® Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium E N AKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NajsfarejšI slovanski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni : XXII1._LET0 XXIII. PART I. 1. DEL. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) MARCH 18, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 65 PLOZIJA V ROVU; KAD 70 PREMOGARJEV MRTVIH Pfemogarjev so spravili na površje, rešitev 71 ponesrečenih pa ni nobenega upanja več. a, u . Ij JG zahtevala življenje '"udarjev. — Uradniki ^^tes Bureau of Mines '^Javili, da ni nobenega rešitev 71 mož, J. čevljev globoko ^"^Kelbo je povzročil plin ali premogovni prah '"^■^IRSVILLE, o., 17. so delali v skupini. Ostalih 25 Ij^^^čeraj ob enajstih pogrešanih pa je delalo v posa-JG nastala v tukajš- meznih manjših skupinah, ko je "^ogovniku velika raz- nastala eksplozija. 115 delavcev rešenih Okoli 115 delavcev, katerim so se poznale posledice strupenih plinov, so rešili iz rova včeraj. John Richards, superintendent rova, in Howard Sanders, foreman, sta umrla za strupenimi plini, ko sta se lotila z brez-primernim junaštvom reševanja ostalih nesrečnikov. Premogarji pravijo, da je nastala eksplozija bodisi zaradi phna ali pa morda tudi zaradi premogovnega prahu. Žalost družin pogrešanih Družine pogrešanih, ki so čakale vso noč pred vhodom v rov, so se pričele odpovedovati upanju, da bi še videle žive svoje drage, pokopane globoko zemljo Amer. del. federacija zahteva povišanje mezd Narodni dohodki se morajo zvišati najmanj za 10 milijonov na leto, če se hoče zvišali življenjski standard. ■Po VILLE, O., 17, jg ' " natančni preiskav) da je 44 pi-emo-oziroma pokopa-^ ®st Chamber, 25 dru-®°sednjih "entrah." ti 0^' upanja \Voj,, predsednik CIO of America orga-ost PJ^avi, da bi bil če bi se dobilo ^^ogarja še živega iz ki ^ ujeti v pasti v se nahajajo jnilje od vhoda. Ti WASHINGTON, 16. marca.— Ameriška delavska federacija je danes zahtevala 6-odstol:no povišanje mezde za vse zaposlene delavce ter zopetno zaposlitev j 2,700,000 oseb, ki so zdaj brez j dela,, tako da se zviša narodni dohodek ra ^10,000,000,000 na leto. Federacija javlja v svojem mesečnem pregledu trgovskih in | industrijskih aktivnosti za prvo j četrtletje leta 1940, da dočim je produkcija v prvih treh mesecih leta za 22 odstotkov višja kot je bila lani v istem času, pa so se delaA'ske mezde zvišale samo 1 odstotek na uro. vesele praznike! Uredništ\'o In npravniš-tvo kakor tudi tehnično o-sobje "Enakopravnosti" želi vsem našim naročnikom, somišljenikom in prijateljem prav vesele velikonočne praznike. Ob tej priliki se posebno zahvaljujemo našim cenjenim slovenskim trgovcem, ki so nam s svojimi oglasi omogočili povečano velikonočno izdajo in ki na splošno podpirajo vse slovensko kulturno in gospodarsko življenje, /a kar zaslužijo, da se jim s svojimi nakupi pri njih i/kaže hvaležna titdi slovenska javnost. Uredništvo in upra\niš(vo. Nemci napadli angleško pomorsko oporišče SESTANEK MED MUSSOLiNIJEM IN HITLERJEM NA BRENNERJU Scapa Flow je napadlo štiri-1V doM presenečenj je ta presenetljivi sesta- najst nemških letal, ki so poškodovala neko angle-' ško bojno ladjo. nek največje presenečenje. j LONDON, 17. marca — V so-I boto večer je priredila nemška ! zračna sila največji zračni na- i pad napram Angliji, ko je štiri- danes na potu na tajni ....... . . .. prvo srečanje diktatorjev izza usodnih monakovskih dni ' najst nemških bombnikov s tež-I kimi bombami napadlo Scapa I Flow, angleško rnornariško ba-I zo, kjer so poškodovali neko RIM, 17. marca. — Premier ameriški diplomat gprejet pri Mussolini in kancelar Adolf Hi- papežu v Vatikanu. Sestanek ted dveh diktatorjev sestanek v bližini nemško - itali- bo morda dal Wellesu odgovor janske meje, na katerem se bo- na njegovo iskanje baze, na čije ameriški vojni material za sovjetsko rusijo NEW YORK. — Po poročilih Johnsonove agencije iz Wash-ingtona je trgovinsko tajništvo sporočilo, da je sovjetska Rusija od začetka vojne v Evropi na- Ista posvetovala, o zadevah, ki so . . , ,. I v direktni zvezi z diplomatsko oo.iiin a JO ter po- j gumner Wellesa, posebne^ I vzrocih tudi ob obali nekai ško-1 M !-de. I angleško podlagi bi bilo morda mogoče pričeti z mirovnimi pogajanji. Odmevi v IvOnduim LONDON, 17. marca. — Presenetljivi sestanek med Mussoli- truljnih ladij. v poročilu Ameriške delavske federacije. "To pa dosežemo pod I lahko samo na en način; z zvi-išanjem produkcije blaga in po-(Doslej še ni ugotovljeno, če strežbe, ki jo potrebujejo ame-je med ponesrečenimi tudi kaj j riške družine." Slovencev. — Op. uredništva). ; kupila v Zedinjenih državah voj "Mi ne moremo doseči zado-1 nega materiala, ter strojev, po voljivega življenjskega standar- j trcbnih za vojno industrijo : __ da, dokler ne dvignemo naših jvišini go--;; vseh nabav sovjetske ]-yr | . narodnih dohodkov," je rečeno Rusije'v Zedinjenih državah, v j l\€CiOV6SKl toku zadnjih petih mesecev je sovjetska Rusija nabavila v Ameriki za 33 milijonov dolarjev vojnega materiala. ga emisarja predsednika Roose-velta. ! Ubitih jf bik) sedem mornar-j (Oficijelna nemška agencija v nijem in Hitlerjem smatrajo v I jev in en civilist, sedem civili-' Berlinu naznanja, da se bo sesta- tukajšnjih vladnih krogih za stov, mec! njim rteka ženska, pa' nek vršil v Brenneru, obmejni na jsenzacijonalnejši korak v zve je bilo ranjenih. Poškodovanih | vasi na Brennerjevem prelazu), zi z nemško "mirovno ofenzivo", je bilo tudi petero hiš ob obali, i Oba diktatorja spremlja k tej s katero bodo Nemci kmalu pri- Angleško letalsko ministrstvo | presenetljivi seji velik štab ta j- čeli. To naziranje je bilo še o-pa naznanja, da so Angleži vče- j nikov in drugih diplomatov. S , jačeno po odloku ameriškega raj v povračilo napadli v bližini j Hitlerjem bo prišel med drugimi državnega podtajnika, ki je od- Helgolanda več nemških pa- i nemški minister zunanjih zadev ložil svoj odhftd iz Rima, odko- ' Ribbentrop, z Mussolini jem pa der je imel odpotovati v sredo, I italijanski zunanji minister Cia- za nedoločen čas. i no oče umoril vso in Angleži zahtevajo, se zganejo armade na frontah Q ''ic več tako gotovo, da je mrtvilo na frontah iig.^^^®2;nikom v prid. — Angleži zahtevajo od-Politiko na Balkanu in na Bližnjem vzhodu. V Londonu ka- cijo na zapadni fronti, in silno Sodr na svojem I se je kritiziralo politiko zavez- na(j j® in nezado- j nikov z ozirom na Finsko. Načinom, kako se; V Londonu pa zahteva skupi- Kultura VAJA V torek, 19. aprila se vrši vaja dram. društ. Anton Verovšek v Slov. del. domu. Vsi igralci so prošeni, da so gotovo navzoči. ^ obeh prestolnic; se prične z odločno in smelo poli-! ^ Španiji, % i|(^. ° sestavljena, to- j tiko na Balkanu in na Bližnjem da citati med vr-, vzhodu, kjer je nevarnost, da jih I zopet prehitita Nemčija in Ru- Rudolf Opara zopet doma Včeraj je prispel v New York slovenski mladenič Rudolf Opa- ."ai '°jna. Vsa tozadev-; na angleških postavodajcev, daj^^'^'* se je boril v lojalističnih " " - ----kjer ga je Francov režim obsodil na smrt, toda je bil Opara s posredovanjem ameriške vlade pomiloščen najprej na dosmrtno ječo, nato pa osvobojen. Z istim parnikom je prispel iz Španije tudi znani ameriški letalec Harold E. Dahl, ki je bil tudi obsojen na smrt. ^. ^s^rizu se je vršila; k seja senata, pri ' premier Daladier 240 glasov Mrtvila naj bo konec Da £6 zahteva akcijo povsod, tako na zapadu kot drugod, je žrtve nesreč Avtomobil, v katerem so se- v ameriki j NEW YORK. — Metropolitan j Life Insurance je izdala pre-j gled, ki kaže, da so' zahtevale razne nesreče lansko leto v Zedinjenih državah 93,000 človeških žrtev. Od tega odpade nad 32,000 oseb samo na prometne katastrofe. Najhujša prirodna katastrofa lanskega leta je bila poplava v vzhodnem Kentuckyju, kjer se je utrgal oblak. Pri tisti priložnosti je prišlo ob življenje 70 oseb. V pogled avtomobilskih nesreč se opaža neko nazadovanje ; žrtev takšrih nesreč je bilo lansko leto manj kakor leto dni prej. Hitlerjeva fniro\ita ofenziva Vladni uradniki, ki že ves čas napovedujejo, da bo pričel Hitler z mirovno ofenzivo, so mnenja, da išče zdaj Hitler zopet sodepolnik dni v Monakovom, v: pomoč Mussolinija, Mussolini pa zvezi z Welesovo misijo v Evro- se skuša potom Sumnerja VVel-pi. lesa približati predsedniku Roo- Rečeno je, da je Mussolini si- seveltu. Dalje so angleški vlad- Prvi sestuiiek izza Monakova ; Nobenega dvoma ni, da je se-. J stanek Mussolinija in Hitlerja, j svojo rodbino [ ki je njun prvi sestanek izza u- deli njegova žena in njuni | trije otroci, je strmoglavil 1 noči izročil Wellesu podrobnejše ni krogi mnenja, da bosta storili s pečin v globino. ' in milejše nemške mirovne pogo- Nemčija in Rusija vse, kar je —i— t je ket ao biU oni. ki so bili WeH v ajam meči, 4a p»^-t3«nta vm- LOS ANGELES, 16. marca. I lesu označeni v Berlinu. ko politično ali diplomatiČno po- — Laurel H. Crawford, 41 let j Welles pri papežu | tezo zaveznikov na Balkanu ali stari veteran svetovne vojne, ča-1 Jutri ob enajstih dopoldne bo : na Bližnjem vzhodu. ka danes v svoji celici na ob-1 sodbo, ker je obtožen, da je zapeljal svoj avtomobil, v katerem so sedeli njegova žena in trije otroci, preko 100 čevljev visokih I --- pečin, s katerih je avto strmo-1 Turčija, ki vodi politiko realnosti in ki je uverjena, da glavil v globino. I bodo zmagali zavezniki, bo nemudoma v vojni. Če izbruhne na pomlad vojna na Balkanu; se bodo vanjo zapletle vse balkanske države vse po- vzrok, ker postaja čim dalje jas- ko le bil za lojalističnimi črtami lošnem stanju človeštva, vznikajo vedno iznova vrednote, ki obnavljajo duhovno življenje tam, kjer je bilo oslabljeno ali uničeno. Narodi nimajo samo telesnih obnovitvenih sil, marveč tudi duhovne in moralne. Za pomladitev in preporod človeštva, k čemer nas v sedanjem dramatičnem trenutku prav posebno kliče praznik vstajenja, je treba z neomajano veio in popolno iskrenostjo gojiti moralne sile samozaupanja, zvestobe in požrtvovalnosti za obče dobro. Narod, ki je izgubil vero in zaupanje vase, v svojo življenjsko pravico in svojo moral no enakovrednost z drugimi, velikim in močnimi narodi, bi ne mogel vzbuditi niti pri prijatelju niti pri nasprotniku spoštovanja in upoštevanja. Narod, čigar članov ne bi združila vzajemna zvestoba v obrambi skupnih intereso\ nasproti drugim narodom, bi si sam pisal in sam izvršil sodbo svojega pogina in razkroja. Kdor ni zmožen ničesar žrtvovati, ne more biti junak, a nekoliko junaštva je treba na vseh moialnih pozicijah človeštva, zakaj same junaki odločujejo o zmagah idej in idealov, samo njihovo samozdtc'jevanje postaja moralni vir njihove narodne obnove in jamstvo za zmago pravilnih in pravičnih naČel. vičnejše življenje. Mnogo teh , ' . , , . , , prestane pod tujim vplivom, pionirk, KI se danes ze druga za ... , . ' ^ . morajo starsi, zlasti pa matere drugo poslavljalo od nas, si ie ... . .. , . . . , ; . v .. paziti, da Jim otroci ne utonejo s svojo požrtvovalno, zuljavo roko in kremenitim značajem v tujstvu. Ameriške matere sa- , , . . me pravijo, da morajo pripove-pndobilo to iko zaslug za koristi . .. . , . ' , , . , , dovati svojim otrokom važne in priseljencev, da ga ni odlikovanja, ki bi jim moglo vse to po plačati. Naravno je, da ta spre zanimive stvari iz,stare domovine, o življenju naših kmetov . , ... in delavcev, ki je tako različno memba nase pnseljenke m sla sebi odlike nravnega junaštva, samo v nji postajamo veliki in svetli. Smoter te borbe pa ni, da dosežemo "civilizacijo" termitov in da živimo samo zaradi roja, marveč je v tem, da vsak izmed ljudi čim bolj razvije svoje osebne odlike in se z njimi približa skupnemu vzoru. V tem je globok, bistveno važen razloček med idejami totalitarizma in kolektivizma z ene strani in demokracije in humanizma z druge strani. Tudi v tem, dandanes tako žgočem sporu živi večna ideja žrtve, ki je dobila v krščanskem prazniku velike noči tako vzvišeno simbolno podobo. Morda je prav, da se spomnimo te zveze v današnjih tesnobnih neopaženo mimo gotovih fak- ,. ... ... , , . , . . . . di o nasih malih, a lepih m dra- torjev, katerim ie veliko na tem, ., _ . ... , , , . / , gih nam mestih m nasih gorah, da drze ljudstvo, posebno pa .. . . , , .v.. ", .. . , Mati seznanja svojega otroka z zeno na cim nizii stopnji misel- , , . , T, .. .. . . lepoto nase narodne pesmi, na-nega razvoja. Pričeli so se torej . v .... » , , ' se književne govorice. Zato pa je resno baviti z mislijo ,kako za- . , . , , : . . nujno potrebno da se slovenska ustaviti val progresivnih idej v> ,. . , - ^ , ^ . . , mati v Ameriki vedno sama da- vrstan slovenske zene in s tem ,. . , , , ^ , . .. Ije izobrazuje, da vzame vec- zadati tudi drugim nasim na- , ,, , , , .. krat lepo slovensko knjigo v ro- prednim organizacijam moralen udarec. Toda naša skupina žena je šla preko tega mirno in stvarno na delo.' ' Napredne slovenske žene v Ameriki so organizirane v krožkih. Tu prirejajo poučna pre- . , časih, ko se vidno spoprijemlje-ameriskega življenja, pa tu- , ^ . . . . . ... . .. . . I ta duh roja in duh svobodne, nravstvene odgovorne osebnosti. Ni pa dvoma, da bo tudi v današnjih usodnih bojih duh svobodne osebnosti pre'magal duha roja in kupa, kakor je vedno doslej v zgodovini, človekovo resničigio junaštvo se bo slej ko prej klizalo tam, kjer je Kant odkril nravne zakone in jih obenem z zvezdnim nebom uvrstil med najvišje, kar lahko vidi ali občuti človeški duh. ke, da ji ostane živa govorica njenih prednikov. Zaveda se, da za otroka in njegov razvoj ni vseeno, kaj ve in kako misli o narodu, iz katerega izhaja. Ko človek čita članke, ki jih dava n j a, razne tečaje, predvsem i^išejo ameriške Slovenke, se mo-šivalne, pevske, gospodinjske in la začuditi njihovi zavednosti, športne. V obče pričajo poročila Mnogo jih je, morda večina, ki o delu krožkov ,da se ameriške , se ne bodo nikoli več vrnile in napredne žene pridno gibljejo, vendar, s koliko ljubeznijo go-Tudi z raznimi ljudskimi pri- je še dalje svoj jezik, koliko le-. editvami skušajo dvigniti svojo pih misli vcepljajo svojim otro-)opularnost in kakor same po-.kom o domovini njihovih oče-•očajo, so z uspehi prav zado- tov! Večkrat ne najdemo tega volje. Ker obstojajo podružnice niti v osrčju naše domovine. aanE)t»«>»>»«iwiim»woMagB8aHaaap etično jezikovno obeležje, marveč sta se utopili v množici "Slovanov," prednikov sedanjih Južnih Slovanov, ki so že prej kot ljudski val preplavili Balkanski polotok od Jadrana do Črnega morja. Ostalo je samo hrvatsko in srbsko ime. Srbi in Hrvati, razkropljeni med slovansko množico, so jezikovno brzo izginili in iz tega etniškega in socialnega procesa so se razvili sedanji Srbi in Hrvati, ki so istega jezika in iste krvi. Skupno oni tvorijo organsko zvezo med Bolgari na vzhodu in med Slovenci na zapadu ..." Dr. Zupanič zastopa torej tezo, da se je pri Srbih in Hrvatih odigral sličen proces kakor pri Bolgarih, to je, da so se Hrvati utopili v zavojevani slovanski množici in ji dali svoja imena, samo s to razliko, da so bili zavojevalci Bolgari Ogrofi-ni, torej Mongoli, dočim so bili zavojevalci Srbi in Hrvati — čistokrvni Slovani, ki so prišli s slovanskega severa. SKRA iei ; o prihodu Srbov in Hrvatov na Balkan Večna ideia žrtve si Sivi hudiči pred kamero Velika noč je po svoji verski ve je ena najglobljih idej indo-vsebini praznik, v katerem se evropskega človeštva. Vrižajo močna nasprotja. Tem- Tako je prastara ideja žrtve na otožnost pasionskih sporni- postala ena izmed osnov krščan-lov, podoba križanja na Golgo- ske vere in nravnosti. Evangeli-i in Z vel i čar j eve smrti med ji so ji dali božanski značaj; žr-ivema razbojnikoma prehaja v tev na Golgoti pomeni odrešitev himnično radost vstajenja in človeštva. Če pa prestavimo te večnega življenja. V simbolič- verske pojme y navadno govo-;iih obredih velikega tedna so rico mislečih ljudi, tedaj pride-naznačeni prividi muk in trp- mo do spoznanja, ki je lastno Ijenja. Usoda Boga-človeka se mnogim miselnim šolam: člo-Izravnava z usodo\^loveka sploh, vekova veličina in duhovno po-c njegovim bojem s soljudmi, veličanje rasteta v stopnjevitem •i človeškimi predsodki, s hudob- odnosu s tem, koliko človek žrt-lostjo in krivico, z državnimi in vuje svoje sebične nagibe in ko-erskimi napravami in uredba- risti blagru aplošnosti; naro-ini. du, družbi. Pasionski del velike noči nam To plemenito spoznanje je po '.zbuja misli o tragičnem bistvu drugi poti žal privedlo v novo "ivljenja, o neskončnem boju skrajnost: človek — posamez-oper zlo in nesrečo, o večni pri- nik ni nič. družba, skupnost, na-otnosti smrti v vsem, kar za- rod je vse! Nobena skrajnost na vam o kot življenje. Božji ne ustreza stvarnosti človeškega rob je eden najtemnejsiqh sini- življenja. Vsak človek je maj-Voiov, kar jih nahajamo v zgo- hen svet za,se, slehernemu je živ-ovini verstev; v njem se izra- tj en je odprlo isto pot v svet in o ameriških Slovenkah Ob petletnici obstoja Organizacije progresivnili S 1 ovenk Amerike, je napisalo ljubljansko "Jutro' sledeči članek: Skupina ameriških Slovenk, ki je lansko leto obiskala svojo staro domovino, je pripadala povečini Slovenski ženski zvezi v Ameriki ter je po svojem nazoru katoliško usmerjena. Ta organizacija izdaja tudi svoj list. To je najstarejša slovenska organizacija v Ameriki. Poleg te pa obstoja še druga zveza slovenskih žen v Ameriki, to je Organizacija iirogr^>sivne Slovenko ža misel, ki je bila človeku grške dobe popolnoma tuja. čeprav HO stari Grki dajali svoji predstavi božanstva čez mero očitne človeške poteze, se vendar niso hoteli in mogli toliko pokloniti pred oblastjo smrti, da bi spravili tudi svoje bogove pod njeno krvniško roko. Krščanstvo je šlo v pojmovanju slehernemu ga zapre po isti pravični nujnosti, ko mu pošlje smrt. Posamezniki se po svoji socialni potrebi voljno včlenja-jo v ,družbo, ki pa je samo oblika njihove skupnosti, a ne kakor skupnost pri termitih ali čebelah — edino možna nujnost njihovega" izživljanja, človek sprejema nase žrtve za sploš- Amerike. Letos je ta zveza praznovala svojo petletnico in njene članice- poročajo, da je napredek prav dober. Kakšen je namen in delokrog te organizacije, čemu se je ustanovila? Slovenski ameriški list "Enakopravnost," ki se pohvalno izraža o delu te skupine, je prepustil v znak priznanja svojim ameriškim rojakinjam polovico strani svojega obrežnega formata za ženska vprašanja. Ta ru-1 odpuščanje, smrt v vstajenje in brika je za enkrat glasilo na- večno življenje, mračno tragi-p red ne skupine ameriških Slo- ko naravne usode v sproščen je ven k. Tti tudi pojasnjujejo in svetlo radost duha. Ideja žrt- življenjske tragike mnogo glob-i nost po svoji volji in svojem no-]je. Zveličar se rodi in umrje tranjem spoznanju, ne pa pri-kot človek, toda vstane od smr- sil jen po krutem zakonu roja ali ti kot Bog, da tako — kakor: po nujnosti, ki združuje stanice pravi stara pesem - '.premaga j v organizem. smrt in trohnobo. j Velikonočna misel je misel, da Ta temni ton v melodiji veli-1 je za življenje potrebna žrtev — ke noči se kmalu spremeri v ra-' neprestano žrtvovanje, — da pa dostno pesem vstajenja. Pasion- se z "žrtvijo sprošča duh in raste ske mu molu sledi vedri dur velikonočne