.
T. Podgoršek
Informativni dan na Centru srednjih šol
Veliko zanimanje za nadaljnje izobraževanje
Gorenje
Imenovanja
Prejšnji teden sta se sešli skupščini Gorenje Commerce in Gorenje Gospodinjski aparati.
Člani skupščine Gorenje Commerce so zaradi prevzema nove dolžnosti razrešili dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Jožeta Staniča. Za novega direktorja Gorenje Commerce pa so imenovali magistra Jureta Toplaka.
Na seji skupščine Gorenje gospodinjski aparati pa so za novega generalnega direktorja Gorenje Gospodinjski aparati imenovali Jožeta Staniča. Ladislav Grdi-na, ki je bil doslej v. d. generalni direktor, pa je bil imenovan za namestnika generalnega direktorja Gorenja Gospodinjski aparati.
Vsa imenovanja so bila opravljena za dobo 5 let od 8. marca naprej.	(vš)
Vegradovci težave uspešno premagujejo
Gradbinci naj bi zaslužili po 780 DEM
Na velenjskem območju je gradenj \se manj. zato usmerja \ egra d svoje /moglji>osti drugam. Kar tretjino jih zaposlujejo \ inozemstvu, precej pa tudi na področju Zagreba. \ Titovem Velenju > zadnjem času precej nadgrajujejo obstoječe stanovanjske objekte in s tem razrešujejo tudi perečo problematiko ravnih streh.
Gradbinci že nekaj let tarnajo, saj jih je vsesplošna gospodarska kriza pahnila v hude težave. Vlaganj v zidove je iz leta v leto manj, konkurenca med gradbinci, ki so se v času gradbene konjunkture, precej razširili, pa vse večja. Treba se je znajti po lastnih sposobnostih, izkušnjah in znanju, saj preživijo resnično le najboljši.
Delavci velenjskega Ve-grada zase sicer ne trdijo, da so najboljši, kako tudi le, saj je njihov vsakdan prepleten s številnimi tegobami. A vendar, težave, ki so postale njihove vsakodnevne spremljevalke, dokaj uspešno premagujejo.
Tako se tudi z rezultati, ki so jih dosegli v lanskem letu, ne morejo posebej hvaliti, a danes je uspeh že, če bilanca ni zapisana z rdečimi številkami.
In v čem je pravzaprav prednost Vegrada?
»Iz mnogih kriz, ki so nas pestile v preteklosti, smo išli bolj izkušeni. Pa ne le to. Svoje zmogljivosti smo bili prisiljeni, ko je doma dela zmanjkovalo, usmerjati na območje cele Jugoslavije in na tuje. Tam smo se srečali s strahovito konkurenco, z zahtevnimi kupci in od njih smo se veliko naučili.Pridobili pa smo si tudi ugled in zaupanje. In naša prednost je vsekakor to, da imamo trenut-
tev sindikalne kolektivne pogodbe, ki sicer še ni podpisana, a kar čez noč nikakor ne bo mogoče uresničiti njenih zahtev. Povprečen gradbinec naj bi po njej zaslužil 780 DEM (lani je 428, k temu pa bi bilo treba prišteti še okoli 120 do 150 različnih bonifikacij). Tej zahtevi bodo v Vegradu lahko ugodili postopoma, do meseca decembra, vendar pod pogojem, da bodo dosledno uresničili zahteven program ukrepov. Z njim morajo namreč prihraniti v tem letu kar 29 milijonov konvertibilnih dinarjev.
To je ogromna številka, če upoštevamo, da je to več kot so ustvarili za akumulacijo in vse sklade.
Na vseh področjih omejujejo stroške, poostrili so nadzore nad obračuni, ukinili nadure režijskih delavcev in prerazporedili njihov delovni čas.
Sprejemanje tovrstnih ukrepov, ki gotovo pomenijo marsikatero odrekanje delavcev, je več kot nujno, poudarja magister Muha-rem Bolič. »Vendar pa je izziv dovolj mamljiv. To je dokaj lep povprečen osebni dohodek, ki pa ga vsekakor moramo doseči. Toliko si naš delavec gotovo zasluži in s skupnimi močmi moramo ustvariti pogoje, da cilje, ki smo si jih zastavili tudi uresničimo.«
Mira Zakošek
Gorenje Gradbeni elementi
Na trg še s specialnimi dekorji
no že skoraj tretjino zmogljivosti zasedenih na tujih trgih. Za to leto smo tam pridobili že za 15 milijonov dolarjev del,« je povedal direktor Vegrada Muharem Bolič.
Tudi sicer v tem času v Vegradu nimajo večjih težav z zapolnitvijo svojih zmogljivosti, saj imajo, vsaj zaenkrat dela dovolj. Bolj jih pestijo likvidnostni problemi, ki se bodo zdaj, ko banke za plače ne bodo več
odobravale kreditov, gotovo še poglobili.
Zato seveda ni čudno, da so si v program ukrepov, ki so ga sprejeli v teh dneh med prvim zapisali razrešitev teh vprašanj. Ocenjujejo, da je treba likvidnostna vprašanja razrešiti dolgoročno, kar pa bo mogoče z najetjem kredita v višini okoli 12 milijonov dinarjev.
Skrbno se v tem kolektivu pripravljajo na uresniči-
Kakšen je položaj naših delovnih organizacij najbrž ni treba posebej poudarjati. Med temnimi oblaki, ki se vse bolj in bolj zgrinjajo nad našim gospodarstvom, je le malo prostora za optimizem. Nekaj pa ga vendarle je, saj ob obisku v kolektivu Gradbeni elementi Gorenjeve Notranje opreme to lahko trdimo.
Nenehno poudarjanje pomena posodobitve proizvodnje in izvoza se je znova pokazalo, da ni iz trte zvito, ampak porok za uspeh. Štiriletna vlaganja v tehnologijo se namreč zaposlenim v obratu Keramika že krepko obrestuje. V najkrajšem možnem času izvedena rekonstrukcija, za nameček še v dogovorjenih finančnih okvirjih, ni omogočila le prehoda iz dvojnega na enojno žganje.
Prinesla je precejšen prihranek pri porabi ognjeod-pornih materialov, energije (za približno milijon kilova-tnih ur na leto) plina, da posebej ne omenjamo produktivnosti in kakovosti izdelkov. V primerjavi s prejšnjimi leti so lani proizvedli za 10 odstotkov več izdelkov prve kakovostne skupine.
Tudi v obratu umetnega marmorja v Šoštanju, ki prav tako sodi v sklop Gradbenih elementov, so lani prav tako izvedli nekaj naložb. Tako so preuredili tehnologijo dozi-ranja sestavnih komponent iz silosov za tehtanje in pripravo osnovne mase za vlivanje izdelkov na programu Dolo-pol, posodobili tehnologijo izdelave in popravila modelov.
Uspehi štiriletnih vlaganj
so torej tu, kažejo pa se v doseženih rezultatih gospodarjenja, fizični rasti proizvodnje ter izvoznih prizadevanjih. Čeprav so izdelki iz programa Onix in Dolopol cenovno dokaj dragi, je prodaja tekla nemoteno, keramične ploščice pa so ob domačih kupcih dokaj dobro šle v pro-
dajo tudi na zlasti konvertibilnem zahodno nemškem trgu, pa v Avstriji, na Madžarskem.
Optimizma ob snovanju letošnjih proizvodnih načrtih ob takšnih dejstvih ne manjka. Količinsko proizvodnje ne morejo dvigniti, vseh rezerv pri kakovosti izdelkov pa vsemu navkljub še niso izkoristili.« Danes lahko s ponosom zremo na prehojeno pot. Kajti, z doseženo produktivnostjo in ustvarjeno akumulacijo se lahko naša tovarna primerja z najrazvitejšimi evropskimi. Zato ni naključje, da smo se že lotili priprav projektov, kako bomo vlagali v nove obrate, v nove oblike proizvodnje in s tem omogočili odpiranje novih delovnih mest,« poudarja vodja Gradbenih elementov Peter Leto-nje. Fleksibilen proizvodni program, s katerim se lahko v vsakem trenutku prilagodijo potrebam tako domačega kot tujega trga, naj bi še v tem letu razširili s programom tretjega žganja. Specialni dekorji so namenjeni manjši proizvodnji, a zato toliko bolj cenovno zanimivi.
Ob ploščici 15x15 cm, ki je na domačem trgu mnogo bolj zanimiva kot ploščica 45 x 45 cm, se bo torej že letos pridružil luksuzni program, zaenkrat dokaj tržno zanimiv na zahodnem trgu. Uspešnost poslovne politike tega kolektiva pa med drugim dokazuje dejstvo, da zalog praktično nimajo, in da proizvedene količine keramičnih ploščic in tudi kosov kopalniške opreme proizvajajo za znanega kupca. Tudi letos bodo ostali pri tem. Ob še večjih izvoznih prizadevanjih pri keramičnih ploščicah pa naj med letošnjimi delovnimi nalogami omenimo še iskanje prostora na tujem trgu za uveljavitev programa kopalnic, ki ga doslej še niso izva-
SKRB ZA ZAROD -
Člani velenjske ribiške družine se marljivo pripravljajo na letošnji začetek športne ribolovne sezone.
Zavedajo se svojih nalog pri skrbi za razvoj ribištva in pri gospodarjenju v družini, zato veliko dela opravijo tudi prostovoljno. Tako so pred nedavnim razkužili bazen in ga očistili ter s tem pripravili za vlaganje zaroda. Postavili so tudi žično ograjo, v prihodnje pa bodo poskrbeli še za okrasno grmičevje. Zavedajo se, da vedno več ljudi išče sprostitve in razvedrila na svežem zraku in ob lepotah jezera.
Geodetska uprava občine Velenje
Računalniško podprt kataster
(Polde Meh)
nalog se delavci geodetske uprave na terenu srečujejo s kopico silno neprijetnih zadev. Že pred pričetkom posameznih zazidalnih načrtov in predvidenih razlastitev morajo opraviti terenske meritve, pri tem pa jih občani, ki so mnogokrat prizadeti, ovirajo, ali pa celo napadejo. Geodetom ne preostane nič drugega, da odidejo, ker pa nalogo morajo opraviti, se vrnejo z miličniško zaščito. Občani skušajo z njimi razrešiti nesoglasja, svoje nasprotovanje, ker jim bo »družba« odvzela zemljišče, oni pa s tem nimajo pravzaprav nič, saj samo opravljajo naročeno delo.
S tovrstnimi problemi se srečujejo pravzaprav ob slehernem zazidalnem načrtu in to je eden pomembnih razlogov, da prihajamo v občini Velenje tako zelo počasi do gradbenih parcel. Kar nekaj let se namreč že vlečejo pridobitve parcel za Gradom, v Gaberkah, Skalah in Hra-stovcu.
Skrbno se velenjski geodeti pripravljajo na bližnji popis prebivalstva (prihodnje leto bo). Preoštevilčiti bo treba nekatere ulice in naselja.
Najbolj problematična je gotovo Ljubljanska cesta (postala je pravo naselje) in razdeliti bi jo bilo treba na tri ulice. Razčistiti pa bi bilo treba tudi imena nekaterih naselij (imamo Pako pri Velenju, Podkraj pri Velenju in Lopatnik pri Titovem Velenju), tega pa se bodo lotili na morebitno pobudo krajanov.
Pa še z enim problemom se ne moremo strinjati,« pravi Ivan Gaber, »da bi tudi našo službo centralizirali, da bi jo oblikovali na republiškem oziroma regijskem nivoju. Na tak način bi morali hoditi občani urejati vse zemljiške zadeve v oddaljena središča (v našem primeru v Celje). Poleg tega pa namenjamo v velenjski občini že lep čas temu področju veliko skrbi in sredstev, vse to pa bi se na tako velikem področju kot je celjska regija gotovo precej izničilo.
MIRA ZAKOŠEK
Geodetska uprava občine Velenje bo tudi v tem letu nadaljevala s posodabljanjem zemljiškega katastra. Pretežni del občine namreč še vedno temelji na grafičnih načrtih izdelanih v obdobju od leta 1825 do 1875, v merilu 1:2880, katerega osnova niso bili metri ampak sežnji. Za območje Titovega Velenja, Šoštanja in Gaberk jim je že uspelo izdelati računalniško podprte katastre, v izdelavi pa so še za Škale, Pako in Hrastovec. V letošnji plan so zastavili izdelavo takšnih katastrov za Topolšico. Za to bodo potrebovali 521.978 dinarjev, prav toliko pa bo v ta namen oddvojila tudi republiška geodetska uprava.
»Izdelava takšnih načrtov je silno zahtevna in dolgotrajna naloga,« pravi direktor geodetske uprave Ivan Gaber, »saj minejo od pristopa pa do zaključka postopka tri leta. Letos nam bo sicer nekoliko lažje, saj smo na vrsti za aerosnemanje, ki ga bomo izkoristili za fotosignali-zacijo posameznih točk, na osnovi katerih bomo naše geodetske načrte lažje izdelali. Posodobljeni katastrski
načrti, izdelani v merilu 1:20()0 so računalniško podprti in tako bodo kmalu vodeni tudi v zemljiški knjigi.
Od skupno 27 katastrskih občin (toliko jih ima občina Velenje) imamo obnovljene za 6 katastrskih občin v skupni površini 4030 ha, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov (skupna površina občine Velenje znaša 18 242 ha.) Letos bo torej začela velenjska geodetska uprava z obnovo katastrske občine Topolšica, ravno v teh dneh pa bodo nove načrte usklajevali v katastrski občini Škale in jih potem prenesli še v zemljiško knjigo. Na te uskladitve bodo vabili vse krajane.
Pri uresničevanju svojih
Moja pisma 2
Anketa
K vojakom I
Zmotili smo jih v Domu borcev in mladine, ko so po kulturnem programu in obveznem pivu prejemali denar za potne stroške. Poti jih bodo vodile v različne kraje Jugoslavije, največ fantov iz skupine sedeminšestdesetih, pa bo vojake služilo v Makedoniji in Srbiji.
JANKO SLUGA: »V Makedonijo grem, v Kumanovo. Nekateri moji prijatelji gredo kam bliže, sam pa kar daleč, kajne? Slovo od domačih in prijateljev sem že naredil. >Fajn< bi bilo, ko bi lahko vojsko služil doma, v Slove-, niji. Ali pa, če bi podobno kot Avstrijci razmišljali o skrajšanju. Eno leto je kar dolgo, sploh če si daleč.«
EVGEN HRIBERNIK: »V
Sombor grem. Kar zadovoljen sem, kaj bi drugega? Med intendante. Na pot grem v petek, 16. marca zvečer in ne bom edini v tistem kraju iz občine Velenje. Ne* kateri smo se že spoznali. Raje bi seveda služil v Sloveniji, če pa ne gre, pač ne gre. Mnogo smo se pogovarjali o tem, kako je pri vojakih, pa pravijo, da ni tako hudo. Sicer pa, kmalu bom videl.«
TOMISLAV OPREŠNIK:
»Vojake bom služil v Ben-kovcu v SR Hrvatski. Z izborom sem relativno zadovoljen, zelo zadovoljen pa sem z enoto, v kateri bom služil, to je >avtoedinica<. Te pobude, ki se zadnje čase pojavljajo v Sloveniji, da naj bi državljani republike Slovenije služili vojsko doma, ocenjujem kot zelo pozitivne. Seveda pa bom sam prej odslužil vojsko, kot pa se bo kaj takšnega uresničilo. Nekateri tudi pravijo, da je leto zelo dolgo. Saj je, pa še vseeno ne tako kot je bilo včasih, ko je moj oče služil 25 mesecev.«
DAMJAN	LIPNIK:
»Grem v Vranje v Srbijo. Nimam pripomb, razen, da je malo daleč, se vam ne zdi? Služil bom v inženirski enoti. Upam, da bo leto hitro naokoli, in da bomo vsi spet kmalu doma. Reči pa moram, da imam v teh zadnjih dneh že dosti vsega, tega čakanja in čakanja, ki mu noče biti konca in poslavljanja. Prav zato že komaj čakam, da že enkrat grem. Po vojski se bom zaposlil, verjetno pa potem vpisal v kakšno šolo.«
(mkp, B. M.)
I I I I I I I
I
I I I I
I
I I I I I I I I I
Potrošnik ni noben neznan bedak, je rekel nekdo in imel prav
Vseeno pa k tržnemu inšpektorju gre redko
n
Se vam je že zgodilo, ne delajte se, da ne — da vas je metalo v zrak, ko ste po >uspešnem< nakupovalnem dnevu dajali blago iz vrečk? Ko ste ob tistem, kar ste videli, zeleneli in robantili in tudi slučajno ne vedeli, bi se vrnili ali vse skupaj vrgli nekam? To se vam gotovo ni dogajalo tako pogosto takrat, ko je bilo denarja še veliko, danes, ko je treba trikrat premisliti, predno ga enkrat daš iz rok, pa je čisto drugače.
Pa vseeno ne moremo vseh posaditi pod en dežnik. Nekateri, v mislih imam trgovce, so prav odlični. Takšni, da človeka na oni strani pulta, imenujmo ga potrošnik, ne bi odpravili nikoli tako poceni, da bi mu morali med kilogram jabolk podtakniti vsaj eno, ki si tega imena ne zasluži, ali da bi morali na vsak način račun >podaljšati< za kakšnih deset >dek<. Nekaterim, res redkim, so pa, pa je to v krvi. Ne morejo drugače. Kot bi bili plačani za to, če te prinesejo okoli.
Ko se vam to zgodi, je seveda najlaže, če to ni sobota popoldan ali nedelja, da tisto, kar ste dobili, nesete nazaj. In da tistemu, ki vam jo je zagodel, prav prijazno, po možnosti z nasmehom razložite, da pač niste noben bedak, ki bi nasedal na poceni finte in razložite še recimo — da bi si pač želeli za pošteno plačilo tisto in prav toliko in po taki ceni kot velja. Kadar za vaše dobre namene ne bodo imeli prav veliko posluha, pa lahko greste tudi do inšpektorja, ta naj bi razumel. Lahko pa ukrepate tudi drugače — tja, kjer so vas nekajkrat na-sankali, enostavno ne greste več. Poiščete konkurenčno podjetje, kjer so zaposleni do potrošnikovih vedno suhih denarnic bolj prizanesljivi, predvsem pa se tudi sami kdaj počutijo potrošnika.
Mi smo v marcu, mesecu potrošnikov, šli na velenjski inšpektorat, naravnost k tržnemu inšpektorju in želeli zvedeti, koliko jih je lani iskalo tam pomoč. Ne boste verjeli, zelo malo. Presenetljivo malo.
K INŠPEKTORJU GREMO PA REDKO
Na občinskem inšpektoratu ima sedež tudi tržna inšpekcija in prav na njih smo se obrnili, ko smo iskali podatke. Za lansko leto jih je izbrskal tržni inšpektor Kari Grilec.
Samo trideset obiskov so zabeležili v celem lanskem letu, oziroma v toliko primerih sestavili inšpekcijski zapisnik. To lahko pomeni, da smo velenjski potrošniki zelo prizanesljivi, ali pa, da so velenjski trgovci, gostinci, obrtniki ... zelo dobri.
Največkrat so se potrošniki pritoževali nad trgovino — sedemnajst primerov so zabeležili, obrt je zastopana s sedmimi primeri, go-
Brez besed
stinstvo dvema, ostale dejavnosti pa s štirimi.
»Skoraj vsakodnevni pa so primeri, da se občani obračajo na inšpekcijski organ telefonično in iščejo nasvete, kako v posameznih primerih ravnati. Naštete številke izgledajo sicer skromne, vendar zavzamejo precej inšpektorjevega delovnega časa. V vsakem primeru je potrebno na kraju samem pregledati dokumentacijo, poslušati obe prizadeti strani in šele potem ukrepati oziroma svetovati,« komentira te podatke Karel Grilec.
NA KAJ IMAMO
NAJVEČ
PRITOŽB?
Največ pritožb so lani inšpektorji zabeležili v zvezi s cenami v maloprodaji, storitvenih dejavnosti, komunalnih dejavnosti in podobnem. Kar spomnite se recimo lanskega leta, kolikokrat niste mogli verjeti, da se cene spreminjajo z vsako novo pošiljko in to za — velikokrat vratolomne odstotke. Pri večini primerov se je kasneje, ko je vmes posegel inšpektor, izkazalo, da se te ujemajo s cenami na dobav-
nicah, in da je bil za blago na zalogi narejen tudi komisijski zapisnik.
Občani so najbolj občutljivi na nepravilnosti pri nakupu dragih dobrin, recimo avtomobila, pohištva. In pri tem največkrat terjajo izpolnjevanje kupoprodajne pogodbe, spoštovanje dobavnih rokov, obračunavanje obresti, plačevanje prevoznih stroškov in podobnega. »Po ukinitvi Zakona o temeljih poslovanja na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu nimamo več osnove za upravno ukrepanje. Stranki pa seveda lahko priskrbimo vse potrebne podatke o vpogledu v dokumentacijo in jo napotimo, da svoje pravice iztoži na sodišču,« pravi tržni inšpektor.
Precej težav je bilo v lanskem letu zabeleženih tudi pri obratovalnem času gostinskih lokalov, zlasti tistih, v gosteje naseljenih območjih. Druge pritožbe na področju gostinstva pa so se nanašale na nepravilno zaračunavanje gostinskih uslug in na točenje pijač pri nekaterih obrtnikih, ki so sicer registrirani za druge vrste dejavnosti.
KAKO DOKAZATI
SLABO
KAKOVOST?
Težave se pojavijo še zlasti pri nekakovostnih storitvah, ki jih povzročijo obrtniki. Potrošniki morajo za dokazovanje uporabiti sodno zaprisežene strokovne izvedence in potem svoje pravice iskati s civilno tožbo. »Pogrešamo arbitraže na nivoju republiškega oziroma občinskih obrtnih združenj, ki bi najenostavneje in kakovostno reševali takšne spore,« pravi Kari Grilec.
In še nekaj besed o kaznovalni politiki: lani je bilo podanih deset prijav za kaznovanje prekrškov in ena ovadba za kaznovanje gospodarskega prestopka. V osemintridesetih primerih mandatnega kaznovanja je bilo izterjanih — 212,90 dinarjev.
»Kaznovalna politika res nima pravega učinka, prijave pri pristojnih organih se rešujejo zelo počasi, mandatne kazni pa so smešno nizke,« ugotavlja tudi tržni inšpektor. Nekaj podobnega pa so gotovo ugotovili tudi že potrošniki, zato se predno se napotijo k inšpektorju vprašajo — kaj pravzaprav lahko nastane iz tega?
MILENA KRSTIČ-PLANINC
ONESNAŽENOST ZRAKA
V dneh od 6.3. do 11.3. 1990 so bile na posameznih merilnih postajah izmerjene naslednje koncentracije višje od polurne MIK 0.75 mg/m'
Datum: Ura
6. 3.
12 JO 13.00 13-30 14.00 14 JO 18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 22.30 23.00 23 JO
Merilna
postaja
Veliki vrh
Veliki vrh
Topolšica
Topolšica
Topolšica
Zavodnje
Zavodnje
Zavodnje
Zavodnje
Gr. gora
Gr. gora
Gr. gora
Gr. gora
7.	3. 13 JO Zavodnje
8.	3. 17.00 Šoštanj
Koncentracije SOi/mg/mJ 0.79 1.63 0.95 1.13 1.00 0.88 0.90 0.95 0.90 2.21 1.57 1.56 0.92
0.93
1.44
Datum: Ura
Merilna postaja 17.30 Šoštanj 18.00 Šoštanj 23.30 Gr. gora 24.00 Gr. gora
9. 3.
00.30 01.00 08.30 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 17.00 22.30
Gr. gora Gr. gora Veliki vrh Veliki vrh Zavodnje Zavodnje Zavodnje Zavodnje Gr. gora Gr. gora
11. 3.
16.00 Veliki vrh
Koncentracije SOi/mg/m' 1.95 2.12 0.88 0.82
0.99 1.00 1.13 0.79 1.08 1.26 1.46 1.00 0.82 0.96
0.88
Dragi potniki,
ste že kdaj pomislili, da je vsak človek neke vrste potnik? Eni potujemo iz hiše v hlev, drugi iz hiše v cerkev, tretji iz vasi v mesto, četrti iz mesta v večje mesto, nekateri letijo celo čez lužo — samo v vesolje še menda ni odletel noben Velenjčan. Osnovni pogoj za to, da je človek potnik, je seveda pot. Razvoj človeštva je prinesel nove potrebe, medtem, ko so se ljudje nekoč sprehajali po kozjih stezah, smo kasneje izumili avtocesto, katere primerek si lahko ogledamo celo v Sloveniji (do Ljubljane do Razdrtega). Tako smo, dragi potniki, pri jedru tega pisma.
Gre seveda za avtocesto Arja vas—Ljubljana. V tem trenutku kaže, da so vsa slovenska mesta, z izjemo Primorske in Gorenjske, ki bosta vsak trenutek skok iz Ljubljane, provinca. Ljubljana je alfa in omega Slovenije. Tam je vsa oblast, tam je središče izobraževanja, kulture, poslovnega sveta, tja se steka ogromno denarja iz »province«. Če Slovenec ni prisoten v Ljubljani, potem ga enostavno ni, pa naj Mariborčani zaradi tega še tako rogovilijo in zelenijo od jeze. Pa nas je vsega skupaj komaj za dva konvertibilna dinarja.
V Sloveniji smo nekdaj razglasili policentrični razvoj, pa izgleda da je to veljalo bolj za gospodarstvo — industrijo smo razmetali po Sloveniji, njene seske pa usmerili v centralno — ljubljansko — mlekarno. In tako danes naprimer velenjsko gospodarstvo nakazuje v Ljubljano gore denarja, z obratno pošto pa se v dolino vrača drobiž. Ostalo gre vse za republiško in državno blaginjo, za nekakšne nacionalne prioritete. In, če smo že pri cestah so to v glavnem cestne povezave proti Primorski in Avstriji skozi Gorenjsko ... Regijska pripadnost republiških funkcionarjev menda pri tem ne igra vloge. Na Kavčičev cestni križ, ki ga še zdaleč nismo stesali, je pribitih stotisoče prebivalcev severa in vzhoda Slovenije. Ljubljana se povezuje v Evropo, za svojo provinco ji ni mar.
