ZANIMIVO POROČILO IZ DEUVSKE6A SVETA MESTO TOLEDO BO prehran J alo svoje nezaposlene TER PREHRANJALO dvatisoč delavcev, ki so v zadreGI. — javnost naj pomaga, da se odpomore splošnemu položaju. Toledo, Ohio, 20. januarja. — John R. Cowell, pomožni delavski l:<»m N.ir, danes izjavil, da so bile storjene danes vse priprave za n>l.inovlj» nje izkuhov, kjer se bo lahko prehranjalo na tisoče neza-pc^lenih delavcev in da se bo te priprave najbrž takoj prestavilo v dejstvo. likiihe in krušne vr*te se bo porabilo le kot zadnji izhod iz / tNJt»\ — rekel Mr. CowelL — Toledo stoji pred najbolj resnim 1 mo/ j^ vz«*lo na delo mesto, a drugi so morali oditi, ne da bi kaj opravili. X« kateri prosilci so imeli doma nič manj kot po enajst otrok. Na puntajo so prišli z obrabljenimi čevlji ter tako raztrganimi oblekami, da so zelo trpeli od mraza. m Občiiiski uradniki so razposlali splošen poziv na javnost, ki naj H pomagala, da se odpomore mučnemu položaju. Občinski svet je pred kratkim dovolil svoto $25,000. da se preskrbi nezaposlenim de-I •>. 1 K j«- pa so milijonarji iz Toleda in velike korporacijc, katerim so dt lali Kedanji nezaposleni tekom vojnega časa tako velikanske do-Ličkef S«*daj, ko jih ne rabijo več, so jih enostavno vrgli na cesto, n ifi in družine, d očim se .sami m ude v Kloridi ali na Cubi ter uživajo sadove dela drnjrih, no svojega lastnega.) "POSLANIK" BAKMETJEV JE ODPOTOVAL V PARIZ prohibicijski recepti. Pozval ga je Kerenski, da bosta napravila načrte za novo rusko vlado. Včeraj je odpotoval s pamikom 4 France*' v Frane:jo Boris Bak-j jt < t jev. Pozval ga je bivši ruski | diktator Kerenski, češ. da se bo domenil žnjim o bodočih načrtih glede K ti sije. Kerenski se je baje že sporazu-1 mel 7. mtdža^skimi, čehoslovaški-mi, romunskimi in francoskimi J državniki ter bo uvedel spomladi j splošno ofenzivo proti sovjetnij Rusiji. Bakmetjev se bo baje vrnil dne 20. februarja v Washington ter znova prevzel "poslaništvo", da-* i ravno ne zastopa sedanje sovjet-ne vlade, pač pa edinole samega sebe. Po kaj gre, ni hotel povedati. Rekel je le, da bo ob svojem po-vratku nekaj zanimivega povedal. Spremlja pa njegov tajnik Milu- el Kajpovič. Washington, D. C., 20. jan. — I/kazalo se je, da se je pod pro-hibicijsko postavo vprizarjalo tako številne sleparije z .zdravniški-mj recepti za žganje, da so smatrali uradniki za potrebno izdati posebno vrsto formularjev za te recepte, da napravijo na ta način konec ponarejanju. Pokazalo se je namreč, da kroži po deželi veliko več receptov kot pa so jih oblasti izdale na zdravnike dežele. Vsled tega se je dalo prvo naročilo za papir z vodnim žname-igem. To vodno znamenje, ki nosi v resniei pravo ime, se glasi: Internal Revenue-Prohibition. Švedska in sovjetska rusija. BELGIJA bo dobila trideSET milijonov dolarjev posojila. Stockholm, Švedska, 20. jan. — Švedska vlada je sicer voljna stopiti v trgovinske zveze s sovjetsko Rusijo, a se še ni odločila stopiti z njo v diplomatične odnošaje, — j«* izjavil minister za zunanje zadeve, grof Wrangel. d' annunzi0 je šel v benetke. London, Anglija, 20. januarja. Tukajšnje časopisje je dobilo iz Bruselja poročilo, da bo belgijska vlada podpisala v petek z Morpa-novo firmo pogodbo glede posojila v znesku iridesetih miljonov dolarjev. i COLBY na povratku. London, Anglija, 20. januarja. V torek je dospel v Benetke Gabriel D'Annunzio bivši "governer kvarnerskega regentstva". Nasta-nii se je v Barbarino palači. Veliko časnikarskih poročevalcev je hotelo govoriti žnjim, toda on ni maral nikogar sprejeti. Port of Spain, Trinidad, 20. jan. Včeraj je dospel sem na bojni ladji "Florida"' ameriški državni tajnik Colby. V par dneh se bo vrnil v Združeno države. SLOVENSKO - AMERIK ANSKI KOLEDAR sa leto 1021. Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za 40 CENTOV (s poštnino vred) Pošljite ga sorodnikom m prijateljem v Jugoslavijo. Cena sa Jugoslavijo ista. Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, šalo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le ie par sto DENARNE PO&ILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariškem in tudi na Notranjskem, po oeemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi. Včeraj smo računali za poši-ljatve italjanskih lir po sledečih cenah: 60 Kr----$ 2.30 100 lir____$ 4.10 300 lir .... $11.70 60 lir .... $19.60 1000 lir .... $38.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. \ Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New Toxic Bank Draft. Tvrdka Prank Sakser, LIGA DOVOLJUJE NEDELJSKI POUUB PROGRAM NOVE FRANCOSKE VLADE V drugih ozirih pa hoče biti liga za nedeljsko praznovanje zelo stroga. — Lekarne zaprte. Slika nam kaže, kje nameravajo bolj še viki spomladi napasti. ZBOROVANJE NEMŠKEGA V LONDONU RAZKRILI DRŽAVNEGA ZBORA Radikalci v nemškem drž. zboru Irska liga je baje hotela uvelja-so ostro napadli Bavarsko ter za-j viti režim terorja. — Važna raz-htevajo razpust "domačih straž", j kritja oblasti Albany, N. Y., 20. januarja. — V dvoranah newvorske državne zakonodaje se je sedaj pojavil politik, ki hoče uveljaviti "višnjevo, modro ali vijoličasto nedeljo" ter govori že sedaj s svojim običajnim tonom plemenite ponižnosti, kot je lasten vsem tem reformatorjem po poklicu. Ta mož ,ic "Rev." John Ferguson, tajnik Lords Day Alliance, ki je otvoril tukaj svojo pisarno, da izvaja svoj upi i v in pritisk na zakonodajalce. Gospod Ferguson noee za enkrat ničesar drugega kot prepoved kino-gledišč in base-balla, za-jtvorjenje prodajaln soda vode ter jgrocerij v nedeljo o1(3ne pa je Scotland ne sile za varstvo domovine. Stra- Yard oficijelno objavil, da se na-ža se ni hotela pokoriti poveljem ao pozitivne dokaze, da je Irska državne vlad2 ter odložiti orožje. Berlin, Nemčija, 20. januarja. Člani nemškega državnega zbora so z dvignjenjem s sedežev počastili spomin zamrlega delavskega voditelja, Karla Legien,' ko je predsednik poslanske zbornice sporočil smrt moža, ki je bil skozi dolga leta Član nemškega državnega zbora. Po kratkem slavospevu na zamrlega je nadaljeval predsednik ter omenil tudi ime zamrlega bivšega državnega kancelarja, Beth-if-ann-Hollwega, nakar so komunisti ostentativno zopet sedli na svoje sedeže. Od vseh strani je bilo čuti klice r — Sramota! Sramota! — nakar je komunistični poslanec Mal-zehn rekel; — Bil je eden onih, ki so bili odgovorni za vojno. Komunist Adolf Hoffman pa ga je podprl z izjavo: — Trije milijoni mrtvih! Komunistični voditelj dr. Levy je napadel predsednika državnega zbora Loebe-ja ter označil nje-povo omenite v