aleluje. Bolečina, groza, smrt, grob — vse je premagano, žrtev je tista skrivnostna sila, ki spreminja krivdo v Doslej je med zgodovinarji in med znanstveniki sploh prevladovalo mnenje, da so Srbi in Hrvati prišli iz Zakarpatja v zdajšnjo svojo domovino v prvih dveh desetletjih VII. stoletja istočasno z ostalimi slovanskimi plemeni, ki so se naselila na ozemlju med Alpami in Jadranom ter med Črnim in Egejskim morjem. Tega mnenja je bil tudi znameniti hrvatski učenjak Vatroslav Jagič. Nasprotno stališče zastopa dr. Ni-ko Zupanič, ki v svoji razpravi "Bela Srbija in Bela Hrvatska." objavljeni v božični številki beograjske "Politike" dokazuje, da je bila prvotna domovina Srbov na ozemlju zdajšnjih Lužičkih orbov, Hrvatov pa ob gornji Visli in ob izviiu Labe, toiej na severu in ne v Zakarpatju in da so prišli Hrvatje in Srbi v sedanja svoja bivališča kasneje kakor ostala slovanska plemena, ki so naselila pokrajine med Alpami, Jadranom in Črnim morjem. Dr. Zupanič je vzel za podlago svojemu dokazovanju navedbe bizantinskega cesarja Konstantina Porfiegeneta, da so ae Srbi in Hrvati priselili na Balkan iz Bele Srbije in Bele irvatske (bela seveina), in to >od vlado bizantinskega cesarja Serakliji. "Mnenjd smo," tako izvaja dr. Zupanič, "da je Hrvate in Srbe poklical bizantinski cesar na pomoč proti Avarom in jim obljubil, da jim bo dal kot nagrado, ako premagajo Avare, one pokrajine, ki so jih le-ti imeli v oblasti. Hrvati in Srbi so vsekakor prišli na jug kot organizirana vojska, ki je izvršila poverjeno ji nalogo in nato prejela obljubljeno ji plačilo. Jasno je, da so se Hrvati in Srbi kot zmagovalci čutili pravno in moralno superiorni ne samo nad premaganimi A vari in Vlahi, marveč tudi nad Znani monakovski izdelovalec kulturnih filmov Walter Lecke-busch je bil prvi, ki niu je uspelo posneti volkove v prosti naravi na celuloidni trak ter sestavi film, ki obravnava samo njih življenje. O težavah, ki jih je moral prebiti s svojo odpravo pri tem delu, pripoveduje sledeče: "Nastar-'U smo se v neki ru-munski vasi pod goro Nego-jem v Transilvanskih Alpah in smo najprvo mnogo tednov porabili za to, da smo težko dostopno prebivalstvo pridobili za našie poskuse. Ko so slišali o' volkovih, ki jih hočemo dobiti pred kamero, so nas gledali kakor norce in so vsako pomoč kratkomalo odklonili. Šele ko je vaški župan iz ministrstva prejel obvestilo, da je naše delo deželi v prid, in šele potem, ko nismo štedili z denarjem, vinom in dobrimi besedami, so se ljudje pokazali dostopnejše, tako da r,mo končno lahko pričeli s pripravami za snemanje. Pred. vsem je šlo za to, da bi s težkim lovom ujeli osem volkov, ki naj bi nam rabili kot glavni junaki. Za snemanje je bil določen obsežen gozd, ki smo ga zaprli z dva metra visokim plotom. Podnevi so bile ujete živali v njem še precej spodobne, ponoči pa so besno tulile, da je šlo skozi mozeg. Le z nevoljo so se kmetje postavili v našo službo. Večji del jih je sestavljal kolono gonja-čev, ki naj bi priganjala volkove pred našo kamero, ki je bila zabarikadirana z deskami in drogi. Drugi, ki so bili za to sposobni, so imeli uloge v filmu samem. Po načrtu bi morali "sivi hudiči" vdreti v njihovo vas, iz katere naj bi jih prebivalstvo izgnalo z vsemi mogočimi orožji. Z volkovi pa tudi v igri ni bilo šale. Eno izmed zveri, ki je nenadno napadla nekega kmeta, je bilo mogoče komaj še pravočasno ustreliti. Kot učinkovito strašilo so se izkazale v ostalem srebrne slepiče, kakršne se uporabljajo v ■filmu za dodatno razsvetljavo pri posnetkih na prostem. Če je prišel volk preblizu, je bilo tre- Sloviti pretvarjale" Fregoli si je v Milani"' jel sobo. Nezaupna gospodinja pa mu Je "Soba je samo boste drznili sprej' žensko, vas postavil" cesto." Zgodilo pa se je, Milančanka zaljubila ka in ni čudno, da s'' sestati se kdaj po stavi v njegovem Fregoli bi ne bil pri tej stvari ne Cerbera v podobi _ nje za nos. Nekega svoji sobi, ki jo J®, nadzoroval podnevi 1 • w posnemal sladek et z baritonom glasnimi poljubi i" klinami. Nenadno j® viata: "Gospod se takoj, takšnih trpim." — "Zakaj vprašal Fregoli iii "Saj sem popolnem^ skušam samo majh ga jutri odigram-nja se je prepričala goli res imenitno P^' glasove. Naslednji večer res ni bil sam v sol ;nenadno spet glaS dinje: "Ne, mene tite več!" d oS Francoskemu ki' ku XI. je neki k0'^ koč v dar nenava«' so. Kralj, ki je f hiši preživel nekoj'^^ mu je dal kot «voj® srebrnikov. O tem je zvedel nik v kmetovem kmalu potem j® > kralja z lepim ara ter mu ga ponudi' Ludvik je takoJ^^ mož meri. Dar P . začel zelo hvaiti. ' iH P zibal že v najsla? mu bo vladar da^ daj je kralj mi peso!" Prinesli ; jo 'je izročil pose® dami: "Veljala brnikov, dejam ti Ol^ j'. anglija ' Angleška ^ den udarila po - nc'' ri' P , z aretacijo in italijanskih večina je bila mogom iz Nem^'-''j ložen na ladje ^ ^ Anglija je italiJ^j te uljudno spr^J^, je odredila zap'®^',, nih pošiljatev. j dali Mussolini j ne brani ku])ovat' mog, in, da ni kttdu n(/mške^ . la Italiji. Polefc'^ ž i pripravljeni človekova osebna veličina. V tem pogledu bo ostala velika noč simbolen praznik vseh, ki verujejo v nravni napredek človeštva. To, da je dejansko življenje še vedno daleč od visokega vzora in da bo tako tudi ostalo, ne zanikuje potrebe in vrednosti vere v ta vzor in v napredek. ba s takšno .slepico samo malo italijanske i prvotnim slovanskim prebival- pobliskati, pa je že stisnil rep produkte njene stvom, ki so ga osvobodili avar- med noge. Pred skritimi napadi je. MussoIiVii, k' , skega jarma. Srbi in Hrvati so pa nismo bili nikoli varni in bili ti odprto izziva'' .zavzeli višje položaje v družbi,'smo veseli, ko smo po dvomeseč na morju, je v državni upravi in v vojski, to je, postali so privilegiran stan v državi. Toda taki dve maloštevilni vojaški družini Hrvatov in Srbov, ki sta šteli sa- nem trdem delu svojo nalogo no vtaknil v ŽeP' i končali. Izmed četveronogih vidno izravnan filmskih junakov smo tri po- ^ darili nekemu zoološkemu vrtu. tri smo morali ustreliti, dva pa mo po nekaj deset tisoč glav, j sta ušla v zadnjem trenutku s <'1? Irrt0 nista mogli naseliti prostrane skokom čez dva metra visoki 12ttaeioooeo<»eoooooeoaoaoooe« CM m T MII Za kuhinjo ■ ' ' Krušni cmoki. Zreži iia drobne kocke šest žemelj ali pa enako količino belega kruha ter de-ni V skledo. V loncu zmešaj dve jajci in skodelico mleka ter po-lij po kruhu. Pusti kruh, da se kvasi vsaj pol ure, nato pi-imešaj četrt kile moke in napravi z roko cmoke. Ko delaš cmoke, roke zmoči v vodi, da se testo ne bo lepilo na roke. Kuhaj cmoke v slanem kropu 20 do 30 minut. Kuhane poberi v skledo in zabeli z ocvirki ali mastjo, v kateri si zarumenila malo drobtin. Daš kot samostojno jed s solato ali s kako omako ali pa h golažu in sličnemu. Diišeno zelje. Zel j nato glavo zreži na drobne rezance. V kozi razbeli mast, prideni šest kock sladkorja. Ko se sladkor raztopi in začne rumeneti, stresi zraven eno žlico drobno zrezane čebule, in ko tudi čebula porumeni, stresi Še zrezano zelje noter, ga pomešaj, dodaj še tri na-ribane sirove krompirje, nato osoli in zalij, da voda pokrije zelje in krompir. Ko se nekaj časa jed pokrita duši, dodaj žlico kisa, malo popopraj, daj nekaj zrn kumne zraven in duši do mehkega. Daš kot prikuho h govejemu mesu na mizo. Krompir jev zvitek. Um6si navadno testo kakor za jabolčni zavitek. Testo razvleci in ga dobro namaži z mastjo, ki jo poprej razbeli, nato naribaj na testo krompirja, ki si ga že dan vila poznamo, da bomo vedeli izbirati. I čaj, kava in pivo zapustijo želodec v eni uri, mehko kuhana jajca, mesna juha in kuhano mleko v poldrugi uri, hruške in cvetača v dveh urah, paradižniki v dveh in pol ure, sirova jajca, krompir v oblicah, bel kruh, jagode in mai;^elice v dveh urah in treh četrtih, kuhana perutnina v treh urah, bravina v treh urah in eni četrti, riž, špi-nača in govedina v treh in pol ure, pečenka in kumarice v štirih, orehi, gosja pečenka,' svež kruh in račja pečenka v štirih in pol, slaniki in zeleni fižol v petih, svinjina v petih in eni četrti ure. Po teh podatkih je mogoče sestaviti primerne obede in večerje, kar je posebno važno za večerjo, kajti od hitre prebave je odvisno dobro spanje. ne madeže. V to svrho skuhaš pol kile fižola v štirih kvartih vode, a ga ne osoliš. Ko je fižol kuhan, ga ocedi. Vodo precedi skozi krpo in ko se ta shladi, namoči tkanino v to vodo, malo p o mencaj in potem izperi še v čisti vodi. Fižolova voda namreč ne raz je barve, očisti pa sko-ro vsak madež. Fižol porabi za. solato ,ker pa ni slan, ga osoli. Če se roke potijo, je zelo neprijetno. Zato je dobro vprašati zdravnika, kaj je temu vzrok. Večkrat je to znak slabega zdravja. Ako ni nič nevarnega, tedaj si večkrat na dan umij ro^ lj;e v mlačni vodi in nato namaži z limonovim sokom. Ali si pa roke umivaj v vodi, v kateri prevreš orehovo listje. Tudi potenju nog pomaga vsakdanja taka kopel. Zato je priporoči j i- j vo ,da poleti nasuši vsaka gospodinjil nekaj orehovega listja, da ga ima tudi pozimi. Praktični nasveti za cvetlične lončke. V vsaki hiši je gotovo kak star klobuk, ki ni več za rabo. Iz takega klobuka izreži o-krogle krpe v velikosti podstavka lončka za cvetlice, ga položi na ravno desko, čez pa z mokro krpo zlikaj, da se zravna. Likaj toliko časa, da se krpa in klobu- Čevina posušita. Če hočeš, lahko I slamniki za žene in otroke rav-potem podložek še zvežeš z,,jq tako lepi. Letne suknje., za volno ali svilo in bo podložek j žene, otroke in dekleta. — Ima-potem še lepši, laki podložki so l tudi v zalogi vse drugo bla-zelo priporočljivi, ker glinasti, kar se rabi pri hiši. — Ima-podstavki ne drže popolnoma; jgpg "drapes", vsakovrstne vode in se vedno potijo, zaradi j Muze, krila in svedre. — Za mo- Vedno sveže sadje in zelenjava. žive in očiščene kokoši po nizkih cenah, Anton Greman 20741 Tracy Ave, IVanhoe 0196-W Najlepše obleke, ki so se še kdaj mogle dobiti, dobite sedaj pri nas za $1X)0< 1.59; 1.95; 2.95 ; 3.95; 4.95 in $6.95. Posebno za otroke od mere 1 do 14. — Vse ■ barve, pralne in svilene. Tako so lepe, da vam ne moremo vse to napisati. —. Pridite sami pogledat, da se prepričate, kako so res lepe. — česar puščajo na pohištvu ka- prej skuhala v oblicah. Krompir kor tudi na policah grde obroče. Take podložke pa moraš večkrat posušiti, sicer splesnijo od večne mokrote. olupi šele, tik preden ga nari baš. Krompir naribaj za prst na debelo, nato ga pa poškropi z razbeljeno mastjo, posuj s slad- ■ kor jem v prahu in simtom, do-: J^f^dar likaš volneno obleko, daj, če imaš, pest rozin in pest namesto mokre krpe več že in fant« imamo lepe srajce, kravate, nogavice in spodnje perilo, jr- Pridite, se vami priporočamo in vam voščimo vesele Velikonočne praznike. zmletih orehov. Nato zvij testo skupaj, ga položi na dobro po-mazano pekačo ,pomaži z mas- krat zložen časopisni papir, kar prepreči, da se blago potem ne sveti. Seveda moraš likati na A. Kadar je kaj narobe z vašimi vodnimi cevmi, F kličite nas. Vedno garantirano delo. MICHAEL CASSERMAN Plumbing, Heating and Repairing 18700 Shawnee Avenue KEnmore 3877 Prav vesele velikonočne praznike želinio vscw- Vesele velikonočne praznike želhao vsem! KRfMZAR FURNITURE Dealers in Furniture, Magic Chef and Grand Stove®' Rugs, Linoleum, Maytag Washers, Electrolux Refr'^ erators. 6405 St. Clair Avenue ENdicott 2252 Cleveland, Ohio 3063 Pearl Avenue Lorain 7147 Lorain, Ohio 4 . \ V. Pri nas dobite vedno dobro sveže pivo,-kakor okusno pripravljena mrzla in gorka jedila. tu'i' tj o šg po vrhu in daj peči. Peče-1 strani. To pa velja le ni zvitek zreži in daj na mizo. I ^emne obleke. Za svetle oble- Krompir z jajci. Skuhaj i uporabi nepotiskani papir. krompir, ga olupi in zreži na KAKO DOLGO TRAJA PRE-BAVLJANJE POSAMEZNIH JED! Vogal E. 62nd St. in St. Clair Ave. ALI VAŠ RADIO DOBRO DELUJE? Strokovnj aško povpravl j an j e radio aparatov. Pokličite ENdicott 3880 za približni račun. tenke plošče. V plitvi kozi razbeli na kocke narezane slanine-, zarumeni malo čebule, stresi krompir na slanino, ga osoli in lepo zapeci. Med tem pa dobro! stepi jajca (-za vsako osebo po eno jajce). Ko je krompir ope-1 čen, polij po njem stepena jaj-! ca, in ko so se jajca strdila, je, jed gotova. Daš s solato za ve-1 j čerjo na mizo. : Vsaka jed potrebuje določen delo garantirano. . čas za prebavo, in dobro je, če ACME HARDWARE te čase vsaj za najvažnejša ži-1 7002 St. Clair Ave. LA SALLE DRY CLEANING Praktični nasveti Želimo vesele velikonočne pravnike vsem! HELEN'S DRESS SHOPPE 414 East 152nd Street Corner Waterloo Road V naši trgovini dobite obleke najnovejših krojev. Velika izbora za večje ženške, isto imamo nogavice posebne mere. Odprto ob večerih. Dobro sredstvo za čiščenje: madežev na tkanini. Voda od be- j lega fižola očisti madeže od čr-l nila, črnega vina in tudi maat- 835 EAST 185 STREET James Močilnikar, poslovodja Prinesite k nam, da vam sčistimo vašo obleko. Izgledala bo kot nova ker imamo najmodernejše naprave za čiščenje. Delo gotovo v 3 urah. Pokličite; KEnmore 3658 m oa (? 6116 ST. CLAIR AVENUE For Fine Photographs Prav vesele velikonočne praznike vam želimo! In se priporočamo za izdelovanje finih fotografij. Tel. EN. 0670 Mr. in Mrs. Beros MR. IN MRS. ARKO 1178 Babbitt Road Vesele velikonočne praznike, želimn vsrnn! EAST 61« ST. GARAGE i FRANK RICH, lastnik \ % Vesele velikonočne praznike želimo vsem! Kadar potrebuje vaš avtomobil popravila al' vanje, pokličite nas. Delo je jamčeno, prvovrstno zmernih cenah. Se priporočamo za naklonjenost! Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! J. KUNCIC-PERROTirS NITE CLUB b»J 397 EAST 156th STREET Floor show in ples vsaki petek in soboto, godba. Okusna jedila, pivo, vino, in žganje. KEnmore 4365 fm (E-l) SREBRNINA Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99e opravičijo osebo do skupine kot na sliki. Zamenjate lahko te kupone v našemu uradu. Ako živite izven Cleve-landa, in ne morate priti v urad, priložite lOc, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. [me' Naslov. ___________'_____________________:----— BONCA « vam vošči vsem veselo Alelujo in se vam priporočil' vse notranje delo. Stenski papir, barva in plutih" zmerni ceni in najnovejši vzorci. Pokličite nas, HEnderson -4149 6005 ST. CLAIR AVENUE Vesele velikonočne praznike vsem odjenialcern, nikom in prijateljom želi in se priporoča OBLAK FURNITURE CO. 6612 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 2078 FRANK SUHADOLNIK 1196 NORWOOD ROAD Gostilna Želiino prav vesele velikonočne praznike vse'n valceni iti jmjateljern ter se priporočamo 1 m ftiarca, 1940 "ENAKOPRAVNOST" STRAN 5. Nikakor ne pišem preveč Nekateri mislijo, da pišem i lepili uspehov. Čast vsem tem, prepogosto za našo sloven- ki so v teh devetih mesecih pri-% banko. To mislijo ker ne nesli toliko novih vlog. S tem ^liislijo tega namreč: Kako je je banka dobila vso drugačno banka še pred letom dni moralno podporo. Tisti pa, ki so Pfed javnost jo kritizirana in od- od banke v tem času dobili nova ^Jena, da celo obrekovana (nje: posojila se čutijo s tem tudi ^"dstvo) za kar je trpela banka, osrečene. Od vsega tega bo p?, finančna, ustanova. dobiček delničarjev od dobič".:a že drugi rojaki in povedo da vidijo številne naše rojake stati v vrstah tujih bank, da tam vlo-že vloge. Vidite, tu je point: Še bo treba pisati in poučiti ljudi da je domača hiša prej ko so druge. Domača potreba je nujnejša! "Svoji smo svoji" drugi nas v potrebi poznali ne bodo! Še je treba pisati in razlagati pa bomo prišli do spoznanja da smo samim sebi naj pre i R««! takega in že prej toliko od posoj. m tako bo vsem vstre-, j tako pi- očitanja se je mnogo, ™>o Kako pametno je bilo to smete nikoli prito- ljudi odtujilo in odstra. dejstvo da so je pnvabil v ban- Nekega dne boste pri- l«tn, [■ Od banke drugam, k tujim, i k« ves drugi zaupnejši duh ka-: se ljudje odtujijo je naj- kor je vladal pred letom ko so vprašanje kako jih pri-'se zbirale skupine in grozile nazaj. Posebno še če so ^ tožbami tu in tam. Ce bi no ^ časopisih ne piše in ne pov- začeli pisati in miriti ne bi bilo; tudi dobre in potrebne!"'« dobrega. Danes pa gledamo j •^tti. že na velik uspeh, še leto dni i ^Nkakorni knvda nanx% gcldelajmw skupno za Smramuna rned banko inl%uUatbo na kaknmieEfi Krhtio se nmiaOe bi nwy^kpued letom dnin,k-v nxbtvu banke. BkL- ^ar nwiuwti. ^ 3e iskren vsaj v večini, ako Vse je v naši dobri volji če |rerazloži in se ga o hočemo napredovati. Vse pa tudi pouči bo narod vpošte- lahko poderejno če bomo sebični t^ji, to smo dosegli v zad-; in drug na drugega kamenje 1 " devetih mesecih s pojasnili' metali. S pisanjem je treba še .. opisih in člankih o banki, o nadaljevati. V banko prihajajo E znali, da nisem pisal preveč! , Za slovensko banko. Anion Grdina, predsednik. ko, prida besedi končnico "one." Tako je nastala beseda cannone, ki jo danes poznajo menda vsi jeziki sveta. s kakšnimi ladjami je potoval Krištof Kolumb v Ameriko? Kakor znano, je Krištof Kolumb prišel prvikrat v Ameriko s tremi ladjami. Ce pomislimo na današnje pomorske orjake, se moramo čuditi, kako je mogel s temi "čolniški" napraviti:, .. , . , . ° temne noci, na burjo, slabo vre tako dolgo pot. Njegova ladja "Santa Maria" je bila dolga komaj 22 m, široka pa 6.7 m ter Dekleta v zabojih poslovanju in o stanju ljudje in nam povedo, da bi radi '' tem ko smo narodu po- še več posojil če imamo denar, kako nujno je banka za Kako radi bi jim posojila dali, potrebna in koliko bo na-! ker bi s tem zopet naredili še (ije koristi imel. i več za delničarje in v splošnem nisem pričakoval tako | za narod. Prihajajo v banko pa Prav vesele praznike želimo vsem in se priporoča-za naklonjenost. SYLVIA CAFE MR. IN MRS. MIKE PODBOY 546 East 152nd Street Pristno žganje, sveže pivo, dobro vino. Gorka in jedila. SESSZ93233DEfi ' #1 in 1^1 FRANCES GRDANC LINGERIE — HOSIERY GREETING CARDS 1513 East 55th Street HEndei'son 3332 ''t# g gostilni dobite vedno dobro, sveže pivo vino, a v naši delikatesni trgovini pa grocerijo in meso za sendviče, mleko, cigarete. Po naključju je policija v Marseilleu izsledila tolpo trgovcev z dekleti, ki jo je vodila neka 70-letna ženska. Stara zlo-činka je sama izbirala svoje žrtve, in sicer večinoma med mladimi, neizkušenimi dekleti z dežele, ki so prihajale v mesto, da bi si poiskale zaslužka. Imela jo navado, da je v kavarnah pri-sedla k mizi mladih deklet, ki so sedele same. Tam je zaigrala komedijo z omedlevico. Dekle se je potem seveda sočutno pobrigala za starko in ta jo je prosila, naj jo spremi domov. Tako se je tudi zgodilo. Starka se je z dekletom odpeljala v vilo v najodličnejšem mestnem predelu in tam je žrtev začela primerno obdelavati. če ji je uspelo dekleta pregovoriti ,da se bo vkrcala za Maroko, ni bilo treba nobenega nasilja. če pa to ni uspelo, tedaj so starkini pomagači dekle preprosto omamili in jo spravili, kamor so hoteli. Stara zvodni-ca je imela tudi navado, da se je nastanjevala v odličnih pcn-zionih. če je tam naletela na kakšno posebno mično sobarico, jo je poslala s pisemcem v tisto vilo. Tudi ta trik je nekaj časa dobro uspeval, na zadnje pa ie postal tolpi" usoden po okoliščini, na katero ni bil nihče pomislil. Ena izmed nič hudega slutečih sobaric, ki naj bi odšla s