Pa krivda ni samo v Ljubljani, ki ne vidi kako nujno je tudi s cestami povezati močna industrijska središča z metropolo. Provinca je pač čisto slovenska, za-plotarska. Korošci, Štajerci in Prekmurci vsak zase nekaj tuhtamo, da bi se v Ljubljano oki je naša usoda) vozili po avtocesti, ne zmi-gamo pa se, da bi sedli skupaj in rekli: Tako dragi tovariši, na našem koncu imamo toliko in toliko odstotkov slovenske industrije, toliko stotisoč prebivalcev, toliko in toliko znanja, toliko in toliko denarja dajemo v Ljubljano — zato zahtevamo tudi spodobno cestno povezavo. Zato, da bo industrijsko blago prišlo do kupcev hitreje, da bomo prihranili gorivo, da bomo lahko uporabljali nacionalno duhovno bogastvo, ki se kopiči v Ljubljani; zato, da nam bo izobraževanje bolj dosegljivo; zato, da ne bomo z izpušnimi plini čisto zasvinjali okolice nemogočih cest; in seveda, ali predvsem, zato; da ob vsakem obisku naše ljube, bele Lju-
bljane, ne bomo tvegali življenja.
Torej enotno, z argumenti, združeni nad metropolo, da se ne bo gospod cestni minister Levičnik spet izživljal z izjavami, da z izsiljevanjem avtoceste ne bomo zgradili — očitno nas bi rad še vsaj deset let vodil žejne čez Trojane! Roko na srce, tudi velenjčani smo pri vsem tem jako neodločni, celo mevžasti (po dohodku tretja občina v Sloveniji!).
Pa nekdaj nismo bili takšni. Saj se še spomnimo ne tako davnega leta 1976, ko je velenjski župan v Sloveniji še nekaj veljal. To je bil čas, ko smo Slovenci vpisovali posojilo za ceste, takrat se je naš župan pojavil na televiziji in odločno izjavil, da dokler ne bo v programu tudi Šaleška magistrala (Velenje—Gorenje), tako dolgo Velenjčani posojila ne bomo vpisovali. Njegova odločnost je zalegla, cesta je v plan prišla in velenjčani smo v trenutku presegli vpis za dobrih 97 odstotkov. Od takrat naprej pa samo dajemo — iz republike se v Velenje nikoli ni vrnilo niti polovico tja poslanih cestnih sredstev. Za to, da se lahko enkrat na leto peljemo po avtocesti Ljubljana—Razdrto na morje.
Velenjski funkcionarji (pustimo vnemar cestno samoupravo) niso nikoli pokazali republiki odločnosti nekdanjega župana, nikoli niso zahtevali tistega kar nam gre po vsej pravici. Manjvrednostni kompleks jim je očitno bil vcepljen, vseskozi so večji provincialci kot bi si v resnici zaslužili. V takšnih situacijah se sklepajo koalicije — ne takrat, ko gre za volilne stolčke — skleniti bi bilo treba pakt (to je strategija, ki so se je — vsaj večina njih kot rezervni starešine — morali učiti), pakt s Korošci, Žal-čani, Celjani, Mariborčani... pa bi danes že imeli avtocesto do Ljubljane. In Peter Rezman bi se lahko kar tako tjavendan peljal v Ljubljano na kavo, Gore-njevi tovornjaki bi si podaljšali življenje za kakšno leto, starši ne bi vsak teden trepetali za svoje nadebudne študente. Ampak takšen pakt, napad na Ljubljano je stvar jajc, kot pravi prijatelj A. R. Ta pa imaš ali pa jih nimaš, tretje možnosti ni.
In kaj bomo sedaj, ko sosedje (Celje, Žalec) že pritiskajo s konkretnimi akcijami. Bo ostalo pri zapisih v volilnih programih strank, ki bodo na obljube kaj hitro pozabile. Tudi Kučan, ki bo na račun obljube avtoceste odnesel marsikateri glas volilcev ...
Dragi potniki, postanimo raje sopotniki. Sploh ni važno katera stranka bo cesto zgradila, važna so življenja.
Cesta ne izbira žrtev po strankarski pripadnosti, žal... Zato je potrebno skleniti okoli avtoceste močno koalicijo znotraj občine, pa tudi v širšem prostoru — zakaj ne bi ravno Velenjčani bili pobudniki severo vzhodne koalicije ...?
Ja, seveda, to je pa zdaj že stvar jajc, lep pozdrav !
U. Hrast
Osebni ugled jamstvo za uspeh
-gtr^trflliiB
ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE, občinska organizacija Mozirje zagotavlja volilcem, da se bodo naši kandidati na vseh pristojnih mestih zavzemali za uresničitev naslednjih programskih usmeritev.
GOSPODARSKO PODROČJE
»Človek si kuje srečo sam« — to je ljudski rek, ki verjetno najbolj velja v gospodarstvu. Za nami so časi, ko je bilo prevladujoče, kako deliti, namesto kako čim uspešneje ustvarjati. Prihajamo v obdobje »Enakosti v možnostih pridobivanja profita, ne pa enakosti pri delitvi profita«. To pa je že podjetništvo ne pa dogovorna ekonomija. Tak način gospodarjenja je mogoč le ob opredeljeni lastnini proizvajalnih sredstev in v tržnem ekonomskem sistemu. Zato smo za pluralizem lastnine. Družbena lastnina mora čimprej dobiti svojega lastnika. Ponovno je poleg osebne lastnine treba vzpostaviti zadružno lastnino. Odločno smo proti raznim monopolom. Smo za sistem proste konkurence. Lastniki firm se naj določijo, kako se bodo organizirali. Preseči moramo čase specializacij, branžnih organiziranosti, nujnosti združevanja v velike sisteme itd.
Država se mora zavedati, kaj je tržno ekonomsko kratkoročno in kaj je osnovno — dolgo-
ročno. Svoj vpliv naj ima le na drugo.
Tipičen takšne primer je na našem območju organizacija kmetov. Zavedati se moramo naslednjih spoznanj:
•	ekonomsko nepogrešljivi del kmetovanja v višinskih in hribovskih kmetijah je tudi gozdarstvo. Zato predlagamo enotno organiziranost kmetijstva in gozdarstva. Javno funkcijo gozdarstva pa mora prevzeti država.
•	kmetu je treba z učinkovitim sistemom intervencij države zagotoviti normalen zaslužek. Vzpodbude ne smejo biti zgolj odraz solidarnosti temveč tudi v smislu zagotavljanja hrane po konkurenčnih pogojih na dolgi rok.
•	smo proti zemljiškemu maksimumu.
Zemljo naj obdeluje, kdor je za to ustrezno usposobljen in opremljen. Kmetija naj bo osnovni vir preskrbe. Zato smo za sistem družinskih kmetij.
Nasploh pa moramo na gospodarskem področju vzpodbuditi miselnost:
•	vse je dovoljeno, kar ni prepovedano
•	naprednost pomeni tudi večji osebni standard
•	nič ni samo po sebi umevno in nič ni trajnega
•	spoštovati človeka kot osebnost
•	sposobnost ni samo sposobnost organiziranja, proizvajanja, trženja, temveč se spo-
sobnost trajno kaže samo v ustvarjenem profitu.
Zato naš namen ni prognozi-rati, kako razvijati posamezne gospodarske panoge, temveč kako sprostiti ustvarjalnost ljudi za dosego najboljšega. Soustvarjali bomo pogoje za zaposlovanje mladih strokovnjakov, stalno izobraževanje ob delu mora postati sestavni del našega življenja.
Na osnovi takega razmišljanja bomo našli mnogo izboljšav pri gospodarjenju. Proces notranje konsolidacije in prestrukturiranja se bo pričel kar nekako sam po sebi. Nekdanje vrline, kot je varčevanje, hra-nilništvo, bodo slej ko prej pre-rastle v delničarstvo. Diskusijo o velikih, majhnih, pomembnih in manj pomembnih, prednostnih in drugih panogah bo zamenjala diskusija dobri-slabi. Na tej osnovi pa mora država graditi tudi svojo politiko.
Na tej osnovi vidimo stimulacije razvoja drobnih gospodarskih enot, delo na domu, proces za novo kakovost izdelkov in ne nazadnje vstop v Evropo 92.
UREJANJE PROSTORA
Prostor je eden pomembnih činiteljev razvoja občine in kvalitete življenja v njej. Območje naše občine postaja čedalje bolj zanimivo zato, ker je sorazmerno še ohranjeno. Zato bomo našo krajino še naprej
varovali, uporabo naših naravnih prednosti p3 primerno tržili. Urejanje prostora mora biti planirano dolgoročno z upoštevanjem vseh infrastrukturnih posegov. Planiranje urejanja prostora mora postati eno izmed pomembnih skupščinskih vprašanj. Razvojni cilji občine se morajo podrejati zmogljivostim prostora.
VAROVANJE OKOLJA
Nadaljevali bomo s komunalnimi ureditvami vasi, ker je to predpogoj za čistejše okolje. Vzporedno s tem pa razvijati komunalno dejavnost, organizirano racionalno in učinkovito. Predlagali bomo sprejem ustreznih občinskih predpisov o varstvenih pasovih vodnih virov, organizacija s področja vodnega gospodarstva pa mora več kot doslej vlagati v vodne objekte, da se vzpostavi vodni režim, kot smo ga poznali v bližnji preteklosti.
Ob tem soglašamo in podpiramo vsa prizadevanja ribiških družin in lovskih družin, ki opravljajo izredno pomembno poslanstvo varovanja okolja.
Podpiramo vsa gibanja in pobude za prenehanje onesnaževanja okolja v naši občini in širše.
STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
V občini moramo še naprej zagotavljati minimalni obseg pridobivanja družbenih stanovanj. Družbena stanovanja morajo biti na razpolago mladim strokovnjakom, mladim družinam z otroki in družinam z nizkimi dohodki. Na drugi strani
pa bomo predlagali sprejem ustreznih predpisov, ki bodo omogočili odkup družbenih stanovanj. Ekonomske stanarine so podlaga za gospodarsko ravnanje z družbenimi stanovanji, sistem subvencij je sestavni del socialnega programa občine.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Zahtevali bomo čiste račune med državo in gospodarstvom. Vztrajali bomo na izdelavi republiških nacionalnih programov za zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo, znanstveno-razi-skovalne dejavnosti, kulturo in telesno kulturo. Zahtevali bomo tudi, da zadržimo pravico do dela sredstev za financiranje občinskih specifičnosti, kot so podružnične šole, vrtci v manjših krajevnih skupnostih, prevozi otrok itd. Država zagotavlja javno financiranje teh dejavnosti, strokovna vprašanja razvoja in organiziranosti pa morajo postati stvar ustreznih strokovnih institucij.
Vzporedno z republiškim socialnim programom bomo v občini sooblikovali socialni program, ki bo z ustreznimi popravki ublažil razlike med posameznimi sloji prebivalstva.
Vprašanje kulture je bistvo vitalnosti nacionalne biti, zato jo bomo obravnavali kot pomemben sestavni del družbenega razvoja. V občini bomo soustvarjali pogoje za normalno delo amaterskih kulturnih skupin, knjižnice in drugih ustvarjalcev kulturne dejavnosti.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Zavedamo se, da pomeni urejen, čist in prijazen videz kraja sproščeno in ustvarjalno
življenje v njem. Rojstna vas je za vsakega od nas praviloma najlepši spomin. Zato bomo nadaljevali z aktivnim delom v vseh krajevnih skupnostih, reševali vsakodnevne drobne probleme krajanov, vzpodbujali solidarnost med ljudmi in skrbeli, da bodo naši najmlajši in ostareli uživali razigrano mladost in ustvarjalno in mirno starost. Prizadevali si bomo, da bodo krajevne skupnosti pridobivale zadostna sredstva za tiste dejavnosti, ki jih same najbolj uspešno in učinkovito-razrešujejo.
DRŽAVNA UPRAVA
Občina potrebuje predvsem racionalno in učinkovito državno upravo s sistemom poslovanja, prilagojenim potrebam občanov. Zavzemali se bomo za poenostavitev dolgotrajnih postopkov, odpravo predpisov, ki odrejajo občini dodatno in nepotrebno delo. Podpiramo združevanje nekaterih funkcij po teritorialnem principu. V državni upravi naj delajo intelektualci, ki morajo biti pošteno nagrajeni za odgovorno in kvalitetno delo.
OBČINA KOT POLITIČNA CELOTA
V občini naj upravljajo in odločajo ljudje, ki jim je občina Mozirje prva skrb in ne zgolj priložnostna kariera. Naše zaupanje bodo dobili ljudje jasnih stališč, ki so že doslej pokazali pripravljenost za delo v krajevnih skupnostih, društvih in družbenih organizacijah. Zgolj želja po politični karieri ni jamstvo za naše razvojne potrebe.
Pripravljeni smo sodelovati z vsemi pobudniki idej tako, da bo občina Mozirje rastla kot naša skupna vizija.
Poškodovanost rastlinskega genetskega materiala v Šaleški dolini
V cilju sprotnega obveščanja javnosti z rezultati ekoloških raziskovanj v občini Velenje, vam danes predstavljamo ugotovitve raziskovalne naloge »Ocena poškodovanosti rastlinskega genetskega materiala v Šaleški dolini z obrobjem.«
Prispevek, ki ga objavljamo, je pripravila dr. Blanka DRU-ŠKOVIC z Instituta za biologijo Univerze v Ljubljani kot nosilka te raziskave, predstavlja pa zaključke, podane kot glavne ugotovitve raziskovanja na tem področju v preteklem štiriletnem obdobju.
Po metodah citogenetske bioindikacije smo na območju Šaleške doline in njenega obrobja v letih od 1986 do 1989 iz-vrednotili stopnje obremenjenosti rastlinskega genetskega materiala z genotoksičnimi polutanti ter poizkušali ugotoviti jakost in način njihovega delovanja. Glavna pozornost je bila posvečena primerjavi poškodb genetskega materiala na različnih lokalitetah, ki so bolj ali manj oddaljene od termoelektrarne Šoštanj.
Analize genetskega materiala smo v letih od 1986 do 1988 opravljali na 10 točkah preseka Šaleške doline oz. njenega obrobja, ležeče v smeri severozahod — severovzhod (Sleme—Lučka = vrh Slemena, Sleme—vikendi = Šentvid, Kep, Praprotnik — Slabšnek, Zavodnje, Topolšica nad naseljem = desno od bolnice, Topolšica = za hotelom, Skorno, Lokovica = nad dimniki TEŠ in Veliki vrh) ter v letih od 1988 do 1989 na 5 točkah (zgornja deponija, spodnja deponija = ob deponiji elektrofilterskega pepela, Šentilj, Šalek = Paka in Graška gora). Naštetim točkam smo dodali še ustrezne bioindikacij-ske točke iz 16 x 16 km srednjeevropske gozdarske bioindi-kacijske mreže in eno točko iz pohorske naloge.
Na naštetih lokalitetah smo vsa leta vzorčili svetovno priznano testno rastlino smreko, dve leti pa smo za preverjanje rezultatov izpostavili še našo testno rastlino šaloto. Iz dobljenih rezultatov povzemamo:
—	Na vseh analiziranih točkah smo v vseh letih vzorčenja ugotavljali večjo frekvenco poškodb genetskega materiala ( = večji aberacijski indeks) kot pri kontrolah, zato smatramo, da so na celotnem raziskovanem območju prisotni genotoksi-čni onesnaževalci.
—	Ker smo na vseh točkah ugotovili predvsem močno povečanje značilnih tipov nespecifičnih aberacij, sklepamo, da so na zariskovanem območju praviloma prisotni kemijski genotoksični polutanti.
—	Jakost in način delovanja genotoksičnih polutantov sta razen od vrste polutanta odvisna tudi od lege testirnega mesta (nadmorska višina, nagib in nebesna stran) in od klimatsko—vremenskih faktorjev (mraz, vročina, suša, inverzije in njihova pogostnost, smer pihanja vetrov), ki lahko nastopajo kot modifikatorji, medtem ko je efekt njihove prisotnosti odvisen v veliki meri od vrste organizma, na katero delujejo.
—	Iz naštetih razlogov (inverzija niso vsako leto enako pogostne, enako tudi smer pihanja vetrov ni vedno ista, nimamo vedno ekstremne suše, mokrote, mraza, vročine itd.) na osnovi povečanja na kontrolo določeni razredi genetske ogroženosti lahko v okviru iste lokalitete od leta do leta nekoliko variirajo.
—	Za obdobje od leta 1986 do leta 1988 smo po lokalitetah ugotovili:
Lokalitete	^^enetske"^ stan)e genetskega način delovanja
® . ..	materiala	polutantov
ogroženosti	K
Sleme-vikendi	-4	slabšanje	akutne + kronične
Kep	3	rahlo izboljš.	kronične + akutne
Praprotnik	-3	rahlo izboljš.	visoke kronične
Zavodnje	+ 2	rahlo izboljš.	akutne + kronične
Topolšica nad naseljem	+ 2	rahlo izboljš.	visoke kronične
Topolšica	+ 2	rahlo izboljš.	kronične
Skorno	-3	nespremenjeno	kronične
Lokovica	-4	nespremenjeno	akutne + vis. kron.
Veliki vrh	+ 3	slabšanje	akutne + vis. kron.
Andraž	+ 2	rahlo izboljš.	visoke kronične
Okonina	-3	rahlo izboljš.	akutne?
Komisija	-4	slabšanje	visoke kronične
Brneško sedlo	+ 3		visoke kronične
(Pohorje)		nespremenjeno	
Graška gora	3	3	nespremenjeno	akutne
Komisija	+ 4	-4	rahlo poslabš.	kronične + akutne
Bmeško sedlo	+ 3	4	poslabšanje	kronične + akutne
Veliki vrh	+ 3	4	poslabšanje	visoke kronične
Šentilj	-4	+ 4	poslabšanje	akutne + vis. kronične
Andraž	+ 2	2	rahlo izboljš.	akutne
Glede na kazalce obremenjenosti smo za zelo ogroženo ocenili predvsem vegetacijo, rastočo v višjih legah in na oboč-jih, medtem ko smo rastlinje v nižjih legah smatrali za nekoliko manj prizadeto. Dobljeni rezultati se zelo dobro ujemajo z opažanji hidrometeorologov in njihovo interpretacijo stanja v Šaleški dolini.
— Poprečni razred ogroženosti za vse analizirane točke (šaleške, bioindikacijske in pohorsko) v primerjavi s popreč-jem za Slovenijo:
Lokalitete	1986	1987	1988	1989
Šaleška dolina Slovenija	-3 -3	-1-3 -3	3 3	-4 + 3
— Procentno razmerje med razredi za vse analizirane točke (šaleške, bioindikacijske in pohorsko) v primerjavi s poprečjem za Slovenijo:				
razred	1986 Šal. Slov.	1987 Šal. Slov.	1988 Šal. Slov.	1989 Šal. Slov.
1 2 3 4	4% 18% 19% 73 % 62 % 9% 15%	4% 23 % 32 % 46 % 64 % 31%	9% 37 % 30 % 37 % 33 % 26 % 28 %	8% 10% 22% 30% 22% 60 % 48 %
—	Tako iz poprečnega razreda ogroženosti kot iz pro-centnega razmerja med razredi sklepamo, da je Šaleška dolina z obrobjem nekoliko bolj onesnažena z genotoksičnimi polutanti, kot je to poprečje za Slovenijo, ugotovljeno na osnovi citogenetskih analiz smreke na 16 x 16 km bioindikacijski mreži.
—	Dobljene rezultate lahko ob upoštevanju genetske mase in od tega odvisne občutljivosti organizmov na delovanje genotoksičnih polutantov, ter ob upoštevanju načina življenja (hranjene, migracije itd.) interpoliramo na druge, na istih lokalitetah živeče organizme.
Ob primerjavi med leti 1988 in 1989 pa smo dobili:
Lokalitete
razred gentske ogroženosti 1988 1989
stanje genetskega materiala
verjetni način delovanja polutantov v letu 1989
Sleme—Lučka
slabšanje
akutne + kronične
Slabšnek deponija zgor. deponija spod. Salek
-3 -3 -4
2
+ 4 + 3 -4
+ 3
poslabšanje poslabšanje nespremenjeno poslabšanje
visoke kronične akutne 4- vis. kronične akutne + vis. kronične kronične
Obvestilo
Vabimo vse, ki jih posebej zanima tematika poškodovanosti rastlinskega genetskega materiala v Šaleški dolini, na javno predstavitev omenjene raziskovalne naloge v ponedeljek, 19. marca, v dvorani Skupščine občine Velenje, s pričetkom ob 18. uri.
Vabljeni !
Predsednik Občinskega komiteja za družbene dejavnosti Janez Zore, I. r.
Teharje v knjižnici Kulturnega centra
»Pogovor o drugačni preteklosti«
>Pogovor o drugačni preteklosti, je petkov večer ob predstavitvi knjige Romana Leljaka Teharske žive rane, ki povzroča precej različnih reakcij, od pozitivnih do negativnih, naslovil moderator Tone Ravnikar iz Kulturnega centra Ivan Napotnik. Udeležili so se ga dr. Spomenka Hribar, spodbujevalka narodne sprave, zaposlena na FSPN, kjer je strokovni svetnik, Ivo Žajdela, zgodovinar, publicist, ki ga zanima empirično raziskovanje (vzdržuje tudi stike z emigracijo) in Roman Leljak, bivši
organ varnosti, direktor Založbe za alternativno teorijo, zdaj bi mu lahko rekli tudi že bivši zapornik. Tako je vse tri predstavil povezovalec pogovora.
»Pogovarjali se bomo o zgodovini, ki je nepoznana, a je tudi naša. Gre za pridobivanje spomina, ki je bil petinštirideset let in več nasilno potiskan«, je uvodoma dejala Hribarjeva. Žajdela je v uvodu spregovoril o likvidacijah golorokih ljudi, ki so se po njegovih besedah začele že leta 1941 v Ljubljani. »Likvidacije domobrancev leta
1945, po koncu vojne, pa so bile logične posledice obračuna z idejnimi nasprotniki,« je rekel. Leljak se je predstavil kot domačin iz Celja, ki je mladost preživel na Tehar-jah. Kasneje je obiskoval vojaške šole, najprej je bil šifrant, potem pa oficir kontra-obveščevalne službe. Po izstopu iz vojaške službe je končal v zaporu. Napisal knjigo Sam proti njim. »Pričevanja ljudi sem začel zbirati maja 1988«, je povedal. Gre za pričevanja, ki jih je objavil v že omenjeni knjigi Teharske žive rane, pod na-
slovom Krvava drama Teha-rij pa izhajajo vsak teden kot podlistek v Novem tedniku.
Tisti, ki prvič sliši za to je šokiran. Šokiran tako, da ne verjame. Dokumentov, ki bi pričali o vsem tem pa je dosegljivih malo ali nič. Arhivi še niso odprti. Vse temelji na pričevanjih. »Spomin je tisto, ki te lahko varuje istih grehov, zločinov, napak,« je rekla Hribarjeva in pri tem podčrtala, da iz tega razloga pišeta in raziskujeta tudi Leljak in Žajdela, in da tega ne počneta iz revanšizma.
(mkp)
Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
15. marca
Leta 1954"
Na današnji dan je leta 1954 izšel Velenjski rudar, glasilo sindikata Rudnika Velenje in predhodnik današnjega občinskega giasila Naš Čas. Naj naštejemo nekaj naslovov iz te številke Velenjskega rudarja: »Pojmovanje demokracije in discipline«, »Nepravilno delo nekaterih odbornikov Društva upokojencev v Velenju«, »V novem letu šole nove naloge pred našo mladino«, »Tudi v Velenju egiptovska tema» itd. V tej številki pa je tudi poročilo o ustanovitvi Društva prijateljev mladine. Naj navedem nekaj odlomkov:
»Društvo bo zasledovalo le poglavitni cilj: skrbeti za vzgojo šolske, predvsem pa tiste mladine, ki je šola ne more zajeti . .. Sprejetih (je bilo) več sklepov ...
1.	Društvo bo v prvi vrsti skrbelo za družinsko vzgojo z raznimi predavanji.
2.	Razširilo bo društveno vzgojno glasilo »Mladi svet«.
3.	Moralno bo podprlo gradnjo nove šole.
4.	Predvsem se bo brigalo za delo mladinske organizacije v Velenju.
5.	Skrbelo bo za kolektivno vključevanje organizacij v društvo.«
V	Velenju Društvo prijateljev mladine deluje še danes, vendar se ga žal čuti le ob obdarovanju otrok za Novo leto in ob akciji risanja na asfalt.
V	tej številki Velenjskega rudarja je sicer še mnogo zanimivih člankov, vendar bom navedel le še odlomek iz teksta z naslovom »Še več takih kot je škalski župnik«:
». .. škalski župnik prečastiti gospod Weiss. Odslovil je namreč družmirske gasilce, ki so prišli nabirat prostovoljne prispevke za gasilski avto, češ da za take posvetne organizacije nima denarja in da ne bo dal ničesar. No, kaj hočemo — ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!
Izgleda da je največja napaka naših pridnih gasilcev, da niso jurišni oddelki Marijine družbe, Kristusovih mladcev ali pa kakšna druga bojna formacija vojskujoče se cervke ...«
Namesto komentarja le navedek: ». .. Novi župnik Matej Weiss je bil zavedni koroški Slovenec s Krke pri Sv. Emi, ki je moral po plebiscitu leta 1920 pobegniti s Koroške. Kot župnik v Skalah je bil sprejet različno:
—	vernim Skalčanom se je zdel premalo imeniten, ker so mislili, da so zaradi njega izgubili dekanijo,
—	levo usmerjeno vse bolj vplivno delavsko gibanje ga ni maralo, ker je bil far:
—	nemčurji in njihovi simpatizerji ga niso marali, ker je bil zaveden Slovenec;
—	ob nemški okupaciji je bil med prvimi preseljenimi;
—	po osvoboditvi se je vrnil in kmalu bil zaradi domnevnega prometnega prekrška s kolesom obsojen na leto in pol zapora. V času njegove odsotnosti je bila usoda Škal zapečatena. Bil je pokončen Slovenec,- dobričina, pevec in veseljak od vseh oblasti preganjan celo življenje.« (S. Lipnik, Zaton Škal, ŠR 3, Velenje 1989)
V	drugem prispevku v današnji rubriki naj citiranem še nekaj misli iz Šaleškega Rudarja, ki je izšel v Velenju 26. marca leta 1971:
»Naši ljudje ne nasprotujejo in vedo, da se bodo morali odseliti iz Družmirja. Vedo, daje v nederjih večje bogastvo kot na zemlji kjer živijo . . . Ker smo vedeli, da je za ljudi (ta problem) boleč in ne bo enostavno rešljiv, smo rudniku predlagali, da bi imenovali skupni odbor, sestavljen tudi od naših predstavnikov. Povem, da so ljudje zelo nezadovoljni in se bomo morali na drugačen način zbližati . . . Sem kmetovalec in ima 8 hektarjev zemlje. Od nje živimo štirje. Hočem novo kmetijo in ne grem iz doline. Zato se ne bom pogajal o višini odškodnine, ampak želim enakovredno posestvo z zemljo v naši dolini . . . Pred letom sem ponudil 14 arov zemlje, ki je v Prelogah, zadaj za Dežmanovo domačijo in na rušnem področju. Za kvadratni meter sem zahteval 5 dinarjev. Nihče se ni oglasil, da bi se pogovorili. Zdaj pa je naenkrat takšna nuja . . . Sedaj nam pravijo, da smo nejeverni Tomaži, ker ne verjamemo, da čez deset let Družmirja ne bo več . . .« Odlomki so i/ daljšega članka z naslovom: »Družmirje danes in nikdar več« in verjetno ne potrebujejo komentarja.	Pripravil: Tone Ravnikar
Ob dnevu žena
Kapljica kulture v obratih Gorenja
Prav je. da se vča\ili tudi čas ustavi. V naših dušah seveda. Z J. Sterkušem sva : besedo, glasbo in poezijo skušala prinesti v proizvodne hale ZHT Gorenja kapljico drugačnosti. V prepričanju, da je vsak delovni proces najprej človeški proces, se je odvijal kratek kulturni program v štirih obratih dopoldanske in popoldanske izmene. Ob začetnih dvomih, so delavke programu doživeto sledile in tako soooblikovale dogodek.