petdesetletnice obstoja nemškega cesarstva kot 'imperialistično demonstracijo'. Ogorčeni klici z vseh strani pa so prisilili dr. Levy-ja, da je zapustil govorniški oder. liga za samodoločbo v Londonu v tesnem stiku z bojno organizacijo Sinn-Feincev v Dublinu in da je slednja silila uradnike lige, naj vprizore v Londonu zločine. Med hišami, na katere je bil vprizor-jen pogon, so bile tudi hiše tajnikov londonske panoge te Lige. Pri tem so bili zaplenjeni važni dokumenti. Neuradno se izjavlja, da je bila preiskana hiša Mrs. Eadies, koje brat je bil radi sovde ležbe pri usta j i v Dublinu usnir-čen, pri čemur je našla policija listine, ki so kazale, da je bila ta ženska v najtesnejših stikih z voditelji irske republikanske armade. — prijazen ter izjavil z največjo odločnostjo, da nima Lords Day Allianee niti najmanjšega namena prepovedati . poljubovanje med možem in ženo v nedeljo. To so si izmislili le hudobni listi, — trdi on. Tudi roče prepovedati voženj z avtomobilom v nedeljo. Na vprašanje, kako naj v nedelje časnikarji zbirajo poročila, da lahko napolnijo predale listov za ponedeljek, ni vedel nobenega odgovora. Hoče pa zapreti vse lekarne ter je mnenja, da niso itak nič drugega kot skladišča. Lords Day Allianee sicer ni še sestavila taza'devne zakonske pred loge, vendar na se glasi, da bo tudi to kmalu prišlo. Istočasno s tem poročilom se je tukaj tudi izvedelo, da je bila in-kerporirana organizacija za boj proti uveljavljenju nedeljskih postav in da razpolaga ta organizacija s kapitalom petih tisočev dolarjev. SLAVNI ASTRONOM UMRL. Berlin, Nemčija, 19. januarja. "Tngeblatt" poroča, da je umrl s avni nemški zvezdoznanec dr. "WiJhelm Foerster. Pokojnik je bil profesor astronomije na berlinski univerzi. PREDNO SE ODLOČITE sa trojo družino sorodnika aH prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da ai ga potnik sam kupi, piEte najpr-vo sa tosadevna pojasnila na mano in zanesljivo tvrdko IKAIX BAXBI, m CMMHi ta wu % D'ANNUNZIO. % Pariz Francija, 19. januarja. — Znan prlsmoda, Gabriel D'Annun-zno se je z avtomobilom odpeljal z Reke ter se namerava nastaniti v Franciji, a r.e sme tam soglasno s sklepom francoske vlade uganjati nikake aktivne politike. (Tega najbrž tudi ne bo storil, kajti njegov sloves kot diplomat ir. junak je izginil in sicer korenito.) SADOVI PROHIBICUE. Rochester, N. Y., 19. januarja. Šef tukajšnja policije je izjavil, da je bilo v tem mestu meseca decembra aretiranih zastran pijanosti 580 oseb več kot pa meseca decembra leta 1919. Parnik President Wilson ki bi imel odpluti 9. februarja, odpluje 8. februarja. Potniki, ki so namenjeni potovati s tem parnikom, naj uredijo svoj odhod tako, da so v našem uradu ▼ petek 4. fefar. zjutraj. Za vsa pojasnila se je obrniti na znano zanesljivo tvrdko • Frank Sakser. Pariz Francija, 20. januarja. — Novi francoski kabinet, kateremu načeluje kot ministrski predsednik Aristido Briand, je podal danes francoski poslanski zbornici pojasnila gled? nameravane politike kabineta. Ministrski predsednik bo prečital program, katerega je kabinet sestavil z velikim naporom. Briand in Filip Berthelot, tajnik za zunanje zadeve, sta sedela do polnoči skupaj, da završita dokument, da bo pripravljen za današnjo sejo kabineta, ki se bo vršila zgodaj