pismom v pogubo, je imela slučajno prosto uro, česar zvodnica ni vedela. Zunaj na cesti je na dekle že čakal nje prijatelj, vojak. Ta jo je spemil do vile in tam je dekle dejalo: "Počakaj malo, oddam pismo in se vrnem takoj." Vojak je potrpežljivo čakal celo uro, njegove prijateljice pa ni hotelo biti nazaj. Začel je nekaj sumiti, a ni pozvonil, da bi povprašal, kaj je % dekletom, temveč je odšel naravnost na policijo, kjer so z zanimanjem poslušali njegovo poročilo, saj si je policija že nekaj časa belila glavo, kam izginjajo številna mlada dekleta. Vilo so takoj odkolili in izvršili preiskavo. Sprva niso našli nič sumljivega, potem pa so odkrili skrivna vrata do stopnic, ki so vodile v tajno klet. Tam so našli več deklet, ki so spale. Bile so omamljene. Tudi vojakova prijateljica je bila že med njimi. Policija ,ki je aretirala vse v vili nahajajoče se člane tolpe ,je še nadalje na skrivaj stražila hišo. Ni se zmotila. Proti večeru je privozil tovorni avtomobil, iz katerega so hoteli prenesli velike zaboje v hišo. V je imela posadko 90 mož. Najmanjša njegova ladja "Nina" jo merila v dolžino 17.3 m, v širino 5.6 m ter je imela posadko 40 mož. Srednja ladja "Pinta" je bila po velikosti nekako v sredi med omenjenima dvema ter je imela 60 mož posadke. tov. Velike skrbi je povzročilo, j ii, večkrat je denar ugladil tr-j konec v tihotapstvu. Nekateri so kje in kako naj krenejo iz me-; njevo in kamenito pot, a često i padli v bojih s stražarji, drugim sta, kje naj se tihotapci zunaj se je tudi začul iz teme klic :| so hude vremenske spremembe, sestane j o in po katerem ovinku | "Stoj!" In nesreča je bila tu.; vročina, mraz in nevihte ugono-naj se splazijo mimo straž. Ne- V boju, ki je navadno nastal, | bile in ohromile nekdaj močno kateri tihotapci so se vozili do je vedno kdo obležal mrtev, ne- j telo, da jih je pobrala prezgod-Devina, ostali so skušali priti koliko je bilo tudi ranjenih,; nja smrt, večini izmed njih pa čez mejo pri Črnem kalu, v Sa- stražarji pa so tihotapcem od- ■ je zaradi tihotapstva mrzelo cerbu, na Ključi, v Bazovici, na nesli njihove cule in z njimi \ vsako domače delo. Marsikateri Opčinah in pri Nabrežini. : vso njihovo imovino. Tak je bil tihotapec je umrl kot berač, o-V temnih nočeh, burji in j prepogosto žalosten konec dol- bogatel pa menda ni nihče. Ko meiežu i goletnega tihotapstva. Ves za- je bila v Trstu odpravljena pro- Navadno so čakali na zelo služek je šel po vodi, treba je sta luka, je bilo konec tihotap- bilo zopet vzeti motiko v roke in ske romantike. Med ki-aškim se pri trdem, toda varnem delu ^skalovjem in brinjem se niso spominjati nekdanjega roman-: več pojavljale velike sive cule, tičnega, razkošnega življenja, pod njimi pa korenjaške posta-Mnogo naših rojakov je vzelo ve tihotapcev. me in nevihte ter so se v škor-njih, s slamo oviti kakor duhovi plazili čez Kras. Pogosto so jim njihovi tihotapski podvigi uspe- BSE 35 Kaj je embargo? •Odkar je izbruhnila vojna, beremo zopet in ;3cpet besedo embargo. Kaj je to? Beseda,pomeni toliko kot zasega ali rubež. Razglasi ga država, ki ne želi izvoza kakega blaga iz političnih ali gospodarskih razlogov. Tako je n&u primer USA v začetku vojne razglasila embargo za orožje nasproti vsem vojskujočim se državam. Zaradi toga je prestal vsak izvoz orožja v vojskujoče se države. Kakor je pa znano, je USA pozneje svojo odločbo preklicala. Vam vsem želim vesele velikonočne praznike Anton Vehovec \ MESTNI ODBORNIK 32. WARDE Slovenski tihotapci v preteklosti Zahvala in Nadaljevanje s 3. str. in predelan, brez carine čez carinsko mejo. Najete so bile tudi šivilje, ki so izdelovale oblejfe, s katerimi so ženske košatile skozi mitnice, zakaj vsaka taka ! obleka je bila carine prosta ka-: kor tudi rute in robci, če so bili i zarobljeni. Cez carinsko črto so j ^ prihajale ženske, neizmerno ši- j roke, saj so imele nekatere po i šest, celo do deset novih kril na i sebi. ' I Mnogim se je neoviran pre- i hod posrečil, marsikatera pa je morala plačati občutno denarno globo, zlasti še, če je nosila: s seboj tudi kaj drugega prepovedanega blaga. Na mitnicah je bilo takrat kaj živahno. Ves dan so se vrstle obravnave z zasačenimi tihotapci; slišali so se dovtipi in vzkliki veselja in ogorčenja, smeh, nevolja in razočaranje, če jo mituičar potegnil tihotapcu izza srajce in izpod suknjiča kar za pol proda-jalnice kontrfebanda. .Najspret-nejše tihotapke so bile kuharice z Brega, iz Ospa, Doline, Boljunca itd, ki so prinašale vsak dan kruh v Trst. Prihajale so v množicah po več sto in so morale vse skozi mitnico v Zav-Ijah, zato je bil natančen pregled nemogoč. Nu debelo — in drobno ... Za naklonjenost številnim starim in novim vlagateljem Slovenske banke, se odbor in direktorij iskreno zahvaljuje. Zahvalo utemeljuje v imenu teh, ki so iz teh vlog dobili mnogi posojila in pa v imenu delničarjev banke, ker je radi tega banka moralno in finančno napredovala. Obenem pa voščimo "ALELUJO" vsem ki sodelujete z domačo Slovensko banko. The N orth American Bank i 031 St. Clair Ave. 15606 Waterloo Road CLEVELAND, OHIO ' 5' ' »-—■ , r 1 Prav vesele velikonočne praznike želimo vticm! ANTON OGRIN Slovenska modna trgovina v S. D. Domu 15333 WATERLOO ROAD Za nakup obleke in drugih stvari se priporočamo, da obiščete našo trgovino. Velika izbira klobukov, nogavic in spodnjega perila za žene in dekleta. Za može lepe srajce, kravate in klobuki, nogavice in spodnje perilo. Lepe obleke za deklice in dečke. Polna zaloga finih trpežnih čevljev za celo družino. P i Poleg tihotapstva na debelo i je bilo tudi tihotapstvo na drobno. Vsak Kranjec, ki je prišel v Trst, je gotovo kupil kaj takega blaga. Najbolj cenjene soj bile angleške žage in pile. Na- j vadno so žago dobro povezali | in skrili v klobukovo štulo, pile i m pa so vtaknili v dežnik. Toda i takšnih zabojih so spravljali po- finančni stražniki so poznali tu- i di te načine tihotapljenja ter končno ni preostajalo tihotapcem drugega, nego |)lač&ti globo ali pa oddati zasačeno blago. Razen tega so kupovali in l>reiiašali tudi HviU.-ue robce. I zlatnino itd. Pri nevarnem tihotapskem poslu je bilo treba poleg drzno- tem nesrečnice v pristanišče iii na ladje. Seveda so te svojevrstne prevoznike tudi aretirali, a staro zločinko so bili že prej spravili za zamrežena okna. Zanimivosti Top imenujemo navadno ka- sti tudi izredne opreznosti, lo- , nwn, kakor se ta nestvor imc- kavosti, poznanja sveta in po- i i nuje skoraj po vsem svetu. Od_____■ __ I Icod to ime? Učenjaki so dogna-; Vesele velikunočne yraznike . li, da se je "kanon'* pojavil v vsem želi 116. stol., ko so bili Italijani v vojnih zadevah vodilni. Takrat so top enostavno imenovali cev. j čas za prenovljenje vaše stano-Cev se pa glasi v italijanščini j vanje je tu. Se priporočam. Kadar pa hoče Itali- Papirar in harvar J. F. Terbizan canna. ian noko stvar oznučH.i veli Polrlieito LT 1464 Vesele velikonočne prainikv želimu vsem! Racers Dairy & Ice Cream Co. lOZS East 6li§it St. HEnderson 1786-7 Claude Farrere: 21 PRIGODE TOMAŽA JA6NJETA POVEST IZ ŽIVLJENJA GUSARJEV 1- ef H iW 'Uw "Bogmi," se raduje Tomaž, | se jim ni zdelo, da je bil eden ali "saj to je pilot, ki ga iščemo. No drugi med njimi karkol visoke-boter, povej nam torej še kaj o! ga, in celo tudi španski oficir. .tem mestu, o katerem pravijo,; Le Tomaž Trublet je pri tej trda je tako sijajno, in povej namiditvi nekoliko privzdignil obrvi, jiiiti sto milj daljave, vse, kar veš o njem. Vi pa, bra-: Toda Loredanu je bilo to vse- i Ko je Loredan končal I bolj katoliškega kralja priredil koral, košenilje, indiga, tobaka,, nimal. Polagoma se jih je na- gata "Lepe podlasice" in vsejde med nasprotniki oset" ' v obrambo osemsto musket in sladkorja, sive ambre, barvnega bralo toliko, da je koncem tret-! druge ladje, ki jih uplenimo med sovražnika, ga sme ubiti z i šestnast sto pik. Pri razdelitvi, lesa, usnja, kakaua in sokola-; jega dne, ko sta Tomaž in Lore- potjo. Imenovano fregato do- roko. : sem bil sam prisoten, če so kon- de?" dan prišla po svoja rezila, bilo stavi kapitan sam, da nje nima ^ (jokaz te^a smo vse t j 5no zavzeti tudi samostani, pre- "Da." na listini sto in šestnajst imen, moštvo nikakršnega deleža. Za- prlseSf^ I ostaja še citadela ali mestni' "In je li tudi res, da je v tem. lastnoročno podpisanih, in pa še to je dogovorjeno, da bo prva dobro tovarištvo'do h-e I grad, in v njega središču visoki; mestu zadnji meščan bogatejši dvesto in dvajset križcev. Vsega | zaplenjena ladja last generalo- i Lrdnjavski stolp s štirimi nad-; ko kjerkoli drugod mestni sod-1 skupaj se je torej obvezalo tri- va, v povračilo rizika, in vrhu te-: Na krovu "Lepe podlasi"^ Izidki. Petdeset ljudi v njem lah-i nik ali bogat veletržoc ali žu-'sto trideset in šest bojevitih in ga odpadeta zato nanj dva žreb- je prihodnji dan Juana I ko zadržuje s svojimi mušketa-1 pan?" ! uporabnih mož. Bodisi da so bili j na deleža preko njegovega o-: čudila, ko je zaslišala i mi pet tisoč napadalcev tako I "O tem ne smemo dvomiti." ; pismeni ali ne, na orožje so se: stalega razmernega dela. j vani ropot ukrcajočih se I dolgo, da prihiti generallajtnant; z obema rokama udari sedaj j gotovo razumeli vsi kar najbo- i Častniki dobe pri delitvi vsak I stejcev, ki so se že spra^ iz Santa Pe de Bogota na pomoč | Tomaž po mizi; ; I je in to je glavno. Jedro cele |po dva deleža več. Če se odliku- i delo, da opremijo streW^ hi k skaj na čelu svojih dvajset tisoč vo-1 "No torej," pravi in se ves: Flibustije se je prijavilo in je | jejo, jim tiče še posebna nagra-1 skladišča z vsem potrebi^ tiigi; jakov, katerim zapoveduje. Od j sveti veselja, "kaj hudiča pa še! tako počastilo kapitana Tomaža i da po poznejšem posebnem do-j da urcde fregato. Juana f Santa Fe do Ciudada Reala ni; gobezdaš nekaj o obzidjih in in njegovo podjetje. i govoru in sporazumu. : preponosna, da bi pokaza!^_ i trdnjavah in samostanih in gra-; svoje j (iovih! Kdaj si je pa pravi FU- tje pomorski, odprite ušesa, kaj- eno. ti da vam povem, ta Ciudad i "Torej k stvari", nadaljuje Real nameravam napasti in uni-1 mirno in skoraj brezbrižno, "kar čiti, da ne ostane kamen na i moramo to uro vedeti o Ciudad kamnu!" i Realu. Ciudad Real je utrjeno Grom pritrjevanja izbruhne; mesto, zelo dojaro založeno, in ta hip iznova. Le malo Flibustej-1 vdrži vsako red ovito oblego več cev je sploh vedelo, kje je prav-: mesecev. Da je zavzamemo po zaprav ta Ciudad Real. Vsi so pa j vseh pravilih vojaške umetnosti. o njem že slišali in vsi so vedeli, da je to mesto prav posebno lepo in bogato in da bo torej plen prav velik. Benečan Loredan pa počaka, da se hrup poleže. Potem nadaljuje svoje pripovedovanje z ravnodušnim, zvonkim in enakomernim glasom; "Vse mi je znano o mestu Ciudad Real v Novi Granadi", pravi. "Tam poznam podrobno in po imenu vse ceste in trge in vsa vrata, in še več, neštetokrat sem tam razgledoval vse okope, forte in trdnjave, tudi grad in veliki stolp. Takrat nisem bil tam kot navaden popotnik, ki pride in zopet odide, marveč sem bil meščan v tem mestu. U-soda je hotela celo da sem postal častnik v garniziji, ki jo i-ma španski kralj v Ciudad Realu .. . " Ta nepričakovana trditev pa Flibustejcev ni posebno osupnila. Mnogi med njimi je slišal, videl in doživel najrazličnejše doživljaje in nič posebno čudnega potrebujemo brodovje in vojsko.-Brodovje mora šteti osem do deset linijskih ladij, kajti fronta nasproti morju šteje osem ali deset baterij najnovejšega primera in vsaka baterija je za e-no veliko ladjo. Toliko, kar se tiče brodovja. Vojska pa mora pripovedovanje, upre ravnodus-, bustejec belil glavo s takšnimi no svojo pest v bok in umolkne. Med Flibustejci se začuje mrmranje. Gotovo se nikdo med njimi ni ustrašil preteče nevarnosti. Toda pri računanju svojih pičlih sil'so mnogi pričeli dvomiti da bodo kos takšni verigi naštetih prvovrstnih zaprek. Zato prično dvomiti v uspeh . . . Sedaj se začuje glas Tomaža Trubleta. Ta glas je tako miren in tako hladen, da se zdi, kakor da ni Tomaž slišal niti besedice Loredanovega pripovedovanja. ..Brate," pravi Tomaž, "brate Loredan, kaj nam pa ne poveš figami ? Kakor je bog v nebesih! Cujte me sedaj vsi! Prisegam pri Zveličarju od bulvarka in pri najsvetejši majki božji: Ciudad Real je bogato mesto in Ciudad Real bo naš, ali pa poginem v njem!" Nobeden prisotnih Flibustejcev G3 r.e umakne, nobeden se noče odreči časti, da je sodeloval pri pohcdij, ki ga je zamislil Torn? ž Trublet in ki je najbrže najpredrznejše podjetje, kar so jih kdaj podvzeli Flibustejci. V 3Štariji ''Pri plešoči želvi" je bilo zbranih dvajset in šest naj- Kar se pa tiče korzarske pogodbe, jo je narekoval kapitan Tomaž Trublet tako, da je spravil v sklad korzarske in flibu-stejske šege in navade s svojimi lastnimi interesi maloneškega kapitana ter s svojimi tajnimi namerami, ki jih je gojil v srcu z ozirom na mesto, ki je je Juana tako' povzdignila, in na njene prebivalce . . . Tako je torej Tomaž narekoval, Loredan pa napisa!. kaKor sledi: KORZARSKA POGODBA Ranocelnik dobi razven svojega deleža 2 tisoč tolarjev za mazila. Ladijski tesar dobi tisoč tolarjev za grebelj. Kdor ubije prvega sovražnika, tisoč dolarjev. jo radovednost in ni hot(^ lo^ ma iz kabine, da pogledai j"' niti ni hotela povpraševali' je prepričana, da že poi^L iz kapita novih ust. Toda t j je drugače. Tomaž ni zop*' 1 skal svoje jetnice, ne ne jutri. In ko je drugi "Lepa podlasica" odjadf^ ) veselem vriskanju svojeg^ ga moštva, Juana še ,10) "Vsi pomorski bratje, ki pod- šteti najmnaj šest tisoč mož, kar je najvažnejše za i uglcdnejših Flibustejcev, hra- pišejo to listino, sklepajo med- kajti garnizona šteje tritisoč in j - vidim, sam te moram iz- mož, ki so še to uro podpi- sebojno pogodbo, da izvrše pod- ^ petsto mož, kojih ysak se ubra-1 praševati . . . Ali je res, kar sem i korzarsko pogodbo v pravi i jetje proti Ciudad Realu v Novi! ni dvema napadalcema, ker se! slišal, da je Ciudad Real y^^d | Q|]%iki, kakor bi je boljše ne bil. Granadi. Temu podjetju zapo-bori zavarovan za okopi in lina- najbogatejšimi in najlepšimi me- j ggg^^vil noben advokat: Kajti veduje kapitan Tomaž Trublet j Kdo bo prvi na mestnem obzidju, tisoč tolarjev. Kdor sname špansko zastavo s katerekoli trdnjave in razvije na njenem mestu francosko ali maloneško, tisoč tolarjev. Ranjenci dobe: Za izgubo oč?sa tisoč jev. Za izgnbo obeh očeh, šest ti- tana vozila seboj tudi icp' . dno duše prestrašeno Za izgubo roke ali lakta pet-najststo. (Dalje sledi) Za izgubo obeh, štiri tisoč.___ Za izgubo noge dva tisoč. Oclo dobl Za izgubo obeh šest tisoč. _ .v ,» K temu pripominjamo, da so ' Dekle dobi delo za i vedela, kako, kam in ^ dra. Bila ie sedaj še bolj r tejg ko prej, takorekoč tajn® • tolar- ca, in ladja je razven ra®r Flibustejcev in nevidneg® obi Pi k Ni Dekle dobi delo za mi. Toliko, kar se tiče vojske. V sti Amerike?" ; Tomaž Trublet sam je narekoval, kot kapitan in general, ter nje-'te številke osem- ali desetkrat-; Lahko ostane . ostalem obdaja Ciudad Real ve- "Cisto gotovo", odgovori Lo-, y^ggde za besedo Benečanu Lo-igovi pomočniki Eduard Bonny,! ne kakor sicer, namreč zaradi vpraša se na 1720/ liko obzidje z bastijoni, zakopi in I'edan. j redanu, ki je znal dobro pisati,, imenovan Rdečebradec, Genečan i obsega in opasnosti podjetja. Ave. braniki, zid sam meri se^em; "Ali je res, da so vse te cer-čevljev na debelo in pred njim je i kve, kapele, samostani in druge eci > % — ta mož zna sploh vse, — in ki Loredan, pustolovec iz Dieppa, j Vse te posamezne nagt-ade se -|^ i : piše sedaj z lepo pisavo: Listi-^ pustolovec iz Olerona, korzarska i odračunajo od skupnega plena v ^ , liaprOu "poslušaj: jaz sem nesrečna čr- ga tudi ti. nekega Juda z imenom Izaak, noglavka, nič kaj lepa s svojim, njih težo in se je nenadoma u-, drl. Vsi drsalci so popadali v T , , T, , Stopiš mimo vriov, mimo s vodo in utonili, preden so jim. Lakedem, dobavitelja rimskih; pepelnatim telescem; a razpola- „„1,™ nv. n ' .... . ^ . , J . i . ■ . XT , . / , • soKom napolnjenin vej od o- pnsli na pomoč. vojska pod poveljstvom stotni-, gaj z menoj. Ne vem, kaj si sto- in gledaš v poeaniaioče ka Munda. Lakedem je bil de- ril, da so ti nakopali tako o-' grmovje ter še prazne vrtne ker jih imam jutra do večera. tist, hočeš li, nuj grem ;)o kako smr- g. ^Weno zaslutil: Po vi- že ob zori sem pričel iskati' tonosno zelišče, takih Poznam. • | <-«4- v»v-\ i i I TVT A VT ! Ivl^iiw Vv v> ga" sj i^|^.^^j®kem večeru soi^uhih vejic, ^trni in koreninic,! Ne? Si žejen. Moj kljun bo dr- . za Injega legla saj je bila doba, ko sva z mo-^ žal kaj malo vode.. w ^i^okih vejah velike- "•asti jo tovarišico Rubekulo pletlaj —Piti, da, piti, je šepetal Mu- To je pravi pričetek pomladi. Tu jih vidiš, vse neznatne, v 3^ črnoglavka, gnezdo. Postavila sva ga bilaičenec. najčistejši vijolični barvi, skri- 19 i »Hi-j to se pravi, tu tisto pomlad na najvišjo vejo i Luža vode v prav snažnem tc v skromnem zelenju njih pre- xM jasnim gla- oljke in napraviti sem moral I pesku je stnla ne daleč odonod. prostih listov in vse dišeče. ali šest done- streho nad gnezdom, kakor to'šinil sem tja in so okopal, kajti gaT^tirooh? v T' ZT^ oi..,i «cu. uj^ ... .,1: vm..i,a., Spadajo med najbolj ganlji- # »o Umn^M- \ kadar naša bi-: na umn mi jp bilo, da ga bo do-^^ K človeku prihajajo eklif prešin%" 1 J': (dovolj v zavetju pred tik s hladno vlago osvežil. ^ ^akor prva nebeška tolažba po .kajti "Je. 11 z občudova- mokroto z neba. pri ptičih se ne j 1 a čas pa je vojak dvignil j^j-^^uih zimskih mesecih, pri- m ' ■ že večkrat sem bil že preletel i dolgo sulico, ki je imela na kon-; ^ot obljuba, ki se goto- z ••kakor se pn lju-1 mesto polno hrupa trgovcev, ki; cu pritrjeno gobo, prepojeno z uresniči" obljuba pomladi' ysakdanjimi zvončki. ■ " " ....... ' ' ' ' : so ki: i če prodajali ob širokih ' vodo slabega duha. 311»' Čf2 :.0Vff I&. iniela taščica Ru-' ustjih. Zdajci sem ob Osrednji; S kakim veseljem sem se ce"" ° drugega; telo so ptiči se ne zanimamo za; vo na ramo in globoko vzdihnil. Vežejo jih v majhne šopke, ohf J pa* nasršili,; j,g(,(jbe ljudi, ki bi mogli takoj Tedaj sem iznova slišala glas: Dišeč šopek vijolic na pisalni toploto. To- gyp^no živeti in ki se venomer i —Ti si najboljša izmed peni- mizi daje mislim polet, sprošča C- Sen ' kratki ali dolgi vojgkujeio, se ])repirajo. Vseka-jčic, ti boš najlepša med njimi, nam srce, nobena ljubezenska o"' skrivali pod kri- nas "kaj slabo plačujejo za i Sedaj pa moj prijatelj (ne- pisma ne uspevajo bolje nego 1# v vv^ Z''"' spanja ali smr- katere iim izkazujemo srečniki so naši prijatelji) ni tista, ki jih napišemo pred di- ^ '»krile oči,:K„tm pr»ei?adovedei, pa ve£ govoril. N«J«L je m„.,«eim Šopkom vijolie. : tudi precej domač, sem se po-, ral trpeti. Da mu olajšam bole-, ^^^^ben okras ni lepši ^ f. "Stie no 4.. ! sadil na debelo cedro. Množica! čine, sem zapel. Posadil sem sel Hnklnf Najhujše je mimo, sedaj prihaja Čas sonca, sreče, žvrgolečih bi . ^ palači zagledal zbrano sodrgo, | drgnil mučeniku ob ustnice! , ptičev, dolgih dni — in morda olje slišali, so se kj je vpila neko ime, kakor bi Nenadoma je zaklical: Eli, ljubezni fiiD- ^kljuni" stisnili te-; dejal Baraba. ; lamma sabakthani! sklonil' gla- tUg dejal I^uy SHOES tke^MmWaif Ye# p»; lepši na pr- > Je pa je nebo, že' sadil na debelo cedro. Množica | čine, sem zapel. Posadil sem seig-j^ mladih deklet nego šopek |-Jq g- I je bolj in bolj rasla in iste be-' na enega od velikih čavljev, s vijolic. "a tr-o... ., ' . ... . —,,„4. katerimi so bile noge prebite. 