Seveda, delovna norma, pa hitenje in nemir, se ni dal odstraniti. Tudi tekoči trak se je potem vrtel ; enako hitrostjo dalje. Pa vendar se lahko morda nekoč tudi tu nadejamo lepšega.
Bernard Krajnc
Šaleški likovniki in literati Gorenja v Zagrebu
Na poti v Zagreb sem razmišljal, kakšen pomen ima, da se peljemo tja. Pesniška zbirka Iskanja in akvareli so čakali, da spet zagledajo svetlobo. Da pokažejo svoj smisel. Dom upokojencev, kjer smo postavili razstavo in izvedli kulturni program, ni nič posebnega, morda je izjema prostor, ki je namenjen galeriji.
Sam sem ob spremljavi kitare zapel dve pesmi, nato pa so pesniki predstavili svoja dela iz zbirke. Bal sem se, da bo šlo morda v prazno, saj smo govorili v slovenščini. Pa ni bilo tako. Pa otvoritvi, ko sem stal in gledal v množico neznanih stark in starčkov, se srečam s pogledom simpatične babice. Z vedrim nasmehom je stopila k meni, me prijela za roko in rekla: »Hvala vam, mnogo ste nam dali.«
Koje dr. Bauer, profesor na likovni akademiji v Zagrebu zaključeval otvoritveni govor, se mi je utrnil uvid. Stari ljudje si vendar ne morejo sami urediti zabave in kulture! Spet sem bil bogatejši za izkušnjo.
Bernard Krajnc
Kakšen naj bo dan žena?
Prihajajo časi, ko smo ljudje vse bolj kritični do sebe in do dogajanj okoli sebe.
So prazniki, ki smo jih začeli pred določenim časom praznovati; najprej skromno in brez posebnih poudarkov, sčasoma pa so nam ti prazniki zlezli pod kožo, postali naš vsakdan in se razbohotili v pravo praznično mrzlico.
Tudi ta naš dan žena je pridobil neprijeten priokus. Strnila bom le nekaj svojih misli, ampak mnenja mnogih žensk, ki jih poznam.
Kje so časi, ko je ob dnevu žena dobila mati od otroka in moža nežen šopek pomladanskega cvetja, ki so ga sami nabrali in brez občutka nekakšne dolžnosti podarili?
Danes pa vam spretni trgovci ponujajo vrsto dragih in neprimernih daril za to priložnost. Hvala lepa za takšna darila! Morda je res, da si nekatere ženske res zaslužijo draga darila za to priložnost. To so ženske, ki kljub temu, da naj bi se vloga žensk doma in v družbi izeenači-la z moškimi, še vedno podpirajo tri vogale v hiši, vsaj kar se dela tiče. To so ženske, ki so tako kot moški, zaposlene, pa morajo kljub temu opravljati vsa dela same, kot bi bile samo gospodinje.
Tem ženskam ponavadi moški res prinesejo draga darila in jim jih zvečer že malce okajeni podarijo. Nič nimam proti temu! Te ženske si res zaslužijo draga darila ob dnevu žena (in še kdaj drugič), ampak mislim, da zaradi tega ne bodo nič bolj srečne v svojem vsakdanjem življenju. Ne bi se spuščala v to problematiko, ki se na tak način ne da nič spremeniti.
PET PEDI

Rambo v vsaki hisi
Naposled je prišel čas, ko se bomo Slovenci lahko nehali sramovati svoje nemilitaristične zgodovine. Pred nami je borbena in ponosna prihodnost, v kateri se nas bodo bali vsi agresorji, pa naj bodo srbski in nemški.
V tem zgodovinskem premiku slovenske miselnosti pa bomo zopet mi velenjčani odločilno vplivali na popularizacijo oboroževanja. Naša tovarna Gorenje je izdelala super brzostrelko, ki s 176 patroni tehta komaj tri kile in pol.
Majhna je tako. da jo lahko skrijte že v šolsko torbico, strelja pa tako hitro, da bi lahko v eni minuti zdrdrali iz nje 1600 krogel! S takimi puškami se res ne smemo nikogar več bati. Če lahko v eni sekundi pokosimo 25 sovražnikov. nam nihče ne more ničesar več! Še sreča, da revolucija kar traja in traja pa bomo tako te male in nevarne br-zostelke lahko koristno uporabljali. Sam sem prepričan, da bi bila revolucija že zdavnaj mimo. ako hi to nevarno orožje Slovenci izumili prej.
Priznati je treba, da smo najbrž naredili napako, ko smo spremenili himno, saj bi se nam t' skladu s temi dosežki veliko bolj prilegala prejšnja, ki pravi: »... na boj junaška kri. za blagor očetnjave naj puška kovori. . .»
Predlagam tudi. da ta tehnični dosežek uvrstimo, kot dodatek k slovenski narodni noši. Tako bi Slovenci zamenjali late z modernimi brzostrelkami in na tem področju prehiteli zaostale Srbe in Črnogorce, ki imajo v svojih nošah zastarele samokrese. Le kaj so oni boljši od nas. Mi moramo popraviti to napako iz zgodovine in se izenačiti z našimi brati.
Da je naš velenjski prispevek pri tej svetovni uspešnici neizmerna, pa izdaja ime. Puški se reče Machine Gun Velenje 176. ali krajše MGV 176. V zgodovino bomo vpisali naše mesto, kot redko dajalko imena orožju. Zopet smo v nečem prvi, saj še gotovo niste slišali, da bi imenovali tank Ljubljana, ali top Beograd, ah bombnik Moskva, ali atomska bomba Washington. Ne. nihče si tega ni spomnil pred nami.
Bati se je le. da se bodo partizani iz Šaleške doline pritožili in zahtevali ime MGTV 176, ali daljše: Machine Gun Titovo Velenje 176.
Peter Rezman
Humanost, ki je presenetila
Sem pa zato, da se ta praznik spremeni. Da ta praznik ne bo več praznik mrzličnega iskanja po trgovinah, prežet z množico precenjenih in nespametnih daril, praznovanjem po podjetjih in gostilnah.
Kakšen torej naj bi bil dan žena?
Praznik naj bi postal, tako kot je v tujini, in pravijo, da je bil včasih tudi pri nas: skromen, družinski praznik, nekakšen materin dan.
Viktorija Paušek
V četrtek, 8. marca, so mnogi prebivalci občine Velenje ostali pred zaprtimi vrati doma kulture v Titovem Velenju. Ne vem ali je bila želja po ogledu lepega španskega filma ali združitev humanosti s kulturnim doživetjem tisto vodilo v ljudeh, ki je napolnilo veliko dvorano do zadnjega kotička. Film, pa čeprav zelo star in s številnimi motnjami, je s svojo nežno, romantično ljubezensko zgodbo napolnil mnoga srca s toplino, z nekim, še dolgo po končanem gledanju, prijetnim občutkom, ki ga je poglabljalo še dejstvo, da bo vstopnina namenjena v humane namene.
Tako kot težnja glavne igralke filma po dosegu velike ljubezni, bodo tudi zbrana sredstva namenjena boju proti bolezni, ki še vedno
okrutno posega v tiha družinska sožitja in jemlje najdražje.
Za to, da smo četrtkov večer preživeli malo drugače od običajnih praznovanj dneva žena, smo lahko hvaležni tistim, ki so ga organizirali. Zato še enkrat hvala Kulturnemu centru Ivan Napotnik in prav posebej tov. Marin-šku, hvala Nami, ki je prevzela pokroviteljstvo nad prireditvijo in organizirala prodajo šopkov tako v veleblagovnici, kot tudi pred pričet-kom predstave v domu kulture in hvala učenkam osnovnih šol Anton Aškerc in Gustav Šilih — mladim prodajalkam cvetja.
ZA: DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU NANI ČREŠN1K
Kulturni center Ivan Napotnik
Šopek za boj proti raku
Ob letošnjem prazniku, dnevu žena, osmem marcu, je Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja organiziral skupaj z velenjsko Namo svojevrstno humanitarno akcijo. Učenke osnovnih šol Anton Aškerc in Gustav Šilih so namreč prejšnji četrtek v pritličju veleblagovnice Nama na posebni stojnici prodajale šopke spomladanskega cvetja po deset dinarjev. Ves izkupiček prodanega cvetja pa so namenili društvu za boj proti raku. Zvončke so učenci omenjenih šol nabrali sami, prav tako pa so se odrekli vsakršni denarni nagradi v korist društva, ki jim ga je ponudila Namina hiša. Akcija, ki je vsekakor vredna posnemanja.
Zapišimo. da so se tudi vse žene, zaposlene v velenjski Nami, ki bi naj za svoj stanovski praznik prejele nagelj, temu soglasno odrekle in prav tako denar namenile društvu za boj proti raku.
B. M il gerle
Le malo je bilo tistih, ki so se odrekli šopku prijaznih mladih prodajalk.
Covnarjeva lipa še vedno vztraja
Radio klub Hinko Košir Titovo Velenje
Organizirali so zaključno prireditev »Pohorje memorial«
Popotnik, ki prihaja v Mi-slinjo lahko poleg značilne cerkvice in ko prevozi še »klanec« opazi tudi mogočno lipo nad samim krajem. Tam stoji in kraljuje, v svojih nedrjih pa skriva številne mejnike in dogodke, ki so pisali zgodovino kraja. Zanimivo je tudi njeno ime, kajti lju-
dje jo poznajo kot COV-NARJEVO lipo. Covnar je bil mogočen kmet saj je njegovo posestvo zajemalo vso Mislinjo in del Šentilja. Starost lipe ocenjujejo preko 500 let, ljudsko izročilo pa pravi, da so pod njo taborili Turki, ko so prihajali v naše kraje. Starejši Mislinjčani se še spominjajo, da je bilo lipi-no deblo tako debelo, da ga je pet odraslih mož komaj objelo, v njeni notranjosti pa je bila votlina, kjer so celo kartali. Škoda, da je zob časa tako neusmiljen, saj so lipo posebno v zadnjem času številna neurja precej poškodovala. Ona sama pa še naprej vztraja in kljubuje naravi in času, kot bi se zavedala, da bi z njo ugasnilo tudi veliko znamenitosti in posebnosti kraja kakršen je Mislinja.
Tekst in slika: Silvo Jaš
24. februarja je v izvedbi radio kluba Hinko Košir potekala zaključna prireditev v amaterskem tekmovanju Pohorje memorial. Tekmovanje poteka na kratkem valu, posvečeno pa je spominu na borce Pohorskega bataljona in Alfonza Šarha. Na zaključnem srečanju kot posebno nagrado podelijo Šarhov doprsni kip. Letos ga je dobil tudi naš klub.
Stalni organizator tega tekmovanja, tokrat je šlo že za 18. po vrsti, je radio klub »Pohorski ba-taljon< iz Slovenske Bistrice. Gre za eno najbolj priljubljenih tekmovanj, o čemer priča tudi veliko število udeležencev iz cele Jugoslavije: tokrat je tekmovalo 98 posameznikov razvrščenih v pet kategorij in 66 radioklubov.
Na zaključnem srečanju, ki je bilo v šoštanjskem hotelu Kajuh se je zbralo okoli 120 radioamaterjev iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije in Vojvodine.
Rezultati tekmovanja Pohorje memorial (omenjamo prvouvrš-čene in uvrstitve naših); v generalni uvrstitvi je zmagala Maca Brajnik YU3MY iz Ljubljane, med radioklubi izven območja Pohorja so bili najboljši YU3EIJ
—	>Ivan Cankar« Vrhnika, med osebnimi postajami izven območja Pohorja je zmagal YU4FF
—	Slobodan Kojič iz Sarajeva,
med klubi okoli Pohorja je bil najboljši domači klub Hinko Košir iz Titovega Velenja — YU3EKL, v kategoriji — osebne postaje okoli Pohorja Srečko švajgel iz Titovega Velenja — YT3AM, med QRP postajami (to so postaje, ki zmorejo največjo moč 10 W) pa YU2GS - Savo Golič iz Zagreba.
Vsako takšno tekmovanje je zelo zahtevno. Pri tehnični izvedbi si pomagamo s strokovnjaki iz svojih vrst, ki ljubiteljsko, torej brezplačno, opravljajo računalniško obdelavo vseh tekmovalnih dnevnikov in rezultatov, oblikovanje in urejanje biltena, zastavic, diplom, priponk, objavljanje rezultatov po packet — radiu (povezava radioamaterjev po računalniškem omrežju), uokvirjanje diplom in še marsikaj.
Pri financiranju pa imamo velike težave, podobno kot večina panog tako imenovane tehnične kulture. Že na letni skupščini radio kluba smo sklenili, da moramo sami priskrbeti čim več sredstev. Tako smo organizirali tečaj za radioamaterje C, D, E, B in A klase, sodelovali smo pri izvedbi dveh rellyev, pri razpisu za inovatorje, kjer smo prejeli tudi priznanje. Vendar tudi vse to še ni bilo dovolj, da bi lahko denarno pokrili srečanje. Zato smo za po-
Akcija v Spodnji Rečici je bila zastavljena tako kot je treba, delavci PAP-a pa so več kot soliden partner (na sliki levo)
Spodnja Rečica
Napad satelitov
Na prvi pogled je naslov precej smešen, v veliki meri pa kar resničen, v Spodnji Rečici v Zgornji Savinjski dolini so se krajani odločili, da si končno polepšajo svoj kraj, uredijo najnujnejše komunalne zadeve in podobno. Za te namene so izbrali gradbeni odbor, ki si je med drugim zadal tudi nalogo da v kraju poskrbi tudi za kabelsko razdelilni sistem. Pri tehtanju možnosti je prevladala zamisel za nakup individualnih satelitskih sprejemnikov. Tudi tu so »tehtali« ponudbe in se odločili za sistem SAT SET ljubljanskega podjetja PAP. Načrtovali so seveda samo za svoj kraj, se pravi največ 20 anten ponudba pa je bila tako ugodna, da so se naročniki eden za drugim vrstili pri gradbenem odboru in jih je danes že 170, daleč izven meja vasi in krajevne skupnosti. Doslej so 50 sistemov že vgradili, ostale pa bodo v prihodnjih 14 dnevih.
Ü-P-)
kroviteljstvo zaprosili tudi nekaj delovnih organizacij. V glavnem na naše prošnje niso odgovorili. Ker pa so nam eni le pomagali, je prav, da jih naštejemo in se jim s tem tudi zahvalimo. To so bili: REK Velenje, ERA, Ljubljanska banka, Gorenje Servis, CSŠ, \1erx Šoštani.	Qiirn.
vina Radlje, Lili, Bay, Digi-fer, Sart, If, Rotovnik, Video servis.
Zahvaljujemo pa se tudi Skupščini občine Velenje, ki je prevzela pokroviteljstvo nad tradicionalnim jugoslovanskim tekmovanjem — Pohorje memorial.
Božana Golob YZ3ANB
Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja
Srečanje za stare in nove člane
Klub zbiralcev značk, znamk, starega denarja in drugih drobnih etnografskih predmetov Titovo Velenje bo pripravil za nedeljo, 18. marca, srečanje vseh, ki se v prostem času ukvarjajo s tem konjičkom. Izkoristili pa ga ne bodo le za izmenjavo teh predmetov, ampak tudi za pridobivanje novih članov.
Srečanje v posebnmi sobi hotela Paka v Titovem Velenju bodo začeli ob 8. in sklenili ob 13. uri.	(tp)
Ustanovni zbor turističnega društva
(tp) Šmartno ob Paki. Kot vse kaže, bo pobuda, izrečena na lanskem zboru krajanov v Šmartnem ob Paki o ustanovitvi turističnega društva v kraju, naposled uresničena. V petek, 23. marca ob 19. uri bo namreč v tamkajšnji dvorani kulturnega doma ustanovni občni zbor, vseh, ki jim ni vseeno, v kakšnem kraju živijo in delajo. Ob tej priložnosti bodo krajani lahko prisluhnili tudi zanimivemu predavanju o okrasnem cvetju.
Obiskali smo slušno prizadete
Kaj je bilo tisto, kar smo videli v dnevniku?«
Prihajajo vsako sredo. Iz precej smeri vodi do njih — lahko pot po Kidričevi, lahko po Tomšičevi, lahko s strani Efenkove... V bloku, kjer živijo upokojenci, imajo čisto spodaj svoj kotiček. Ob prostorih Društva upokojencev in Lovske družine. Člani društva slušno prizadetih, tisti torej, ki ne zaznavajo zvokov, ki se sporazumevajo z gibi rok, tisti, ki jih, kadar potrebujejo pomoč največkrat ne razumemo ali pa oni ne razumejo nas, se sestajajo ob sredah.
V	medobčinsko organizacijo slušno prizadetih — vključuje velenjsko in mozirsko občino, je včlanjenih 306 slušno prizadetih — 185 iz občine Velenje in 121 iz mozirske občine.
Darinka Meh, tajnica društva, jim je pri marsičem v pomoč. Pomaga pri razreševanju socialnih težav, odkriva in išče tiste, ki sami ne najdejo poti do društva, išče jim delo ... »Trenutno imamo tri brezposelne. Vedno težje je najti za njih zaposlitev. Se dve leti nazaj so imele delovne organizacije izreden posluh za zaposlovanje slušno prizadetih. Danes pa jim je vse težje najti delo«, ugotavlja Darinka Meh.
V	Sloveniji obstajajo za slušno prizadete trije šolski centri — V Portorožu in Ma-
riboru, kjer lahko zaključijo osnovnošolsko obveznost, za pridobitev poklica, a največ do IV. stopnje strokovne izobrazbe, pa se lahko izšolajo v Ljubljani. Če bi hoteli in zmogli kaj več, pa se morajo vključiti v redne izobraževalne oblike.
Najtežje je gluhim sprejemati informacije. »Že dolgo opozarjamo na to, da bi bila na naši TV med tremi informativnimi oddajami, ki se zvrstijo, vsaj ena, ki bi morala biti tudi podnaslovljena. Tako pa mnogi naši člani včasih čisto zbegani pridejo naslednji dan povprašati, kaj je bilo tisto, kar so videli pri dnevniku. Zelo veliko jih je prihajalo, ko so se na ekranu vrstile slike s Kosova, pa ljudje niso mogli ugotoviti, kaj se dogaja,« pravi Mehova. Enkrat
mesečno imajo sicer na TV >svojo< oddajo. »Pa se tudi pri njej ne ve čisto natančno, ali je res namenjena gluhim ali pa drugim, da zvedo kaj o gluhih«, se sprašuje Darinka Meh.
Pred vrati so volitve. Ne nepomembna zadeva za njih, ki se trudijo biti enakovredni člani te družbe. Stranke na radiu, televiziji predstavljajo programe, govorijo o kandidatih, vendar ta informacija, vsaj po teh poteh, za njih ni dosegljiva. Prepuščeni so časopisom in komu, ki se potrudi, da jim kaj razloži. Ko smo jih obiskali, nismo bili edini gostje, prišla sta namreč tudi predstavnika velenjske ZSMS-liberalne stranke, da jih seznanita, s pomočjo prevajalke Mehove,
s programom in vsem, "kar bi jih zanimalo.
Običajno pa so te njihove srede bolj namenjene druženju. Prihajajo, da se pogovorijo, da igrajo družabne igrice, šah, da si s pomočjo vi-deorekorderja ogledajo kakšno izobraževalno ali drugo oddajo, ki jih zanima, prisluhnejo kakšnemu predavanju.
Pisana druščina je zbrana vsako sredo — pridejo starejši, že upokojeni, pridejo, sploh ko so počitnice, tudi otroci. Prihajajo moški in ženske, fantje in dekleta, prihajajo tisti, ki ničesar ne slišijo in prihajajo naglušni, vsi so dobrodošli. Ne prihajajo pa vsi vsako sredo. Velikokrat to niti ni možno, zaradi izmenskega dela, ki ga opravljajo.
Martina Dobnik iz Šmart-nega ob Paki ne prihaja vsako sredo prav zaradi tega. Njeno delo, zaposlena je v Gorenju pri zamrzovalnih omarah, je dvoizmensko. »Prihajam, ker se rada srečam z drugimi gluhimi, s katerimi se pogovorimo o težavah.« Danica Novak je Ve-lenjčanka. Mlada je še, komaj dvajset jih ima in pred njo je še celo življenje. »Delam v Gorenju in s sodelavci se dobro razumem.« Karel Vrabič je oglušel pri dveh le-
tih, zaradi meningitisa. Živi sam, hčerko ima v Avstraliji. Daleč, vendar je bil doslej pri njej na obisku že petkrat, vedno sam in nikoli ni imel na poti kakšnih težav. Letos pa ne bo šel. »Ne zaradi denarja, to potovanje veliko stane, ampak zato, ker mi je tam dolg čas. Nimam se s kom pogovarjati.« Marjan Praprotnik je predsednik društva. »Gluhi najbolj pogrešamo vsaj eno informativno oddajo dnevno, ki bi bila na TV podnaslovljena. Tako pa samo gledaš in potem komaj čakaš jutra, da dobiš kakšen časopis.« Ciril Gro-belnik je eden od ustanovnih članov društva, pred leti tudi sam predsednik. »Hodil sem po terenu in iskal ljudi, ki so se želeli vključiti v društvo.« Ciril Rednak je mladenič pri dvaindvajsetih. Čisto z vsem, tako je vsaj rekel, je zadovoljen. Ana Praprotnik je pred-
sednikova žena. Dva otroka imata, oba dobro slišita in oba sta pridna učenca na osnovni šoli na Gorici. Erika Grobelnik ne sliši od svojega šestega leta starosti. Kdo bi vedel komu je težje — tistemu, ki nikoli ni slišal in sploh ne ve kako je to ali tistemu, ki je po nekajletnem govorjenju ostal nem? Z Eriko bi se recimo lahko pogovorili tudi brez prevajalke, samo potruditi bi se bilo treba malo. »Rada prihajam sem. Zato, da poklepetamo. Enkrat na leto pa gremo tudi na kakšen izlet. Za več žal ni denarja.«
Tako so pripovedovali tisti, ki so bili tisto sredo popoldne v društvenih prostorih, verjetno pa bi kaj podobnega povedali tudi tisti, ki jih to sredo sicer ni bilo, bodo pa prišli kakšno drugo.
M. Krstič-Planinc B. Mugerle
•	Za sredo, 21. marca, so v svoje prostore povabili predstavnike vseh tistih strank, ki bodo sodelovale na bližnjih volitvah. Želijo spoznati programe in kandidate. Še posebej pa jih bo zanimalo, so rekli, ali je katera od teh mislila na invalide, med njimi pa tudi na slušno prizadete.
•	Enkrat na mesec gre tajnica društva Darinka Meh v Mozirje. Če člani tamkajšnje organizacije potrebujejo kar koli, lahko pridejo vsak prvi torek od 13. do 16. ure v dvorano TVD Partizan.
Socialisti: pomagajmo družini Venta
Darila in šopek, kasneje še voda
n
Socialistična zveza Velenje je ob svojem oblikovanju sklenila opustiti »visoko« politiko in se bolj posvetiti ljudem, ki so potrebni takšne ali drugačne pomoči. Tako bo organizirala konkretne akcije za konkretne ljudi.
Eno takšnih akcij je socialistična zveza izvedla ob letošnjem dnevu žena, ko so predsednik velenjske socialistične zveze Pane Se-mečnik, sekretar Martin Budna, sekretarka občinske organizacije Rdečega križa Darina Herman in komandant občinskega štaba TO Jože Prislan v oddaljenih Cirkovcah obiskali 8-član-sko družino Venta, po domače Lenartove. Zraven so ponesli darilne pakete, ki so jih podarili veleblagovnica Nama — mesečni gospodinjski nakup, ERA — darilni paket, občinska organizacija RK — razne obleke za dojenčke, cvetličarna Iris pa šopek za Silvo Venta.
Družina Venta, ki je zagotovo potrebna pomoči, živi v Cirkovcah 17, deset kilometrov oddaljena od Titovega Velenja. Življenje na tem hribovitem predelu ni lahko. Že dostop do njih je težaven, zlasti pozimi, si-
Silva Venta z dojenčkoma
L_
cer pa je do hiše speljana makadamska zelo strma cesta. Skupno imajo 7 hektarjev zemlje, večina je travniških površin, vse pa je strmo in hribovito. Silva Venta je gospodinja in mati, ki je pred štirimi meseci rodila dvojčka, ki sta zaokrožila število petih otrok. Vsi so fantje, starejša že pomagata pri raznih lažjih opravilih, sicer pa je Silva kljub številni družini še vedno aktivna v krajevni samoupravi in v organizacijah in društvih v Cirkovcah. Možje zaposlen
v Gorenju-EKO, ki mu kot vemo grozi stečaj. Tu je še Silvin oče, upokojenec, ki ima težave z vidom. Družino najbolj pesti pomanjkanje vode, saj je praktično nimajo. Za kuho hodijo dvakrat ali večkrat na dan ponjo v 400 metrov oddaljen studenec. Pot do njega je tako strma, da jo tudi brez veder komaj zmoreš.