zjutraj. Ministrski svet se je vršil pod predsedstvom pred sednika francoske republike, Milleranda. Videti je bilo vnaprej, da se izjava ne bo zadovoljila s par besedami. Glasilo se je nasprotno, da bo program i:elo obsežen, da vrže kar največ mogoče luči na zunanjo politiko Francije. Padec kabineta Leyguesa je bil kakor znano, posledica molčanja glede tega predmeta. Treba se je tudi dotakniti posameznih to«"k notranje politik«*. Kabinet stoji v poslanski zbornici nasproti nič manj kot petnajstim interpelacijam iriede vprašanj, tikajo<"ih so notranje in zunanje politike. Med temi interpelacijami se nahajajo tudi one, ki so že bile predložene kabinetu Leyguesa. Glasilo se je, da bo treba dveh sej poslanske zbornice, če bodo govorili vsi, ki so se prijavili iii ki bi radi govorili glede položaja. Vspričo teh okoliščin je domnevati, da bo debata že danes zvečer končana. Treba je predvsem dognati, če uživa novi kabinet zaupanje zbornice ali ne. Kot se je izračunalo, pričakuje lahko Briand v poslanski zbornici večino 400 glasov, ker so glavne skupine sklenile podpirati ga. Le radikalci hočejo naj prva izvedeti, kaj ima povedati novi kabinet. Pariz, Francija, 20. januarja. — Ministrski predsednik Briand je predložil danes senatu in poslanski zbornici program novega ka-tneta. Program vsebuje naslednje poglavitne točke: Nemčijo je treba razorožiti. » Nemška vlada mora točno plačevati odškodnino. Francija ima moč izsiliti izvedbo versaillske mirovie pogodbe. Te moči se bo v skrajni potrebi tudi poslužila toda r.jcna želja je, da bi se vse mirnim potdm izteklo. Mir s Turčijo je treba takoj uveljaviti. Francija se ne bo vmešavala v notranje ruske zadeve, nikakor pa ne more pripustiti, da bi sovjetne čete vdrle preko moje ter napadle francoske zaveznike. Francija bo priznala samo ono iT.sko vlado, ki bo voljna plačati dolg, katerega je napravila carska ruska vlada v Franciji. Francija se trdno zanese na lojalnost zaveznikov glede teh perečih vprašanj ter si je v tem oziru svesta tudi ameriške pomoči. Nadalje zagovarja program za splošno varčevanje ter hitro rekonstrukcijo. Senat in zbornica sta bila s tem programom zadovoljna. Stavljenih je bilo več interpelacij, ki so izražale nezadovoljstvo glede novega francoskega ministrstva. uporaba starega pariškega obzidja. Washington, D. C., 20. jan. — VOJNA POVEČALA VELIKOST LJUDI? Berlin, Nemčija. 20. januarja. Notranje obzidje Pariza, ki pred- Da P°staia človeško pleme večje stavlja preostanek iz srednjeve-jysled i" naporov, katerim ških časov, bo služilo kot stavbe-ibil° izpostavljeno tekom zadnje ni materijal za okraje severne j voine> je teorija, katero je spra-Franeije, ki so bili opustošeni od vii na (lan profesor Friderik Prin-vojne. »g, znan nemški statistik. Tam, kjer so stali ti zidovi, bo imel Pariz svoje prvo uzorno moderno igrišče za otroke, zgrajeno pc ameriškem načrtu. TRDA GLAVA. DEPORTACIJA WEINSTEINA. >\ Huntsville, Ala., 20. januarja. V tukajšnji bolnišnici se nahaja farmer Joseph Jdnes. Na glavi ima par poškodb, ker ga je brcnila mula. Mula si je pri tem zlomila nogo. On bo tekom par dni okreval, dočim bodo morali mulo ustreliti. GROZNE RAZMERE NA DUNAJU Washington, D. C., 20. jan. — Danes je delavski tajnik AVilson odredil deportacijo Gregorija