1 J^'avnik in velika lu-: sede so vrvele i% vseh ust: ko disk na železnici,' "Barabo hočemo'" 2fCi ' Kaj se je pripetilo? Začutil sem ; Kdor ima domišljijo, spozna i 'alili 1 v. , T * TVTM 1 • , ^ t' da mi ic nekaka tonla voda ka-' v mali, vijolični cvetki lahko a v luzi, kamor ho- Nikdar nisem mogel zvedeti,; J"" nt-KtiKd, ujpi.i vuua , , v j , _[ I . . , . 1' 1 nila na nrsi Strah in croza' ' obraz, malo začuden, obraz z vi-; pit konji, krave,izakaj je bilo vsem tem .. ^ zak^r^ri žTva::' loiiko do Barabe . . Tmordala:: »"a je kri umirajočega; kri. ki soko ^česko, ,^ln dobre volje r''eniirje pri vodi. to, ker je'bil kakor vsakdo j® kapala iz obraza, prebo-: m u omusnos i. oi mina ^ med niih — tat in oodlež? ' (lenega s trnjem! Jadrno sem i nobene domišljije, vidi samo ja- ; sno, sočno vijolično barvo cvet- MAYBB you bive no trouble with foot feet. But remember, practkally bD foot trouble eomet from mie-Stted ihoes. And It only takes one pair of mit-fitted •hoe> to itart the trouble. Have your oezt ihoei,fitted by X Ray. If I the only nray you can b* abeolutely lure you're do-fall right by your feet... end it doesn't cost you • cent. Com« la and let at demonitrete. i la, U,- . ^ . : nied njih — tat in podlež ? k fjfippi Kg so vojaki privreli na trp;, | hotel oddaljiti . , . , ndnrhnil. ker oni voiaki.l -Ostani in poj peniČica, naj-lK^. ki sedi na nekakšni nabor-. Ptijtajtepsa, kar jih po-jj;;;; hulw.l'olkram.cjgo tc napravim, je velel niči miniaturnih zelenih listi- Prav stara je: i „3,, kar je bilo sla-i bi bil naj^BljSi, sem o- cev. V notranjost te vijol.ene Me Kil • J • , i, i i. 1- 1- « 4 X 1 • i^lal in žsrolel do večfera žeolel barve le narava naslikala z ve-i ^ v judejskem : hotnega: tembolj se ptiča, ki ga syi ^^oiei ao večera zgoie i,---- sem odprhnil, ker oni vojaki, | )o ^ ^tlehemu skromen ' je zgolj šibkot-t. e) g Jožef, ki je mir- i Med urnim poletom preko uli-ženo Mirjam-'ce sem opazil debelega Izaaka. Na' zahoda sta o- j škrlaten od jeze je govoričil Q pri svojem sko- i sredi skupine, ki je morala ob- t>iso , gibka in dla-1 trenutek so mu namreč ploska- ot "ikoli trudna. I-i 11 in videl sem roke, ki so tles-"'''ila ° ' ki sta ga než- j kale ena ob drugo. To je po je bil mrk in j vsem videzu pri ljudeh znamc-W, odrasla oseba. Te- i nje nenavadne radosti. pa je predla vol-1 čudo vati, kar je pravil: vsak a LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Road GROCERIJA IN MESNICA VcsrJp vplihnnočne praznike in obilo pirithov želimo vsem prijateljem in znancem! Pri nas dobite vedno dobro prrocerijo, suho in svo-že meso. mcmmaaxQB MR. in MRS. JOHN MESOJEDEC 1192 EAST 61.STREET Grocerija Vcftcle velikonočne praznike in obilo pinthov želimo vsem prijateljem in znaneem! Ter se priporočamo, da si nakupite vaše potrebščine pri nas. Post re* I i vam bomo najboljše. Vesele, velilconočne prnznihe želimo vsem! FRANK'S SERVICE FRANK HARTOL, lastnik 351 East 156th SL and Arcade Ave. High Speed gasolin — Najboljše olje K En more 4381 m'n'iTMTrr.Tm.i., i.i.N .................."I'lTrrrTTTm- snammoaabt L, do prave noči, ki se je naposled I Hkim okusom komplementarno storila... ;točko: neskončno nežno, oranž- In poslej je, malčki, rdečegrlajno točko cvetnega prahu. tašcica najbolj srčkana med pe-; tovarne, ki stresajo sku-: nicami s svojimi prsmi kakor bilijone vijolic, jih iztiska- kri in rja in po onem dnevu po- in drobijo. Rezultat je ne-; _ #%...# Ka A jejo naši do ure, ko se ™hli; koliko destiliranih kapljic ne-1 |0|||% Mn A |t|j m rakovi razprostro po planjavi.: g^iggino močnega vonja, ki jih I liWU I —Ponašil A. Debeljak. i razredčijo z alkoholom in i ; ki dajejo potem enega najbolj J® bilo ime Ješu, t« ----- ------' Je fzus ali Božji sin. PRASTARE KOSTI IN ZOBJE i svežih in najbolj zaželenih par Zvesto sem povedal svoji dru-1 V kamnolomu v Gardelegenu i femov. Ženske kanejo malo te-: žici, kaj sem videl. Resna in j v Nemčiji so naleteli nedavno' ga vonja v svoje lase ali na izginil in starši izkušena, zato je skrbela le za pismouki, ko' najino gnezdo, mene pa je po \\ ^ razpravljal in se, slušala raztreseno in me prosi- ^ ^jimi. Ne bom j la, naj ji grem iskat k Davido-\ . ^Sodbe o tem Jezu-1 vemu grobu, stoječemu na se-je na ustnicah j veru mesta, šop bele pavolnate ^aj vam zadostu-; rastline, da pa se ne smem to-i tjiQv povem, da ga še Upoštevajo, saj Vsaki dobri pri- 6410 St. Clair Avenue Trgovina finega obuvala Želimo vsem cenjcnim odje- '■in znan- na zelo zanimivo prazgodovin- i senca ali na svilo svojih ramen sko najdbo. V votlini, napolnje- ^ Tudi njih pisma dihajo včasih ni s peskom in glino, so našli nekaj tega skritega vonja. To-zobe in kosti temne barve. Sta-: da ta dražestni vonj, ki ga se-rinoslovski zavod vseučilišča v'stavljajo z mnogimi skrivnimi;^^^^ Halleju je takoj odredil odko-1 pripomočki m z dolgim trudom,; pavanje in dal prepeljati v Hal- vendar ne more nadomestiti ču-1 cem prav vesele velikonočne krat ustavljati spotoma. Odle- le mnogo več gline, iz katere so dovitega vonja svežih cvetov, ^^ ' p^^znike' tel sem. • | previdno ppbrali vse zobe in ko- nam jih daruje najrazumnejša Srčno sem se spravil na delo, j sti. Izkazalo se je, da gre za o- i in najbolj naravna izdelovalka kar se nenadno pogreznem v gtanke najstarejših sesalcev na | vonjav, brsteča sila nastajajoče |.................................................................. temo, ki se je vsak čas bolj go-j nemških, tleh. ' pomladi. JIM SEPIC 16009 Waterloo Road • Naša trgovina je edina v tej okolici, kjer se prodaja BPS barva, ki je priznana kot najboljša na trgu. je. VV«' St- IK 5t- in ,0^ S lO ponidoma, po ptice nismo 3e Razumeti. Vseka-1 stila. Potlej se je tolikanj naglo i v 3® Jezus, kojznočilo, veter je zapihal tako! I dosti govoril' močno, da je zdajci planila ne-i k ljudem. | vihta in sem kar na slepo sre- ^ teh dober, ker | čo sfrfotal v noč. stvari, katere j Skoraj sem bil prisiljen pri-; h ill bi jih moral! stati. Tedaj sem zagledal ne da-1 križ obsojen, j leč od sebe tri križance, ki so | . bo živ na križ l V ho kak, ce mirno živeti, k vsakdo, celo t. vj)i,^.u.*.uim,i Vesele velikonočne praznike želimo vsem! B. J. RADIO SERVICE HEnderson 3028 Trvovrstno delo na vseh radijih. .Vse delo jamče-no Prodajamo prvovrstne nove in rabljene radije. 1, % enakimi šegami in nava- j rčili druga v drugo, da so jii arsikako kolonijo morali od- dami. Ob mejah in ponekod tudi riorali pozneje ločiti z rezalni-i L" opiti silnejšemu tekmecu — notr anjosti žive v Rusiji tuji gorilniki. Iztirjena voza sta , H i-itancem. Slednji so se oboga- narodi, ki pa so v znatni manj- ijiia k sreči prazna in poškodbe teli na račun vseh evr opskih i šini nasproti vladajočemu na- strojnega osebja niso bile pre-kolonizatorjev, dodali pa so tem |) odu. V angleškem imperiju pi --1 l ude. Vse drugače pa bi seve-o'vojitvam še eno popolno celi- j 10 tujcev na enega Angleža, | ^ a bilo, če bi se Isell rešil iz svoje lokomotive, ko je še sta- nianjša od Evfope—- matice ko nac ' 5 I ' jionialnih narodov. Zadnji sta i pi ihiteli k delitvi sveta Nernči-I jf: in Italija. Prva je jx> svetov-' ni vojni izgubila vso svojo kolonialno posest v Afriki in v Južnem morju, slednja pa si prizadeva na vso moč, da bi si ustva-r ila kolonialni imperij in ji gre precej gladko od r ok. Belgijski no, Avstralijo, ki je le nekoliko i v Jiuncoskem in^w^riju je raz-' n:erje 65-42, v belgijskem 7-4, v nizoztinskoni celo 8-1 — povsod je vladajoči živelj v manjšini, kal' daje evropskim kolonijam značaj gospostva manjšine nad večino. V Rusiji pa ja to razmerje ravno obratno. Na strnjenem ozemlju 140 milijonov Slovanov, izginja 30 mili- la na visokem nasipu. Preprečil je pravo katastrofo, ko je začel vožnjo, ki bi lahko postala njegova zadnja vožnja. , KAKO JE UMRL VASENIUS Te dni so sporočili, da je med drugimi znamenitimi 'finskimi športniki v bojih z Rusi padel jonov di ugorodcev, porazdelje-j tudi Birger Vasenius, svetovni I Kongo je sedaj podržavljeno ve- j ('ih na prostranstvo vse ogrom- { mojster v umetnem drsanju, lepodjetje kralja Leopolda 11. ; ne države in na več ko 200 raz-1 Kot vodja majhnega oddelka Največji kolonialni imperij j uih narodov, plemen in rodov.! j^ prejel nalog, naj gre na po-j tako po številu prebivalstva ka-1 Spričo silne obširnosti rusko-1 moč izvodni skupini, ki so jo 'l:or po obstgu ozemlja je an- slovanskega življenjskega pro-1 Rusi napadli na nekem otoku KI: ' m meri 40,109,000 km in -ima 472 milijonov prebivalcev. .Zgi-ajen je na vseh petih delih i sveta. Povsod ima angleška sila I trgovsko in obrambno važne po-; stojanke, ki so vozlišča ogrom-i ne državne mreže. Ni važnejše-' gA otočja, morske ali zemeljske štora je ozemlje ostalih Slova-1 Ladoškega jezera. Ko je Vase-nov razmeroma majhno. Slo-1 nius s svojimi možmi dospel do vtmske države Poljska, Jugosla-1 nektga gozdnega roba, je opa-1 vi ju in Bolgarija merijo skupaj j zli, da hočejo Rusi na otok iz-preko 750,000 km, kar je še ved- l krcati čete. Pognal se je s svo-, no dobrih 100,000 km več, ne- | jimi ljudmi proti njim in jih vr-' go meri današnja Nemčija, ki | gel nazaj. V borbi pa ga je za-! jfe \' zapadni polovici Evrope 1 dela krogla in je obležal mrtev.' g j! Slovenska cvetličarna 6102 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 1126 Za velikonočne ju-aznike imamo vsakovrstn®"' likonočnega cvetja, cvetlice v lončkih in rože. " mladi, duh vstajenja se zrcali v krasoti cvetlic' okinčajte domove, da bo tudi v njih cvelo noVO nje in vstajenje. V cvetju je življenje, v cvetju Ije in tiho žalost. Kadarkoli potrebujete cvetje, okras hiše, ženi to vanje ali v času tihe žalosti - P | k nam. bi» te'1 Iskreno se zahvaljujemo za naklonjenost priporočamo za v bodoče. Veselo veliko noč želim vsem! KUNSTEL'S HITE (IU6 ' Phone: ENdicott 9208 SPECIAL FRIDAY FISH FRY Saturday Chicken Dinner GoO' Come on-e, come all — Comq hiij, come s'"" CALL FOR RESERVATIONS 6616 St. Clair Avenue Vesele velikonočne proznike želimo LUDVIK METLIKA 1151 Addison Road GROCERIJA Ztilmo prav vesele vclikanočtiv pia.ziiH^^' obiskovalcem in prijateljem! mam JOE ZALOKAR 911 Addison Road / GAstihia Pri naa dobil.t: vrino dobro pijačo, G'( in žganje ter dober jjrigrinek. Ob priliki se og nas in postregli vam bomo najboljše. Vesele velil;onočne. praznike in obilo Jiii " vsem prijateljem in znancem lioV ANTON PETKOVŠEK 965 ADDISON'ROAD HEnderson 4893 Pivo. vino in žganje ter dober prigri^' eK Vesele velikonočne ' praznike želimo i'*' odjemalcem in 'prijateljem! e»' velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! NICK SPELICH 6210 White Avenue SLOVENSKA MLEKARIJA HEnderson 2116 Cenjenim gospodinjam toplo priporočamo našo sa-l^'tarnd in moderno urejeno mlekarno, kjer dobite naj-mleko, smetano, sir itd. Ako še niste naš odjfe-postanite čim preje, ker zadovoljni boste kakor ^aši sedanji odjemalci. Prijazna in točna postrežba Prvovrstnim mlekom je naša posebnost. Se zahvaljujemo našim odjemalcem za dosedanjo uJl^j^Jonjenost ter se priporočamo tudi še za naprej. FRANK GREBENC IN SIN 1297 East 55th Street GOSTILNA Vedno postrežemo našim gostom z finim vinom in oin ter najboljšim žganjem. Imamo tudi okusen pri-V na razpolago. Cenjenemu občinstvu se priporo-"■»». da nas obišče. ^®seže velikonočne praznike in obilo pimhov zeliyno vsem jnijateljem ii\ znancem! (OLLINWOOD DRY (LEANING PRANK KOVACH, LASTNIK 15210 Saranac Road Igg ^o^ro šči'ščena in l^o zlikana obleka napravi vsa-^Gpega. Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. ®ftio iskat in prepeljemo na dom. GLENVILLE 4746 Vcftelc velikonočne praznike želimo vsem! SLOVANSKE NARODNE SILE Kako hodijo ženske m s Novi politični položaj v naši j štev. Vendar se tudi pri Slova- M 19 ■ STE ŽEJNI! dqy. Prišli bodo topli dnevi in z njimi tudi žeja. Pri nas . Vedno dobro sveže Go; pivo, žganje in vino. Vsa- ki Petek m soboto imamo zabavo ter fino godbo za ples. HR. IN MRS. JOHN POK FOUR POINTS TAVERN 152nd St., cor. Saranac Road Odprto vsako noč do 2:30 zjutraj velikonočne praznike želimo vsem! ' E ^(i-v vesele velikonočne praznike želimo vsem! JOHN PAULIN GASOLINSKA POSTAJA "Sal E. 152nd St. in Waterloo Rd. V rias dobite Mcbilgas. Nobene neprilike pri star-jv. 'ft ne po vožnji ker Mobilgas je priznan kot naj-■ V zalogi imamo tudi najboljše olje. ANTON KOTNIK 7513 St. Clair Avenue GOSTILNA k WVq vsakovrstno najboljše žganje, vino in fino 1 ^ tudi okusen prigrizek. Cenjenim rojakom ' ^^''oČamo, da nas obiščete, ker postregli bomo ^^udno. ^ '^'^likonočne praznike in obilo piriikov želimo vsem prijateljem, in znancem! soseščini, ki je ustvarjen na o-snovi današnjih ljudskih sil Srednje Evrope, razločno kaže, da ima uspeh oni narod, ki je ne samo številčno jačji, marveč, ki se tudi z vsemi silami učinkovito upira pri rodnemu u-padku kot posledici in spremljevalni okoliščini sodobne omike. Na naši celini se je prejšnje razmerje med Romani, Germani in Slovani, ki so šteli vsaki približno po eno tretjino evropskega prebivalstva, že v temelju spremenilo in se premaknilo v korist Slovanom. Predvsem so Romani padli od 33 odstotkov na samo 24 odstotkov, Germani so šli nižje na 30 odstotkov, Slovani pa so narasli od 33 na 46 odstotkov. V absolutnih številkah se ta sprememba izraža takole: Danes je v Evropi 121 milijonov Romanov, 149 milijonov Germanov in 226 milijonov Slovanov. Nemci kot najštevilčnejši germanski narod so v preteklih letih zanje neugodnega političnega razvoja močno nazadovali v populacijskem oziru. Avstrijski del je imel več smrtnih primerov nego rojstev, sudetski del je komaj vzdrževal ravnotežje in je ohranil svoj položaj gamo zavoljo tega, ker je zadnji dve desetletji naravnost strahovito popustila biološka sila češkega naroda, v sami Nemčiji pa je takisto bela kuga zavzemala vse večji obseg, število rojstev je 1. 1933 padlo v Nemčiji na 14.7 promila in se je naslednja leta sicer znatno dvignilo na 19.6 i. 1938, vendar ima nemški narod letno 165,000 rojstev premalo, ako se naj obdrži na isti številčni višini. Ako hoče kak narod ohraniti svoje stanje in se ubraniti propada, mora vsaka rodbina imeti vsaj 4 otroke. Razmah nemške politične sile zadnjih petih let gre roko v roki s posveženo biološko silo nemškega naroda, čigar rodnost se je zvišala, dočim je češki narod v tem pogledu tako opešal, da je številka rojstev padla na 13.3 na vsakih tisoč članov češkega naroda. Obenem z upad-kom rojstev je prišel politični upadek — proces, ki se je v Nemčiji vršil v obratnem praven. '■ ' m s priklopitvijo populacijske pasivnih dežel Češke, Sudetov in Avstrije se Nemčija ne bo poživila in izpadek 165,000 porodov letno se bo močno občutil že v enem desetletju in to tem bolj, ker je pri vzhodnih sosedih Nemčije kljub znatnemu nazadovanju porodov številka rojstev že tako visoka, da vzbuja zavist zapadnjakov. V Poljski pride na 1000 oseb 28.7 porodov in leta 1932 so v dvakrat manjši Poljski našteli 932,000 rojstev, v Nemčiji pa le 46,000 več. Po nemških računih raste poljska obrambna moč v naslednjem razmerju. L. 1925 je imela Poljska 4,415,000 za orožje sposobnih mož, 1. 1930 5,222,000, 1. 1940 jih bo imela že 6,230,000, 1. 1950 7,773,000 in 1. 1960 8,-164,000. Ti računi niso ravno tolažilni za N^mce. Še manj ve Ija to za ukrajinske številke. Rodnost ukrajinskega ljudstva se izraža v 40.3 rojstvih na tisoč oseb. Tudi tu je nemški profesor Burgdorfer izračunal obrambno silo za nekoliko deset letij. Kakor pri Poljakih, tako bo tudi pri Malorusih zrasla njihova obrambna moč od 4,867,-000 mož 1. 1925 na 6,312,000 1. 1940, na 7,900,000 1. 1950, in na 8^,614,000 mož 1. 1960, dočim bo Nemcem v najboljšem primeru primanjkovalo leto za letom po 165,000 porodov. Položaj bo še obupnejši, ako se izkaže, da je dvig rodnosti v Nemčiji le zača-seih. Nemški statistiki vidijo, da je rodnost slovanskih narodov tako silna, da je mestoma slovanski prirastek — razlika med porodi in smrtnimi primeri — večji od številke nemških roj- nih opaža upadek rojstev, še bolj pa jih tlači strahotna umrljivost dojenčkov in umrljivo5"t sploh, ki je posledica slabih zdravstvenih prilik ter premale skrbi za uspevanje naraščaja. Jugoslavija je imela 1. 1930 še 35.5 rojstev na 1000 oseb, 1. 1935 pa le še 29.7 promila. V istih letih je padla Bolgarija od 31.3 rojstev na 1000 oseb na 24 promilov. Madžari so padli 1. 1937 s svojimi 19.8 promila pod stopnjo Nemčije in imajo letno okoli 10 odstotkov rojstev premalo, da bi svoje število lahko ohranili na isti višini. Pojačili se bodo s Slovaki in Rusini, ki so imeli 1. 1937 še 22.5 rojstev na 1000 oseb, podkarpatski Rusi celo 32.8 promila za isto 'leto. Naša ogromna umrljivost je po mnenju nemških populacijskih raziskovalcev dokaz, da ju-goslovenski človek biološko še ne peša in da mu je treba le zboljšati skrb za deco ter obče zdravstvene prilike, da bo njegova sila prišla do pravilnega izraza. Znatno zboljšanje se da s smotrenim delom doseči že v življenjski dobi enega pokole-nja. Promil naše rodnosti je v državnem povprečju 28, nekatere banovine ga pa še visoko presegajo: drinska 32, primorska 34, vrbaska celo 41. Naša banovina je na predzadnjem mestu, vendar je nje rodnost še vedno večja nego rodnost nemškega naroda. Dunavska je najslabša, nje številka 20 promilov se bliža nemški 19.7 promila. Pri tem je vsekakor treba poudariti, da so zanjo odgovorni predvsem Nemci in Madžari ter mesto Beograd, čigar rodnost kaže le 12 rojstev na 1000 ljudi. V splošnem obeta nemška statistika slovanskim državam še za cela desetletja stalno naraščanje prebivalstva. Po podatkih, ki jih imajo o položaju v Nemčiji, se njih napoved tudi ne more glasiti drugače. Nemški izsledki so mišljeni kot resno svarilo Nemcem, naj se čuvajo propadanja, ker končno le tisti narodi obdrže svojo posest in zagospodarijo nad drugimi Zemljani, ki imajo obilno potomstvo. "Der Wille zum Kind" — volja do otrok je njihov stalni klic, ki da sicer začasne uspehe vendar nikaka propaganda ne more nadomestiti one prirodne težnje po razmnoževanju, ki pri Germanih močno ugaša in ki jih bo slej ko prej izenačila z Romani. Obenem s tem naglašajo nemški strokovnjaki, da naj ravno sedanji lazvoj v Evropi ne straši nikogar, češ da razmah naroda le ni toliko odvisen od njegove rodnosti. S to trditvijo se ne da ovreči dejstvo, da se je v predmonakovski Nemčiji 1. 