Vodo za živino in pranje pa občasno vozijo s cisterno, ki jo imajo v krajevni skupnosti za te namene. Prav to, da bi družina Venta dobila
vodo do hiše še letos, so obljubili tudi obiskovalci. Skupno so ugotovili, da bi jo lahko pripeljali iz 1.500 metrov oddaljenega zajetja. Težava bo v tem, da je teren izredno neugoden, kamnit in hribovit. Zapišimo, da družina Venta čaka tudi na telefon, ki bo kmalu prišel v te oddaljene kraje. Vse prispevke za telefon so že plačali.
Ko smo se pogovarjali s Silvo in jo povprašali kako ob tako številni družini vse to zmore nam je zaupala, da ji nič ni pretežko. »Starejša dva sinova mi veliko pomagata, ko prideta iz šole. Otroci se dobro učijo, kar mi je v posebno veselje, saj je s tem poplačan ves moj trud. Dela z otroci je res veliko, živimo pravzaprav iz dneva v dan, toda gre, največja težava pa je v tem, da nimamo vode. Zato smo toliko bolj veseli ponujene pomoči predstavnikov socialistične zveze, da to vprašanje čimprej rešimo. Srečna in vesela sem ob vašem obisku, daril in pomoči, ki mi jo ponujate. Predvsem zato, ker tudi nas, ki živimo v povsem drugačnih razmerah kot v mestu, niste pozabili. Hvala!«
Zapišimo še, da družina Venta nujno potrebuje otroški voziček za dvojčka. Če ga kdo ne potrebuje več in ga želi oddati, naj to sporoči velenjski socialistični zvezi.
B. Mugerle
Srce naj združuje tudi bolnike
Srečala sva se na hodniku bolnice v Topolšici.
Pa vi tu?
Srce! Najprej angina pectoris, pozneje infarkt.
Ste že premagali oboje?
Da, trenutno.
Veste, kaj! Zapišite nekaj!
Prav rad, če le morem.
Poglejte, ko človek zapusti bolnico, je osamljen, sebi prepuščen. Rad bi se dobival z mnogimi, ki so bolni kot jaz.
Molčiva.
Ljudem, ki so zboleli za rakom, so v Velenju že organizirali društvo. Kako prijetno! Srečujejo se na predavanjih in si osebno potožijo in pomagajo v premagovanju bolezni.
Mislite na organizirano družbo bolnih na srcu? Da, prebrali ste mojo misel. Laže bi nam bilo organiziranim. Laže bi prenašali tegobe bolezni. Laže bi si uredili rekreativni prostor. In verjemite, ne bo nas malo.
V njegovih sivih očeh je zagorel plamen. Obljubil sem. Izpolnim željo. Saj ne bo postala odvrženi ogorek cigarete.
Takoj za rakom je bolezen srca. Število obolelih se nenehno množi Pomagajmo takim ljudem!
Že kratek prijazen poziv človeka v beli halji bi zadoščal. Oboleli se najbolj boje osamelosti. Pomagajmo jim!
— Viš
Občinska volilna komisija Velenje
Na zborih volilcev podpora kandidatom
Zbori volilcev so za nami. Čeprav je bila uspešno izvedena prva faza kandidiranja — predlaganje kandidatov, pa je bilo z zbori volilcev težje. Tu in tam se je zapletalo pri vodenju zborov in nezadostni podpori za kandidate za volitve delegatov v občinski zbor krajevnih skupnosti, pa tudi udeležba s strani volivcev je bila na zborih bolj piškava. Zaradi tega so morali zbore ponavljati v kra-jevnil^ skupnostih Cirkovce, Gaberke, Paka, Franc Le-skošek Luka Pesje, Titovo Velenje Center desni breg in Center levi breg ter Konovo.
Do zaključka redakcije Našega časa še niso znani podatki za zbore volilcev, ki so potekali v podjetjih in^ drugih organizacijah in skupnostih, ker je bil podaljšan rok za njihovo izvedbo.
V krajevnih skupnostih je bilo 27 zborov volilcev (sedem so jih morali ponoviti), od 30.245 pa je
na zbore prišlo komaj 1199 volivcev.
• KANDIDATI SO ZNANI - VENDAR ŠE NE VSI
Občinska volilna komisija je ugotovila, da pri glasovanju za predlagane kandidate in listo kandidatov Neodvisno listo novih družbenih gibanj, ni bilo nepravilnosti.
Na zborih volilcev v občini Velenje sta predlagana kandidata za predsednika predsedstva Republike Slovenije dobila — dr. Jože Pučnik 645 in Milan Kučan 736 glasov, predlagani kandidati za člane republiške predsedstva Matjaž Kmecl 728 glasov, Franc Miklavčič 427, Ivan Oman 655, Dušan Plut 480, Dimitrij Rupelj 455 in Boštjan Zupančič 166.
Na aprilskih volitvah se bodo volivci iz naše občine odločali za volitve enega delegata za zbor občin Re-
publike Slovenije, podporo pa so dobili delegati Ivan Atelšek 599, Todor Dmitro-vič 429, Marjan Gaberšek 507, Anton Hribar 333 in Ivan Žlebnik 732 glasov.
Neodvisno listo novih družbenih gibanj, na kateri so bili predlagani kandidati za delegate republiškega družbenopolitičnega zbora, je na zborih volilcev v velenjski občini podprlo 544 volilcev.
Potrebno podporo so dobili tudi posamični kandidati za delegate družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Velenje Rudi Ba-jec, Franc Blagotinšek, Ro-zika Hribar, Boris Krevzelj, Matjaž Natek, Vlado Vi-demšek, Jaro Vrtačnik, Janez Zapušek in Mihael Dermol.
Oji)
— ALI JE LAHKO MALO VEÖ?
Opto-	M
me-	
ter	
DRUGAČEN ŠOPEK ZA 8. MAREC
Tako lepo je v zadnji številki Našega časa zapisal Vinko Šmajs: »Vedno mislim, da mora naš jezik postati tak, o kakršnem je sanjal Ivan Cankar — jezik lepote, jezik praznika.«
Kaj potem reči o drugačnem šopku za 8. marec, darilu Kulturnega centra Ivan Napotnik — Prodajalki vijolic s srbohrvaškimi podnapisi? Kljub vnaprejšnjemu opravičilu? Ali pa — zaradi vnaprejšnjega sporočila?
PONEKOD SE SNEŽI
Tisti, ki se v teh predpomladnih dneh sprehajate po Titovem Velenju, lahko v izložbah Ere Standard še vedno opazujete sneg in sneženje. Vsaj nekje?
UGOVOR
Spoštovani merilec
pojma POLITIČNI PLURALIZEM si v nasprotju s tvojim prepričanjem ni izmislil Milan Kučan letos sredi Titovega Velenja. Natančno 16. februarja 1989 se gaje domislila in ga v Novem tedniku tudi natančno razložila ter ilustrirala moja malenkost. Malo zatem so si ga sposodili tudi v Pavlihi. Kakor me torej veseli, da Pavli-ha in Kučan prebirata Novi tednik, me obenem žalosti, da ste v Našem času nad domislico navdušeni z enoletno zamudo. Sicer so pa meni lani zaradi resnicoljubnosti poskušali umivati glavo (kdor me dobro pozna ve, da so se spravili na napačen del telesa), vam pa je zdaj gotovo ne bodo.
Vaš zvesti in dosledni bralec Brane Piano, Celje
RAZOČARAN OB MISLI, DA SO VSI POŠTENI
Bo že držalo, da je rek »če ima hudič mlade, jih ima več«, kar pravšnji, ko se nam kar naprej dogaja nekaj nepredvidljivega. Tako zagotovo lahko brez pretiravanja trdim tudi zase. Zakaj?
Kot večina prebivalcev v Titovem Velenju imam avto, če se Fiatu 126 P sploh lahko reče avto. Tudi garaže nimam kot mnogo drugih, ki moramo svoje železne konjičke puščati v nemilosti na določenih parkirnih prostorih. Parkirišče za stanovanjski blok za Šer-cerjevo 13, 15 in 17, kjer parkiram svoj avto je nekoliko bolj oddaljeno od sosednjih stanovanjskih blokov, zato je tudi pogled nanj vse prej kot dober ob tem pa je tudi za vse nas premajhno.
Poleg tega je pomanjkljiva razsvetljava. Tako je tudi na mnogih drugih velenjskih parkiriščih, na katerih so stebri za luči bolj za okras kot za funkcijo zaradi katere so bili postavljeni. Zato ni čudno, da so takšna parkirišča kot nalašč za nočne zmikavte in druge nepridiprave. Vsak teden lahko preberemo koliko vlomov je bilo v avtomobile in kaj vse so tatovi iz njih odnesli ali demontirali.
In sedaj k stvari. Tudi moj avto je tarča nočnih »mojstrov«. Lani so mi najprej demontirali sprednje levo kolo. Kljub posredovanju miličnikov zmikavta še nismo odkrili. Zatem so »junaški« fantje, ko so se pozno vračali domov za zabavo preiskušali svojo moč tako, da so avto povzdigovali in ga nazadnje postavili počez. Da bi bila mera polna, mi je pred dnevi nekdo ukradel oba kompletna brisalca s podstavki. Enostavno ju je na vrtljivem podstavku odlomil in s tem povzročil precejšnjo škodo. Skoraj bi pozabil napisati, da so mi lani otroci s svojo igrivostjo razbili vetrobran-sko steklo, sicer pa so mi to škodo povrnili.
Pa recite, da tisto o hudiču ne velja. Ne vem kaj si naj ob vseh teh pripetljajih z vozilom mislim. Eno je gotovo. Med nami so zli-kovci, ki bodo slejkoprej prišli pred roko pravice, vsaj tako si pošteni mislimo in želimo in za vsa svoja početja primerno odogvar-jali. Če kdo to počenja iz objestnosti ali celo maščevalnosti, mu naj povem, da so za to druga in bolj poštena pota. Tistim pa. ki potrebujejo rezervne dele za tovrstne avtomobile priporočam, da se zglasijo pri Mastnaku. Odslej ima namreč bogato izbiro prodaje najrazličnejših rezervnih delov za avtomobile in še poceni so.
B. M.
ŠTUDENTSKI VOGAL
Študenti, zdravo!
karski turnir, turnir v trojkah. Za danes toliko, nadaljnje informacije bodo še pravočasno sledile.
Naj vam takoj na začetku sporočimo, da je skupščina ŠŠK in s tem tudi otvoritev »plača« prestavljena za en teden, torej na soboto, 31. marca.
Pa še nekaj novic imamo za ta teden. Naša študentska oddaja (radijska) bo v bodoče drugačna in upamo tudi boljša. Pripravljale jo bodo namreč, lahko bi rekli, »tematske ekipe« in tako bo enkrat oddaja brucovska, drugič jo bodo pripravili šaleški študenti, ki se trudijo na faksih v Mariboru, kdaj pa »lju-bljančani« (tisti, ki ob pone-
deljkih v Arji vasi stopamo na desni strani). Že ta petek bo oddaja V imenu sove pripravljena po novem sistemu.
Tokrat bo cela oddaja v znamenju športa. S to »reorganizacijo« oddaje se ŠŠK spet trudi razširiti krog sodelavcev in dati možnost sodelovanja čimveč študentom.
Člani ŠŠK smo vedno aktivni in rezultat tega je bil tudi včerajšnji ŽUR v bunkerju na Gerbičevi v Ljubljani. Podrobnejših podatkov o tem dogodku še nimamo.
Pripravljamo tudi odboj-
ŠAHOVSKI TURNIR
Šaleški študentski klub je ob pomoči Šaleškega šahovskega društva tudi letos organiziral šahovski hitropotezni turnir za študente. Nastopilo je deset tekmovalcev, ki so pokazali dobro igro, predvsem pa borbenost. Tudi nagrade so bile privlačne (prva nagrada je bil viski), zato so vsi »grizli« do zadnje poteze.
Na koncu je prepričljivo zmagal Novak Andrej (9 točk), drugo mesto je zasedel Balažic Matej (8 točk), tretji pa je bil Blatnik Marko (7 točk).
Spartak:Velenje 17:19 (9:9)
Točki za peto mesto iz Subotice
VELENJE: Lakič, Misaljevič 1, Golic 1, Topič 5, Zidar 1, Katic, Oder 3, Hudej 6, Vičar 2, Jan, Delie in Hrast.
Rokometašice Velenja so se z gostovanja v Subotici vrnile z dvema pomembnima točkama in se utrdile na petem mestu. Bile so vso srečanje boljše nasprotnice, domačinke pa so morebitno priložnost za ugodnejši izid zamudile pri vodstvu Velenjčank s 17:16, ko tudi z dvema igralkama več niso uspele doseči zadetka. Velenjske rokometašice se bodo v soboto ob 17. uri v Rdeči dvorani srečale z Ugledom iz Te-merina.
Vojvodina:Šoštanj 29:26 (14:12)
Kljub porazu odlična igra
ŠOŠTANJ: Gradišnik, Rozman, Krejan, Plaskan 3, Požun 1, Žol-ger 6, Lesjak 1, Vrečar 8, Voglar 4, Šerbec 3, Čater in Vajdl.
Šoštanjčani so presenetili gostitelje s hitro in povezano igro in večji del prvega polčasa vodili domačini pa so jih do odmora le ujeli in po-vedli. V nadaljevanju so bili domačini boljši in so zasluženo zmagali, čeprav so Šoštanjčani do zadnjih minut le za malenkost zaostajali, nato pa so jim pošle moči. Ne glede na poraz so šoštanjski rokometaši še vedno trdno na četrtem mestu, v soboto ob 19.30 pa bodo v Rdeči dvorani gostili ekipo Metalca iz Siska.
Kadetinje druge v Sloveniji
Kadetinje ŽRK Velenje so po dobrih nastopih v predtekmova-njih uspešno igrale tudi na sklepnem delu republiškega prvenstva v Ajdovščini. Najprej so premagale Belinko Olimpijo z 20:13, z domačim Mlinotestom pa izgubile s 13:15 in osvojile drugo mesto.
Nastopile so: Oman, Tamše, Draganovič, Andrič, Oder, Gorogranc, Katic, Memic, Skledar, Hudej, Jan in Hrast.
Šentjur:Elektra 73:82 (36:44)
V soboto derbi z Idrijo
Kegljanje
Šoštanjčani izpadli
S 14. kolom je bilo končano prvenstvo v 2. republiški ligi. Zmagali so kegljači Hmezada iz Žalca, Šoštanjčani pa v prvem letu nastopanja v tej konkurenci niso bili uspešni in so izpadli nazaj v 1. medobčinsko ligo. Poudarjajo, da zaslužijo mesto med republiškimi liga-si, saj po kakovosti ne zaostajajo za večino ekip. Imeli so tudi precej smole, poleg tega pa niso bili v takšni formi kot v lanskem prvenstvu in v kvalifikacijah. V zadnjem kolu so gostovali pri Braniku v Mariboru in izgubili z 52 keglji razlike. Rezultat je bil 5.003:4.951 za Branik za Šoštanj pa so nastopili: Jovanovič 771, Križovnik 798, S. Fidei 815' L. Fidej 834, Glavič 865 in Hasičič 868.
V soboto slavje s plesom ob 25-letnici
Neuspeh šoštanjskim kegljačem ni vzel volje in poguma, tudi zato ne, ker letos slavijo 25-letnico obstoja in delovanja kluba. Ob tej priložnosti bodo v soboto ob 20. uri v jedilnici TEŠ-a v Šoštanju pripravili slavnostni ples z bogato ponudbo, programom in srečolovom.
ADEG MARKT KRAUT SUPERDISKONT PLIBERK
i
v bližini cerkve - ZMŽl JE CENE
S tem kuponom boste dobili
ELEKTRA: Sevšek 14, Mrzel 13, Pečovnik, Pašic, Dumbuya 13, Kitak, Lipnik 9, Brešar 2, Plešej 12 in Tomic 19.
Košarkarji Elektre so dosegli izredno pomembno zmago na
Odbojka
TOPOLŠICA KAJUH: PARTIZAN KAMNICA 3:2
Odbojkarice Topolšice Kajuha so se morale za zmago s 3:2 (7, -8, -7,
12, 13) zares krepko potruditi, kar kaže rezultat sam po sebi. Gostje so po-vedle z 2:1, v četrtem in petem nizu pa so domačinke le zmogle toliko moči, da so oba tesno dobile in zmagale. V prihodnjem kolu se bodo v Gornjem gradu pomerile z ekipo Ljubne-ga GLIN.
Rogoza: Ljubno GLIN 2:3
Dve točki po hudem boju
Tudi ljubenske odbojkarice so se morale krepko potruditi za zmago proti Rogozi v Mariboru. Rezultat je bil 3:2 (-10, 13, 6, -13, 11). Gostiteljice so sicer povedle z 1:0, gostje izenačile in dobile tudi tretji niz, zmago pa so si gostje zagotovile šele po ogorčenem boju v četrtem in petem nizu. Kot že rečeno je v soboto na vrsti savinjsko-šaleški derbi v Gornjem gradu.
Topolšica :Mežica 2:3 Še tretjič pet nizov
Še tretja ekipa v slovenski odbojkarski ligi z našega področja je odigrala pet nizov, žal pa so Topolčani doma izgubili z Mežico z 2:3 (8, - 14, -9, 8, - !2). Gostje so zmagali z malo več športne sreče v odločilnem petem nizu. V prihodnjem kolu bodo odbojkarji Topolšice gostovali pri sosedu na lestvici ekipi Agroploda v Ljutomeru.
Gremo na tekmo
VELENJE :UGLED (TEMERIN)
prvenstvena tekma 2. ZRL sobota, 17. marca, ob 17. uri v Rdeči dvorani
ŠOŠTANJ :METALAC (SISAK)
prvenstvena tekma 2. ZRL sobota, 17. marca, ob 19.30 v Rdeči dvorani
ELEKTRA :IDRIJ A
kvalifikacije za 1. SKL sobota, 17. marca, ob 17. uri, telovadnica Bibe Röcka v šo-stanju
vročem terenu v Šentjurju. Za domačine je bil usoden začetek drugega polčasa, ko so Šoštanjčani z agresivno in natančno igro iz minute v minuto večali razliko in povedli celo s 75:52. Zaradi nešportnega navijanja domačinov in metanja petard sta sodnika 7 sekund pred koncem izpraznila dvorano, ob tem pa velja pohvaliti šoštanjske navijače, ki so z bučnim in športnim navijanjem veliko pripomogli k pomembni zmagi Elektre.
Vrstni red po tem kolu je naslednji: Idrija 13, Elektra 12, Bistrica in Šentjur po 11, Nova Gorica 9 in Trebnje 7 točk.
S.S.
z daljinskim upravljanjem neto 3970	z daljinskim upravljanjem neto 2990
SINTISAIZER KEYBOARD od „eto 777	OTROŠKI AVTO 11nCk SEDEŽ neto 1100
BMX kolo za mladino neto 999	AVTO RADIO od neto
AVTO PREVLEKE lesene kroglice 135	PRALNI PRAŠEK 4 kg 69
velike ROLKE SKATEBOARD neto 260	KOMPOTI ANANAS 3 kg 29
NOGAVICE FROTIR 10 kom 100	BRISAČE FROTIR _n 3 kom /U
ROZINE 1 kg 19	MED 1 kg
ČOKOLADNI BONBONI 1 kg 45	sveže pražena KAVA 1 kg 36
TENIS za mladino	nepražena KAVA 22
živila — tekstil — hi-fi ure Vedno najugodnejša ponudba	— igrače i
t
Rudarsko elektroenergetski kombinat -Franc Leskošek-Luka r.o.
Titovo Velenje
ifK
Komisija za delovna razmerja pri Delovni skupnosti Družbeni standard
OBJAVLJA
prosta dela oziroma naloge v počitniških domovih Fiesa in Cri-kvenica
1.	NATAKAR (8 delavcev)
2.	KUHAR (4 delavci)
3.	DELAVEC V PRIPRAVI HRANE (8 delavcev)
4.	ČISTILKA (6 delavcev)
Pogoji:
pod 1 — končana IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske
smeri — natakar — 1 leto delovnih izkušenj pod 2 — končana IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske
smeri — kuhar — 2 leti delovnih izkušenj pod 3 — končana II. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri — kuhar — 1 leto delovnih izkušenj pod 4 — končana osnovna šola
Delo se združuje za določen čas od 15. 5. do 30. 9. 1990. Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni po objavi na naslov:
REK Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje, Delovna skupnost Družbeni standard, Kersnikova 11, Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po opravljeni zbiri.
Srečno!

FRIZERSKI SALON DARJA FILIPANČIČ
RudarskaI.T. Velenje, tel. 853351
Delovni čas: vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13. do 20. ure, vsako sredo od 8. do 11. in od 16. do 20. ure, vsako soboto pa od 7. do 13. ure. Za vse, ki med tednom nimate časa, pa prijetna novica, v salonu FEN vas pričakujejo tudi vsako nedeljo od 8. do 11. ure. Prosijo, da se predhodno naročite!	J
Naročite se po telefonu 853-351 (hotel Paka) ali 856-494. ✓
S kuponom vam v mesecu marcu nudi salon FEN 10% popusta!

DOPISUJTE V NAŠ ČAS
/O ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d.
VABILO
Na podlagi 15. člena statuta Ljubljanske banke. Splošne banke Velenje, d.d., Titovo Velenje, vabim ustanoviteljice banke na 2. sejo zbora.
2. seja zbora banke bo v torek, dné 20. 3. 1990 ob 10. uri v skupščinski dvorani občine Velenje. Za sejo zbora predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in izvolitev delovnih teles zbora:
—	delovno predsedstvo
—	verifikacijsko komisijo
—	overitelja zapisnika
—	zapisnikarja
2.	Predlog poslovnika za delo zbora
3.	Potrditev zapisnika I. seje zbora
4.	Poročilo o poslovanju LB Temeljne banke Velenje za leto 1989
5.	Ugotovitev finančnega rezultata LB Temeljne banke Velenje in sprejem sklepov o zaključnem računu za leto 1989
6.	Sprejem poslovne politike LB Splošne banke Velenje d.d., Titovo Velenje za leto 1990
7.	Predlog spremembe statuta LB Splošne banke 'Vele-njed.d., Titovo Velenje
8.	Predlog sklepa o drugem razpisu delnic
9.	Poročilo in predlog razpisne komisije o imenovanju direktorja banke.
10. Predlog sklepa o imenovanju namestnika in pomočnika direktorja banke
Gradivo za razpravo in sklepanje o posameznih točkah dnevnega reda bo banka poslala po pošti.
gorenje

Lesna Industrija n. sol. o.
63331 Nazarje 21 telefon: (063) 831-931 telex: 33624 yu glin
Izkoristimo podstrešja Vdahnimo jim strešna okna Gorenje - Glin
S
Titovo Velenje, 5. 3. 1990
V. d. direktorja Anton Vrhovnik, l. r.
OPRAVIČILO!
Opravičujemo se Ljubljanski banki, splošni banki Velenje d. d. zaradi napake, ki je nastala pri objavi zgornjega vabila v prejšnji številki Našega časa.
izdelana iz visokokakovostnega impregniranega smrekovega lesa s termoizolacijskim steklom in trajnoobstoječimi tesnili z zunanjo zaščitno prevleko iz aluminijaste pločevine s štiridelno obrobo
Strešna okna so vam na voljo v vseh razstavnoprodajnih centrih Gorenje in v trgovinah z gradbenim materialom po Jugoslaviji.
Obiščite nas!
Odmev na odgovor
nadloga vsake družbe, »Ekološke aktivnosti v naši dolini«
socializem
Prejeli smo
Privilegiji — ki si omišlja
Ko danes toliko govorimo o težavah dežel realnega in samoupravnega socializma, lahko ponovimo besede nemškega demokrata Brandta — to kar se danes govori o socializmu držav vzhodnega bloka, ni noben socializem. Res je, da danes v nobeni državi na zemeljski obli, ne poznamo pravega socializma. Kajti pravi socializem je družbena ureditev, v kateri naj bi dal vsak od sebe toliko kot ume in zna, družba pa mu vrača glede na vloženo delo. Takšna družbena ureditev je danes utopija. Pri nas smo v obdobju prehoda v socializem, vendar se je praksa sprevrgla v nekaj drugega in ostali smo na pol poti.
Predsednik Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, Jože Mraz, se je prejšnji teden lotil še bralcev Našega časa in jim skušal prek mojega hrbta dopovedati, kako dobro da opravlja svojo službo. V njegovem pisanju sem opazil dve zanimivosti, če ne kar zakonitosti:
—	niti poizkusil ni ovreči moje osrednje trditve, da namreč sistem sprotnega obveščanja ogroženih ljudi o stopnji onesnaženosti zraka v občini NE DELUJE in da njegovi »načini obveščanja prebivalstva« niso vredni prebite pare;
—	podtaknil mi je avtorstvo dveh hudodelstev.
Slednje želim malo podrobneje utemeljiti.
Mraz pravi, da sem odločno »nasprotoval uvedbi ekološkega dinarja za zagotovitev sorazmerne obveznosti občine v sanacijskem programu TEŠ«. To je popolnoma točno, predlogu (njegov avtor je bil Mraz) sem res odločno nasprotoval in to bi storil tudi danes. Razlog pa je moje stoodstotno prepričanje, da je (milo rečeno) nesramno LE prebivalcem Šaleške doline ob vseh ekoloških svinjarijah na vrat obesiti še financiranje ekološke sanacije TEŠ, ki proizvede tretjino električne energije za VSO Slovenijo. Mraz namreč tedaj ni bil sposoben zagotoviti, kdaj bo (če sploh bo) zaprta finančna konstrukcija sanacije na republi-
Bo grdi
Titovo Velenje je odprlo vrata za razgovor prenekate-rim uglednim gostom; tistim, ki so oddavna ugledni in spoštovani in tistim, ki so si te pridevnike pridobili šele sedaj, prej pa so bili neugledni, nespoštovani ali celo preganjani. Avditorij posluša in lahko sprašuje. Časi se spreminjajo; včasih smo poslušali in gledali bolj od daleč (prerez vrvice ob otvoritvi kake nove moderne tovarne morda) in ploskali.
Predpretekli četrtek smo šli poslušat tov. Milana Kučana, nedvomno zelo, če ne že najbolj priljubljenega Slovenca. Družbo so mu sicer delali občinski predstavniki prenovljene ZK, vendar so bili kar nekam v senci, nekateri so sploh bili čisti statisti in za občinstvo nezanimivi. Zgrnila se je velenjska elita v dvorano GŠ. Zanimivo, tako na prvi pogled, da veliko teh poslušalcev ni ravno rednih obiskovalcev takšnih prireditev.