1937 rodilo 1,340,000 otrok v še enkrat manjši Poljski pa 918,000, dočim je Jugoslavija s svojimi 15 milijoni prebivalcev izkazala 435,000 novorojencev. Naj je današnjica še tako polna usodnih dogajanj, nam po gled v zgodovino kaže, da na rodi z jako biološko silo pre stanejo vse viharje, dočim je prevelika dinamika ljudstev, ki imajo premalo polnih zibelk zgovoren simptom njih propa danja. Kakor nam kaže statis tika, slovanskim narodom še davno ne preti pogin. Onim, ki so na strmi ploskvi propadanja, ne pomaga niti bogastvo ni ti moč. Oboje upada, kadar za čne upadati zdrava sila narodo va. Kdor preostane in se obdr ži, je dedič, tako se glasi železni zakon zgodovine. Več nego polovica ženska sto- { pa s prsti naravnost naprej, pri ■ 41 odstotkih žensk so stopala o- j brnjena navzven in samo 5% ! jih hodi z na znotraj obrnjenimi stopali, torej preko palca. Te številke je ugotovil neki a-meriški raziskovalec, ki je opazoval več nego 11,000 žensk v raznih delih Zedinjenih držav. Meni, da te številke ne veljajo samo za Američanke, temveč tudi za Evropke. Svoje gradivo je zbral tako, da se je postavil v prostih urah na vogal kakšne prometne ce-i ste ter opazoval mimoidoče ženske. Raziskovalec pravi, da so predniki in prednice človeškega roda stopali po vseh štirih in njih noge so morale biti obrnjene na znotraj, ker so plezali kakor opice na drevesa. Še danes imajo dojenčki na znotraj, obrnjene noge in pogostoma obračajo podplat proti podplatu ter ju celo pritiskajo drugega na drugega. Ta na znotraj obrnjeni način hoje pa kmalu izgine, ženske hodijo naravnost naprej, mnogih primerih tudi malo navzven. Američan je, kolikor je bilo mogoče, določal tudi starost o-pazovanih žensk, in je ugotovil, da je bilo med ženskami, ki so kazale več nego štirideset let, tri četrtine takšnih, ki so hodile s prsti navzven. Ta prirast te vrste hoje v starejših letih je po njegovem mnenju v zvezi z večjo telesno težo, ki pritiska na noge in jih sili v ta položaj. 80 odstotkov obilnih žensk nad 40. letom hodi navzven, med vitkimi ženskami iste starosti pa jih kaže to hojo le 40 odstotkov. MEDVED—VOJNI UJETNIK Neka finska četa je za sever no fronto ujela nenavadnega "vojnega ujetnika." To je mlac medved, ki ga je samica po vsej priliki zapustila, ker ji je še: vojni hrup na živce. Medvedek je rad sledil finskim strelcem in se kot razvajeni gost v nji hovem taborišču počuti prav menitno. 35 ANEKDOTA Novinarji mnogih držav obupujejo nad strogostjo cenzure in hrepene po normalnih časih svobodne besede. "Paris-Midi" pa tolaži obupance, češ da je v starih časih bilo še daleko huje in navaja za primer ruskega pesnika Radiščeva. Ta je pod carjem Pavlom I. napisal odo, jiolno domoljubne-1 ga navdušenja in jo predložil i cenzuri v odobritev. Oda je na- j šla milost v očeh cenzorja, sa-! mo en verz se je zdel strogemu možu naravnost prevraten; "Še dim oeetnjave nam je sladek in prijeten." Vrstica sama na sebi je bila popolnoma nedolžna, toda poklicni dvomi so prevevali dušo cenzorja, da se je spraševal: "Zakaj dira? Kakšen dim? Dima brez ognja ni. Ta-le Radiščev bi v Rusiji rad raznetil požar. Njegova pesem ne bo zagledala belega dne. Prevratna je." Oda ni smela iziti in šele čez dolgo let jo je iz pozabljenja otel neki ruski list. ZATEMNITVENA INDUSTRIJA PROCVITA Do konca decembra so bile dunajske ceste ponoči razsvetljene, sedaj vladajo tudi za bivšo avstrijsko prestolnico zatemnitveni predpisi. V zvezi s tem je začela cveteti industrija "svetilnih cvetlic", majhnih znakov, večinoma v podobi cvetlic, po-goštoma pa tudi v podobi živali, ki si jih ljudje pripenjajo na suknje in se v temi svetijo. Tako se ljudje varujejo v temnih nočeh, da ne zadevajo drug v drugega. Tudi pred vojno so izdelovali takšne znake s svetilno barvo, a med tem ko se je bavilo na vsem ozemlju sedanje Nemčije s tem izdelovanjem 100 oseb, jih je danes okrog 10,000 in petina teh odpade na Dunaj. Vsak dan prodajo za okroglo 10,000 mark svetilnih znakov. Potrebne sirovine dobiva Nemčija iz Rusije. m Prav vesele velikonočne praznike želi vsem HAFFNER & COMPANY INSURANCE 6106 St. Clair Avenue JOHN BRESKVAR — A. HAFFNER — J. HAFFNER SO^ DOMINIK LUSIN GASOLINSKA POSTAJA East 60th Street in St. Clair Avenue Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Se priporočamo, da nas obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avto. Vesele velikonočne praznike želimo vsem naSlm odjemalcem in prijateljem! JOHN Mm IZDELUJEM IN POPRAVLJAM HARMONIKE 6607 Edna Avenue TONY IN JULIA'MAR^LT""........"■■■—* Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Pri nas dobite vedno 6% pivo, vino in žganjfe. Dober prigrizek ob vsakem času. Se priporočamo za obilen obisk v bodoče. MAROLT CAFE -1128 E. 71st St. V FRANK ZAKRAJ$EK IN SIN POGREBNI ZAVOD 6016 St. Clair Avenue ENdicott 3113 Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsern prijateljem in znancem! ITmiTITITITI-nT"""'"""'"""" FRANK GABRIEL 1383 East 53rd Street Mesnica in grocerija Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Priporočamo se v bodoče m E35 \ JU iN AKUFK A V N Uk>'i' m i M SYETE'S FLOWER SHOPPE MISS FRANCES SVETE, lastnica 6120 St. Clair Ave.-HEnderson 4814 Krasne, cvetlice in šopke se vedno dobijo v naši cvetličarni. Posebno sedaj za praznike imamo na razpolago veliko izbero. Vesele velikonočno praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem, in znancem! SZESJpBBSCSBS ■ JOHN BUKOYNIK VAŠ SLIKAR 762 East 185th Street Se priporočam vsem za naklonjenost Veticle velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znanccm! ANTON KOREN 4426 Hamilton Avenue GOSTILNA Poleg okusnega prigrizka, se pri nas tudi dobi fino G'/c pivo, žganje in vino. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! GoJar Manko: Butald in njihov žvon ■ So se hudo sprli Butalci in Zabitovčani. To je bilo tisto leto, ko je imela Štefacova muca sedem mladih in še enega zraven, če ne bi hotela nesreča, da je poginilo osmo mače. Pravijo, da so si bile Butale in Zabitovci v laseh radi češ-pelj, ki jih je bilo v Butalah tisto jesen sila dosti, pri sosedovih pa nič in so jih zato hodili ti v Butale krast. Kakor je danes, tako je bilo tudi že takrat v navadi, da so si pričeli zato eni kakor drugi brusiti pipce, v grmovju pa so posekali, vse gorjače in rekli so, da bo morala teči kri, ker sicer niti eni, niti drugi ne bi mogli pozabiti butalskih čea-pelj. Tako so dejali!. So tudi slišali v Butalah, da imajo drugod navado, da poberejo sovražniki sovražnikom zvonove, zakaj, to niso vedeli. Pa so se ustrašili tudi v Butalah za svoj zvon, pa čeprav je pel le kot počen lonec, in so mislili, da brez zvona nikakor I ne gre, sicer jim pobije že prva toča vsa njihova -polja. "Kam ga skriti,"* so pomiš-Ijali župan, mežnar in policaj, da ne omenimo še ostalih butalskih modrijanov. Ta misel jim ni dala miru, vedno se je vrtčla v njihovih glavah, da so nazadnje še pozabili, čemu morajo vendar skriti svoj zvon. So imeli v Butalah tudi mlako, tako so ji dejali vsaj Zabitovčani, doma pa so rekli tej zadevi morje. Poleti so se tod kopale žabe in butalski paglavci, pozimi pa so se drsali po zaman nabrusili pipce in posekali skoraj vso grmovje. Vso jesen in še polovico ^i-me so zaman pre žali Butalci za domačim plotom na nepridiprave, toda naj so še tako bulili proti Zabitovcem, teh ni hotelo kiti od nikoder, res, da ne. Kaj se zgodi v eni uri » Neki kanadski statistik se je spravil na to, da bi v številkah povedal, kaj se na svetu dogodi v eni uri. Te številke dokazujejo, kako malenkosten je poe-Zima je odšla. Led se je sta- j di" dogodek, ki ga smatramo lil in tudi pomlad je že pri- i silno važnega. ^ mahala v deželo in paglavci in Najvažnejši dogodek v člove- žabe so zopet čofotale po butalskem morju. "Sedaj bi bil že čas, da obesimo zopet naš zvon," so menili oča župan, saj so bile češplje že pozabljene tu in tam v Zabitov-cih. Zopet so sedli v čeber, od-veslali v sredino vode, poiskali na čolnu zarezo in stikali za zvonom. Toda naj si je bilo tako ali tako, zvona ni bilo več,! pa čeprav so čo'fotali z metlo po vodi že 3 dni in še četrtega pol. * Pa jim šine v glavo: "Zabitovčani so nam ga sunili," ponoči, Bog ve, kdaj in kako, so se priplazili in nam ukradli naše vse. Sedem dni in sedem noči so žalovali v Butalah za svojim j zvonom, osmi dan zjutraj pa so sklenili, da ga dobijo od Zabi-tovčanov nazaj tako ali tako. In zopet so brusili pipce in ■ ^ stikali po grmovju za gorjača-mi. Kako so se pa pogledali in zmenili z njimi, pa res ne vem,' res, da ne! kovem življenju je pač njegovo rojstvo, je dejal neki dovtip-ni filozof, toda v kratkem času 60 minut se primeri na zemlji okroglo 5000 takšnih dogodkov. Istočasno se okroglo 4600 ljudi poslovi od te doline solz, tako da ostaja vedno še znaten presežek 400 ljudi. Zelo slabo spričevalo o moralnih kvalitetah "krone stvarstva" je dejstvo, da se v isti uri zgodi nič manj nego 198,000 prestopkov zoper zakone. V istem času obsodijo kakšnih 172,-000 oseb. NEODVISNA TEXACO GASOLINSKA POSTAJA CHAS. WICK IN SIN E. 185th'Street in Neff Road POŠTENA IN TOČNA POSTREŽBA Vesele velikoaučnc prhinikc želimo vsem! ' Po kruhu in obleki so novine menda najbolj neobhodno potrebna potrebščina našega vsakdanjega življenja. Zato ni čudno, da izide v eni uri nič manj nego 1 milijon 700,000 izvodov i dnevnikov. Filmska industrija izdela v istem času 57 km fil-I mov, 7500 novih avtomobilov zapusti svoje tovarne, 1,250,-000 pisem in kart se poda na __svoja bolj ali manj dolga poto- ZGODBICE O SLAVNEM RU-!™"-'.': "S,000 brzojavk do- BKEM MARŠALU SUVOROVU i ^ »"J" " "^37 4 ^0 . V isti uri ubijejo lovci 35,000 Ruski maršal Suvorov je bil vojak, da mu ni bilo para, a bil je tudi nedosežen duhovitež in Čudak. Spat je hodil po navadi ob 6. zvečer in je vstajal ob 2. zjutraj. Budnice nikoli ni dal trobiti, temveč je vsako juti-b. živalskih bitij vseh vrst. V tej uri napravi naša zemlja, ki je ne prekaša doslej noben avto in nobeno letalo, kar se tiče brzine, 1776 km poti o-krog sonca, prestati pa mora i pri tem 1800 viharjev in ne-iviht, medtem ko pade nanjo m MARTIN SORN 6034 St. Clair Avenue SLOVENSKA RESTAVRACIJA kadar je prišel čas, stopil iz njej, pa ne žabe, o ne, pač pa le j svojega šotora m trikrat zapel, qqq ^eteoritov in drugih te butalski fanta lin i. I kakor petelin. Moz je mnogo pil "I, kam drugam, kar v naše, j njegov pribočnik je moral morje, bomo potopili zvon," so vsak večer, kadar je videl, da dejali končna oča Stefuc, tako KO se pisali namreč gospod žu- ga ima Suvorov že polno mero, pristopiti k njegovi mizi in re pan, in pogledali v začudene va-j^^' ' > Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! V naši trgovini dobite prvovrstno barvo, ki je trpežna in lična. Imamo tudi popolno zalogo potrebščin za vrt, kot tudi prvovrstna semena. Se priporočamo cenjenim rojakom — naše cene so zmerne in blago prvovrstno. SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Avenue ENdicott 1695 ščane, ki jim nikakor ni šlo v glavo, da imajo tako nasuka-r.ega župana. Kakor so sklenili, tako so tudi napravili. V vasi so poiskali največji čeber, vanj položili %von in že sq oča župan odves-luli na široko morje; kar z met-linim drogom so si pomagali in šlo je. / Sicer so se res dvakrat ali trikrat skoraj prevrnili s to barko si'edi butalskega morja, in Butalčani so kar prebledevali od strahu, ko so videli, kako sumljivo se pozibavajo njihov župan v malce nerodni barki. Pa je le šlo po sreči. Ko so se priguncali do srede mlake, to se pravi, morja, so / božjo pomočjo, porinili zvon v vodo in kmalu se je potopila ta zadeva v neznane globine, saj so še oča štefuc komaj segli z A metlinim drogom do dna. "Aha," jim je planilo še v glavo, "skoraj bi pozabil!" 1% žepa so potegnili pipec in tam, kjer je štrbuknil zvon v vodo so zarezali v čeber globoko zarezo, ker se je bilo po pravici bati, da bi kratkomalo pozabili, kam so skrili to reč. Nazaj je šlo s čebrom nekoliko laže, toda, ali ne pravi že pregovor, da nesreča nikoli ne počiva? In tako je bilo tudi tokrat,. Samo enkrat bi še moral I } poriniti Stefuc z drogom ob dno, ' pa bi bil na suhem. Toda zgodilo se je, da so prav takrat štrbunknili v vodo, in če bi jim segala voda na tem mestu vsaj j" do pasu, bi si morali Butalčani gotovo izbrati novega, župana. Globoko so si oddahnili va-ščani, ko so potegnili iz mlake vsega premočenega in prepade-nega Štefuca, kajti težko bi bilo dobiti njemu enakega; še globlje pa so si oddahnili, ko se ni bilo Več treba bati, da bi jim Zabitovčani sunili njihov naj-j večji ponos, butalski zvon. j "No, sedaj pa naj kar pride-! jo," so si dejali smeli in juna-j ški Butalci. Toda sovražnika ni 5$^, bilo od nikoder in so si junaki 'Maršal Suvorov vam ukazuje, da prenehate piti!" Maršal je na te besede zmerom vstal od mize in dejal: "Maršala Suvorova je treba ubogati!" Ena izmed najbolj duhovitih pa je tista, katere se je nekoč izne-bil, ko je v družbi grajal dva izmed generalov. Rekel je: "General Kamenskoj pozna vojno, ampak ona njega ne pozna; jg.z je ne poznam, ampak ona rrte les iz vesoljstva. 25 LET S KROGLO V SRCU Prokurist Hans W. iz Han-novra v Nemčiji je bil v januarju 1916 kot 18-letni prostovoljec pri ulancih na nočnem patruljnem po^ezdu na Poljskem. Rusi so patruljo opazili in so začeli nanjo streljati s šrapne-li. Drobec izstrelka je W. zadel v srce. Več mesecev je ležal v vojnem lazaretu, rana se je dobro zacelila, toda zdravnikom ni u-spelo, da bi mu kroglo potegnili dobro pozna. Najhujša pa je z i iz nje. Prebila je srce in prira-generalom Saltikovom. On voj- I sla nanj. Bivši ulanec nosi zdaj ne ne pozna, ona pa njega' tudi j že 25 let kroglo v srcu, ki mu i pa ne povzroča nobenih težav. ne. ' JOHN METELKO, O. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 ST. CLAIR AVENUE, V S. N. D. Vhod pri avditoriju ' ZA VELIKONOČ.—Predno greste kam drugam, ])ridite k nam, ter si oglejte našo veliko zalogo vsakovrstnih stvari za celo družino. ANTON GUBANC 16725 Waterloo Road Vvsvlc velikonučne praznike želimo vnem odjemalcem in prijateljem! .......................... Ycscle velikonočne praznike in obilo pivulnov želimo vsem prijateljem in znancem! STANLEY RACKAR Prodajamo Hi-Speed gasolin ter najboljše olje Avto namažemo (greasing) poceni 18009 WATERLOO UD. IN GROVEWOOD AVENUE Prvovrstna domača kuhinja. Pri nas vedno in prijazno postrežemo z gorkimi ali mrzlimi J®® Vsem našim gostom se zahvaljujemo za naklonj® ter se priporočamo še drugim za obilen obisk. Želimo veaele velikonucnie praznike vaeni! Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! ANTON in ANČKA LUŽAR Gostilna 6723 ST. CLAIR AVENUE Pri nas dobite d<;i pivo, vino, in žganje ter prigrizek. dol* PRIJATEL'S PHARMACY Slovenska lekarna COR. E. 68th STREET and ST. CLAIR A V BIS ENdicott 9571 Se priporočamo Vesele velikonočne praznike želimo vsem- MATH in ANNA KUCHAR SSOk- ST. CLAIR AVENUE Gostilna Želimo prav vesele velikonočne praznike vs^'" obiskovalcem in prijateljem! Se priporočamo, da nas obiščete. Postregli dobrim pivom, vinom in žganjem in prigrizkom- Vesele velikonočne .praznilce želimo vse^i^- MpDICS CAFE 6201 ST. CLAIR AVENUE Izvrstno pivo, vinio in žganje HEnderson 9103 Vesele velikonočne praznike želim vset"' odjemalcem in prijateljem! KALISH DEPARTMENT STOl"" Modna trgovina 7010 ST. CLAIR AVENUE BILL'S SHOE STORE Obuvalo za celo družino ANTON PRIMC 985 ADDISON ROAD HEnderson 0160 Grocerijo Vesele velikonočne praznike želimo odjemulceni in prijateljem! ANTON ZELEZNIK 1368 East 53rd Street HEnderson 6653 ^MLEKARIJA jlK' Pri' nas dobite vedno sveže mleko, butter slo in drugo. Želim vesele velikonočne prazn^Jce in obilo P vsem odjemalcem in jmjateljeni! iii" .■iip Se priporočamo za obisk Pri tatovih beračiti je še zmerom bolj dostojO" pri beračih. /. Cankar v drami "Kralj marca, 1940 i i "ENAKOPRAVNOST" STRAN 5. M (Ponatis iz "Cankarjevega nika," marc, 1940) Vojna je povratek v case barbarstva, ko je prevladavaio praznoverje in v zvezi z njim strah pred vsem neznanim. Vsak tujec je bil vsled tega smatran za sovražnika, katerega se je Najbolje iznebiti čim prej, ker se ne more pričakovati nič dobrega od njega. Uboj je bil najboljše sredstvo za to, kajti ^rlič ga ni mogel več ogrožati. Njegova varnost je bila edini zakon, ki ga je poznal in nobena vera ga še ni učila, da mora ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe. Pozneje, ko se je sonce njegovega življenja dvignilo malo više in je z novimi 'Načini prišla delitev dela, je spoznal korist močnih rok, pa je Začel prizanašati,onim, katerih se je mogel poslužiti in je iznašel sužnost. Včasih pa je sovražnega voditelja tudi pojedel, če je bil hraber, prebrisan, zvijačen, zakaj mislil je, da si bo z južino pridobil vse te lastnosti, ki jih je cenil in si jih želel. Še je na svetu nekoliko plemen, med katerimi so se ohranile starodavne *Gge iz začetkov človeškega življenja; večina njih pa je zapustila ®tare steze in po novih potih ustvarila civilizacijo z redom, ^ postavami in zakoni, z verami in filozofijami in tudi za vojno določili pravila, da so oplemenili moritev in dvignili klanje iz Slobočin divjaštva. Dolgo se nikomur ni sanjalo, da bi mogel Svet živeti brez vojne, kajti boji so bili, odkar je človek na Zemlji^ življenja ni bilo nikdar brez nasprotij in ga menda Nikdar ne bo in vojna jih rešuje, kadar jih nobeno drugo sredstvo ne. Ni pa treba, da bi klali žene in otroke, da bi strupih yodnjake, da bi mučili ranjence in ujetnike; vse to je nečloveško vojni nameni se dosežejo brez takega zverinstva. Včasih se pa od človeških mater rode sanjači, utopisti, ^tleologi in nekaterim se je zazdelo, da ni le nabadanje otrok na '^eče, davljenje posiljenih žena in ubijanje starcev, ampak da je sploh krivična in da bi svet lahko izhajal brez nje. f Jiiog9Čnimi besedami so govorili proti organiziranemu klanju pisali knjige o večnem miru. Verjeli so, da je treba le prepričati ljudstva, zlasti pa njih vlade o nepotrebnosti vojne, ° svetosti človeškega življenja, o pregrešnosti vsakega umora, ^ neizmerni gmotni in umstveni škodi, ki je posledica prelivanja pa se bo iz spoznanja moral poroditi trajen mir. Prepričevalne besede niso bile brez uspeha. Mnogo ušes jih sprejelo, med narodi je mir nahajal vedno več ljubezni, veliki državniki so mu delali poklone in zatrjevali ljudstvom, da mu ^^trjujejo temelje in mu postavljajo varnostne straže. Preroki bili več zasmehovani; tupatam se jim je celo izkazovala ^^st, skoraj kakor velikim zmagovalcem. Tudi budhizem ni bil brez uspeha, ne krščanstvo, ne islam. ^Vlilijoni na vzhodu in zapadu so sprejeli lepe nauke ver, pagode, cerkve in džamije so polne vernikov — ampak večinoma so \si ^''asni uki ostali teorije, v stvarnem življenju pa niso dosegli ^®ljave. Enaka usoda je doletela evangelij mednarodnega miru. I^arocli ga ljubijo in hrepene po njem, državniki ga utrjujejo in p'anijo in — komaj mine kak dan, da se ne bi na tem ali onem sveta doprinašale krvave žrtve bogu Martu. Vojna je Postala velika umetnost, kateri mora služiti vse človeško znanje delo; vsa dežela je bojišče in vsak je potrjen, ta v armado, v mornarico, drugi v tovarne, rudnike, na železnice, za ^^delovanje smodnika, strupenih plinov, živežnih nadomestil, za ^^'®važanje bomb, za vohunstvo in za iskanje domačih nezado-^^Ijnežev. Mednarodna pravila še veljajo; vodnjaki se ne smejo ^^strupljevati, ranjenca ubiti, je prepovedano. Ampak iz zraka smrt v mesta in vasi in bombe ne delajo razlike med ^Poloma J od novorojenčka do stoletnega starca so vsi primerne '^itve za vojni modernizem, ki prekaša vse morilne sposobnosti vekov. ★ ★ Zopet divjajo vojne z vsemi besi in strahotami v Evropi in ^%iji in'na vseh morjih in narodi, ki še niso potegnjeni v ^^divjani vrtinec, se ne upajo leči v posteljo, ker utegne jutri '^giineti ob njihovih mejah in nad njihovimi glavami. Ne žele % dojile, boje se je in vse sile napenjajo, da bi se ji izognili. ocla njihova volja ne odločuje; če se zazdi mogočnejšim H^trebno zaradi njihovih koristi, bodo morali stopiti na to, ali ono stran, ali pa leči v blato, da jih pogazi železna peta brez • S trepetajočim srcem gledajo ljubitelji miru to strašno sliko ^ .