In avditorij je ploskal tudi sedaj. Ne ravno velikokrat, pa vendar. Meni pa je žalostno zvenelo ploskanje, ko je tov. Kučan govoril o hrabrosti. Hraber je (bil) tisti, ki je izstopil iz ZK takrat, ko je to še bilo nevarno, sedaj pa je izstop (prestop) ne ravno pozitivno okvalificirano dejanje.
Dr. Pučnik je zaradi svojih nazorov presedel v zaporu nekaj let. Je pač zagovarjal svoje nazore in ohranil pokončno držo takrat, ko je to bilo še nevarno. In vrli Velenjčani so ploskali Kuča-
Namesto prehoda v socalizem smo se znašli v ureditvi, v kateri ni toliko pomembno delo in rezultati dela, kot je pomembno delovno mesto ali funkcija, ki jo posameznik zaseda in vsi privilegiji, ki iz tega izhajajo. Privilegiji seveda bodejo v oči tiste, ki se do njih ne morejo dokopati. Ne gre prezreti dejstva, da mnogi borci zoper privilegije hitro pozabijo svoja stališča, če se jim ponudi priložnost, da do privilegijev pridejo. Potem jim je glavna skrb, kako jih obdržati.
Kako različne privilegije zmanjšati? Rdeči — od tega dne naprej privilegijev ne bo, bi bila iluzija. Mislim pa, da bo eden od
ški ravni. Obstajala je torej najmanj nevarnost, da izpademo bebci, ki ob udarcu po levem licu nastavimo še desnega. Zato je s predlogom za dodatno ekološko obdavčitev (zgolj!) prebivalcev naše občine Mraz tudi pogorel. Uspeli pa smo tisti, ki mislimo drugače! Skupščina SRS je z izrecno podporo ZELENIH Slovenije sprejela zakon o »ekološkem dinarju«, ki bo obremenil VSE uporabnike električne energije v Sloveniji (0,4 par za KWh), najbolj pa velike industrijske požeruhe. Tako je tudi prav! Zasedanja pristojnih odborov republiške skupščine sem se osebno udeležil in sprejem zakona podprl.
Drugo hudodelstvo, ki bi ga naj zagrešil, je po mnenju Mraza moje zavzemanje za zaprtje TEŠ. To je popolna NERESNICA (po domače: laž). Res pa je, da sem si in si bom tudi v prihodnje z vsemi močmi prizadeval, da se uresniči referendumsko sprejeta zahteva Zavodenjčanov: da se namreč proizvodnja v TEŠ po 31. 12. 1992 ZMANJŠA do te mere, da bodo emisije S02 manjše za 90 %, če do takrat ne bodo pričeli obratovati obljubljeni in ZAHTEVANI filtri. Referendumsko zahtevo (ki je popolnoma skladna z odločbo republiškega sanitarnega inšpektorja) je blokiral DPZ občinske skupščine in s tem povsem jasno dokazal, da občinska »politika« z obljubami ne misli resno. Tudi Jože Mraz se kot občinski ekološki minister v teh dogodkih ni proslavil. Kolikor ni molčal, je le
elementov, ki bo krepko posegel na to področje trg dela, ko bo določeno zahtevno delo lahko opravljal le strokovno usposobljen delavec in ga bo moral tudi zapustiti, če mu ne bo kos. Plačan pa bo seveda po delu, ne po delovnem mestu. Vedeti pa moramo, da tudi to ne bo lahko, kajti privilegij, da si plačan po delovnem mestu in ne po deluje globoko zlezel pod kožo marsikomu.
Zato se bo gotovo marsikje zaradi ozkih osebnih interesov onemogočalo ustvarjanje trga dela kot glavnega nasprotnika privilegijev.
Albin A m on
modro prikimaval tistim, ki so Zavodenjčane prepričevali, da niso pristojni zahtevati kaj takega!
Sklepna trditev Jožeta Mraza, češ da v celotnem KPGVO »že dalj časa gojijo dvom o moji iskrenosti, dobronamernosti in sposobnosti«, po vsem povedanem kar odlično pristaja tistemu, ki jo je izrekel. Lokalnemu »ekološkemu« ministru (in njegovemu KPGVO) lahko za konec postrežem le še z nekaterimi pikant-nostmi, ki so verjetno sestavni del njegove iskrenosti, dobronamernosti in sposobnosti:
—	njegovega poslanstva ni bilo kaj prida čutiti takrat, ko smo se borili za ohranitev »šoštanj-skega trikotnika« ;
—	ko je hotela ERA v središču Šoštanja postaviti skladišče gradbenega materiala, ji je minister pri tem asistiral;
—	zdelo se mu je kar primerno, da bi v Pesju postavili še bazo Cestnega podjetja Celje;
—	nič vidnega in otipljivega ni storil, da bi preprečil odpraševa-nje z deponije radioaktivnega pepela ob Plevelovem jezeru;
—	v občinski Odlok o varstvu zraka je vgradil mehanizme, ki TEŠ učinkovito varujejo pred radikalnim zmanjševanjem proizvodnje ob prekoračenih koncentracijah S02 in tako visoke mejne dopustne koncentracije SO2, da jih v razvitem svetu ne najdemo (Evropa zdaj??);
—	silil in izsilil je nadaljevanje gradnje štiripasovne Kidričeve ceste, čeprav mu rezultati raziskovalne naloge (ki so jo plačali
Ker ne poznam nobenega od podpisanih tovarišev in iz kratic tudi ne spoznam, iz katerega podjetja sta, upam, da bom uganila, če smem reči, da sta od VE-KOSA Velenje. Pa saj je vseeno, pomembno je pojasnilo.
O vodnjaku v Šmartnem ob Paki, ki ima črpalke 100 metrov od Pake in ki po njunih izjavah ni niti toliko oporečna voda, da bi jo klorirali, vsa priteče iz Velikega vrha in Gavc bi dala naslednje pojasnilo: Voda res priteče iz teh hribčkov, vendar teče skozi hmeljišča ERE, ki so vedno zelo čista, a jih nikoli ročno ne okopavajo. Tako si predstavljam, da poleg škropljenja hmelja proti boleznim, škropijo tudi proti plevelu. Kakšna so ta škropiva v zemlji in izpiranje le-teh v vodo ne bom ponavljala. Glede
vsi Velenjčani) tega niso dovoljevali;
—	asistiral je pri nezakoniti gradnji velenjske skakalnice, čeprav bi moral po zakonih in službeni dolžnosti gradnjo preprečiti;
—	molči ob namerah Centra srednjih šol, da brez javnega na-tečajnega postopka pozida del središča mesta,
—	molči ob arhitekturnem spačku, ki je v času njegove vladavine zrasel ob Zdravstvenem centru;
—	molči (in asistira?) ob blokadi sprejema izdelanih načrtov za prenovo Šoštanja;
molči ob plinu in prahu, ki ga TUŠ že celo zimo bruha v naročje Šoštanjčanom;
—	kljub velikim obljubam (in sklepu občinske skupščine!), da bo prebivalstvo sprotno in objektivno obveščal o stanju onesnaženosti zraka, vode in zemlje ter o stopnji radioaktivnosti pepela in okolice v občini, tega še danes ne počne. Sirena v Zavodnjah npr. kar molči in molči;
—	z občinskim ekološkim sanacijskim programom, s katerim se hvali, katastrofalno zamuja;
—	decembra 1988 bi moral zagotoviti dokončanje »krajinskih zasnov« za ugrezninska območja, a so šele danes (leto in tri mesece kasneje) javno razgrnjene; itd.
Domnevam, da bodo bralci po vsem povedanem znali razsoditi, o čigavi iskrenosti, dobronamernosti in SPOSOBNOSTI je potrebno začeti gojiti dvom.
VANE GOŠNIK
predsednik ZELENIH Velenja
—	Ali tistim, ki so nas neštetokrat razočarali, prevarali in izigrali?
—	Ali tistim, ki so zamenjali pojem svobode tako, da velja izrek: »Pazi kaj govoriš, ker sedaj je svoboda?«
—	Ali mar tistim, katerih besede so z dejanji v popolnem nasprotju?
—	Ali tistim, ki zlorabljajo svoj položaj za svoje privilegije in lastne interese?
—	Ali tistim, ki so jim za neomejeno vladanje potrebne žrtve — tudi krvave lastnega naroda, čistke, procesi, s kakršnimi so si umazali roke žal tudi slovenski oblastniki? (Ljubljanski proces proti JBTZ, Romanu Leljaku in drugimi)
tega sem že pisala in povedala na javnih zborih.
Ko ste navedli dokaz, da med reko Pako in črpališčem ni nobene povezave je to dokaz še slabšega stanja, kot sem si mislila. Cianidi so bili tisti, s katerimi ste preizkušali naše krajane in jih kot preizkusne zajce uporabljali. Da ste več tednov kontrolirali vodo? Ali veste, da voda zelo počasi pronica pod zemljo, da ne teče tako, kot po strugi. Sicer pa v Paki to že nič kaj ne spremeni. Vem samo eno: Da se podtalnica ne izogiba Pake in Paka ne vode, ki priteče iz hribov. Da zaenkrat še nima takega »samoupravnega sporazuma«, do kod sme teči njena podtalnica, oziroma pronicati. Malo vam pa verjamem, da so bile pred gradnjo vodnjaka opravljene geološke raziskave in da takrat, pred tolikimi leti Paka ni bila tako onesnažena v 4. razredu. Takrat smo še lovili ribe v njej. Danes pa tega ni več.
Glede kloriranja je pa to čista laž! Ali se še spomnite tovariši, ko sem vas jaz klicala pred kakš-
—	Ali tistim, ki pripadajo stranki, ki je vse storila, da bi zamenjala lestvico vrednot v družbi, ki so v tisočletni zgodovini veljale za sestavni del narodove identitete in samobitnosti?
—	Ali tisti stranki na oblasti, ki je pripeljala družbo do moralnega, kulturnega in gospodarskega razsula, pa si sedaj na lastnem pogorišču upa nabirati glasove za volitve?
—	Ali mar tistim, ki niso storili nič, da bi vsi naši slovenski fantje služili vojaški rok v Sloveniji, kot se spodobi za suveren narod? Hvala lepa, takim ne zaupam!
nim letom dni ravno zaradi prekomernega kloriranja. Takrat sta prišla dva tovariša k meni in se sicer predstavila, vendar si jaz imen nisem zapomnila. Vem samo, da sta bilo odgovorna za vodo. Takrar je bila voda klorirana neprenehoma ali s kratkimi presledki kar naprej. In to tako močno, da sem nekaj časa čakala, da se je sploh očistila. Takrat je meni mož nosil vodo od vinograda, da sem jo lahko pila, ker moram jemati zdravila. Tudi pritožila sem se, da zaradi tega kloriranja kar naprej zapirate vodo in mrežice so bile tudi kar naprej zapažene na pipah. Če je bilo le malo več dežja in Paka malo bolj narastla (ne poplavila) smo že vnaprej vedeli, da bo voda klorirana. Zelo bi bila vesela, če bi nas mogoče kdaj povabili in nam pokazali analize te vode. Radi bi prišli, kar pokličite ali pa napišite pismo Šaleškemu ekološkemu društvu Velenje.
Marinka Obu član. SED Gorenje 9a
sedniški kandidat dr. Jože Pučnik. Ker je ostal neomajno zvest svojemu prepričanju in je dosledno branil človekove pravice in pravice naroda, ga je to stalo devet let zapora. Mislim, da psihičnega in fizičnega maltretira-nja zapornikov ni treba posebej naštevati. Vendar doktor Jože Pučnik in predstavniki strank združenih v DEMOS-u-združeni opoziciji nočejo vračati hudega s hudim, ampak si prizadevajo za narodno spravo, ki je pogoj za normalno in mirno življenje. Spoštujejo prepričanje tudi drugače mislečih;
upoštevajo naravne danosti in zakonitosti:
v svojih programih zagotavljajo le to, kar je realno in optimalno možno doseči in nič več. To so torej bistvene razlike in obenem tudi odlike teh, nasproti onim, ki nam vladajo že 46 let.
To pa je tudi jamstvo za pošteno in človeka vredno življenje, v miru, pravičnosti in pravi ter ustvarjalni svobodi, ki osrečuje ljudi. Z ozirom na vsa navedena dejstva, se meni ni težko opredeliti, komu bom zaupal — za koga in za katere bom glasoval.
Ivan Glušič. Mozirje
prispevek dr. Pučnik. Takrat se je tako ali tako vsako društvo čutilo poklicano, da se pridruži po-gromu. Dejstvo, da jih večina revije niti ni poznala, kaj šele pre-čitala, tukaj sploh ni važno.
Dejstvo je, da so nekateri Velenjčani vedno »pravi«, na pravem mestu in ob pravem času ploskajo.
Tov. Kučan je predstavil program ZK-SDP in potrpežljivo, strpno kot zna, odgovarjal na vprašanja. Program se je seveda nanašal na prihodnost, kaj vse bo, ko bo ZK-SDP . . .
Vprašanje pa je, zakaj vse to ni že udejanila v preteklih 45-ih letih, ko je lahko svobodno realizirala svoje vizije brez konkurence. Če se ji je zdelo, je svoje vizije zamenjala za druge, pa spet in spet. Neskončno možnosti je imela, rezultati pa so takšni, kot so. Kaj ne bi bilo prav, da se umakne v opozicijo in prepusti šanso tistim, ki je doslej še nikoli niso imeli? Ponudba je kar precejšnja.
Poleg tega, ali je moralno, da kot stranka, katere zgodovina je tlakovana s krvjo nedolžnih, sploh obstaja? V preteklosti si je umazala ime s tem, da je presojala o svobodi in nesvobodi in najbolj grozljivo: o življenju in smrti. Koliko je teh, po nedolžnem ubitih ljudi? Morda bomo izvedeli, če bomo volili ZK-SDP (4. točka njenega programa je razčistiti s preteklostjo). Umorjeni v
ko na grob, jo lahko na njihov simboličen — prazen grob. Kje so njihovi posmrtni ostanki, te skrivnosti pa nam še niso odkrili. Morda bomo izvedeli v prihodnjih letih, ko bo ZK-SDP realizirala četrto točko programa, saj še (dobro, zelo dobro) žive ljudje, ki to vedo iz prve roke.
Na žalost so umorjeni v da-havskih, Nagodetovem procesu le najbolj znani, tisoči drugih, brezimnih je, ki so bili pokončani brez sodbe, torej tudi krivi niso in so pri svojcih pustili prav tako neminljivo bolečino. Kje so grobišča? Bo stranka v novi, prijaznejši obleki toliko poštena, da si bo upala priznati število in razkrila kraje? Ali pa je počistila s preteklostjo, ko je dala svojcem ubitih dahavcev denar. Denar za življenja.
To breme preteklosti ostaja breme nič krivih generacij. In zato mi ZK predstavlja grozljivo asociacijo, četudi jo gledam kot SDP.
V petek so prišli v Titovo Velenje (tudi) o teh rečeh govoriti Spomenka Hribar, Roman Le-Ijak in Ivo Žajdela. Želela bi tudi tukaj videti vso tisto optimizma polno velenjsko elito. In če je k popolni sceni s harmonikami predpretekli četrtek manjkal le nageljček (se ve, da je sedaj rumen) na reverjih, je bil v petek primeren črn trak. O nikoli povrnjenih življenjih je bilo govora. O življenjih, ki jih je odvzel grdi
—	Ali tistim, katerih stranka je desetletja svojega apsolutnega vladanja zapravljala svojo energijo za popolno in načrtno prevzgojo vseh slojev prebivalstva (od vrtcev do univerze) v marksistično delujoče robote?
—	Ali tisti stranki na oblasti, ki je ljudi oropala notranje svobode in vsejala strah, ki ima za posledico apatičnost, brezbrižnost, otopelost?
Kateri potem zaslužijo zaupanje in so ga tudi vredni? To so tisti, ki so zaupanje že opravičili in sicer: ker se njihove besede skladajo z dejanji in ker pomen besede vladati razumejo in jemljejo kot odgovorno služenje svojemu narodu. Ne potrebujejo žrtev drugih za svoje vladanje, ampak se sami žrtvujejo za svoj narod.
Tako značajnost so v svojem življenju že izpričali predstavniki opozicijskih strank združenih v DEMOS-u, posebno še naš pred-
Je predsednik zavedel še bralce?
raček postal lepi labod?
nu, ko je govoril o hrabrosti. Tudi tisti, ki so pred nekaj leti zahtevali sankcije proti piscem Nove revije (št. 57), kjer je objavil prispevek dr. Pučnik. Takrat se je tako ali tako vsako društvo čutilo poklicano, da se pridruži po-gromu. Dejstvo, da jih večina revije niti ni poznala, kaj šele pre-čitala, tukaj sploh ni važno.
dahavskih procesih so rehabilitirani. Rehabilitacija ni bila tako glasna kot njihova obsodba. Če želite tem trpinom prižgati svečko na grob, jo lahko na njihov simboličen — prazen grob. Kje so njihovi posmrtni ostanki, te skrivnosti pa nam še niso odkrili. Morda bomo izvedeli v prihodnjih letih, ko bo ZK-SDP realizi-
raček, pa jih bo lepi labod vsaj dostojno pokopal?
Nerenka Ocepek
Odgovor odgovoru Vekosa
Zelo nam je žal, da so strokovnjaki Vekosa spregledali v članku, o katerem zajetju pitne vode smo pisali. Nismo pisali o zajetju vode za Šmartno ob Paki temveč za zajetje, ki napaja PAŠKO VAS in vas GORENJE. Zato bi jih še enkrat vljudno prosili, če nam lahko odgovorijo o kvaliteti tega zajetja in če analize te pitne vode vsebujejo tudi preverjanje vsebnosti težkih kovin.
Domačini, porabniki te vode dvomijo v njeno neoporečnost tudi zaradi pogostega močnega kloriranja. Najbolj pa jih skrbi, da je zajetje tako blizu reke Pake, ki je zaradi onesnaženosti v IV. kakovostnem razredu, ker je vsaka reka povezana s talnico.
Šaleško ekološko društvo
Zavodnje
Zapostavljeno območje v občini Velenje
Šaleška dolina se je v zadnjih desetletjih močno razvila in razširila zahvaljujoč industriji — Rudnika lignita Velenje, Elektrarnam Šoštanj in Gorenju.
Titovo Velenje mesto in okolica sta se širila, dobila vse mogoče komunalne dobrine; t. j. od asfaltiranja glavnih in vseh od-cepnih cest (celo na Graško goro, Plešivec, Cirkovce, Šentilj, Šembric, Kavče, Gaberke, Ravne, Bele vode in še druge zaselke) telefonijo in celo kabelsko televizijo in daljinsko ogrevanje.
Vseh teh dobrin pa smo prikrajšani mi v dolini od Rumla na Lom in od Zavodenj do Žlebni-ka, Šentvida in Krajnca oz. De-lopsta. Nam prepuščate le zastrupljanje s SO; v nekajkrat prekoračenih dovoljenih dozah t. j. zelo pogosto z več kot 2.10 mg na m3 zraka in od časa do časa organizirate rally preko Šentvida in Belih vod, da uničijo še ono.
kar se preko leta za silo krpa (po-sujejo se ovinki s peskom, in se ta pusti, da se kasnejši koristniki ob zaviranju sankajo in lovijo na cestišču.
Ne zahtevamo kabelske televizije niti daljinskega ogrevanja, zahtevamo le, da nam uredite ceste, da ne bi skupaj s prahom požirali še tam odloženi SO2.
Da nam, predvsem našim otrokom ni lahko, dokazuje izvid, ki so ga pridobili lovci in iz katerega izhaja, da drobovina odstre-ljene divjadi na območju Zavodenj ni užitna. Iz tega izhaja vprašanje, kaj je užitno od goveje in druge živine, ki se pripelje na zakol s tega območja, vprašljiva pa je tudi kvaliteta mleka.
Občani, občinski odborniki, vodstva novih strank podprite nas pri oblasteh (te imajo za naše zahteve gluha ušesa), da pridemo do komunalnih ureditev, ki so drugje že vsakdanjost.
-G-
Komu gre zaupati?
Teharske žive rane Teharske žive rane in Titovo Velenie
V organizaciji Kulturnega centra Velenje je bil v petek 9. marca pogovor z naslovom Teharske žive rane. Na pogovoru so sodelovali trije gosti: Spomenka Hribar, Ivo Žajdela in Roman Leljak. Upravičenost pogovora je potrjevala izredna udeležba in še bolj reakcije poslušalcev, ki so bile po pričakovanju zelo raznolike. Pričujoči tekst pa ne želi biti »klasična« predstavitev-večera, temveč, kot sugerira naslov, osmislitev upravičenosti same teme v Velenju.
O upravičenosti prirejanja tega in takih večerov pa pričajo nedvomno tudi reakcije občinstva, ki so rano s svojo različno »usmerjenostjo« in različno dozo (pretirane) čustvenosti večeru dale tudi tisto noto napetosti, ki jo včasih pogrešamo.
Kljub travmatičnemu prebujenju, ki je spremljalo odpiranje te plati naše zgodovine, je danes vendarle resnica o pobojih dobila svojo domovinsko pravico tudi v Sloveniji. To nenazadnje in kljub svoji nezadostnosti, dokazuje tudi izjava slovenskega predsedstva o državljanski pomiritvi.
Potrebno se nam zdi ponoviti, na večeru večkrat poudarjeno resnico, da je poboj več tisočev Slovencev po koncu vojne zgolj tisto simbolno vozlišče, kjer je resnica boljševiške revolucije prodrla na dan. Revolucija pa se ni začela leta 1945, niti ne takrat, ko se je začela narodna vstaja, imenovana narodnoosvobodilni boj, temveč že maja 1945 z, na pogovoru večkrat citirano, izjavo. Izraz revolucije je nenazadnje tudi dan vstaje slovenskega naroda. Slovenci še danes incorno kot kaže tudi letos praznujemo praznik začetka osvobodilne vojne v spomin na dogodek, ko je Slovenec obstrelil Slovenca. Sest dni pred tem dogodkom (!), torej 16. julija, pa je padel pod streli prvi okupatorski vojak. Torej na slovenskem praznujemo kot praznik vstaje udejanjanje maja 1945 napovedane boljševiške revolucije in ne začetek upora proti okupatorju. O udejanjanju in o prioriteti, ki jo je imela revolucija pred osvobodilnim bojem v času NOB govori mnogo dejstev, ki so nekatera bila izpostavljena tudi na petkovem pogovoru, zato jih ne bom na tem mestu ponavljal.
V tem kratkem in (nujno) nepopolnem razmišljanju pa bi rad opozoril predvsem na vprašanja, ki jih je izpostavil na pogovoru Viktor Koje in ki med našim delom v muzeju večkrat izbijejo na dan, to je na poboje v Šaleški dolini v času po vojni. V tem primeru namreč ne gre ne za tako imenovane izdajalce slovenskega naroda, še manj za same okupatorje, temveč za veliko večino predvojnih obrtnikov Šoštanja in Velenja. Gre za grobišče na Goricah pri šoštanju, za grobišče pod Kožljem in zelo verjetno za še mnoga grobišča o katerih se zaenkrat še ne ve ničesar. Šaleška dolina je bila s temi poboji finančno obglavljena in s tem se je seveda odprl prostor za povojne »rdeče kapitaliste«, ki (so) dirigi-
rajoči) z našo usodo po vojni. Kam je pripeljal tolikokrat citirani »nesluteni razvoj«, ki ga je (pre)živela dolina po vojni je danes žal še preveč vidno in občutno. V našem boju za ekološko znosno življenje bi rad le opozoril, da je »kapitalist« Vošnjak že v stari Jugoslaviji imel na svoji tovarni čistilno napravo, za čiščenje Pake. In v tem času je bila usnjarna cvetoča tovarna z jasno začrtano prihodnostjo.
Na pogovoru je povzročila najhujšo reakcijo trditev, da je bil za poboje po vojni kriv vrh slovenske in jugoslovanske politike. Tu je potrebno opozoriti, da povojni poboji niso nobena slovenska specialiteta, temveč, da jih poznajo tudi na Hrvaškem, Bosni in v Srbiji. O številu pobitih je nemogoče govoriti, gotovo pa je, da je bilo v Sloveniji pobitih več kot 10 000 ljudi. Za take poboje pa je moralo vedeti najvišje jugoslovansko in slovensko vodstvo s Titom na čelu. O krivdi oziroma nekrivdi takratnega državnega in republiškega vodstva ni mogoče dvomiti. Kot absolutna Oblast, ki je povsem obvladovala položaj v Sloveniji in Jugoslaviji je seveda ne samo morala vedeti, temveč tudi odobriti to dejanje. Pri tem je povsem irele-vantno, kakšna je bila vloga posameznikov, kajti Partija je delovala in odločala kot Celota/Enota in ne kot posameznik in ne v imenu Posameznika. V tej luči je iniciativa za spremembo imena Titovega Velenja v Velenje seveda ne samo upravičena, temveč nujna. Skrajni čas je, da Velenje preseka s svojo boljševistično tradicijo, da se otrese strahu, ki je ljudem zlezel v kosti (opozoril bi rad na medklic anonimnega starejšega gospoda, ki je med izvajanjem tovariša Pistotnika za-klical, da še vedno ni čas, da vse pove, da pa bo tudi ta čas prišel), ter da si v strpni in pluralistični razpravi, brez izključevanj kogar koli na novo definira svojo bit.
Za konec pa mi dovolite, da še enkrat ponovim misel g. Hribar, da sprava ni nič drugega kot (do)puščanje posamezniku, da je posameznik. To pa, kot je pokazal tudi sam pogovor, dela še vedno velike težave mnogim. Pravica vsakega, da pove kar misli, pa naj je drugim še tako neljubo in dolžnost, da ga poslušaš, ter dolžnost govorca, da ostane v mejah kulturnega (raz)govora, to je temelj demokracije, kulture in sprave. Ravno tu, pa se lahko Velenjčani od gospe Spomenke Hribar še mnogo naučimo.