^n'ihove duševne bolečine niso manjše od onih, ki jih čutijo J na bojiščih. In nekateri mislijo, da bi se dalo ustaviti to !^Je. V nevtralnih deželah v Evropi, v Vatikanu, v Zedinjenih 1'^avah govore o miru. Pa iščejo pota, da bi ga dosegli. Zastop-predsednika Z edin jenih držav potuje po Evropi od enega do glavnega mesta. In kdo mu ne bi želel največjega uspeha? Vprašanje je le: Kaj bi bil uspeh? Saj ne bi bilo težko, doseči mir. V Evropi ga je Hitler sam ^^^ujal, potem, ko so njegove tolpe pomandrale Poljsko. In lJ^"®Jel bi ga danes, če bi se zavezniki vdali njegovim pogojem. Y^^'^a bi pokazal celo nekoliko velikodušnosti in vrnil Poljakom ^ršavo in par oralov zemlje okrog mesta kot njihovo "državo." bi obljubil, da bo poslej mile je postopal z Židi. . . (N. Japonskem bi morda nova vlada podpisala mir, če bi , Kaj šek priznal izdajalca Vang Čing Veja za novega ^ Udarja in se sprijaznil z idejo, da se vsa dežela izpremeni v ^^otnen Mandžukuo. Pa 9^ sel kak podtajnik v Moskvo in v Helsinke, ali da bi iskal tam stike, nismo čitali in menda ni nameravano, dasi videti kot da bi bila vojna na Finskem resnejša kakor v in Franciji. Morda se računa, da pride mir avtomatično ' se ustavijo ostale vojne. Sicer nam pa prihaja na misel, da tudi na daljnem vzhodu nihče ne poizveduje in ne posreduje. Vendar pa ne more biti govora o miru, dokler besni vojna furija na Kitajskem in skoraj čudno se zdi, da se je nenadoma zbudilo tako živo zanimanje za vzpostavitev miru, ko ni od začetka kitajskega "slučaja" nihče ganil z mezincem, da bi se tam ustavilo klanje, ki je divjaško brez primere. Ali so le belokožci vredni blagoslova miru? Težko je verjeti, da bi Anglija in Francija po vsem, kar se je zgodilo, sprejeli hitlerjevski mir. Chamberlain je podajal svoje izjave tako razločno, da bi jih tudi on kaj težko pozobal in kdor koli bi danes poskusil tako izdajstvo, bi ga opozicija z delavsko stranko na čelu strmoglavila, ker bi ga večina tisti hip zapustila. Angleško ljudstvo se je dolgo branilo vojne; sedaj, ko mu je bila vsiljena in kovprecej dobro ve, zakaj da gre, se ne bo dalo žejno prepeljati čez vodo. ★ ★ Sprejmimo za trenotek idejo, da bi posredovalci imeli srečo, spravili vlade prizadetih dežel na konferenco, da bi ljudstvo molčalo kakor ob času monakovske kupčijef in da bi se skrpal mir med sedanjimi mogotci. Kaj bi bilo doseženo? Mir! Vojna bi bila končana, prelivanje krvi bi bilo ustavljeno in ljudje bi lahko zopet šli za svojimi opravki. Vse to in še mnogo več bi nam pela uradna glasila ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov z mogočnimi glasovi — in vsaka beseda bi bila kosmata laž. Mir, ki bi ga sprejel nacizem, ki bi mu torej bil ugoden, zakaj drugačnega ne bi podpisal, dokler ni poražen, bi bil prevara in priprava za nova tolovajstva, za nove rope in naposled za novo, še hujšo, še strašnejšo vojno. Vsa zgodovina od japonskega razbojništva v Mandžuriji potrjuje to dejstvo. Če bi bili takrat stopili mikado-vemu militarizmu na rep in pokazali odločno, da je minila doba državnih ropov in da se ne bo trpelo nobeno samolastno zavoje-vanje več, bi to bilo zahtevalo majhno žrtev, nauk pa bi bil vreden najvišje cene. V Aziji in v Evropi — in tudi v Ameriki — bi bili dogodki drugače tekli. Hitlerjevo prvo korajžarstvo v Porenju bi bilo ustavilo nekoliko polkov, najbrže brez kapljice krvi. Še ko se je spravil na Krkonoše, bi ga bila razmeroma majhna, kombinirana sila ugnala v kozji rog. Ampak Chamberlain je varoval mir in sedaj ga ima. Če na bi bil Hitler udri na Poljsko, bi se bil lotil kakšne druge dežele, saj jih je še nekaj v Evropi, po katerih se mu sline cede in vojna bi bila prav tako prišla kakor je izbruhnila zaradi Poljske. Nacizem' po svoji naravi ne more postati miroljuben. Narodu ne more dati ničesar, kar bi pomnožilo njegovo blaginjo; revščine ne more odpraviti in če bi razvezal verige, v katere je ljudstvo uklenjeno, bi nehal biti, kar je. Osvobojeno ljudstvo ne bi trpelo svojih krvnikov štiri in dvajset ur in zato morajo ostati taki, kakršni so in točiti robotom pijačo nacijonalne prevzetnosti, ki ne more voditi nikamor kot V novo krvavo "slavo." Nobena pogodba ne bi preprečila tega v bodočnosti kakor ni nobena v preteklosti. Dokler vlada v eni deželi nacizem, ne more biti miru na svetu. Mir je dragocena reč in nihče ne stremi po njem bolj goreče kot, zavedno delavstvo. Ampak glavno vprašanje sedaj ni, kdaj se sklene, temveč kako se sklene in kakšen bo. Mir, ki bi dal le tolovajem toliko oddiha, da bi se lahko pripravili za nove roparske ekspedicije, bi bil samo premor in nihče ne bi svobodno dihal, ker bi še hujši strah tlačil duše kot v zakopih in na bojnem ' polju. V takem ozračju bi bil vsak napredek nemogoč; dvajset minolih let je to dovolj jasno pokazalo. Trepet, ki ga izziva večna nevarnost napada, zaduši doma vsako svobodno gibanje in v takih časih imajo reakcijonarji vedno tisoč izgovorov in pretvez za zatii anje naprednosti in uspevajo z njimi. V Evropi so dežele, ki so bile na dobri poti in so kazale lepe začetke; vse cvetje pa je usahnilo, ko je padla fašistična in nacistična slana nanje. Diktatorstvo je hotelo odločitev z orožjem in tako se mora odločiti. Mir se ne more sklepati z nobenim Hitlerjem, tudi če bi se imenoval Goebbels ali Goering, Himmler ali Streicher, temveč le z nemškim narodom, ki govori sam zase, brez nagobčnikov in brez kljukastega križa na plečih. Z njim bo mogoč vsak sporazum, z nacisti ni mogoč noben. Kdor želi mir, ki je vreden svojega imena, mora predvsem hoteti padec najbrutalnejšega despotstva na vsem svetu. Tedaj bo vsaj toliko miru, kolikor ga je mogoče pričakovati v družbi, kakršno imamo. Ampak tedaj bo 'vsaj mogoče delo za boljšo. PREPOVEDANA LJUBEZEN Pred deželnim sodiščem v Le-obnu se je morala zagovarjati 19-letna Herta Kutschera zavoljo kršitve predpisov o zaščiti nemške obrambne sile. Ta kršitev je obstojala v tem, da se ie dekle sestalo ponovno z nekim poljskim vojnim ujetnikom, ki mu je vsakokrat prinašalo cigarete a tudi obleke, peril^ in živil. Mlada človeka stas se zaljubila drug v drugega in pretekli mesec so ju pri nekem sestanku zalotili. Posebno obtežil-no je bilo to, da so pri Kutsch-erovi našli živila, ki jih je prinesla za poljskega ujetnika, in pismo, v katerem je govorila "celo" o morebitni poroki s Poljakom. Za te, zločine so jo obsodili ua 2 iu pol .leta ječo. POOSEBLJENA VEČNA MLADOST Romunski medicinci se bavijo ta čas z neko Marijo Antones-covo, ki utegne po vsej priliki zasenčiti znamenito večno mlado Ninoji de Lenclos. Marija Antonescu je prava podoba večne mladosti. Vsakdo ki jd vidi, in je ne pozna, jo ce-ni" na 20 do 22 let. V resnici je pred kratkim obhajala 66. roj-stžni dan in je že nad 39 let ])oročena. Že davno ima kopico vnukov. V svojem življenju ni bila nikoli resno bolna, a si tudi nikoli ni mogla privoščiti nege svoje lepote. Delati mora kakor milijoni drugih žensk, da lahko živi. Podpirajte vašega soseda! 4'0 LET V ENEM PROSTORU LVMHER—INSULATION—PLASTEH HOARD SCREEN MATERIAL ' ' ' ' THE UKE ERIE BUILDING MATERIAL (0. 5459 Hamilton Avenue v escle velikonočne [jraznike in obilo piiuhov žclihio vsem prijateljem in znancem! TOM KRASOVEC IN SINOVI NOTTINGHAM WINERY 17721 Waterloo Road Pri nas dobite najboljša rdeča iu bela oliijska vina. V zalogi imamo tudi sladka vina vseh vrst. Cene zmerne. Želim vesele velikonočne praznike vsem! ' FRANK KOVACH, lastnik 16115 Waterloo Road Ki'lnmore ;i251 Vedno prvovrstno popra\ilo na vašemu avtomobilu. Naše geslo je: Dobro delo, poštena cena. Vesele velikonočne pruznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Vesele velikonočne praznike in obilo pirnliov želimo vsem ■prijateljem in snanerm! ■ ' A. SALAMAH! Groccry in Cold Meiils 16024 Grovewood Avenue Sc priporočam vsem CAVALIER CAFE John Močnik, lastnik 6507 SJ\ CLAIR AVENUE ENdicoll ^026 Tables for Ladies Dobro [livo, vino in žganje Želimo vesele velikonočne praznike vnem gostom in prijateljem! Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! " ' BLISS COAL COMPANY Naročite premog poleti, ko so cene nizke 22290 St. Clair Avenue at 222nd Street EUCLID, OlilO KEN MOKE 0808 STB A.N 6. r:NAKnpRAi?rnmT 18. marca,! FT I'M SE <1 JOHNPAULICH GOSTILNA V 5238 St. Clair Avenue Pii nas dobite vedno najboljša'domaiča jedila, gorica in mrzla, kakor tudi dobro pijačo, 6% pivo, vino in žganje. Se priporočamo, da nas obiščete ter želimo vsem obiskovalcem vesele velikonočne praznike in mnogo pirhov. 4 I3B Bmamamae ' >1 ■ FAJDIGA IN KLANCAR Slovenska pekarija v Slovenskem Narodnem Domu 6413 St. Qmr Avenue h ' ixi, •:>; 'vJ.'! Za velikonočne praznike kupite vaše potice, kolačke, pecivo in kruh v slovenski pekarni. Prav vesele velikonočne jprasnike želimo vsem! Dobro pivo, vino in žganje, ter veseld družbo dobite vedno pri nas, kakor tudi okusen prigrizek. NOTTINGHAM TAVERN 18526 ST. CLAIR AVENITE KEnmore 4859 Vesele velikonočne 'praznike želimo vsem! ANTHONY USS Slaščičarna — Cigare, cigarete in sladoled Cold Meats ' ' ' Šli smo iskat pomlad^ ' nasprotnem pobočju , je vse belo, tam urejajo novo . . ~ . i veliko pokopališče, v katero bo-! sli smo na Goriško iskat po-; prenesli kosti tisočerih in i .... . ! tisočerih bojevnikov. "Victoria Ko smo se izvili iz megle, go-'^obis vita!" lazbiram črke na zdpv in klancev, nas je onkraj i postriženem okrasnem zelenju Postojne sprejela dolga, ravna p^ed vhodom na pokopališče. Svoje žene je proda-jal javnim hišam cesta, ki je neusmiljeno presekala vse ovinke in pustila daleč Svetal je dan, vedno novi obiskovalci prihajajo, stari bojev- 6502 SuperidiiAvenue ENdicdtt 9711 . ■ Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! I MR. in MRS. L. SANABOR ^ , • •; j, ' , 'i 'Brivnica in Bcmdy pJiior^ 15801 WATERLOO ROAD Prav vesele velikonočne praznike Selimo vsem! tiimiBiTi T|Tm'tmT|'iK )- F Vesele velikonočne praznike Selimo vsem ) oiijemalcem in prijateljem! I JOE in JENNIE GERK ! % Maanm Confectionery 7403 ST. CLAIR AVENUE Se priporočamo, da nas obiščite. Postregli vam bomo najboljše % dobrimi cigarami, cigareti in grocerijo, ■ ■ i 'fi f ;* JOHN LADIHA 1242 East 74th Street ENdicott 4717 ■ ; 9 ♦ GROCERIJA IN MESNICA Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemdtccm in jtrijateljem! ?. : T'T. •; >' POZOR GOSPODINJE! TU JE PRILIKA, DA KUPITE PRI ZDESAR HARDWARE 687 EAST 200 ST. Combination vrata preje 5.70, sedaj samo^^gg Polna zaloga- barve za, zunaj in znotraj Sedaj bo čas za barvanje. Mi imamo najboljšo barvo kakor tudi vsakovrstno vrtno orodje. ob strani prijazne domačije, mi-jnik, in radovedneži in mladina v spominsko mo katerih so prejšnje čase pokali biči voznikov. Ali nekje sredi notranjske vasi, kjer se m se vpisujejo knjigo. Po asfaltirani cesti hitijo vštric z železnico premnogi mo^e in fantje in žene in dek-1 avtomobili in avtobusi. Vojna je leta in otroci zbirajo pri cerkvi k dopoldanski maši, zavijemo vstran in spet smo v gluhi samoti. Med gozdovi, zelo razredčenimi gozdovi, teče cesta ni-zdgl. Na prisojni strani Nanosa pada v dolino. Trda je, o trda. rodila novo življenje .,. Šele dvajset let? Da, že dvajset let. S poljubom goriškemu cvetju in goriškim grobnicam hitimo mimo Kalvarije v Furlan- j sko ravan. Večerno sonce je, pred nami kakor monštranca, v se iz trdih časov, ko so iz se raztezajo skrbno stojne na italijansko fronto tod I urejena polja. Topoli, murve, hiteli kamijoni in topovi in dol-j pjatane, pinije senčijo razgled ge črede bojevnikov. Neznansko j dolini. Gesta teče ravno, rav-mnogo gorja je šlo tod. Ali da-1 da se prav zdramimo šele,, neis, hitimo med samo zelenje in ^ neznansko dolga aleja ! cvetje. Vipavska dolina je pred | nvcJe v Videm. Prijetno prese-; nami, pi-vi grozdki bodo kmalu! nečfnjc: r. svojimi lepimi stav- zabingljali, kakor bujni šopki,z arhitektonsko znameni-se razkazujejo po pobočju in o- osrednjem (loža in magi- gradah marelice, višnje, čreš-nje. Skoz Sveti Križ in Ajdovščino; le mimogrede pobožamo s pogledom tista starinska, draga poslopja, cerkve, grad na skali. In nove kasarne. Tuintani so oleandri in oljke, oj, oljke miru in sprave, kmalu bo Velika noč! Sredi doline, vrtov in parkov: Gorica. Nepozabno ime, za večno zapisano v zgodovino svetovnega klanja. Danes je mesto nasmejano kakor vsako pomlad, Eonce sije na njegov dolgi kor-zo, spokojno počiva nad mestom stari grad. In tam poleg mesta se srebri in leskeče zelena Soča. Nad mestom in dolino in reko so dolgi hrbti skalnatih bregov: Sabotin, Sveta gora, Gabrijel. Strašna, pekoča ime- strat in kraljevski spomenik ob; vznožju gradu), s svojo prikup-1 no provincijalno domačnostjo' nas Videm takoj osvoji. Kje se i moreš počutiti prijetne je, kakor! na terasi ene izmed poljudnih; oštarijic, kjer se trudijo, da ti; lipnudijo najboljše iz obilne iz- i bire jedila in žarkih vin! Ni«j kjer si naposled tako sladko ne' oddahneš po dolgi poti, kakor v! starinskem hotelu siedi nebaha-1 vega, pokrajinskega mesta, kjer! je petje zapoznelega veseljaka | kršenja nočuega miru. Zjutraj hitimo čez poljane, čez poljane, skozi predore stare trdnjave Palma Nuova, skoz Červinjan k morju. Spet je pred nami na levi beli spomenik Sredi polja, spet je pred nami ka- na. Iznad zelenja se dvigajo vjkor na dlani prizorišče nekda- svileno nebesno sinjino kakor oguljene, odrte živali, ki še ve- il jih bojev Oj Doberdob! V Tržiču nas potem tiho pozdravijo ■ ' nomer krvavijo. Neštetim na-i veliki, vitki jambori v ladje-šim možem zadrhti srce ob nji-! delnici in potem nis cestn, ši-hovehi imenu, še danes po na-! roka cesta, vodi proti Trstu. V Kih vaseh samujejo neveste, ki! prosojnih meglah, ki se gibljejo jim je fanta zdrobilo v peklu 'nad morjem kakor nimfe, zre- m granat ih min. Kakor zamak- * njena svetnica s Svete gore zre v dolino prenovljena cerkev. Še mo devinske skalo. Cujmo v tišini otožno pesem lepe Vide! Bela podoba Miramarskega g ra- so kosti razkropljene med ka- j du z vase zaprto črno usodo m en jem, čeprav jih je bilo že mnogo pobranih v kostnice in je samo V "ossarijii"' Oslavije in Sabotina zbranih nad 80,000 mrličev. Velik panteon padlih pa nastaja na goriškem gradu. Gorica: toliko cvetja in toliko smrti! Ču jem domačo besedo, povsod postrežejo s toplo ljubeznivostjo. Vsa Gorica je prenovljena, da stopaš po korzu ob pestrih izložbah zamišljen in se vprašuješ: Ze dvajset let? Da, šele dvajset let, odkar je utihnil poslednji top. Treba je imeti poučen priročnik, da prav raz-^znaš nekdanja bojišča. Čas naglo celi najhujše rane. Popoldne na grobišče Sredi polja. Mimo prostranega letališča in plodnih poljan, ob zeleni Soči in pod Svetim Mihaelom. O, Sveti Mihael, kako zvesto je sredi vojnih strahot drugoval onemu daljnemu višjemu sosedu, Svejtemu Gabrijelu, Ob cesti še vidimo nekatere ostanke jw-rušenih hiš, v skalah so še iz-dolbine silnih granat, toda razraslo se je grmovje, znova cvete glog, v grmičju gnezdijo slav-čki in gotovo spet ubirajo v srebrnih nočeh svoj spev ljubezni. Sveti Mihael! S poti nanj je danes očarljiv pogled na goriška polja, — kakor da je zelenje in cvetje vzbrstelo iz krvi onih tisočev in tisočev vojakov, ki so tu prehajali k napadom, izročeni pogubi v dežju šrapne-lov in strojnih pušk. Sredi polja (Redipuglia) se vzpenja griček, na njem se blesti spomenik z grobnico,vojvo- Habsburžana. Potem vrtovi, jadrnice, Bark ovije. Trst... Še vedno gosposko, toda vdano in zaskrbljeno utripa njegovo življenje. Nekje se splaši jata golobov od udarcev bobna in činel, fašistična godba prireja dopoldanski koncert. Na velikem trgu blizu pristanišča pa sedajo golobčki otrokom na ročice in ramena. V starem mestu padajo starinske bajte, ladje vabijo na izlet v Koper ali Gradež. Hi-droplani so se dvignili v nebo. Na pomolih je vrvež in mešanica ljudi in jezikov, sezona s«^ je pričela! Ko leže večer, se vzpenjamo iz Trsta po krasni novi cesti. V tisočerih lučeh, ki so kakor zlate vrtnice na črnem baržunu, leži pod nami staro pristaniško mesto. Kakor smo včeraj zjutraj razveseljeni ugledali prvo vipavsko cvetje, tako zdaj očarani zapuščamo Trst z njegovim nočnim cvetjem. V treh u-rah spio v Ljubljani. S seboj smo prinesli pomlad. SMRT NAJSTAREJŠEGA TRŽAŠKEGA NOVINARJA V Trstu je prošle dni umrl starosta tržaških novinarjev, 81 letni Augusto Rocco. Pripadal je generaciji znanega iredenti-sta Oberdanka in je bil 1. 1882 zaprt zaradi suma, da je Ober-danku pomagal nositi bombe iz Italije v Trst. Ko so ga izpustili iz ječe, je stopil Rocco v u-redništvo "Piccola," ki je bil začel izhajati leto dni pred tem dogodkom. Pozneje je postal de D' Aoste, okrog njega poči- Rocco odgovorni urednik in se vajo trume njegovih zvestih. Ne j je kot takšen podpisoval 23 let. moremo na pokopališče. Non, j V zadnji dobi svojtiga življenja non ci posso! Različna preure- ^ je bil Rocco zaposlen v upravi ditvena d^la so jiravkar na vr- "Piccola." Pred kazenskim sodiščem v, Kairu se je moral te dni zagovarjati Mohamed Faragali s svojo soobtoženko zaradi zločinskega zavajanja mladih deklet. Mohamed Faragali je sin uglednega kairskega veletrgovca, in njegov oče je želel, da bi se njegov sin posvetil državništvu. Toda navzlic odlični vzgoji je mladi mož kmalu zašel na kriva pota. Vsa svarila njegovega očeta so bila zaman. Ko se je oče naposled naveličal plačevati drage zabave svojega sina, je prekinil z njim vsak stik; Namesto da bi zdaj postal pameten in si izbral primerno delo, si je Mohamed izmislil nekaj neverjetnega. Zvezal se je z lastnico zloglasnega podjetja in se ji je ponudil, da ji bo za primerno plačilo dovajal mlada dekleta in ženske. Lastnica se je s tem strinjala in Faragali je začel iskati ženske. Prva njegova žrtev je bila šestnajstletna lepa mladenka, ki je bila srečna, da je postala žena odličnega moža. Mohamed se je z njo namreč poročil, da bi jo laže pripravil za svoje nečedno delo. Dva dni po poroki pa je mladi mož po vedel svojo ženo k lastnici zloglasnega podjetja Fardusi Harunovi.Sprva je zahteval zanjo 50 funtov šterlin-gov, potem pa se je zadovoljil s tretjino te vsote. Ko je mlada žena six)znala, kakšna usoda ji je namenjena, je začela besneti, Mohamed pa jo je prisilil k molku, češ da mu je kot žena dolžna slepo pokorščino in da jo vsak odpor zaman. V nadaljnih mesecih se je ista nesramna igra ponavljala. Mohamed je iskal hčere revnih družin kolikor mogoče daleč od Kaira, se z njimi ženil in jih potem prodajal svoji pajdaški. Žrtve so bile sama mlada dekleta v starosti šestnajst do sedemnajstih let. Njihovim staršem sc je izdajal snubec za bogatega trgovca. Osleparjena bitja so se morala vdati brez vsake zaščite svoji žalostni usodi. Na ta način se je Mohamedu v dveh letih posrečilo prodati petnajst deklet. Potem pa ga je doletela usoda. Sedemnajstletna Zeinab je bila bistro-umnejša od svojih tovarišic. Faragali ni vedel, da je nje ubožni oče nekoč videl lepše dneve, da je bil imovit in da je bila Zeinab deležna neke boljše vzgoje. Ko jo je zločinski mož spravil v j zloglasno hišo, je začela najprej z gladovno stavko. V tem času ni smel nihče v njeno sobo, ker je začela takoj besneti. Po dveh dneh pa je poklicala Farduso Harunovo in je izjavila, da si je premislila. Naj ji pošljejo kakšnega "gosta." Kmalu potem je res prišel mlad moški. A komaj je sedel, ga je odločna Zeinab s krepkim udarcem pobila na tla, oblekla njegovo obleko in v moški obleki neovirano zapustila hišo. Še isto uro je vso zadevo javila policiji. Razprava je bila zelo razburljiva. Vse prevarane Faragalije-j ve žene so bile poklicane k pri-1 čevanju in so potrdile vsebino obtožnice. Faragalija so obsodili na 25 let prisilne delavnice, Fardusa Harunova pa se bo pokorila v ječi pet let. Ko se je vojvoda Alba 1573. vrnil iz Holandske, kjer je bil dal v šestih letih razen grofov Egmonta in Hoorna usmrtiti še 18.000 "krivovercev", ga je kralj Filip II, sprejel z mnogimi častmi in odlikovanji, španski damski svet pa ga je sprejel zelo hladno. To pa ne zavoljo tistih 18.000 usmrčencev, temveč zato ker je bil dal štirideset odličnih španskih dam, ki so bile njegovim častnikom sledile na Holandsko, šibati in pognati iz taborišča. ■ 5, JIM SLAPKIK, JR. 6620 St. Clair Avenue HEnderson 8824 CVETLIČARNA % e] V ^eti ftii f iijie 1 m Cenjenemu občinstvu joriporočamo našo cvetliČ*^ no, kjer imamo vedno lepo zalogo krasnih cvetlic ^ vse prilike, posebno sedaj za praznike bomo imeli IfP® izbero. Vesele velikonočtie praznike želimo vsem odjemalcem in vrijateljem! MARY'S CAFE 1194 EAST 71st STREET Gostilna ^ - Dobro pivo in vino ter dober prigrizek se dobi ^ K no pri nas. — Se priporočamo za obisk. Vesele velikonočne praznike in obilo pirvhov vsem prijateljem in znancem! ■: FRANK BRANDULA J Sos k, % VENETIAN BLINDS CURTAIN ST. CLAIR WINDOW SHADE 6532 ST, CLAIR AVENUE ENdicott 3154 WINDOW SHADES AND WALL PAPER Shade Manufacturers and Cleaners Vesele velikonočne praznike želimo vsem qdjemalcem in prijateljc7n! RUDY BOZEGLAV 1125 EAST 60th STREET Se priporočamo cenjenemu občinstvu za nakup nega vina za praznike. Mi prodajamo na debelo % , drobno. . * ' #; žclima vesde ,vcii}iOin£>cne prasnikc -vsem! JACK in ANTONIA SUSEL 1301 EAST 54th STREET Želimo vesele velikonočne praznike vsem gostom prijateljem! Pri nas vam vedno postrežemo z dobro pijano. vom, vinom in žganjem, ■ ter s dobrimi jedili. Se ročamo za obilen obisk. KOMIN'S PHARMACY M 6430 ST. CLAIR AVENUE, VOGAL ADDISON R' Slovenska lekarna Želimo vsem našim znancem in prijateljem L velikonočne praznike, ter se priporočamo za obisk. - n Vesele praznike želita vsem gostom in prijatelje^ rom Amerike in v stari domovini! MR. IN MRS. JOSEPH PLEVNIK BRIDGE TAVERN 694 East 152nd Street LEGALNO ŽGANJE, SVEŽE PIVO, PRISTNO MUlbcrry 9455 J ADDISON FURNITURE 7210 St Clair Avenue HEnderson 3417 \ ffi Nova trgovina z najmodernejšim pohištvom-nas dobite vedno dobro blago za nizko ceho. Se P*"' ročamo za obisk. iP^i Želimo:vesele velikonočne prazmke vsem! ' ° ° ° m v n o s t E ASTER ISSUE PART m. — in. DEL. VELIKONOČNA IZDAJA XXIII.-LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) MARCH 18, 1940 ŠTEVILKA (NUMBER) 65 '^likonočna zaobljuba I mi J. ^ -^anez, ti moj patron, strani! Velika noč je j _• Na vsak način mo-novo obleko in nove "di za otroke nimam za piruhe? Moji ijj"!, ^Gdje so imeli vedno pa naj V Q ^'^žino pomanjkanje in groza! Še ni-iJHel težav z menoj in w nisem ničesar pro-prvikrat. Upam, da zapustil!" ^ J® pred podobo svetega prosil mojster ^ ^ cerkvi majhnega ] je še nekajkratov nadaljeval skesano 0 fHi I, žal %i To ti moj patron, aj lYij leži na srcu! da ukradem Kirio-I Potem bom ko- mestu prodal 0^ - bova delila! Polo tebi za pozla-svetega ime- ^ % dvojega in z drugo polovi-p ^Pil vsega za svojo !>fos te, ne zavrzi dapia- p vjcorgios je poklek- odpra-^ svojega soseda. "^JeU v i svojemu mozu, ki je stal na pra-— sva so kar dobro zabavala.' .T... gu, m sluzmčadi, ki je spostlji- Obrnila se je in je z resnim ! nasmehom pokimala trgovcu, Gospa Terezija se je usedla obokani temni pisarni, se je o zofo, ki je stala v najtem-krenila nazaj in je zmučena de-1 uejšem kotu mračne sobe, in • ihte spregovorila: "S.im Bog ve, Lenart, da ne! teden vo zrla nanjo. , "Zvečer bom že doma," je rekla in je začela krepko in hitro dni kaj ne ? stopati. Cez teden dni jo dobil škrlatin-ko in spet čez teden nato so odnesli Tereziko in Marijo .. "Pojdi gor," jo je miril mož. "Kasno je, mogoče mali že joka pri Bari." In ko vstane in pri- Tako se je odpravila Terezija na veliko nedeljo na Sveto goro. To ni bila več bogata trgovčeva soproga, to je bila samo mati, ki je šla po dolgi prašni cesti, noseč dete na glavi. To stopi k njemu, ji pogleda mož Iv obupane oči in pravi: "Za-: Pri nas dobite vedno prvovrstno sveže in doma su-št 10 meso. Se priporočamo, da si za velikonočno kosilo ni bavite mesenino pri nas, ter boste gotovo zadovoljni. Vesele velikonočne praznike Schmo vsem! 11IJIIIU II UII 11 mu IIHJ JI1IUXI IH.IJ < L ANION BARAGA 15322 Waterloo Road BONDED WINERY NO. 113 Imamo polno zalogo legalnega vina, dobro pristno kapljico ter se priporočam za nakup tako društvom in licsamtznikom. Prav rtselr velikonočne praznike želimo vs&tni morem nič več poslušati zvonov; — osem otrok so nama že : odzvonili v grob ..." »Ko je mož, ki je sedel blizu ,1 olcna in pisal pri pisalniku, mol-! oal na te besede, ki jih zaradi tihega glasu nemara niti sU-.|šal ni, je šla k kolovratu, ki je ... ... jt—• —, , • • . . ... stal zadaj v sobi in se je used-i Tei-ezija, in moli! ^ ' T ^ k njemu, ne boj! S "Kako je bil že dejal oče, ka.|ie prikličeš nesrečo...' |dcte. In ne bogata gospa, le ma-i dar je videl kako svojo hčeri ......tijenatodosmrtiutrujenapoy^ brez dela? 'Ženska niti toliko vroče,,Klekmla pred pisano, z vencki časanesmemirovaUzrokami. ^Po^^isU vendar: osem! S^ajokrašeno Marijo in ji pokazala] kolikor potrebuje ptiček, da po.|"G='=(^»' T, { % čehekvodici in jo pije.veliki hw,! ^govo življenje. res, blagoslovljeno je delo, ki! "Naš Benjamin ima že do- Stara Baza jo je zunaj me-pozlati vedre ure in krajša brid- movino in očetno hišo," se na-1 si a čakala, da bi gospe poma-ke! Hvala ti, kolovrat moj! —jsmehne on. "Daj, da bo svetla, g.ila, če bi bila preveč utrujena Marljivo brnenje je bolj glasno j Icakršna je bila hiša tvojih star- j in bi ji bilo sitno spričo nedelj-ko bingljanje malega zvona in.gev tam na jugu!" j s!cih sprehajalcev po ulicah, iz svetle niti, ki bolj in bolj! ^ ^ . . | A ko je slednjič prihajala, napolnjuje vretence, bo nastalo' ^° ^^'' vsa utrujena in z veselim obra-I nežno tkivo za najmlajšega sin-iodsev uci. zjm, je smehljaje se odklonila čka." "Prav imaš, Lenart, tega ne Mož je vstal, otresel pero, da bom pozabila, hvala ti!" in ur- fomoč in je nesla sina skozi začudeno mesto in v domačo hišo. Kasneje je dobil ta sin še se- vivi-ni-i'PiTi'ymTTWTj'frTf'pfnTi'rmTiTi'/M Vtiš dom< bo lepši, trpežnejši, ako je barvanje na njim res dobro delo. Mi vam napravimo prvovrstno delo, uunaj in znotraj. Dekoriranje znotraj je naša posebnost. Delo garantirano. A. PLUTH IN mmi 21101 Recher Avenue Pokličite, da vam damo proračun brezplačno KENMORE 3934-R Vesele velikonočne praznike in ubilo pirukov želimo vsem. prijateljem in znancem! MIKE POKLAR & SON That Good Gulf Gas — Gulf Pride Oil and Luhricutioyi Tube in tajerje — baterije in avtomobilske potrebščine. Ignition Work Auto Wash East 43rd St. in St. Clair Avenue so se odcedile kapljice črnila, no je stopila navzgor po ozkih I natresel je drobnega peska na j stopnicah. I pisanje, ki je na gosto pokri- ^ Benjamin je še to leto za-: strico in ko je smeh obeh dora-' mogočne knjige. rojstno hišo in jo zame- i ščajočih otrok odmeval po sta- ! Edini trgovcc v malem me- ^ ^ krajem, kjer je čakalo "' mrki hiši, je bilo materi le-stu. Prostor, shcen pisarm, o- bratcev in sestric. P« i" domače in vsa srečna se bokan in okrašen, vhod zasenčen jc zahvaljevala Mariji in Zveli- : k ]iristi'eškom, ki ga krasita dve Gospa Terezija je dolgo bol-levji glavi kot konca žlebov, je; na ležala. Ni se jokala in ne to-i prodajalna. V njej je sivolas, žila, le z ustnicami je gibala, k ubijat možiček, ki zvesto pazi'ko da ima dolgi; pogovore. Sta-: na sleherni novčič. Zraven, v: l i zdravnik je večkrat dolgo stal 1 i .siiladišču, visi velik križ, iz či-1 pri njej in jo pozorno moti il.; \ {;;)r večne lučke se-ljubko laz- Ali je bila brez zavesti ali pa :j pttKlajo plameni po zabojih, o-1 jo po])olnoma odšla od njih in I jiiarah in vrečah. Zunaj na dvo-1 se ji je od strašnih srčnih bo-jišču so veliki hlevi in prostor- i lečin omračil um ? na skladiS£a, ki s« ko Wnjav-j Bara je uganila nje- r;ko poslopje raztezajo do reke,! . 4 !d teče pod obionkom, na čigar | ; višini stoji malo mesto. Orjaš-j "Gospe ni več pri nas," je : !ia klet. ki sega od reke prav i zašepetala. "Devet otrok ima i d') pod glavne ceste, vsebuje v , tam — ti jo vlečejo, k sebL" . . ... , . , , irao£.6nih aodih zaklade same-' Kako'«! je pi-eatrašila, viiluč,!J?.-epnjetn. občutek ^ i;;a vina. ce stopi gospod Le-, da jo gospa Terezija jasuo i,. "bte;=.tve v nogah. To mu je d.y tzidje svojega dvori-i ra.,prtih oči gleda. f T ' Jjati o novem zdravilu proti po- čarju, ki je od mrtvih vstal za naše življenje. — (J. Puček). i VITAMINI PROTI POAPNENJU ŽIL Vitamin B razpade na šest sestavnih delov, izmed katerih se eden, vitamin BI, obnese kot SI edstvo proti raznim živčnim boleznim. Učenjak dr. Krieg je opazil nedavno pri eni izmed svojih bolnic, kateri je zdravil živčno bolezen, da so se znatno' skrčili veliki vozli poapnjenih; žil, da so popustile bolečine in Za veliko noč dobite pri nas fine doma . šunke in plečeta ter okusne klobase kakor tudi fio&m lodce, pripravljene po starokrajskemu načinu. Se poročam. NOTTINGHAM MARKET Dve mesnici 18620 St. Clair Ave. - KEnmore M 704 East 140th St - MUlberry ^ Louis Wess, lastnik i I'o. V jerbaščku. SamA,. . . Peš. Np. veliko nedeljo. V svojem svetem materinskem veselju, ker ji je Sin vstal od mrtvih, mi bo Marija pomagala.. •V fA i ne igl a pod varstvom stare Ba-i 1V3 in nič več jih ni videti na I * ; bai'kah in splavih. Spijo drug I poleg drugega ob zidu kapele na 0 i pokopališču in njih mati se raz-1 j' >ka, čim zasliši zvonjenje zvo- ! i>a. Preteklo je več kc^ leto dni. i "Tako..." Gospod Lenart je; Ko je prišel marec in je za-; \ stal in je zaprl debelo knjigo, j tulil jug v dimnikih; ko se je I "Pojdi gor, Terezija, mali ti bo; zaganjal v akacije, ki so mejUe jt smehom pregnal tvoje žalost- na dvorišče, da so'odtrgane, u-1-3 misli." Eahle vejice frčale proti hiši in ENdicott 9181 Vraelc ceiUMnočne praznike in obilo pirniioo itliino vsem prijateljem in fMancem! MII.INMM.JOHNMANE(KI SLOVENSKA PEK ARI J A 6036 St. Clair Avenue Vehicle velikonočne praznike želimo vnem odjemalcem ' in prijateljem! Se priporočamo, da si naročite pri nas potice irt druge potrebščine. Postregli bomo najboljše. HEndei«on 2376 mirt na obzidje svojega šča, vidi spodaj ladje in splave,' 'Ne, ne, je rekla m iiien ... . , ,, . , J 1 „v apneniu zil tudi pri diugih bol- ki mu dan na dan, mesec za; glas je bil ko ubit, "se, moram i % x- • j , , , , , .. j ^ . I nikih. Po novem načinu je zdra- i mesecem, leto za letom bogati-1 ostati na tem svetu; a zdaj vem, i ^ j jo imetje. kaj mi je storiti. Pi ihodnjega ! Pa se vendai' skoraj nikoli ne otroka," i prikaže smehljaj na njegovem nila roke skupaj in je osvoboje-1 vil 35 bolnikov in uspeh je izo- in drhteče je "^"Sih '' ! t O se pa pokazale blagodejne po- sledice že čez nekaj dni. Bolnilu I obrazu. Saj se osem ljubkih o- na zaihtela, "svojega drugega;:%Jlo"dobni t rok, dečkov in deklic, nič več otroka bom nesla na Sveto Go- i ])o tem načinu ne iisiečijp poap-nene žile za trajno. Ko telo nehaj dobivati vitamin BI, se bo-; lažen čez nekaj dni spet pojavi. I Razveseljivo je pa, da na žilah lie nastanejo več tako veliki vo-; 1 li in da jih prav lahko zmanj-iTnmo, če bolnika ponovno zdra-\ imo s tem vitaminom. IZGUBIL JE POL MILIJONA, ! PA NI TEGA NITI OPAZIL j Pogledala ga je in ustavila I eo udarjale na okna kakor člen- j V Rimu je našel neki ruita-j k jlesce. Torej jo je bil le slišal ki prstov, je gospa Terezija le- j I ar pod mizo usnjeno torbo ter žala v veliki, pohnračni sobi in jo oddal gostilničar ju. Ta jo je ] oložil stran, ker je mislil, da ■ ■ 3E Iji^ej m JI je zdaj nasvetoval ; i.djboljšo, edino tolažbo. jo neizmerno ljubeče in vroče "Benjamin je ])ameten," je re-, gledala obrazček fantičlca, ki se f e by gost, ki jo je izgubil, vr- i iKla in veselje se je zalesketalo i je je tiščal. nil in povprašal zanjo. Torba I v njenem glasu, "le — zmeraj | "Kdaj bo velika noč?" je' pa je bila slabo zaprta, tako da: j se bojim, ker je bil pozneje kr-' vprašala. i'e je odprla in so zagledali v i ščen." "Letos jo pozna; šele aprir njej mnogo denarja. Prešteli so "Nikar ne kliči vraga s svoji j la." jih in so našteli pol milijona mi skrbmi," je zaprosil mož! "Tak bo moral moj mali Ivan lir. ! ; "Rajši pomisli, da ima angela še čakati na svojo prvo, veliko Tedaj je gostilničar malo na-I varuha v svojem mrtvem brat- j pot," je rekla. "Da bova Sla o-1 tančneje pomislil in spoiruiil se. I cu." j biskat ljubo Mater božjo ..." ; je, da je pri mizi, pod katero so "Ali še veš, Lenart?" je vpra-1 še nikoli ni tako krepka vata- j našli torbo, sedel gost, ki je v ! šala, in glas ji je bil tuj, ker se la, poskrbela za hišo, vrt in slu- zadnjem mesecu večkrat priha-je tako premagovala, da bi ne žinčad. ;jal in ki je stanoval v nekem I zaihtela, "ali še veš, kako je bi- j Bilo je šc sivo, rano jutro in' znanem hotelu. Pohitel je tja in I lo takrat z Benjaminom? Ne i svetiordeči prameni so lebdeli, je našel moža, nekega inženirja ;morem pozabiti! Ko sem stopila na obzorju; poslednje migetajo-'iz Benetk, ki je hotel pravkar ! v sobo, je sedel za mizo in se je če zvezde so ugašale. Majhni t odpotovati. Pozabljivec, ki še job svitu sveče učil. Hotela sem j oblaki srebrne barve so se zlato \edno ni bil opazil, da mu je! ga pobožati po laseh, ker je bil obrobili in zablesteli v nadna- \ torba izginila, je kar po bledel, j i tako priden, medtem ko sq se ravni lepoti. Veter je pihal nad Mislil je torbo shraniti v hote-j drugi preganjali po dvorišču, pa odrešenim svetom. lu, pa je bil na to pozabil. Tre- ne, sem si dejala, ne bom ga Tedaj so se odprla vrata sta- sel se je po vsem telesu, ko je i motila in sem šla prav tiho ven. rc hiše in gospa Terezija je sto- imel torbo spet v lokah, a na ! : Ko sem stopila na stopnice in | pila na tiho. jutranjo cesto, čr-: njej je bilo opaziti sledove čev- j •j šla tule mimo pisarne, ])a ti na obleka ji je v težkih gubali; Ijev, ki so stopali po njej. Na-1 •| iJtlaue skozi vrata in se mi vrže j pailala nizdol, ujp" obraz je bilitakarju je seveda moral dati I Sffiy krog vratu. 'Benjamin!' sem' zasenčen s temno ruto in v jer-i primerno najdenino. ' JOE in JENNIE LEVSTIK . 1169 EAST 76th STREET—CORNER DONALD Gostilna Želimo prav vesele velihonočne praznike vsC" obiskovalcem in prijateljem! . Se priporočamo za nadaljni obisk. Postregl' ^ najboljše. GEORGE KOVACIČ 6314 ST. CLAIR AVENUE v Hrvatskem Domu BRIVNICA Želimo prav veseli velikonočne praznike vscw " obiskovalcem in prijateljem, ter se priporočdi^'^' obiske! JOHN MAVSAR Slovenska grocerija in mesnica 23871 ST. CLAIR AVENUE Vesele velikonočne praznike želimo vsen^ odjemalcem in 2)rijateljejii! Prav vesele velikonočne praznike želitO' MR. in MRS, A. KALAN La Salle Bakery 863 EAST 185th STREET Vedno svež okusen kruh, potice in ktkSJ ................................. Vesele velikonočne praznike in obilo piriih<^^ vsem jmjateljem in znancem! MR. in MRS. A. GOMBA€i Gk)stilna 481 EAST 152nd STREET Vedno prijazno ix)strežemo z pristnim svežim pivom in rujnim A inom. Se piiporoča^''' MATI PISHLER Auto Accessories Oil — Texaco Gasoline 23515 ST. CLAIR AVENUE KEnmore 4423 Se priporočam in želim vesele veliko)iočne f ■di' Joe Pozelnik, lastnik 15721 Waterloo Road Prav vesele velikonočne praznike šcH'"''^ --- prenaglite SE... j", Si Daste čevlje popravpi ... e za kvalitetno delo, prvovrstnem materijal in toč-P^strežbo po zmernih cenah. kupite samo radi cene zato ker dobite ravno za SLOVENSKI (EVUARJI zanesljivo popravijo vaše čevlje želijo prav vesele velilconočne -praznike! črnogorske zgodbice FRANK URANKAR 7226 Stj Clair Avenue RUDOLPH KOZ AN 6530 St. Clair Avenue JOE GRBEC 6026 St. Clair Avenue JOE SERCEL 6214 St. Clair Avenue FRANK LONGAR 6630 St. Clair Avenue JOHN GABRENJA 1102 East 63rd Street 22010 Ivan Ave, JOE PODBORŠEK 1167 East 76th Street JOHN HACE 6210 Bonna Avenue Dne 30. novembra poteče 60 loL, odkar se je rodil v Črni gori najplodnejši pisec južnih Slovanov in mogoče najplodnejši I, i i zgodbičar na svetu. Obeneip. ob-haja Mičun M. Pavičevič 40-|| I letnico svojega, ])isateljevanja. ; "Črnogorci u pričama i aneg-•: i dotama" prinašajo sončne in !?■ senčne strani kršne domovine. II: Zaradi senčnih plati si je zbi-! I ralec nakopal obilo zamer. A to v i ga ne ovira, da ne bi nadaljeval 11 s vojih snopičcv, ki letijo v svet ^ I j akor na tekočem traku. Neu-:: rudi ji vi iblklorist je samouk, :iikor je bil samo.uk Vuk Ka-''v-: radžič. Ako bo "Karadzic črno-#1' gorske anekdote" nadaljeval li: svoje publikacije še malo let v 11 i današnjem tempu, bo skoraj sto del v seznamu njegovih spi-I sov. Evo nekaj vzorcev iz 22. I knjige v omenjeni skupini. ta iz Katunske nabije, odkod i-ma v čedi tudi kako močno kozo, mu dotični po navadi takole odgovori: ■ "To so koze od Vimerove race." 6 ZB LOUIS PEČENKO 7308 HECKB]R AVENUE .1 Barvar in papirar "'^^0 vsem našim prijateljem in znancem prav ® ^^Ukonočne praznike in mnogo piruhov! , FRANK KURE East 77th street — endicott 0439 želi Klepar ! Najbolj mu je žal... 1 Gajo Matov Drljevič iz Donje ! Morače, velik junak in pame-I len človek, leži na srnrtni poste-Uji. Najstarejši sin, Milinko, ga vpraša, kaj mu je najtežje osta-viti na tem svetu. j ' "Najhuje mi je, sinko, ker ne vem, kaj bo s to siromašno občino (misli na usodo male Črne gore)." . "A te mar še to skrbi?" "Skrbi, sinko, pa še kako! Ako se bogme ne združimo s ' Srbijo in ostalimi našimi brati, I bodo tudi naši prapravnuki pihali v prazne dlani." Elckirična svetilka Čiro Stanišič, vojak iz spuš-; kega bataljona, je bil med sve-itovno vojno postavljen za spred-! njo stražo na Glasincu. Mimo j se pritihotapijo trije avstrijski ; vojaki, on pa klikne na ves gla? I "Stoj!" Dva pobegneta, tretji i pa se je toliko zmedel, da ga I Čir o ujame in razoroži. Z njega 'pobere vse do gole kože. Najde električno, sve,tUnico,« še nikoli ni videl. Brskati jame okoli nje, dokler no zadane na gumb in luč se prižge. Pihal je i vanjo na vsa pljuča, da bi jo J ugasnil. Ker so mu ni posrečilo, I sede na svetilko, da ga ne bi so-' I vražniki zapazih. Avstrijski vo-I jak pograbi priliko ter uide. Či-j ro zavpije: I "Beži, Švaba, beži! Bog ti je ■jpomogel, ko se ne smem dvigniti 9 tega čuda. Drugače bi ti vedel, kdo so krvavi Spužani!" Predpasniki "Vojvoda Peter, tudi pri nas Ljubotinjanih imamo plašljivce in kukavice." "Vem, a dolgo jih ne bomo imeli." Kmalu potem se je vnela vojna s Turki. Po boju je vojvoda Peter zbral Ljubo tin j, poklical najboljše junake in jim %?odelil odlikovanja. Najslabšim pa je velel opasati predpasnike vpričo vseh vojakov in noben Ljubo-tinjan jim ne sme dati hčere ali sestre za ženo, dokler sraijiote ne operejo s sebe. Ta pa se da oprati samo s tem, da posekajo živega Turka in prinesejo glavo, ali pa poginejo. Nastal je drugi boj. Vsi, ki BO jim bili privezani predp^asi, so ali prepadu ali prinesli turško glavo. 