Tone Ravnikar
Na zadnjem petkovem večeru smo se pogovarjali o boleči resnici, o poboju belogardistov in drugih nasprotnikov komunističnega režima. Gostje večera so bili dr. Spomenka Hribar, Ivo Žajdela in Roman Leljak. Vedel sem, da bodo besede prisotnih zelo čustvene, zato sem že na začetku skušal usmeriti razgovor v nevtralno področje. Sprava namreč zahteva stisk rok pred neodvisnim sodnikom, ki nepristransko gleda na obe strani. Pričakoval sem, da bodo gostje opisali tudi poboje komunističnih družin, nasilje okupatorja in sodelovanje Slovencev z okupatorjem. Na moje vprašanje je mrmranje med poslušalci vzpodbudilo goste, da so zavrnili tak razgovor, češ da je večer namenjen žrtvam komunizma. Zaradi spoštovanja do osebne prizadetosti prisotnih nisem vztrajal pri svojem vprašanju. Tako je večina večera potekala v misli, da je domobranstvo in belogardi-zem samo posledica nasilja komunistov. To je na koncu izzvalo nekoliko glasnejšo reakcijo in očitek, da takšen pogovor ne vodi k spravi.
Kdo ima torej prav? Najprej velja izreči priznanje vsem, ki ra-
ziskujejo resnico o pobojih na eni in drugi strani. Odpiranje grobov, iskanje imen likvidatorjev in njihovih komandantov ni samo zapleteno in zahtevno delo; takšen raziskovalec je v direktni nevarnosti, da neznani storilci spet uporabijo staro, preizkušeno metodo zakrivanja sledov. Pri tem imajo nedvomno večje težave ljudje, ki raziskujejo poboje nasprotnikov komunistov, saj do pred nekaj let uradna politika teh dejanj sploh ni priznala, žal pa je redko kateri raziskovalec lahko nevtralen, hote ali nehote se že vnaprej odloči za eno ali drugo stran. Zato velja posamezna dejstva vedno opazovati v širšem krogu, saj le tako lahko pridemo do celovite resnice. Namen te resnice ni samo popraviti storjene krivice in kaznovati storilce; resnica naj nam bo vodilo v nadaljnjem življenju, naj nas opozori na človeške zmote, na vso zapletenost človeške družbe. Gotovo petkov večer ni imel tako širokih namenov, kljub temu pa bi moral bolj opozoriti na obe strani medalje. Tako pa je marsikateri poslušalec dobil vtis, da bo končno zbrisana laž o dobrih partizanih in hudobnih izdajalcih.
Odgovor na vprašanje »kdo ima prav« ni preprost. Kaj sploh je prav? Ali so bili komunisti, ki so se skupaj s Stalinom, Anglijo in Ameriko borili proti Hitlerju, sovražniki svojega naroda? In belogardisti, ki so menili, da je bolje sodelovati z Nemci, kot pa
trpeti nesmiselne represalije, so bili res izdajalci naroda? Kaj bi bilo s Slovenci, če ne bi bilo Narodno osvobodilnega boja, če bi mirno počakali, da vojna mine? Bi imeli srbsko kraljevino, Primorsko v Italiji-? Na vsa ta vprašanja ni jasnih odgovorov, zato je prav, da jih ne izkoriščamo za trenutne politične cilje in da ne gradimo preko njih pot do oblasti.
Glede resničnih krivcev pa mislim naslednje. Poboj brez legalnih zakonov in sodišča je zločin, ki ne bi smel zastarati ne glede na to, ali je bil storjen v vojni ali v mirnem času. Kdo je glavni krivec za tragična dejanja, pa je običajno težko reči. Kdo je kriv poboja v Dresdenu, Hirošimi? Je to Hitler, japonski cesar, ameriška vlada, generali, vojak v letalu? Napačno je tudi, če se sklicujemo na splošne razmere in rečemo, da smo vsi krivi. Kaj nam torej ostane? Predvsem skušajmo razumeti posamezna dejanja v sklopu širših dogajanj. Menim, da ni opravičila za poboje v Rogu in drugje, verjamem pa, da so bile te odločitve zelo težke. Vzemimo drugo skrajnost, da bi oblast po vojni pustila svojim nasprotnikom popolno svobodo. Ali ne bi prišlo do nove državljanske vojne v imenu križa in zvezde? Bi posegli Srbi, Rusi, Amerikanci, bi dobili še eno Korejo? Morda bo kdo rekel, da bi bili v tem primeru danes razvita država Zahodne Evrope. Toda
za kakšno ceno, za stotisoč novih žrtev medsebojnega obračunavanja?
Bistvo vsega je v tem, da ne smemo dopustiti nastanka nečloveških razmer, ki prisilijo očeta, da strelja na rdečega in belega sina. Zato se zavzemam za demokracijo, za nenasilno reševanje sporov, za pravico vsakega do svojega mnenja. V tem vidim izjemno sposobnost Kučana in njegove skupine, ki ji je uspelo pripeljati Slovenijo in preko nje celotno Jugoslavijo mimo čeri boljševizma romunskega tipa.
Naj se povrnem na petkov večer in povem še dvoje nasprotujočih si misli. Prva je znana Prešernova:
»Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo.«
In druga je misel anonimne žrtve:
»Sprava z morilcem je sramotno in zavržno dejanje. Že zdavnaj je bilo zapisano »oko za oko, zob za zob, ista sodba bodi za tujca in za rojaka.« Ne morem seči v roko nekomu, ki je zahrbtno umoril mojega očeta, ki je sovražniku za umazan denar izdal ranjene partizane, ki je v imenu Kristusa pobijal in požigal.«
Obe misli sta globoko človeški in sprejeti ju moramo s polnim razumevanjem. Če prva kaže vzvišenost človekovega duha, je druga kruto vsakdanja. Zato bodimo odprti vsem resnicam in ne samo eni.
Miro Trampuš
Je minister traktor ali papež?
Predsednik komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja javno oznanja: »Takšno ravnanje ZELENIH VELENJA, predvsem pa njihovega predsednika kaže bolj na politični marketing za bližnje volitve kot pa na resnično skrb za ogrožene. Če to ni zavajanje ___«
potem je minister___
Ne, MINISTER NI TRAKTOR. Prvič zato ne, ker v odgovoru zelo spretno VOZI M IVI O vprašanj, ki sodijo v njegov resor. Drugič zato ne, ker so traktorji — vsaj oni iz Zavodenj — že nekaj naredili za varstvo okolja, zadolženo ministrstvo pa ...
».. . Od NIČ pa do sprejema in IZVAJANJA OBSEŽNIH EKOLOŠKIH PROJEKTOV«, da smo »v občini Velenje prišli v razreševanju ekološke problematike« trdi minister. Po zaslugi? Saj sploh ni važno, ZELENI VELENJA se strinjamo, da se vsi ti fantastični rezultati z vsemi blagodejnimi vplivi na občane in naravo pripišejo občinskemu ministrstvu za okolje. Če ministrstvo ne dvomi v rezultate, potem
»že dalj časa dvomi o iskreni do-bronamernosti in sposobnosti predsednika ZELENIH VELENJA storiti kaj konkretnega in objektivno možnega za ekološko sanacijo Šaleške doline«. Moj bog, zdaj pa začenjam dvomiti, da je ministrstvo za okolje postalo ministrstvo za javno moralo, zadolženo, da druge zmerja, ker ne opravljajo dela za katerega je samo plačano. To' isto ministrstvo dvomi, da so občani Velenja »zaskrbljeni, ogroženi ali celo bolni« (to smo le morebitno), namesto, da bi se potrudilo izvleči pred javnost rezultate raziskave o zdravstveni ogroženosti prebivalcev Šaleške doline.
V kaj pa minister ne dvomi? Da je bralstvo Našega časa sprejelo za pravnomočno njegovo razsodbo o »neutemeljenosti suma« v naslovu Gošnikovega članka. Da »od predlaganega načina informiranja ni mogoče pričakovati kaj več kot to, da bo služilo mimoidočim in ekstrem-no zainteresiranim posameznikom«? Da ZELENI VELENJA hočejo kar zapreti TEŠ. Da bo na volitvah zmagala sedanja oblastniška struktura (kako drugače razumeti trditev, da imata sprememba imena našega mesta
ter zapiranje NEK malo možnosti za uspeh« . . .
Minister je torej papež. Pa ne le za ekologijo. Piše bule iz pristojnosti ministrstev za pravosodje, informiranje, moralo, politični sistem ...
Vaša Svetosti nikar mi ne očitajte, da se tudi ekstremni občani ali ZELENI obnašajo kot papeži, saj v demokratični družbi tistim, ki niso NA OBLASTI oprostijo tudi za neumna vprašanja in dvome. Težko pa oprošča-jo ministrom, ki odgovarjajo mimo vprašanj.
Zato vas vprašam: ALI LAHKO, KJE IN KAKO V VSAKEM TRENUTKU ZVEM, KAKŠNA JE KONCENTRACIJA SO. V MOJEM OKOLJU? ALI JE LEGITIMNA MOJA ŽELJA, DA POZNAM TRENUTNO (NE VČERAJŠNJO) KONCETRACIJO SO. IN SI SAM DOLOČIM MEJO PRI KATERI BOM ZAPRL OKNO LASTNEGA STANOVANJA? Pri tem pa prosim, da me po informacije ne pošiljate na iste naslove kot Gošnika, saj sem poskusil že v petek. Ali sem v tej zahtevi ekstremist ali ne prav gotovo ni zadeva, ki bi jo ocenjevalo vaše ministrstvo. Upam, da tudi ono za notranje zadeve ne.
Za konec:
1.	Kdor koli bo zmagal na naslednjih volitvah, minister za varstvo okolja bo ZELEN in povrhu še PENAST. Na koncu koncev boljše eden »zelen« minister kot najmanjša možnost, da tisoči občanov postajajo iz dneva v dan modrozeleni. Ta barva bolj pristoji smrekam.
2.	Gospod minister svobodno zapišite, da je osnovni namen pričujočega zapisa politični marketing. Prvič: zakaj bi bil šele zdaj, ko se je pričelo odpirati več »štacun«, greh obljubljati in ponujati blago za jutri. Saj smo se vsi 40 let v isti šoli učili kako se tem stvarem streže. Prepričan sem, da NAS rdečih učiteljev zeleni v tej obrti ne bodo prekosili. Verjemite mi pa, da ta marketing ni usmerjen osebno proti vam, saj po mojem mnenju sodite med boljše izmed obstoječih ministrov. Če nič drugega začeli ste se pogovarjati preko javnih medijev.
Ljubiša Savovič
ki osebno meni , da je vsaj rahlo nemoralno, če sedanji oblastniki kogarkoli zmerjajo(mo) z besedo »samozvanec«.
Nehajte me zavajati
Dolga leta se je Šaleška dolina dobesedno ropala, razprodajalo se je naravno bogastvo, (na račun degradacije okolja), zgradili so se mogočni bloki TEŠ in preko njih, je odtekalo bogastvo po žicah drugam.
Lokalni oblastniki z ministrom na čelu so vedeli, da je »kna-pom« treba dati »vredno coln-go« in proletarska baza bo plesala kot bodo oni igrali. Elektroenergetski kombinat FLL je postal pojem Šaleške doline ali kot ga nekateri imenujejo, pravi socialistični čudež skupaj z Velenjem.
Oblastniki so sedeli na stolčkih in se presedali iz enega na drugega, ter si podeljevali odlikovanja, kdor pa ni mislil enako se je pač moral umakniti, ker tako močne oblasti, ni bilo mogoče niti malo zamajati, kaj šele koga spraviti iz stolčka. Delegatstvo je postalo tako rekoč za večino ljudi nujno zlo. V delegatskih klopeh pa se je potrjevalo o stvareh, ki jih je ponujala oblast, tako so lahko bili delegati mnogokrat zavedeni, morda tudi v primeru informacije o delovanju celovitega ekološko-informacijskega sistema, ki je osrednja stvar v časopisnem dvoboju med predsednikom Zelenih Velenja Vanetom Gošnikom in predsednikom ko-
miteja za varstvo okolja in družbeno planiranje ing. Jožetom Mrazom. S slednjim se o mnogih stvareh ne strinjam. Že res da je on podal samo informacijo kako deluje ekološko-informacijski sistem, oz. kako naj bi deloval, v praksi pa je močno drugače. Izvršna oblast občine je naredila na področju ekologije ravno toliko, kolikor je pod pritiskom javnosti, največ Zavodenj in določenih posameznikov, morala. Resnica je v tem, da je ta ekološki sistem daleč od osnovnega namena, ne zaradi tehnologije, temveč zaradi tega, ker z njim ne razpolagajo pravi ljudje, tako pa je možno, da se s podatki lahko dogaja marsikaj preden, »če kdaj«, pridejo v javnost v smislu zaščitne funkcije, kar se še ni zgodilo.
Opisal bi samo kratek primer; po vseh hvalah o ekološkem informacijskem sistemu sem 8. 3. tega leta res hotel dobiti podatke, četudi se je to zgodilo mnogokrat, da ob na oko vidnih koncentracijah SO2 podatki niso bili objavljeni. Nekaj pred osmo uro sem poklical vse institucije, ki z njimi razpolagajo: HMZ, TEŠ, SO oz. službo za varstvo zraka, toda dosegljiv ni bil nihče od pristojnih.
Tudi naslednji dan sem, ker podatkov še vedno ni bilo, poskusil še enkrat.
Dobil sem informacijo na občinski službi za varstvo zraka, da iz Zavodenj že dva dni nimajo podatkov. Hotel sem govoriti tudi s predsednikom komiteja, ki pa tudi tokrat ni bil dosegljiv, klical sem ga namreč že večkrat.
Ker tudi v TEŠ nisem mogel priti do informacij zakaj podatkov ni, sem se v času, ko naj bi bil na merilni postaji njihov delavec za nadzor, napotil tja. Imel sem kaj videti. Postaja je brezhibno delovala in sporna stvar »računalniki« so vgrajeni v vsaki merilni postaji, torej naj predsednik Zelenih predlaga nakup siren, ki bi jih namestili na merilne postaje in bi jih lahko računalnik avtomatsko vklapljal, s tem pa bi bila okolica pravočasno seznanjena s povečano koncentracijo SO. z določenim znakom sirene.
Da ni bilo podatkov dva dni, so pa bili, hvala Bogu, zopet krivi PTT-jevci. Po pripovedovanju kmeta kar naprej »lazijo« po tistem telefonskem drogu. Nekaj trenutkov pred tem, ko smo zapustili postajo je računalnik izpisal podatek (tam je cel seznam podatkov na zapisniku, ki tudi obstaja), le dve stotinki pod dovoljeno mejo 0,73 miligrama SO;. Nekaj časa sem se zadržal na bližnji kmetiji, kjer so potožili, da ne vedo kdaj bi pustili
otroke ven in kdaj ne, ter kaj je s temi podatki, saj jih velikokrat ni, če pa so že, veljajo za nazaj, tako pa kar sami ugotavljajo na prosto oko kakšen je zrak (le nekaj deset metrov od hiše je merilna naprava).
Nekaj časa smo bili v hiši in ko sem odhajal me je mlajši gospodar zunaj opozoril, da se je zrak močno poslabšal, to je bilo okrog 11. ure.
Ob 14. uri in 45 minut sem poklical občinsko službo in dobil informacijo, da podatke imajo in da je bil presežek SO. od 11. do 13. ure, ob 12. uri pa 1,45 mg, ta podatek je bil na zadoščenje nas vseh prikazan tudi v TV dnevniku. To je le majhen prikaz kako pridemo do podatkov. V Zavodnjah pa že leto in pol čaka Tone Potočnik, da vklopi opozirilno sireno po dogovoru, toda dogovorjenega telefonskega poziva iz komiteja za varstvo okolja do danes še ni dobil. Mnogo stvari govori, da občinska oblast ni delala pošteno do ljudi, od tega, da ste nekaj let nosili podatke v aktovkah, prisvojili ste si vse meritve, naredili ste si odlok o varstvu zraka po lastni meri, torej ščitite bolj onesnaževalce kot ljudi, blokirali ste tudi referendum Zavo-denjčanov in to brez vsakega tehtnega argumenta.
V Zavodnjah ste hoteli kupiti
molk zaskrbljenih ljudi, ob blokadi referenduma pa jih je predsednik občine celo prešteval, torej nas ni toliko, da bi se za nas splačalo kaj narediti, (toda razsežnosti šoštanjskega onesnaževanja so tako velike, da zajemajo dobršen del Slovenije), pri vsem tem pa ste bili zraven tudi vi predsednik komiteja. Sami veste kaj vse se je tem ljudem obljubljalo in če ste toliko uresničili, zakaj ste za nas nedosegljivi? Pa še to. Zakaj bi se obmetavali po časopisu, ker je potem vse metanje polen pred volitvami, (vendar Zavodenjčani pred 4 leti še niso vedeli, da bodo volitve), zato vas javno vabim in tudi našega predsednika SO (ki nam je z eno nogo že pobegnil), da sama postavita datum, da se o realizaciji vsega obljubljenega pogovorimo v krajevni skupnosti, kajti želeli bi mnogo pojasnil. Dodal bi še nekaj, res sem član Zelenih, toda ni moj namen braniti svojega predsednika, ampak želim pokazati kako gledam na ekološko problematiko, kot človek, krajan, ki v tem onesnaženem okolju živi in se tega zaveda.
Mislim, da smo do svoje oblasti dovolj korektni in to pričakujemo tudi od nje.
EDO ŽLEBMK ŠENTVID
Tisti, ki še ni imel obrtnika v svojem domu, ne ve, kaj je diktatura proletariata.
T. Torbarina
ČETRTEK
15. marec
TV LJUBLJANA 1
8.55 Video strani
9.05 Tv mozaik — Spored za otroke in mlade: indijanske legende: Otrokova vrnitev, kanadska nanizanka 9.30 Šolska TV: Tisoč udarcev, 10.00 Industrijsko oblikovanje: oblika za prodajo, 10.25 Slovenci v zamejstvu, ponovitev 10.55 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Magnum, ameriška nanizanka,
8. del, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16,50 Tv mozaik — Slovenci v zamejstvu, ponovitev. Šolska TV, ponovitev — 17.20 Tisoč udarcev, 17.50 Industrijsko oblikovanje
18.20 Spored za otroke in mlade — Ciciban, dober dan: Kačji ris, 18.30 Mladi Sherlock, 9., zadnji del
angleške nadaljevanke 19.00 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 P. Wheeler: Blubell, angleška nadaljevanka, 2. del 21.00 Tednik 22.00 Tv dnevnik 3 22.20 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Splav meduze 23,55 Video strani
■mnnnECED
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Regionalni programi TV Ljubljana - studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka. 19.30 Tel Aviv: PEP v košarki — Maccabi Jugoplastika 21.00 Milijonsko mesto v morju, otok ptic, izobraževalna oddaja. 21.40 Košarka: Maccabi:Jugoplastika 22.00 Večerni gost: Dr. Japec Jakopin 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.45 Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik 17.20 Živeti skupaj, izobraževalna oddaja. 17.50 Družba Pere Kvržiča. nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka. 18.45 Črna skrinjica, dokumentarni spored. 19.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19.20 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Labirint, politični magazin 21.05 Kvizkoteka. 22.25 Tv dnevnik 22.45 Šport danes 22.50 Noč z vami. nočni spored 0.55 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.00 Poročila. 16.05 Tv koledar 16.15 Are: SP v smučanju, smuk za moške, posnetek. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama 18.20 Regionalni spored Dalmacije. 19.30 Tel Aviv, košarka: Macabi—Jugoplastika. 21.00 Tv mix 21.15 Tv razstava 21.30 Večer v klubu. 22.15 Volitve '90, kontaktni spored
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Človek, ne jezi se, nemški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine, Kuhajte. Ladja ljubezni. 15.30 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Moda. 17.50 Duki, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Vojna zvezd (Star Wars), ameriški znanstvenofantastični film, 1977 (Mark Hamill, Harrison Ford). 23.10 Poročila. 23.20 Petek, trinajstega, serijska grozljiv-
RTL PLUS
13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.40 Poročila. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Hitch-cock prikazuje. 16.30 Hul, serija. '17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.15 Bionska ženska, serija. 20.15 Trmoglavec, francoska komedija, 1977 (Louis de Funes, Annie Girardot). 22.00 Prije-malec, francoski akcijski film, 1975 (J. P. Belmondo, Bruno Cremer). 23.45 Poročila. 23.55 Dan maščevanja, italijanski vestem, 1971 (Ty Har-din)
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Svetovni šport. 11.00 Umetnostno drsanje, ženske. 12.00 Formula ena v ZDA. 16.00 Konjeništvo, skoki. 17.00 Košarka. 19.00 Moto novice. 19.30 Tra*. 20.00 Nordijsko smučanje, Norveška. 21.00 Košarka, evropski pokal. 23.00 Snežne razmere. 23.05 Nogomet. 1.00 Pustolovščina.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Video moda. 8.30 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, zlata doba televizije. 20.00 Klasični filmi: Slava ameriškim dekletom, ameriški film, 1929. 22.00 Poročila. 22.15 Korejski golf. 22.20 Kino klub: pot za Santa Fe, ameriški film, 1940 (Errol Flynn, Olivia De Havilland)
16. marec
TV LJUBLJANA 1
8.50 Video strani
9.00 Tv mozaik — Spored za otroke in mlade: Živ žav v Kranju, za-bavnoglasbena oddaja, 9.35 Milijonsko mesto v morju — otok ptic, izobraževalna oddaja, 10.10 Gostilna, dokumentarna oddaja, 10.55 D. Baker: Paracelsus, angleška nadaljevanka
11.50 Are: SP v alpskem smučanju — superveleslalom (ž), prenos 13.00 Video strani 16.20 Video strani
16.50 Tv mozaik — Tednik, ponovitev
17.15 Španski balet Maria Rosa 18.15 Spored za otroke in mlade — F. Puntar: Ku-ku: Mrha se prha, lutkovna igrica, 18.35 Primeri inšpektorja Potice, skrivnost televizorjev, 5., zadnji del češkoslovaške nanizanke 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Tajne službe, francoska dokumentarna serija 21.15 J. Le Carré: Kotlar, krojač, vojak, vohun, angleška nadaljevanka 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Oči kritike
23.10 Ciklus filmov Sama Peckin-paha: Streli popoldne, ameriški film 0.45 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.50 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Domači ansambli: Gorenjci, ponovitev 19.30 Tv dnevnik 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, prenos iz CD. 21.00 Vprašajte zvezni izvršni svet. 22.00 SP v alpskem smučanju — superveleslalom (ž), posnetek iz Ara 22.40 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.45
Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Znanstveni spored. 17.50 Recite mi kaj naj delam, dokumentarna nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angelesu, filmska nanizanka. 20.55 Domači show program. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Slike časa, kulturni magazin. 23.00 Šport danes. 23.05 Noč z vami, nočni spored. 01.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.00 Poročila. 16.05 Tv koledar
16.15 Are SP v smučanju, superveleslalom za ženske, posnetek. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored skupnosti občin Reka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Oddaja tedna. 20.45 Tv mix. 21.00 Vprašajte ZIS, kontaktni spored. 22.00 Mojstri animacije. 22.30 Zakon in ka-muflaža, grški tilm.
SATELITSKA TV
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teieshop. 10.30 Visoke jelke, avstrijski domovinski film, 1960. 12.15 Kolo sreče. 14.05 Ghostbusters, Potovanje, Ladja ljubezni. 15.30 Teleshop. 16.05 Paradise, serija. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Družina Addams. 18.15 Iztirjenci. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Naraščanje vode, ameriški film, 1976 (Robert Culp). 22.50 Poročila. 23.00 Madame in njena nečakinja, nemški erotični film, 1969 (Ruth-Maria Kubitschek).
RTL PLUS
6.00 Poročila za NDR. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Trmoglavec, francoska komedija. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Zdravje. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Ljudje in živali. 16.30 Oče Murphy. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Tv butik. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.15 Gemini man, serija. 20.15 Hon-ky Tonky Freeway, amerika komedija, 1984 (Beau Bridges). 21.50 Poročila. 22.00 Nogomet. 23.00 Plačanec groze, italijanski akcijski film, 1987 (Roger Wilson). 0.30 Ples v smrt, ameriški film, 1987 (Shari Shattuck).
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Športne novice. 10.30 Trax. 11.00 Košarka. 13.00 Smučanje, Aare. 14.00 Nogomet. 16.00 Skoki, Antwerpen. 17.00 Košarka. 19.00 Smučanje. 20.00 Wrestling. 22.00 Snežne razmere. 23.00 Smučanje, Aare. 0.00 Atletika. 1.00 Trax. 1.30 TB A.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Hit studio International. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Billie Holiday, koncert. 21.00 Underground U.S.A. 22.00 Poročila. 22.15 Blue Night. 23.15 Power Hour.
SOBOTA
17. marec
8.20 Video strani
8.30 Izbor tedenske programske tvornosti — Nemščina — Alles gute, 1. lekcija B.00 Spored za otroke in mlade
10.20 Mladi Sherlock, 9 . zadnji del angleške nadaljevanke. 10.45 Pogledi: Portali pripovedujejo
11.50 Are: SP v alpskem smučanju — smuk (m), prenos 13.00 Večerni gost: Dr. Japec Jakopin, ponovitev 13.35 Oči kritike, ponovitev 14.15 Video strani 14.55 Sonce vzhaja, ameriški film 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Risanka
16.55 Beograd: DP v košarki — Partizan :Cibona, prenos 18.35 Poslednja oaza, dokumentarna oddaja TV Beograd 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 22.05 Tv dnevnik 3 22.20 L. Greer: Lepi upi, francoska
nadaljevanka, 9. del 23.25 Hotel Jezero, angleški film 0.40 Video strani
TV LJUBLJANA 2
15.G0 Videonoč, ponovitev. 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Beograd. 19.30 Tv dnevnik 20.15 Zamejci v CD— Porabje, prenos. 21.15 Filmske uspešnice: Me Q, ameriški film. 23.00 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB t
9.00 Izbor iz izobraževalnega sporeda (do 10.25). 10.35 Čebelica Maja, risana nanizanka. 11.00 SA-1, informativ-norevialna oddaja, nato Saga o Forsy-thih. 13.00 Televizijski družinski magazin. 14.30 Mesečev pilot, film za mlade 16.05 Kritična točka. 16.50 Tv dnevnik. 17.05 Vremeplov. oddaja narodne glasbe. 17.35 Boljše življenje, ponovitev dramske nanizanke 18.20 Sedmi čut 18.30 Prisrčno vaši. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Bulevar somraka, ameriški film. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 Zabavno-glasbena oddaja. 23.00 Športna sobota. 23.20 Poročila v angleščini. 23.25 Noč z vami, nočni program. 01.30 Poročila
TV ZAGREB 2
11.40 Tv koledar. 11.50 Are: SP v alpskem smučanju, smuk za moške. 13.00 Risanke. 13.20 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 15.25 Predstava za otroke. 16.25 Kako biti skupaj, informativno-zabavna oddaja. 16.55 Rokomet: Crvena zvezda—Me-
taloplastika. 18.20 Vaterpolo: Kotor-
Mladost. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Glasbeni večer: Koncert zagrebške filharmonije 21.30 Tv mix. 21.40 Tv felj-ton. 22.10 Tv galerija 22.40 Zgodbe Grahama Greena, serijski film.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije angelčki za Charlija. 10.00 Teleshop. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Boj za piratski zaklad, ameriški film, 1952 (Linda Darneil). 12.40 Moda. 12.50 Kremenčkovi, Mister Ed, Naša mala tarma. 14.35 Kuhajte. 14.45 Yellwsto-ne Kelly, ameriški vestern, 1959 (Clint Walker). 16.40 Kino. 17.05 Potovalni magazin.: Antili. 17.35 Poročila. 17.50 Colbyji. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 MacGyver, serija. 21.00 MacGruder in Loud. 21.55 Poročila. 22.05 Veliki Rdeli, ameriški vojni film, 1978 (Lee Marvin, Mark Hamill). 0.00 Dan obračuna (St. Ives), ameriška komedija, 1975 (Charles Bronson).