4 vesele velikonočne praznike vsem! i potrebujete pri vaši hiši kakšno kleparsko ^ H&s in vam naredimo vse kar rabite' Zadovoljstvo. velikonočna praznike želimo vsem! JOSEPH (iLOBOKAR ^eal Estate — Houses — Lots and Farms 986 EAST 74th STREET ENdicott 6607 NAZNANILO ^Gojenim Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da smo prevzeli (ASOIIKSKO POSTAJO b na ' 185th St vogal Shawnee Ave. ^ flobite Hi-Speed gasolin, ki je poznan. Imamo moderno pripravo za na-^ avtomobil in ste lahko gotovi, da ^^bHi vedno najboljšo postrežbo. Proda-baterije in druge avtomobilske ^^osčine. Se priporočamo Frank Stopar in sin velikonočne praznike želimo vsem! Markova beseda O božiču 1918 se je vnela krvava bitka med črnogorsko mladino in privrženci kralja Nikole. Francoski maršal se podi z liv-j tomobilom med neprijateljskimi ■' : četami in dospe na Cetinje. V I imenu antante zahteva od Mar-! I ka Dakoviča, da se preneha pre-i livanje krvi. "Prenehali bomo šele takrat, ' kadar pristaši kralja Nikole in ! italijanski najemniki polože o-jrožje. Ne vi, no aritanta nimate I pravice, dd se mešate v naše ^ notranje si vari. To govorim v imenu svobodnega naroda Črne gore in Velike narodne skupšči-hc, ki je kralja Nikolo kaznovala in vrgla s prestola." Denar naprej Ivo Vrbica je imei han na Njeguših. Poleg vina in žganja je pozimi narodu prodajal tudi seno. Ljudje so jemali, a slabo plačevali. Ivo je bil dober človek, zato so ga klicali "striko Ivo." Toda nazadnje se je naveličal. Pride k njemu pošten sosed in popraša, ali prodaja seno. "Prodajam, brate, ali nesramno!" "Kako nesramno, stric Ivo!" "I no ,takole, denar zahtevam naprej!" Oh nosilnici poje Ko mu je umrl oče Tomo, je Mitar Petrovič s Cetinja (po rodu Heroegovec) v sprevodu proti Vlaški cerkvi drobolel veselo pesem, kolikor mu je grlo služilo. "Si pri sebi? Kako moreš peti, ko pokopavaš očeta?" I "Tudi on je pel, ko sem se ro-dihin sem bil šo majhen. Zdaj se mu oddolžujem." Zvesta straža Djuza Djuraškovič, komandir dvorske straže, v'ideč, da je kralj Nikola odšel spat, je po navadi zapustil dvorec in ukazal dežurnemu perjiiniku, naj prisluškuje in zapisuje čas, kdaj kralj kaši j a. Drugo jutro mu perja-nik predloži poročilo, Djuza pa gre k vladarju ih me mu globoko klanja, češ: "Gospodar, težko ste spali! Okoli tretje ure ste dvakrat kaš-Ijali, potern okoli štirih pa trikrat. Nekje-okrog petih vas je spanje prevarilo." "Tako je, Djuza. Vem, da ti noč in dan paziš na slednji moj dih." Gospodarjeva razsodba Nikola Mitrov in Mara Sta-nojeva, soseda, sta prišla na Cetinje, da bi se pravdala. "Nikolov konj je napadal mojo kobilo. Ta se je branila in Iconja ubila. Kapetan me je . obsodil, da mu ga plačam." "No, pripoveduj Nikola, kako je bilo." "Takole, ^spodar. Ti da si konj, jaz pa kobila. Ti me vohaš, a jaz ne puščam vode. U Mož dotiplje britev in ob br-Ijivki obrije črnega gosta. Pop trpi,' toda si ne upa črhniti. Zjutraj popa nikjer, obrit se ni smel pokazati. Moreš? Kralj Peter, dokler je kot e-migrant in pretendent živel na Cetinju, je govoril čisto srbi-janski, bodisi da ni mogel ali ni maral drugače. Vendar je —■ četudi nehote — prevzel neke črnogorske izraze. Tako na primer, ko je postal kralj in pohitel v Topolo, je vprašal kmeta, svojega vrstnika: "Ali moreš, Jovo?" "Slabo, Boga mi, samo mese-čarim!" je bil odgovor. Ker ni razumel odgovora, je v zadregi prosil kralj adjutan-ta za pojasnite v. Ko mu je ta povedal, da v gumadiji pomeni "mesečariti" enkrat na mesec se približati ženi, je kralj nekako sramežljivo mahnil z roko in rekel, da ga ni za to vprašal, ampak kako se mu godi. Danilova zabava Najstarejši sin knjaza Nikole, Danilo, je bil odličen strelec. Imel je navado, da je meril cigareto, ki jo je perjanik držal v zobeh na 20 korakov razdalje. "Ako zgrešite?" vpraša tuji poslanik, ki je bil priča temu prizoru. "Ne zgrešim. A tudi če rnu iz-bijem dva zoba, od tega ne bo umrl!" Pravilo Milutin Tomič, Črnogorec, novinar, je postal narodni poslanec. Prijatelj ga vpraša, ali je bila agitacija naporna in kako se mu je posrečilo pridobiti črnogorske glasove. "Držal sem se edinega pravila in to .mi je zagotovilo uspeh: z vsemi lepo, z nikomer iskreno Vesele velikonočne praznike želi vsem & r' ' Kako žive Prišlo je precejšnje število Črnogorcev, da pristopijo h knjazu Nikoli: nekdo za pritožbo, drugi ga želi videti, a nobeden brez računa. "Pomagaj vam Bog, Črnogorci! Kako vam gre,, kako živite?" piične knjaz običajni pozdrav in zaustavi pogled na Novici Iva-novu iz Kučev. Na to se oglasi Novica: "Živimo kakor po navadi, gospodar! Meščani zavidajo kmetom, a mi kmetje meščanom, vsi skupaj pa zavidamo cetinj-skim glavarjem." Tudi Kristus je plakal Dr. Svetislav Simonovič je bil poleg svoje zdravniške prakse še hišni zdravnik knjaza Nikole. Neki dan pošlje knjeginja Milena po dr. Simonoviča. "Kaj se je pripetilo?" vpraša perjahika. "Knjaz, Pero joka!" Bilo mu je eno leto! "Naj joka, tudi Kristus je jokal!" odvrne doktor in odide k svojim bolnikom. A. Deheljak Kuhano vino za slone "Povejte mi, doklej bo trajal darim te z nogo po glavi, jn po] j boj?" \ ■ ; tebi je." i i "Kvečjemu dva, tri dni, pa -Kralj se nasmeje in reče: j bomo zmagali." ; "Ali mi morete dati besedo, da ne bo dlje trpelo?" "Morem. In ne pozabite: čeprav nisern francoski državljan, moja beseda i;i manjša od vaše." In res, tretji dan je bila borba končana s porazom kralja Nikole. Vzemimo še kak primer 23. knjiga. Vhnorova raca Fran jo Vimer je uvedel v Črno gorn Nonske koze,-da ople-rneni slabotno pasmino ttimkaj-šnjih planinskih koza. Cesto je najel sanskoga prča za prirfejo seljakom okoli Cetinja. Šb dandanes, kadar kdo vpraša kme- "Pojdita domov, opravila sta. Moški mora biti vselej močnejši od žend, pa tudi tvoj konj bi moral biti krepkejši od kobile." Pop Pop se vrti okoli mlade sosede. Mož to vidi pa se dogovorita, da ga neko noč obrije, ljudi j Mož na videz odpotuje, a žena I povabi popa. v hišo. j Toliko, da je pop legel, je že iz I mož tu! Žena ga skrije pod I koš za žito in pospe po bradi s pepelom, da ga mož ne spozna. V mestecu Adriji na vzhodni italijanski obali se je mudil te dni potujoči cirkus. Med njegovimi živalmi je bila stara, 40 dvojnih stotov težka slonica, ki sta jo dolga pot po snegu in ledeni mraz tako zdelala, da so računali že vsi z njeno smrtjo. Končno se je žival zgrudila v sneg. Da bi jo spravili spet na noge, so cirkuški ljudje zažga-' li kup slame in so živali dali vedro kuhanega vina. Učinek ni izostal. V nekoliko urah si je slonica res opomogla. Naslednji dan pa, ko ji je paznik prinesel kakor običajno vode, da Spazi ga mož in popraša ženo, I bi jo napojil, je slonica vedro s kdo je to. Žena odvrne, da je neki tujec, siromak. "Ne bi bilo napak, da ga obri-ješ. Poglej, kako je okosmatel ko puščavnik!" to tekočino prekucnila. Po vsej priliki ji je bilo kuhano vino šlo v slast in bi si ga še želela. Sedaj vode noče piti in boje se, da jo bo težko odvaditi pitja vina. JUDGE FRANK J. LAUSCHE Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! EDNA DAIRY J. KLAUS Slovenska mlekarna 6302 Edna Ave. HEnderson 7963 Iskreno se zahvaljujemo za naklonjenost v preteklem, ter se priporočamo za v bodoče. Vedno bomo nudili točno in prijazno postrežbo. ANTON MARTINCIC 5919 Prosser Avenue MESNICA IN GROCERIJA Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! FRANK SERSHEN IN SIN GULP SUPER STATION Vogal Waterloo Rd. in E. 158th St. Damo vedno najboljšo poslugo Vesele velikonočne praznike in obilo pinihov želimo vsem prijateljem in znancem! FRANK VIDMAR 1038 East 74th Street GROCERIJA IN MESNICA Najboljše .vrste grocerije dobite pri nas, kakor tudi svežo in doma sušeno meso. Postregli vam bomo najboljše. Oglasite se v naši trgovini. Vesele velikonočne praznike želimo vsem naSim odjemalcem in prijateljem! CHAS, ROGEL IN SIN 6526 ST. CLAIR AVENUE Krojači I Vesele velikonočne praznike in obilo pinihov Selimo vsem prijateljem in znancem! Hvala za dosedanji obisk. Se priporočamo za bodoče. Mi izdelujemo obleke po meri in čistimo in likamo. I 3E STRAN 4 "ENAKOPRAVNOST" m Si Mrtvaška barka " " ZAVAROVALNINO VSEH VRST vam preskrbi Pco 01. tlloqef) onico 6208 Schade Avenue Pokličite ENdicott 0718 M ' ' .imiiiJiJiiiJiiiiinnn PETER MUKAVETZ 1231 EAST 61st STREET Gostilna — 6'i pivo in vino Pri nas dobite najboljšo pijačo in prigrizek. Priporočamo se, da nas obiščete. Želim vedela velikonočne praiuike iii obilo phaJioo vsem odjemalccm in prijateljem! T,irrmTiTiTiT,v, , GEORGE KUHAR 3846 ST. CLAIR AVENUE Grocerija in mesnica Vesele velikonočne praznike šclimkah iz kopriv, so govorili ^j. drugega dneva. je bilo vsaj nekaj ljudf, ki niso samo o tem, kaj so jedli, ko še živeli le z vojno in jezov srcu. voine ni bilo in kaj bodo spet, i Spet smo oprtali onih vsak ^ , ... ... kadar jih bodo izpustili. Bolj | dan težjih 30 kg. spet smo sto-j čudno naključje _ fo i o ji ko smo bili daleč od doma, bolj j pili v vrste, kakor morajo hoditi v tej nesrečni vojni jf živo »arno sanjaM o vseni, karkojaki in spet smo stopali brez; da sern tsi dohul i« bilo prej, še večkrat pa o tem, i konca in kraja. Mimo prvih zna- i kotiček \ pi ij^a/m hi&i. S i omm v , 1 , 4. 1 rvijrvir. domacini, dobri Italijani, pridni kar iiiis čaka, ko bomo spet do-1kov težkih topov, mimo žalost-] _ .' ; j , , oce, skrbna mati, stara ze oba veliko noč v življenju, pa morda; DEDIŠČINA. le eno najlepših, kar jih je bilo.! Neki star škotski posestnik Kajti sreča ni, kar nas obdaja,, je umrl, in ko so odprli oporo->reča je, kar nosimo v srcu. V i ko, se je izkazalo, da je zapustil srcu pa Fcm tisto nedeljo vzel! vse svojima dvema sinovoma s seboj spomin na lepo hčerko' Donaldu in Hamishu. in dobre starše, ki so vsi trpeli I Ta dva sta se nekaj tednov in se veselili z menoj. pričkala in pričkala, kako naj Potem smo šli v noč, še dneve razdelita posestvo, pa ,se kar i:i dneve, do strašnega pekla na i "^^ta mogla sporazumeti. Sled-rajhujšem delu fronte, še je bi-1 sklenila, da vprašata ma pomaga razdeliti dediščino. ma. Bili so hudi časi za vse, nam i nih spominov na strašne dni, ki|^ pa, ki smo tam na Tirolskem 1 so se komaj odmaknili, mimo oljema za oporo lepa hčer 'a nekje čakali, da nas bodo po- groze in smrti, ki je tam pustila še sveže sledove. Iz Toblacha v Cortino je vodila že takrat lepa cesta ,toda vsa preprežena z žicami, vsa obdana z zakloni in Rpali Italijanom pod cevi, še prav posebno ni bilo za skorajšnjo spomlad in praznik vstaje-nja. Jaz študent, vse, samo sovražnik ne, in kaj bi ne pozabil, da je vojna. Saj je po dolinah že skoraj bila spomlad in dan nato še velika nedelja. Pa sem si tako Profesor je bil koj voljan in je dejal: "Najprej bi prosil tebe, Donald, da po svojem presodku razpoloviš dediščino na dva e-naka dela," NEMŠKA VLADA PRIPIJ LJA PREPOVED O KAJ^' iii? lo nekaj težkih ur, še je bilo nekaj žalostnih mesecev, potem pa je prišel konec in — skoraj tudi svoboda. Spomin na Cortino pa me spremlja še zdaj, zmerom lep in čist, zmerom kakor utrinek davne sreče, ki je bila tako' majhna in tako kratka, pa ven-j dar tako bogata, da bi bila vred-1 na miljonarja. Ne pa ubogega! dijačka v raztrganih kolonah, avstrijske vojske, ki so bile že j na pohodu v zaželeni konec. i za svet svojega starega učitelja, profesorja matematike, naj ji- Z njo bo odpravljeno ^ nje tobaka na vsem nciH' ozemlju, in sicer zato, ra Nemčija ves svoj tobak' „ . „ . . , 1-X 1 • Ižati, a zdaj potrebuje nW Ko je Hamish to zaslišal, le . ,, . . i drugo blago m sirovine w bil jako razočaran. j,g Vesti o pripravljajoči ^ "In ko se to zgodi," je na-1 povedi tobaka so zbudila daljeval profesor, "naj si Ha-1 pobitost, saj so Nemci mish prvi izbere svoj del!" kot hudi kadilci. th e Vesele velikonočne praznike želiva vsem Slovencem in Hrvatom ,0 % Pod naiviSiimi Alpami je bl-lpokopallMI-To«. prnvtlrtknui^W "'b ■>« »ovo- la takrat - konec - marca -jji, kamor Bi danes marsikdo ž«_ I""""'""' ° 7"' Se trda zima. Globoko je „okri-;li, da bi po njih užival rado»ti|'" » ° vala snežna odeja lepo gorsko j zimskega športa ali pa lepote Diio ooK i nas pokrajino in niti solnčni zimski gorskega poletja. Tiste dni je ^ Ni bilo lahko govoriti z Ijud-dnevi, niti sramežljiva tirolska | bilo v tej dolini kakor v puščavi |mi, ki so tako od blizu doživi ja-dekleta nas niso mogla spraviti! in borne barake, kjer smo nekje i H strahote vojne. Zavili so se v od tople peči in večnih sanj o i prespali noč, niso puščale do | molk in zaupali niso nikomur, svobodi. Tako smo šteli dneve | nas samo vetra ,temveč tudi dež ; Toda odkrita beseda je našla med napornimi vežbami po str-1 in sneg in vse ,kar je padalo iz-1 pot v najbolj ledena srca. Kaj-niih bregovih okoli Brunriecka | pod neba. To je bil križev pot j ti tudi njim je bilo treba člo-in 'ihimi večeri po'ličnih in žalostnih domovih tirolskega kmeta. Bilo je, kakor da smo drug drugemu na poti in zato smo se ogibali vsega, kar bi lahko š6 po.^labšalo prisiljeno harmonijo med nezadovoljnimi narodi ra:^uadajočega cesarstva. MR. IN MRS. AUGUST F. SYETEK Kako nastane veliko-! 152nd Street . Cleveland, nočna pisanica tega leta. : veka ,ki bi ne govoril samo o Na veliki petek je šlo spet da-1™"""" "/■i®"?', "j' I je. črna kava so rekli takrat I rjavi pijači, ki nam je za trenu- i tek ogrela ude, potem pa smo spet vsi premrli priganjali drug | I kmalu sem osvojil to tiho druži-nico. še je bilo nekje nekaj bla-goslava zanje, še so poskusili vsaj skromno praznovati to ža-Mene pa so drugega po oni brezkončni so-1 ^ , teski. Nalašč za to, da bi videl | v ei io noc. oda generalni štab ie bil kite krasne kraje, sera moral »""O "T ki Jim kdo ve kod koraka Z voi-zneje nekoč se enkrat stopiti; v , ^ no iz z žalostjo po svetu. Trske (Dalje s 1. str.) : bar- gg g .♦JK zmerom na delu iniodtod nekod jo tudi za nas, ki smo so skoraj j tja, kajti takrat smo vsi samo skriti pred svetom in vojno vsaj i gledali v tla in hodili in hodili.' pogorele in na suhem in toplem pripravlja-i Po karti in »a (reneralni štab je'™"'" .le.bJo »e avega na njem II na velikonočni praznik, prišla bilo 30 km na dan majhna stvar,;=7 »= zmerom daleč o,I boj- nei^rosna koma nda. Ne .sieer i toda onih nabojev .ie bilo 5e zme-.""I"', I" te«« .da bi bilo treba kar pre-! rom preveč „ naše šibke rame.; Wt.l. y^). v mjU m » cei misliti na oporoko, todajDrug za drugim smo ostajali vil".»':''^y m bede b,- t; '" na pa le, da nas je sredi naj-1 jarku. Kolona se je spremenila i lepših spominov na pirhe in po-j v procesijo, vsak je hodil kakor j Drugo jutro je samo za hip tiče neusmiljeno pognala iz pri-1 je vedel in znal.. Tako smo pri- zasijalo solnce, potem pa je zajetnih čumnat v mrzlo in na dol-} romali na veliko soboto v Corti- j čelo deževati, neizprosno in brbz go pot. Takrat smučarjev ni bi-' no v dolgem sprevodu, kakor da kraja. Nič ni bilo velikonočnega lo za sport in zabavo, takrat je Je vojna že davno končana. Zdaj i ta dan v kotlih, oficirji so se šo-1 in s tem omehčali vosek. Tudi bi?n ,y]ovo od prijetnega kota za ni zalegla nobena komanda vpč : pirili po pragih, redki domačini surova jajca, ki so okrašena in Ko je vse izvršeno, t. j vanje in opisovanje, prebodemo i Jajce na obeh konicah in izpi-1 i lamo tekočino. Nato segreva-; no opisano jajce nad svetilko (petrolejko) in vosek se prične čopiti. Vosek brišemo ozir. odstranjujemo s krpo. Pisanica je izgotovljena. Zdaj lahko potegnemo skozi jamici na jajcu bar-L^aste niti, ki jih spodaj zavozlamo v pentljo. Tedaj dobimo tisanico, ki jo lahko obesimo' sobi n. pr. v kotu pod razpe-:pts lom. Prazne pisanice so jako'il^ praktične, ker so bolj stalne.: ivuhana jajca pa se rada usmra-,;ijo ali pa prepuščajo beljak, ki' lam oruamente le pokvari. I >3t^ Trdo kuhane pisanice lahko | IjcI; izdelujemo, če jajce poprej sku-hamo in ga nato okrašujemo, I barvamo ter nato odstranjuje-rao vosek, na način, ki smo ga: zgoraj opisali. Vosek lahko od- ■ stranimo tudi % ostrim nožem, | $1; :iko smo jajce nekoliko segreli;?«^ Želimo vesele velikonočne praznike vsem našim odjema'' cem in prijateljem! Double Eagle Bottling Company in delavci iiečjo tako zelo težko. Toda vse i" vsi napori oficirjev, da bi dali pa so kradoma hiteli v cerkev. kriT!;i,nde na svetu so brez usmi-1 tej Napoleonovi vojski vsaj na Ob dveh popoldne je-»bila ko-Ijenja in na sredo pred veliko'videz nekaj bleska, niso imeli | manda za nas. Skoraj nad hiša-noc smo oprtali, kakor je moral ; nobenega uspeha. Saj tudi ni; mi so se plazile megle in lilo je po predpisih nositi vsak avstrij-j t>ilo vredno, da smo sploh hodili, i kakor iz škafa. Toda vojna in ski vojak. Da, tudi 120 nabojev i Lepo so zvonili v Cortini v so- i generalni štab nista vprašala za so nam dali, pravih, nevarnih boto popoldne, svečano in praz- j vreme. Rezka povelja, leni okre-ir. težkih kakor nobena prtljaga ' nično. Bilo je vse kakor da bo ti in kolona je spet stopila na cena svetu. ; zdaj, zdaj stopil kdo med nas sto. O tudi jaz sem bil v njej, si-Potem pa je šlo v zimski dan! in nam vsakemu odrezal kos I rcmak med siromaki mrk in mo-Strupen veter je vlekel sem od kruha in mesa. Toda spet smo! ker kakor vsi, ostali. Toda odha-Dolomitov, ne konca ne kraja dobili ono rjavo pijačo in krat- j al sem z veselim srcem. Kajti ni bilo one ceste brez vasi, brez ko komando za tolažbo, da poj- v Cortini sem doživel skromno barvana, lahko kuhamo, pri tem kaj rada počijo. m toda ISK tli 6511-19 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHI^ 915 HEnderson 4629 Slovenske pisanice dajo mno-go lepega veselja, tihih in glo-bokih misli, poživijo vsako le- i jjjf; to zmerom znova naše življenje.; Naša sveta dolžnost je, da jih | ohranjujemo in smiselno goji-iW mo r Vrsclc velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljevi! JOSEPH PERME <» airy New Fashion Dry Qeaning SLOVENSKI KROJAČ Najboljše kosilo ni popolno brez kozarca dobrega mleka ali sladoleda (Ice Cream), kar dobite vedno pri nas. Dopeljemo na dom. 515 EAST 200th STREET KENMORE 0515 Vesele velikonočne praznike želimo vsem! SLOVENSKA ČISTILNICA OBLEK NA SKUPNEMU PROSTORU, 15515 WATERLOO ROAD Čistimo in likamo obleke po najmodernejšemu na- Izdelujemo moške obleke po najnovejšemu činu. Pridemo iskat, ter dopeljemo na dom. solidna postrežba. Točna in Trpežno in fino obleko dobite po zelo zmernih ce ter v vašo popolno zadovoljstvo. PIRUHI rsifUHI Naša trgovina je ena največjih v tej okolici in vam je mogoče dobiti na stotine lepih stvari,; ki so primerne za velikonočna daiila. i KOURICE JOHN E. CA LEKARNAR — TEL.: KENMORE 2877 mu. CHEROKEE AVE. iN EAST 185 STREET Zdravniške recepte izvršujemo zanesljivo in točno Vesele velikonočne praznike želimo vsem-odjemalcem hi prijateljem! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 2ELIM VSEM Mayflower ' Dairy J. Race stAnSino