RTL PLUS
10.30 Tv butik. 11.10 Senator ni bil diskreten, ameriški film, 1947 (William Powell). 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Ragazzi. 14.15 Tepca proti Djangu, italijanska komedija, 1970. 16.00 Smith in Jones. 16.55 Avto, nova serija. 17.45 Čudovita leta, serija. 18.15 Nogomet. 19.45 Poročila. 20.15 Balada o Josie, ameriški vestern, 1967 (Doris Day). 22.00 Vse ali nič. 23.00 Kaktus ni lizalka, nemška seksi komedija, 1980 (Babsi May). 0.25 Sexy Clips. 0.35 Kaktus ni lizalka, ponovitev.
EUROSPORT
7.00 Skalni greben. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 Svetovni šport. 11.00 Ford ski report. 12.00 Wrestling. 13.00 Atletika, Madrid. 14.00 Smučanje. 14.30 Smučanje, Aare. 15.30 Rogby: Škotska—Anglija. 17.00 Magazin za deskarje. 17.30 Trax. 18.00 Hheels. 19.00 Kolesarstvo. 20.00 Nogomet. 22.00 Boks. 1.00 Smučanje. 1.00 Rugby.
SUPER CHANNEL
7.00 Risanke in glasba. 11.00 Mix. 16.00 Leteči kivi. 17.00 Video moda. 17.30 Dick Powell. 18.30 Ultra šport. 20.30 Velika dolina. 21.30 Klasične komedije: Tom, Dick in Harry, ameriški, 1941. 22.45 Cona somraka. 23.35 Hodim z zombijem, ameriška grozljivka, 1943.
NEDELJA
18. marec
8.35 Video strani 8.45 Otroška matineja — Živ žav 9.40 Primeri inšpektorja Potice, 5., zadnji del češkoslovaške nanizanke
10.10 L. Greer: Lepi upi, francoska
nadaljevanka, 7. del 11.00 Alo, alo, humoristična oddaja,
ponovitev 11.30 Videomeh
12.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 13.00 Video strani
14.10 Dediščina Guldenburgovih, nemška nadaljevanka, 11. del
14.55 Križkraž
16.30 Tv dnevnik 1
16.45 Kralj potepuhov, ameriški
film 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 J. Radutovi«—Z. Šotra : Brata po materi, 3., zadnji del igrane serije TV Beograd
21.00 Super podarim dobim 22.30 Tv dnevnik 3 22.50 Magnum, ameriška nanizanka
23.40 Video strani
TV LJUBLJANA 2
10.00 Oddaje za JLA in igrani film 13.00 Nedeljsko športno popoldne 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Biblija, angleška dokumentarna oddaja, 1.
del. 20.50 Judje v Sloveniji, dokumentarna oddaja 21.30 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.10 Kronika Rusinov in Ukrajincev 9.30 Poročila 9.35 Rakuni, ponovitev risane nanizanke 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Videotilt, oddaja resne glasbe. 12.45 Mama Lucija, filmska nanizanka. 14.15 Poročila 14.20 Nedeljsko popoldne. 16.20 Po dvatisočem. poljudnoznanstvena nanizanka 17.10 Zandar se ženi, francoski film. 18.45 Rakuni, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Neka čudna dežela, dramska nanizanka. 20.55 Glasbena parada Radenci 90. 21.25 Tv dnevnik 21.45 Športni pregled. 22.30 Poročila v angleščini 22.35 Noč z vami, nočni spored 0.40 Poročila.
TV ZAGREB 2
7.40 Tv koledar. 7.50 Poročila. 7.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 10.00 Danes za jutri: pod zastavo, oddaja za pripadnike JLA. 13.00 Športno popoldne — Are: SP v alpskem smučanju, paralelni slalom za moške in ženske, košarka: Zadar— Bosna 19.30 Tv dnevnik 20.00 Portreti svetovnih liderjev, dokumentarna nanizanka 20.50 Tv mix 21.10 Od našega dopisnika 22.40 Argumenti.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.10 Mister Ed, Kremenčkovi. 9.00 Batman. 9.50 Kuhajte. 10.00 Šport. 11.00 Sramotni madež, avstrijski domovinski film. 12.35 Zgodovina komunikacij. 12.50 Zgodovinski kviz. 13.40 Naša mala farma, Glava glavica. 14.55 Naloga Capricom, angleški akcijski film, 1978 (Elliott Gould, Karen Black). 17.05 Robin Hood, angleški pustolovski film, 1967 (Barrie Ing-ham). 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver, serija. 20.00 Klic gozdov, avstrijski domovinski film, 1965 (Hans-Jürgen Bäumler). 21.35 Šport. 22.00 Pogovor. 23.30 Na begu, serija (David Janssen).
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 9.50 Gosja pastirica, nemška pravljica. 11.00 Dennis. 11.15 Hudičevka iz Teksasa, ameriški vestern. 13.00 Igra. 13.15 Moj oče vesoljec. 13.25 Jetsonsi. 14.05 Dr. Who. 14.30 Mrtvaška glava, španski pustolovski film, 1978 (Charles Quiney). 16.00 Heidemarie, švicarski otroški film. 17.45 Volitve v NDR, prenos. 18.45 Poročila. 19.10 Volitve v NDR. 20.45 Poročila. 20.50 Volitve v NDR, komentarji, prenosi. 22.20 Time Prime. 22.40 Tutti Frutti. 23.40 Poročila. 23.50 Kriminalistične zgodbe. 0.40 Sexy Folies. 1.15 Stippvisite.
EUROSPORT
7.00 Religija. 8.00 Za otroke (Fun Factory). 10.00 Smučanje. 11.00 Kolesarstvo. 12.00 Košarka. 14.00 Smučarski skoki. 16.00 Trax. 17.00 Rokomet, Bercy, Pariz. 18.00 Smučanje, Aare. 19.00 Konjeništvo. 20.00 Nogomet. 22.00 SP v sankanju. 23.00 Rokomet. 0.00 SP v smučarskih skokih. 1.00 Smučanje.
SUPER CHANNEL
7.00 Za otroke, risanke in glasba. 11.00 Mix. 15.00 G. Vandeman. 15.30 E.R.F. 16.00 Turistični magazin. 16.30 Mix. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times TV. 18.30 Hit studio. 19.30 Video moda. 20.00 Hollywood. 20.55 Poročila in vreme. 21.00 Kraj zločina, serija. 22.30 Barnaby Jones. 23.30 Burkejev zakon.
PONEDELJEK
19. marec
8.55 Video strani
9.05 Tv mozaik — Spored za otroke in mlade: Tisoč idej za naravoslovce: Potoki 9.25 Trstenke, oddaja resne glasbe 9.50 Utrip 10.05 Zrcalo tedna 10.20 Tv mernik 10.35 Video strani 15.35 Video strani 15.35 Magnum, ameriška nanizanka 16.30 Tv dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.50 Tv mozaik, ponovitev — Super
Podarim dobim 18.25 Spored za otroke in mlade —
Radovedni Taček: Žerjav 18.40 Miti in legende islamskih ljudstev 18.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 M. Jesih: Zrcalo, drama TV
Ljubljana 21.05 Volitve 90: Predvolilna tribuna 21.35 Osmi dan 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Veliki ameriški koreografi,
moderni balet 23.00 Magnum, ameriška nanizanka, 10. del 23.50 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.55 Pustolovščina — slikarstvo, švicarska izobraževalna serija. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Po sledeh napredka. 20.30 Sedma steza. športna oddaja 20.45 Prijavo ka-zalište, glasbena oddaja TV Zagreb 21.50 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.45
Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega sporeda noč z vami 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Nekaj več, izobraževalna oddaja. 17.50 Gozdne prireditve, nanizanka za otroke. 18.05 Pisanica, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Teledich. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Ciklus komedij Branislava Nušiča. 21.40 Svet danes, zunanjepolitična oddaja. 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Šport danes 22.35 v snu sen, nočni spored. 0.40 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Limačijada. 18.00 Golo življenje, dokumentarna nanizanka TV Sarajevo. 19.00 Zagrebška panorama. 19.30 Tv dnevnik. 20.40 Dnevnik sobarice, francoski film. 22.15 Volitve '90: Zveza zelenih Hrvatske 23.15 Eurosong
SATELITSKA TV
SAT 1
13.00 Tv borza. 14.05 Pixi, Gospodinjstvo, Ladja ljubezni, Happy Days. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Parfum, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Dvajset deklet in... nemški film, 1970 (Mascha Gonska). 22.45 Poročila. 22.55 Magazin. 23.35 Spiegel TV, magazin. 0.05 Zajtrk z morilcem, francosko-italijanska kriminalka, 1968 (Senta Berger, Michel Constantin).
RTL PLUS
6.00 Moj oče vesoljec. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dr. Who. 11.00 Narodna glasba. 12.30 Klasika. 13.00 Tv borza. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Maske. 16.30 Moški za šest milijonov dolarjev. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Doktorska bolnišnica. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc, serija. 20.10 Zakaj NLP kradejo našo solato, nemška komedija, 1980 (Tommy Piper, Ursela Monn). 21.50 Tednik. 22.55 Poročila. 23.00 Kulturni magazin. 23.50 Magazin za moške. 0.25 Wrestling. 1.00 Trop črnih ovc.
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Smučarski skoki. 11.00 Smučanje. 12.00 Kolesarstvo. 13.00 Nogomet. 15.00 Rokomet. 17.00 Konjeništvo. 18.00 Hokej. 20.00 Mednarodni moto šport. 22.00 Boks. 23.00 Hokej. 1.00 SP v sankanju.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Super počitnice. 20.00 Obrazi Indije. 21.00 Perspektive. 21.30 Q.E.D.: Volkovi in psi. 22.00 Poročila. 22.15 Divji Jug. 22.45 Tajska. 23.15 Tisoč milijonov mravelj.
TELECLUB
14.00 Sam Marlow, zasebni detektiv, ameriška kriminalna komedija, 1980 (Robert Sacchi). 16.00 Trener leta, ameriški film. 17.35 Pregled. 18.00 Ištar, ameriška komedija, 1986 (War-ren Beatty). 19.50 Telemix. 20.00 Somrak Hollywoods (Sunset), ameriška satira, 1988 (Bruce Willis). 21.50 Gola celica (Ekstremisti 2), erotični triler, 1987 (Vikey Jeffrey). 23.10 Polnočni ekspres, ameriški film, 1977
TOREK
20. marec
9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček: Obleka, 9.20 Lonček, kuhaj: vafeljni, 9.25 ZBIS: T. Micheles: Ukradeno spanje 9.35 Ciciban, dober dan: Kačji ris 9.45 Miti in legende islamskih ljudstev: Mohamedov nauk, odda|a TV Beograd 10.00 F. Puntar: Ku-ku: Mrha se prha, lutkovna igrica 10.20 Mladi Sherlock, 9., zadnji del angleške nadaljevanke 10.45 Pogledi: Portali pripovedujejo 11.50 Are: SP v alpskem smučanju
— smuk (m), prenos 13.00 Večerni gost: Dr. Japec Jakopin, ponovitev 13.35 Oči kritike, ponovitev 14.15 Video strani
14.55 Sonce vzhaja, ameriški film 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Risanka
16.55 Beograd: DP v košarki — Partizan :Cibona, prenos 18.35 Poslednja oaza, dokumentarna oddaja TV Beograd 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 22.05 Tv dnevnik 3 22.20 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka, 9. del 23.25 Hotel Jezero, angleški film
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.10 Svet športa, oddaja TV Zagreb 19.00 Naša pesem Niš 88, 2. oddaja. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer — Othello, angleški film.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored, (do 12.35) 14.50 Poročila. 15.00 Prezrli ste, poglejte 17.00 Tv dnevnik. 17.20 lluminacija, izobraževalna oddaja 17.50 Mali svet, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risnka 18.45 Spoznanja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota 20.05 Vojne usode, filmska nanizanka. 21.05 V velikem planu, kontaktni magazin. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Šport danes 23.00 Noč z vami, nočni spored 01.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
15.45 Poročila. 15.50 Tv koledar. 16.00 Volitve 90: Zveza zelenih Hrvaške, ponovitev. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Slavonije in Baranje 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavni torek. 21.00 Tv mix. 21.10 Potepam se, snemam. 21.40 Zabavna oddaja. 22.15 Volitve 90: Hrvaško mirovno gibanje. 23.15 Festove premiere: »38« — av-strijsko-nemški film.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Yelowstone Kelly, ameriški vestern. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, Tv tip, Ladja ljubezni, Happy Days. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Avto. 17.50 Cannon. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Hokej. 22.15 Poročila. 22.25 Dvojnik, angleški film, 1966 (Yul Brynner, Britt Ekland).
RTL PLUS
6.00 Maske. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Zdravje. 11.25 Bogati in lepi. 11.45 Doktorska bolnišnica. 12.30 Klasika. 13.00 Tv borza. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Ul-traman. 16.30 Računalniški otroci. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Doktorska bolnišnica. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider, serija. 20.15 Ljubezenske noči v tajgi, nemški agentski film, 1967 (Thomas Hunter). 22.05 Explosiv. 22.50 Poročila. 23.00 Migljaji srca, francosko-italijanski film, 1971 (Lea Massari, Daniel Gelin). 0.05 Knight Rider.
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Hokej. 12.00 Moto šport. 14.00 Nogomet. 16.00 Kolesarstvo. 17.00 Študentska košarka. 18.30 Goli. 19.00 Športni pregled. 20.00 Dvoranski nogomet. 21.00 Catalan Open Golf. 22.00 Wrestling. 23.00 Košarka. 1.00 Športni pregled.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila in vreme. 19.45 Time Warp, zlata doba televizije. 20.00 Ultra šport, motocross. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport.
Emmern
20.00 Milje daleč od doma, ameriški film, 1987 (Richard Gere). 21.50 Taksist, ameriška drama, 1976 (Robert de Niro). 23.40 Conan, ameriški akcijski film, 1984 (Arnold Schwarzenegger).
21. marec
TV LJUBLJANA 1
8.55 Video strani
9.05 T» mozaik — Spored za otroke in mlade: K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka — Torkova cesta 9.20 M. Jesih: Zrcalo, drama TV Ljubljana
10.15 P. Hamilton: Zapeljivec, angleška nadaljevanka, 2. del 11.05 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Magnum, ameriška nanizanka,
11. del 16.30 Tv dnevnik 1 16.50 Tv mozaik — Judje v Sloveniji, dokumentarna oddaja 17.30 Po sledeh napredka 18.05 ZBIS: Mavrica pisana 18.15 M. Košuta: Štirje fantje muzi-kantje, ponovitev gledališke predstave 18.50 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna: Rašamon, japonski 6b film 21.35 Zsolnay: Poezija keramike 21.55 Tv dnevnik 3 22.15 Videogodba
23.00 Magnum, 12., zadnji del
ameriške nanizanke 23.50 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.30 Mostovi 19.00 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žarišče 20.30 Športna sreda 21.50 Svet poroča. 22.50 Sa telitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.45 Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Najlepša leta, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Kino oko: 20.35 Tv dnevnik. 22.55 Šport danes. 23.00 Noč z vami, nočni spored. 1.05 Poročila
TV ZAGREB 2
15.45 Poročila. 15.50 Tv koledar 16.00 Volitve 90: Hrvaško mirovno gibanje, ponovitev. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Re-
§ionalni spored Karlovca, Siska, portna sreda 22.15 Volitve '90: Istrski demokratični sabor
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat t. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Robin Hood, angleški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Alf, risana serija, Zdravje, Ladja ljubezni, Happy Days. 16.05 Nori Divji zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Ljubljeni podlež, francoska komedija, 1966 (J. P. Belmondo, Milene Demonget). 22.50 Poročila. 23.00 Cannabis, nem-ško-italijanska kriminalka, 1970 (Jane Birkin, Serge Gainsboroug).
RTL PLUS
13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bill. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Sejem v Hannovru. 16.30 Usodno leto. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.15 CHiPs. 20.15 Nenavadna zgodba mrs. K., ameriška komedija, 1981 (Lily Tomlin, Charles Grodin). 21.50 Delo na črno, ameriška nadaljevanka v 40 delih, 1985 (Cybill Shepherd, Bruce Willis). 23.30 Poročila. 23.40 Viharji življenja, francoska serija, 1987, 10. nadaljevanj (Fabienne Babe). 0.35 CHiPs. 1.20 Sejem.
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Moto šport. 11.00 Študentska košarka. 12.30 Goli. 13.00 Wrestling. 14.00 Catalan Open Golf. 15.00 Tek Vasa, prenos s Švedske. 16.00 Dvoranski nogomet. 17.00 Košarka. 19.00 Rolkanje. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Košarka, za Koračev pokal. 23.00 Evropski nogomet. 0.00 Boks.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Hello Austria, hello Vienna. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp. 20.00 ITN News. 20.30 Der Spiegel. 21.00 Newstalk, pogovor z novinarji. 21.30 Financial Times TV. 22.00 Poročila. 22.45 Perspektive v znanosti. 23.15 Der Spiegel.
TELECLUB
10.30 Infošov. 11.00 Ameriške divje mačke, ameriški mladinski film, 1986 (Goldie Haen). 13.30 Infošov. 14.00 Goonisi, ameriški film. 15.40 Telemix. 16.00 Nočni vlak za Katmandu, ameriški film, 1988 (Pernell Roberts). 17.40 Pregled. 18.00 Enkrat v pekel in nazaj (Purple Hearts), ameriški film, 1983. 20.00 Mali Nikita, ameriški agentski film. 1987 (Sidney Poitier). .21.40 «Akcija« Jackson, ameriška kriminalka, Craig T. Nelson). 23.15 Pomoč v ljubezni, ameriška najstniška komedija, 1987.

KAJ BO POVEDAL CIRIL RIBIČIČ
V	okviru pogovorov, ki sodijo v okvir priprav na volitve 90, bo gotovo zanimivo prisluhniti možu, ki je prevzel krmilo bivše zveze komunistov Slovenije in že kar na začetku globoko zaoral v zastareli partijski sistem.
Pogovor, ki bo v četrtek, 15. marca ob 19.00 v knjižnici v Velenju, bo vodil Jože JAGODNIK.
ZORAN PREDIN (Lačni Franz) IN FOTOGRAFIJE
V	petek, 16. marca, ob 20.00, bo v stiskami nastopil dobri stari rocker Zoran Predin, znan tudi kot Lačni Franz. Tega večera bodo namreč v stiskami odprli raz-
s*»
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV
če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 082/511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo.
Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 15. marca — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Vra-bič, nočni dr. Pečnik in dr. Ku-nej
Petek, 16. marca — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Kikec, nočni dr. Zupančič in dr. Pirto-všek
Soboto, 17. marca in nedeljo, 18. marca — dopoldan dr. Vidmar, popoldan in nočni dr. Vidmar in dr. Menih
Ponedeljek, 19. marca — dopoldan dr. Popov, popoldan dr.S. Popov, nočni dr. Vidovič in dr. Grošelj
Torek, 20. marca — dopoldan Zupančič, popoldan dr. Zuber, nočni dr. Smonkar in dr. Renko
Sredo, 21. marca — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Kikec in dr. Stupar
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
V nedeljo, 18. marca je dežurni zobozdravnik dr. Aleksander Uršič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 16. marca do 23. marca je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 47, Titovo Velenje, telefon: 857-875.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 18. marca je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, telefon: 840-179.
Od 19. marca do 25. marca je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, telefon: 831-219.
stavo VIL1JA LAMOVŠKA iz Ljubljane, ki se bo predstavil z izborom svojih fotografij.
DAMA IZ MAKSIMA
Za gledališki abonma bo v četrtek, 22. aprila ob 19.30, gostovala Drama iz Ljubljane s komedijo Georgesa Feydeau-ja DAMA IZ MAKSIMA.
Ta nekoliko pikantna in v vseh pogledih briljantna igra prikazuje, kaj vse se lahko zgodi, če se zvezda nočnega lokala znajde sredi visoke družbe izumetničenih podeželskih plemičev in pu-hoglavih, a moralno neoporečnih žensk.
Vstopnice 50 din. Popusti običajni.
Opozarjamo na izredno dolžino predstave: 3 ure in 15 minut.
OBISKI V DRUGIH SREDIŠČIH
Razprodani so aranžmani za ogled operete MY FAIR LADY na Dunaju dne 31. marca.
Zadnja ponovitev Kogojevih ČRNIH MASK v Cankarjevem domu v Ljubljani bo v soboto, 17. marca 1990. Odhod ob 17.30. Cena 120 din. Prijave so še možne! Vstopnice so v parterju. Pohitite!
PODALJŠAN ODPIRALNI ČAS
V	KNJIŽNICI
Knjižnica Kulturnega centra obvešča svoje bralce, da bo od 24. marca dalje, poskusno podaljšala popoldanski odpiralni čas do 19.00.
Ure pravljic bodo, zaradi prilagoditve evropskemu delovnemu času ob 17. uri. Tako bo odpiralni čas v knjižnici Velenje odslej :
VSAK DAN od 9.00 do 19.00
v Četrtek od 9.00 do 13.00
V	SOBOTO od 8.00 do 13.00 V SREDO, ure pravljic ob
17.00.
/O ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d..
RAZPISNA KOMISIJA LB SPLOŠNE BANKE Velenje d. d., Titovo Velenje, ponovno razpisuje dela in naloge
—	direktorja banke
Kandidati za direktorja morajo poleg pogojev določenih z zakonom. izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visoka strokovna izobrazba
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj, ki potrjujejo, da imajo potrebne strokovne, organizacijske in druge poslovne sposobnosti
—	da predloži program dela banke s predlogom o izvajanju poslovne politike.
Dela in naloge direktorja banke razpisujemo za štiriletni mandat.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev se sprejemajo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
LJUBLJANSKA BANKA - SPLOŠNA BANKA VELENJE d. d., Titovo Velenje, za razpisno komisijo.
PRECISA
Kvalitetno in hitro popravljam vse vrste šivalnih in ple-tilnih strojev. Pridem tudi na dom!
PRECISA, Krekova ulica 8, 62000 Maribor, telefon
062/24-249
NON STOP.
NAŠ ČAS
VAŠ OBVEŠČEVALEC!
r i
i i i
V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU
VIDEO SONČEK
Pri „ROKU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627, 855-999
NEW YORK, LONDON, KUVAJT, BEOGRAD — vse novosti — danes že v Sončku!
Pri nas boste dobili vse, kar iščete, a drugje ne najdete. Naša ponudba je največja in kvalitetna! Izposojamo tudi videorekorderje!
VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure.
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ CAS« je bil ustanovljen L maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 6 din, mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,10 din in trimesečna naročnina za tujino 112,50 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ CAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave. obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 16. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 18. MARCA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 12. MARCA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 21. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (predstavili bomo volilni program Zelenih Velenja) 18.00 Novosti na področju disko glasbe (naš gost bo disko S).
1 1	1*1	hI	M	M	1 1	1 !	1 !	1 ,
"1 I
I I
I
KINO DOM MOZIRJE
15. 3. - VONJ GREHA, ameriški erotični
17. in 18. 3. - AMERIŠKI NINDŽA 2. del, ameriški akcijski
22. 3. — SUPERDESETKA, ameriški erotični
KINO JELKA NAZARJE
17. in 18. 3. — PRES1DELO, ameriški akcijski
21.3.- SORODSTVO BO LAHKO, nizozemska komedija
KINO LJUBNO
17. in 18. 3. - RUMENOLASKA IN PECOS, ameriški vestem
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 15. 3. ob 18. uri BIG FOOT (VELIKA NOGA VESOLJSKEGA BITJA) — ameriški, znanst. fant. akc. Vloga: John Lithgow Petek, 16. 3. ob 10., 18. in 20. uri KDO JE POTUNKAL RO-GERJA ZAJCA — ameriški, komedija. Vloga: Bob Hoskins
Sobota in nedelja, 17. in 18. 3. ob 18. in 20. uri DEMON V OMARI — ameriški, grozljivka. Vloga: Cotter Smith Ponedeljek, 19. 3. ob 10. in 18. uri ter
torek, 20. 3. ob 18. in 20. uri BRUCE LEE SUPER ZVEZDA -hongkonški, karate. Vloga: Bruce Lee
Sreda, 21. 3. ob 10., 18. in 20. uri SPOROČILO IZ GROBNICE — ameriški, grozljivka. Vloga: Bili Sadler
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 15. 3. ob 20. uri ter
nedelja, 18. 3. ob 22. uri RESNIČNE ZGODBE IV. DEL -nemški, erotski
Petek in sobota 16. in 17. 3. ob 22. uri ter
ponedeljek, 19. 3. ob 20. uri ČOKOLADNI POUUBČKI -ameriški trda erotika
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Odslej bomo v DOMU KULTURE namesto ob četrtkih predvajali filmske predstave vsako soboto ob 20. uri!
Sobota, 17. 3. ob 20. uri BIG FOOT (VELIKA NOGA VESOLJSKEGA BITJA) ameriški, znanst. fant. akc. Vloga: John Lithgow
Nedelja, 18. 3. ob 10. uri MATINEJA: KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA — ameriški
Ponedeljek, 19. 3. ob 20. uri KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA — ameriški, animirano igrani blockbuster (Whoframed Roger Rabbit)
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 17. 3. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA - ameriški, komedija ob 20. uri
NOČNI KINO: RESNIČNE ZGODBE IV. DEL - nemški, erotski
Nedelja, 18. 3. ob 18. uri BIG FOOT (VELIKA NOGA VESOLJSKEGA BITJA) — ameriški, znanst. fant. akc.
Ponedeljek, 19. 3. ob 19. uri DEMON V OMARI - ameriški, grozljivka
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 16. 3. ob 19. uri VELIKA NOGA VESOLJSKEGA BITJA (Big foot) — ameriški, znanst. fant. akc.
Nedelja, 18. 3. ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA: KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA ameriški, komedija ob 20. uri
NOČNI KINO: RESNIČNE ZGODBE IV. DEL - nemški, erotski
Torek, 20. 3. ob 19. uri DEMON V OMARI — ameriški, grozljivka
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEM BE PROGRAMA!
sriatoag&Mi
Tel. št.: 853 451 __855 450_

BTV NOV omaro za dnevno sobo, pohištvo za predsobo, kopalnico novo, suhi in mokri del, mikrovalovno pečico novo, pomivalni stroj rabljen, in rabljeno kuhinjsko napo, ugodno prodam. © 857-274, po 20 uri. PREKLICUJEM VOZOVNICO IN DELOVNO IZKAZNICO, Žalec —Titovo Velenje, številka izkaznice 29392, na ime Aleš Ju-rak, Prežihova 3, Žalec. JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. © 831-357. AVTO 14.13 KIPER, brezhiben, generalno obnovljen motor istega tipa, prodam. Ilovšek, Kersnikova 15, Titovo Velenje. BT. 50, prevoženih 2000 km, registriran, ugodno prodam. Karel Vocovnik, 235, Šoštanj. VIKEND HIŠO, 50 m2 v Taru pri Poreču, 3 km od morja, prodam za 10.000,00 din/m2. Ponudbe na naslov Subotiška 23, Velenje.
V ŠOŠTANJU prodam kozolec. © 882-191.
JUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. © 855-064. FORD EXCORD 1,4, star 15 mesecev, prodam. © 855-064.
NAJAMEM SOBO ALI STANOVANJE in ugodno plačam. © 855-064.
ZASTAVO 101, prodam, letnik 1977. ©713-188. FIAT 750, registriran do 1991/fe-bruar, špirovce 14 x 12 in 10 x 12, rezan suh hrastov les ter rabljeno strešno opeko, prodam. © 882-824.
EMO CENTRAL 20, peč za eta žno centralno ogrevanje, čisto novo, ugodno prodam. © 721-063, zvečer. SKRINJO 210 litrsko, prodam, za 700 DM. © 855-721. ROLETE, ŽALUZIJE v več barvah, izdelujemo in montiramo. © 24-296.
STE OSAMLJENI ALI INVALID, potrebujete postrežbo? Oglasite se pošteni ženski srednjih let. Ostalo po dogovoru. Šifra »Nesrečna«
GARSONJERO V TITOVEM VELENJU KUPIM. Naslov v uredništvu.
GOLF DIZEL JX/4V, star 2 leti, temno modre barve, zelo dobro ohranjen, prodam. © 853-614. TOMOS MOTOR L-14, prodam, prevoženih 7000 km. Jože Drev, Lokovica 18 B. JARKICE, NAJBOLJŠE NES-NICE, PRODAJAM od 17. 3., vsako soboto, od 8. do 19. ure, pred kmetijsko prodajalno Era. Informacije po telefonu 36-427. 126 P in šotor za 4 osebe, prodam. © 853-574, v nedeljo zvečer.
FORD SIERRA 1,6 L, opremljen, letnik 87/4, prodam. © 854-092.
BELO OTROŠKO POSTELJO,
z jogijem, prodam. © 855-074, zvečer.
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. © 882-065. USNJENO SEDEŽNO GARNITURO, trosed, dvosed in eno-sed, prodam za 18.000 din ali na kredit. Kardeljev trg 1/18.
GORENJE NOTRANJA OPREMA:
PREKLIC ! Preklicujemo veljavnost naslednjih letnih vozovnic za avtobusne prevoze:
Priimek in ime: OŠ: Relacija:	DO
Berčon Božena 17575 Lokovica—Keramika	Izletnik
Purnat Friderik 5463 T. Velenje—Keramika	Izletnik
Rajšter Franc 15138 Zg. Ravne—Gorenje	Izletnik Zapušek Danilo 28990 T. Velenje-Umetni
r Šoštanj	Izletnik
marmor Šoštanj
Vozovnice so neveljavne od 1.3. 1990 Gorenje Notranja oprema Partizanska 12, Titovo Velenje
SKRBNO, SVOBODNO ŽENSKO išče izobraženec, srednjih let, s stanovanjem. Diskretnost zajamčena. Šifra »Golf«. PIANINO PETROF, motokulti-vator IMT, s priključki in mlado kozo, prodam. © 888-122, popoldne.
VRTNO KOSILNICO ALKO,
novo, štiritaktno, prodam. © 855-136.
TRAKTOR TV 730, prodam. To-
jiolšica 129
ÈNONADSTROPNO HIŠO,
268 m2, s toplovodom, telefonom in KTV, takoj vseljivo, po ugodni ceni prodam. ©063-853-183. BTV, prodam 50 % ceneje, star 1 leto. © 857-198, zvečer. GLASBENI STOLP GORENJE prodam za 9000,00 din in videorecorder Goldstar za 8500,00 din, oboje daljinsko vodeno. © 882-771.
PREKLIC. Jakob Novak, Titovo Velenje, Stantetova 28, letno vozovnico, št. 155577, izdal Izletnik Celje.
CENTRALNO PEČ ENOETA-ŽNO, Central 23, rabljeno 3 leta, prodam. Cena po dogovoru. © 853-631.
GARAŽIRANO ZASTAVO 101,
letnik 1980, samo 37.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Informacije Čas, Jenkova 17, © 858-015, razen sobote in nedelje.
V LOKOVICI, na lepi sončni legi, prodam vinograd s sadovnjakom ter gradbeno parcelo. Cena po dogovoru. Franc Srebre, Lož-nica 1, Titovo Velenje. GASILSKO DRUŠTVO PAŠKA VAS, daje v najem prostore v starem gasilskem domu v izmeri 70 M2, najboljšemu ponudniku za trgovsko dejavnost in bife. Ogled prostorov bo 18. marca od 10. do 12. ure.
R 18 TLJ, star 2 leti in pol, prodam. © 856-067. MLADO BREJO KRAVO, prodam. © 854-186. OTROŠKO KOLO ROG JUNI-OR-5, ugodno prodam. Informacije po telefonu 856-597, po 15. uri.
SEDEŽNO GARNITURO, Ka-rolina, novo, prodam 20 % ceneje. Informacije vsak dan od 16. do 20. ure po telefonu 855-209. JUGO 55 GVL, izvozni model, srebrno metalne barve, star 15 mesecev, prevoženih 13.000 km, prodam. Informacije dopoldan po telefonu 853-321, interna 981, popoldan po telefonu 882-884. MARIJA SPEGEL iz Mute, obvešča, da prodaja mlade nesnice pasme Hisex. Nesnost še ta mesec. ©0602-61-202. ČRNOBEL TV, SKRINJO 210 I in hladilnik, prodam. za 10.000,00 din. Naslov v uredništvu.
MLADA TRIČLANSKA DRUŽINA najame garsonjero v Titovem Velenju ali okolici. Šifra »Za dve leti«.
ZASTAVA 126, letnik oktober 1988, prodam. © 854-349. VESPO PK 50 XL, 49 ccm, skoraj novo, ugodno prodam. Informacije po © 853-764, vsak dan od 18. do 21. ure. NOVE GUME 165/70-13 Tiger, prodam za 500,00 din po kosu. ©881-070.
OTROŠKO SOBO, zložljiva po stelja in pisalno mizo 200 x 80, ugodno prodam. © 854-324 od 16. ure dalje.
JUGO 55 A, maja bo star štiri leta, prodam za 6000 DM, ali dinarsko	protivrednost. ©881-316.
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. © 831-671, popoldan. AUTOMATIC A3-KLSG, letnik 1987, nujno prodam. © 858-268. ZASTAVA 128, letnik november 1986, registriran do 1. 2. 1991, prodam. Informacije po ©858-643, po 18. uri. OTROŠKI VOZIČEK ROCKY in otroško hojco prodam. ©854-612.
MIRNO OSEBO vzamem na stanovanje. Ponudbe pošljite pod šifro: POŠTENOST. DEKLE, MAMICA, SREČUJEVA SE, NASMIHAVA! Oglasi se in dokaži, da bi me ljubila, čeprav bi vedela, da sem v resnici invalid. Šifra »Šopek 19.ih pomladi«.
mnama
jjsjnin
Kotiček
VELEBLAGOVNICA NAMA VAS VABI vsak petek do 21. ure na prave nakupovalne dneve — izkoristite ugoden nakup, ki vam ga ponuja VELEBLAGOVNICA NAMA!
OTROŠKI ŠPORTNI	COPATI od	235 din
COKLE	od	325
BLAGO na kilograme	od	103,30
METRSKO BLAGO	od	136
MOŠKE SRAJCE	od	151
KEKSI »LADA« 350 gr		14,40
EXPRESS KAKAV KRAŠ 350 gr		23,70
Malinovec APIS 11		24,70
Sirup »SILA« 1 1		23,50
SOK MARELICA 1 1		13,40
GIBANJE PREBIVALSTVA
Smrti:
Ivan Vivod, delavec iz Ple-šivca 61, roj. 1945, Terezija Zakrajšek, upokojenka iz Ravn na Koroškem, Na Šan-cah 61, roj. 1927, Jakob Acman, kmet j* Lepe njive 24, roj. 1914, Jožefa Srebre, gospodinja iz Šoštanja, Levstikova 20, roj. 1917, Ivan Jošt, kmetovalec iz Gotovelj št. 91, roj. 1922, Ludvik Dob-nik, upokojenec iz Lokovice 146, roj. 1927, Ana Slatinšek,
upokojenka iz Šaleka 50, roj. 1910, Stanislav Pirtovšek, upokojenec iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, roj. 1934, Jakob Grčar, upokojenec iz Titovega Velenja, Jurčičeva 6, roj. 1900.
Občina Mozirje Smrti:
Alojz Rigelnik, 1935, delavec z Ljubnega ob Savinji 151, Uršula Finkšt, 1920, upokojenka iz Tr-novca 17.
REPUBLIŠKI KOMITE ZA DELO, REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, ENOTA TITOVO VELENJE
Objave potreb po delavcih v občini Velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DEL.A IN NALOGE
DEL. NČ ROK IZK. DČ P
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
GORENJE SERVIS
strojni ključavničar
422.11 vzdrževalec II
3 nč 8 3.405,00 1
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, ata in starega ata
Stanka Irmana
rojenega 4. 11. 1923
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja,
podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Stupaju iz Šmartnega, prim. dr. de. Fazarincu, dr. Pustovrhu, dr. Irmanu, sestri Faniki Rovšnik, ostalim medicinskim sestram in strežnemu osebju z internega oddelka bolnišnice Celje. Iskrena hvala za vso pomoč GD Paška vas in drugim gasilskim društvom, mesarjem, upokojencem, Štefki in Jožetu Polaku, gospodu župniku za opravljen obred ter mešanemu pevskemu zboru Šmartno ob Paki. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Julka, hčerka Slavica z družino, vnuka Jana in Slavko.
' V
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice
Amalije Vodovnik
rojene Zaje iz Gaberk rojene 29. 6. 1906
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč, duhovniku za opravljen obred, pogrebcem, GD Gaber-ke, DO ESO (kovaška) ter govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Franjo, sin Franc, hčerki Matilda in Jožica z družinami.
ZAHVALA ob smrti našega ljubega moža, očeta in dedka
Ludvika Dobnika
rojenega 24. 8. 1927 — umrl 7. 3. 1990 iz Lokovice pri Šoštanju
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami.
Žalujoči vsi njegovi
Kje si ljuba orna, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame in orne
Jožice Srebre
rojene Novak v Družmirju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in sveče, ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam ustno in pisno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom Krumpačnikom, Nežki Kovačec, stanovalcem Levstikove in Aškerčeve ulice, govornici Lojzki Zaleznik, č. g. duhovniku za opravljen obred in
pevcem za odpete žalostinke. Vsem, ki ste v teh težkih trenutkih slovesa bili z nami še enkrat hvala.
Mož Tone, sin Milan in hči Jožica z družinama.
Krajevna skupnost Šmartno
Kdo podira nagrobnike?
Koliko let sta stari pokopališči pri šmarski cerkvi v Titovem Velenju, ne vem natančno. Starejše je gotovo staro preko sto let in mlajše, kjer so pričeli pokope med drugo svetovno vojno. Obe sta opuščeni odkar imamo novo centralno pokopališče v Podkraju.
Čeprav je minilo od tega že veliko' let, svojci še vedno vzdržujejo in negujejo grobove. Nekateri so svojce dali prekopati in njihove posmrtne ostanke prenesli v nove družinske grobove v Podkraj, drugi pa urejujejo grobove kar na obeh pokopališčih. Rečemo lahko, da je centralno pokopališče v Podkraju vzorno urejeno, bolj slabo pa je s strani Vekosa vzdrževano pokopališče v Šmartnem.
Do sem še vse prav. Pred dnevi pa me je ženski glas po telefonu obvestil, da je nekdo na šmarškem pokopališču poškodoval nagrobne spomenike. Vzel sem pot pod noge in si na kraju

samem ogledal poškodovane nagrobne spomenike, pa se sprašujem zakaj tako grozljiv vandali-zem, komu so bili na poti nagrobni spomeniki? Kasneje sem se pogovarjal z moškim, ki mi je povedal, da so bili to fantje, ki
še menda obiskujejo osnovno šolo, tam 7. ali 8. razred. Ker je bil moški starejši, je kazalo, da je samo nemo opazoval, saj bi se lahko lotili tudi njega ... Ura zvečer pa še ni bila tako pozna.
L. O.
r~
V Nami sreča za Rudolfa
V pol minute 1218 dinarjev
Zamislite si, dragi potrošniki, da stojite v zelo dobro založeni trgovini z živili, pred vami pa je popolnoma prazen nakupovalni vozi-
ček. In zdaj?! Na razpolago imate trideset sekund časa, da ga kar najbolj napolnite, vse kar boste v tem času nadevali vanj, je potem vaše.
MILIČNIKI SO ZAPISALI
Pa še plačati vam ne bi bilo treba. Kar mikavno, kajne? No, prav to pa se je v petek zvečer resnično dogajalo v Nami.
Verjetno veste, da ima Nama odslej vsak petek pravi nakupovalni dan, saj bodo vrata veleblagovnice za vas ob petkih odprte tja do 21. ure. Seveda pa na ta dan ne bo manjkalo presenečenj. Prvo tovrstno presenečenje je bilo že ta petek.
Najbolj prijetno presenečen pa je gotovo bil Stanko Rudolf, ki si je smel v samopostrežni trgovini Name napolniti voziček v tridesetih sekundah. Srečnež se je napotil do najbližje police s pristnimi štajerskimi vini in jih v omenjenem času uspel pobrati kar sedemnajst, v skupni vrednosti 1218,00 dinarjev. Kar uspešen, ni kaj!
B. Mugerle
O steklini zadnje čase bolj malo govorimo, vendar to ne pomeni, da je ni več. To tudi pomeni, da moramo proti tej nevarni bolezni ukrepati kot velevajo predpisi. Vsi naj bi vedeli, da morajo biti psi privezani, mačke zaprte in tako naprej. Niti najmanj prijetno namreč ni, če se lisica ali lisjak kar naenkrat pojavi v naselju in na hišnem dvorišču, čeprav imajo psa čuvaja.
To se je pred dnevi zgodilo v Hrastovcu. Lisjak (obolel?) se je najprej pojavil na dvorišču Milana Grudnika, se spopadel s psom, ga ugriznil v smrček in pobegnil. To je bilo okoli šeste ure. Približno štiri ure in pol kasneje je taisti lisjak prišel k hiši Berdni-kovih v Hrastovcu 58. Ko sta Berdnikova prišla iz garaže, sta bila nemalo presenečena, saj je pri psici Evi na tleh ležal pokončan lisjak. Kakšen je bil spopad med psico, ki je bila privezana in lisjakom, se ne ve, znano je le, da je bil hud, če sodimo po krvavih madežih. Seveda je Franc Berd-nik hitro ukrepal, lisjaka odstranil proč od psicè in ga pokril, da ne bi z njim prišle v stik še druge živali. Franc nam je povedal, da je zatem najprej poklical lovce, ki so mu dejali naj pokliče veterinarsko inšpekcijsko službo. Razumljivo, da je bil Franc iz ure v uro bolj zaskrbljen. Ne samo zaradi poginulega lisjaka, za katerega je lahko samo ugibal kako nevaren je, temveč tudi zaradi psice Eve, ki je vsa zbegana tavala sem in tja. Skrbelo gaje zaradi morebitnih posledic, mučilo pa ga je tudi vprašanje kaj bo, če jo je lisjak ugriznil, čeprav je cepljena proti steklini. Ugrizov namreč ni bilo videti, toda kaj se ve. Ker ima Berdnikova psica rodovnik, bodo za morebitno poškodbo zahtevali odškodnino, so nam še povedali.
Na koncu za razmislek še tole. Steklina je brez dvoma zelo ne-
varna bolezen, ki se hitro prenaša z živali na žival. Zato je takojšnje ukrepanje, če zasledimo takšno žival in imamo opravka z njo, več kot nujno in obvezno
Nepopravljive so posledice, če teh dolžnosti ne upoštevamo. Zato ie toliko bolj nerazumljivo, da v tem primeru odgovorne službe in lovci niso takoj ukrepali, čeprav jih je najprej obvestil Grud-nik in nato še Berdnik. Zagotovo vemo, da se je lisjak v naselju pojavil že ob šesti uri zjutraj in tam ostal ves dopoldan, velja se zamisliti tudi ob pripombi kraja-
na, ki je dejal, da bi gotovo prišli prej, če bi pes preganjal divjad in jo morda pokončal. Se morda le ne igramo preveč s steklino v času, ko je razširjena, s takšnim početjem pa krajanom povzročamo nemalo skrbi in upravičeno jezo?
P. S.: Kasneje smo izvedeli, da je sanitarna inšpektorica prišla ob 14.30, pa tudi to, da so morali pokončati psico ter domače in sosedove mačke.
B. Mueerle
ZGORELA DRVARNICA
VSAK DAN GORI!
Čeprav vsi odgovorni že nekaj časa opozarjajo na veliko nevarnost požarov, ki grozijo zaradi dolgotrajne suše resnično r.a vsakem koraku, in čeprav že nekaj časa proti vsem kršiteljem ukrepajo, si mnogi še kar naprej lajšajo pomladansko čiščenje s tem, da odpadke oziroma suho travo zažgo.
V občini Velenje sicer nismo imeli doslej zaradi tega večje škode; na -.reco so gasilci vedno hitro in učinkovito ukrepali. Vedeti pa je treba, da so tudi s tem veliki stroški in da nam lahko ognjeni plameni mimo grede uidejo v gozdove, kjer lahko nastane katastrofalna škoda.
Prejšnji teden so se gasilske sirene oglašale resnično vsak dan. Gorelo pa je na različnih koncih naše doline. 6. marca malo po 20. uri je gorel travnik v Šaleku, naslednjega dne ob robu gozda v bližini lovske koče v Lokah. Podrast je zakurila Kristina V. V Bevčah je tega dne suho travo zažgal Vlado R. Večji požar je bil 8. marca v Šmartin-skih Cirkovcah. Viktor R. je okoli 16. ure zažgal travo, od tu pa se je ogenj razširil v bližnji gozd. Zgorelo je podrastje 4 ha velikega gozda.
10. marca, malo po ti. uri je gorelo listje nad cesto VIII v Titovem Velenju. Verjetno so požar zanetili otroci. Manjši požar pa je bil tega dne tudi na Konovem, kjer je gorelo listje ob gozdu pri otroškem igrišču.
Poleg omenjenih pa je bilo še več manjših požarov, ki so jih uspeli posamezniki sami ali pa ob pomoči gasilcev zatreti. Ti podatki so gotovo najbolj zgovorni in upamo, tudi dovolj prepričljivi: NIKAR NE KURITE NA PROSTEM!
Z BALKONA METAL GOREČE PAPIRČKE
Osemletni P. S. se je 7. marca igral na balkonu : prižigal je papirčke in jih metal na dvorišče. Eden je padel na balkon Viktorije S., kjer se je vnela odeja, blazina in vrtna garnitura. Viktorija se je ravno takrat vrnila domov in skupaj s hčerko požar pogasila. Škoda pa je vseeno precejšnja.
NEVARNI TABORNIKI
Mladoletni D. O., Z. M., A. Č. in A. I. so sinaredili ponoči z 9. na 10. marec v gozdu pod Jakcem tabor in si zakurili taborni ogenj. Pri tem so seveda pozabili, kako nevarno je v tem času kurjenje v gozdu.
Na srečo so jih občani opozorili in ukrepali, predno bi lahko nastala škoda.
V Slatinah pri Šmartnem ob Paki je 7. marca iz doslej še neznanega razloga, zgorela drvarnica Alojzu Grudnu.
KUHALA IN ZASPALA
Anica V. iz Šaleka je 8. marca zvečer kuhala v svojem stanovanju in ob tem zaspala. Voda je izhlapela, posoda se ie začela žgati. Skozi okno seje kadilo in sosedi so poklicali gasilce, ti so vdrli v njeno stanovanje, kjer pa so našli le zažgano posodo in presenečeno Anico, ki se je med tem zbudila.
IZ ZBORNICE IZGINIL DENAR
Doslej še neznani storilec je odnesel iz torbice Daniele R., iz zbornice osnovne šole Antona Aškerca, 8. marca med 17. in 17.30 uro 230 dinarjev in za 700 dinarjev vrednostnih bonov.
VSILJEVALCA PREGNALI MILIČNIKI
Franc K. si je 8. marca hudo želel družbe Zalike H. Na vsak način je skušal priti v njeno stanovanje. Trkanje pa je bilo neuspešno, zato je splezal čez balkon. Miličniki so ga opozorili na njegovo nedostojno in vsiljivo vedenje, a ga očitno niso prepričali. Še kar naprej je skušal priti v Zalikino stanovanje in miličniki so morali posredovati še enkrat. Tokrat so bili bolj odločni. Franci pa bo pojasnil, »da ga Zalika ne mara«, še sodnik za prekrške.
TRČILA NA TRGU MLADOSTI
Iz smeri Delavskega kluba, proti Tomšičevi cesti, je peljal 7. marca malo pred 16. uro voznik kolesa z motorjem, tridesetletni Vinko Breznik. Ko je pripeljal do odcepa proti lekarni, je trčil v voznika kolesa z motorjem, osemnajstletnega Friderika Krejana. Oba sta padla po cestišču, pri čemer se je Krejan hudo, Breznik pa lažje telesno poškodoval. Oba voznika sta vozila po cestišču, kjer je vožnja prepovedana vsem vozilom.
IZ OSEBNEGA AVTOMOBILA ODNESEL TORBICO
Prijateljici Marjana P. in Valerija S. sta 11. marca obiskali Disko S. in pred njim parkirali avtomobil. Valerija je pustila v njem tudi svojo torbico. Ko sta se vrnili, to je bilo okoli treh zjutraj, torbice ni bilo, nekdo pa je odnesel tudi rotor motorja avtomobila.
OSTALA BREZ PREDNJEGA KOLESA
Med 22. in 23. uro, 9. marca zvečer je nekdo ukradel prednje kolo z avtomobila Anke B. s Šercerjeve ceste.
KOLO Z MOTORJEM HITRO NAŠLI
Z zabave v Disku S se 9. marca med 23. in 24. uro nekomu očitno ni dalo peš. »Izposodil« si je kolo z motorjem Petra S. in ga v Šoštanju zavrgel.
PORUŠIL ZID
Nekdo je prišel 11. marca med 4. in 5.30 uro zjutraj k novo pozidanim zidovom za garažo Martina N. v Gaberkah. Eno steno je porušil.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
Malo po 23. uri, 7. marca letos je Remzo N. pretepel svojo ženo, tako da je morala iskati zdravniško pomoč. Svoje nasilno obnašanje bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. Tja so miličniki prijavili tudi lastnico lokala Buhteljček, kjer so 8. marca dolgo v noč praznovali in s tem motili oskrbovance doma za varstvo odraslih. Miličniki bodo ukrepali tudi zoper Matijo S., ki je kršil javni red in mir 8. marca v bifeju upokojencev v Pesju ter natakarico tega bifeja Marijo P., ki je točila vinjenim gostom alkohol.
POOSTREN MILIČNIŠKI NADZOR
V	noči iz 9. na 10. marec so izvajali velenjski miličniki (v času od 20. do 4. ure) poostren prometni nadzor, predvsem so ugotavljali psihofizično stanje voznikov. Ustavili so 190 vozil in proti 17 kršiteljem ukrepali (kar 11 zaradi vožnje pod vplivom alkohola). 62 voznikov je bilo mandatno kaznovanih.
NA KRAJU NESREČE PODLEGEL POŠKODBAM
V	središču Titovega Velenja je patrola milice 12. marca malo po 22. uri zvečer ustavljala motorja Honda štiriindvajsetletnega Ervina Pirnata iz Titovega Velenja. Ta ni ustavil, temveč povečal hitrost, menda je vozil okoli 120, proti križišču z ulico Veljka Vlahoviča. Voznica, tridesetletna Alenka Košir, ki je pripeljala po Stantetovi in nameravala preko križišča zaviti na ulico Veljka Vlahoviča, ga ni opazila. Silovito se je zaletel v njeno vozilo, tako da ga je obrnilo za 270 stopinj, voznika pa vrglo 60 metrov naprej po cestišču, vendar seje le lažje poškodoval. Njegov sopotnik, štiriindvajsetletni Jože Knez iz Titovega Velenja pa je dobil tako hude poškodbe, da jim je na kraju nesreče podlegel.
m/€jp*è
Vajeni sino bili. da pred različnimi lokalčki vidimo mizice in stole šele, ko je tudi na koledarju pomlad. No, nekateri pa so se v teh časih že pričeli obnašati bolj poslovno. Ne gledajo več na koledar, ampak se ozirajo v nebo. V lepih dneh, je tudi v začetku marca prijetno posedeti zunaj. Posnetek na Cankarjevi, pred M clu-bom.
(B. M.)


Hrastovec — lisjak na dvorišču
Igračkanje s steklino?
Franc Berdnik s psico Evo in poginulim lisjakom