Weinsteina, kancelarja ruskega sovjetskega urada v Združenih državah. — V zadnji vojni, — je rekel, — so bile težkoče. katere so morale prenašati čete, tako velike, da so številni majhni in suhi ljudje umrli na posledieah raznih boleznih, dočim so veliki in močni preživeli. Povprečna višina mož znaša danes pet čevljev in devet in-čev, dočim je znašala yjred desetimi leti le pet čevljev in sedem inčev. V teku nadaljnih stotih let nt bodo ljudje, visoki šest čevljev, nikaka redkost, kot so baje danes, vsaj pri nekaterih narodih. Washington, D. C., 19. jan. — Ameriški Rdeči Križ je objavil statistiko, iz katere je razvidno, da je umrlo na Dunaju v prvih šestih mesecih lanskega leta devet tiseč otrok. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Johnstownn in okolici naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik / Mr. MIRKO VIDMAR, kr je pooblaščen pobirati naročnine za "Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, feaj mn gredo ▼ vseh odrih na roko. j Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakot-ti bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. • V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Nase denarne pošiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primemo sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanes ljivo izplačujejo. Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah: 300 kron .... $235 1,000 kron .... $ 7.50 400 kron----$3.10 5,000 kron .... $37.25 600 kron----$3.85 10,000 kron .... $74.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga fiam ni mogoč« podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. ^ Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, aH po Nov York feank Draft. Tvrdka Frank Bakser, - « 82 Oortlandt Sts Hew York, H. Y, ____ iS r 1 ' mk " '1 ^ PiraUBHgD AHD DISTRIBUTED TOPER PERMIT Qffo. 886.) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBM g, HIT. OH FM AT THE POST OFFICE OF BEW YORK, IT. Y. By Ordšf of ffig PregM A. B. Bnrleson, P. M. QvSL fNajvečji slovenski dnevnik Tf 4 Tk, IT ' A ^^^ TP^ A The largest Slovenian Daily II »^•."rr"*™1,«. f-rl IV A refill A i Z» pol leta.................$3.00 \M M Al ^L ^ j ^f ^ I W M W im Issned every day except Sundays \ Za New York celo leto.....$7.00 ^^^ ^^ I and legal Holidays. z. inoitiiutTo celo i«to.....S7.QQ ft , List slovenskih delavcev v Air.erikL I ^ 75'°°°Eeadera- ^ TELEFON: 2876 CORTLANT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLAND T NO. 17. — STEV. 17. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 21, 1921. — PETEK, 21. JANUARJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK TYfY GLAS NARODA, 23. JAN. 1921 M G L A S V N A^ODA" «BL*VKN(AM MAILVI iwnh m« pumlim ky ttiuxio fublishino company (■ —fwwl—i *nawh mmm. pminm _looii mnepik. tiwmf PlflM of ImImm of th« Corporation an« AddrMHt of Abova OflMwi _M Co»tl»mt Xraat. Soroush of Manhattan. Now York Ctty. N. V._ _"Qlu Naro4a- tahala yaak <«n HvwmH nadalj In prunlhw._ Ka aalo lata valla llaft as Aaaarfk* - Ca Haw York u calo lata 9TM In Cana«o MuM aa »al lata BUS Ca *oi lata t&M Zm Ilia—nam za cato lata 9TM Ca tatrt la—_HJ»_aa »o« lata_H-M ILAI NARODA fValaa af tka Paopla) aflM anry May axcapt Sundays an! lilTMH Subscription yaarly MJ»_ A 4vcrtlNfii 9fit tQfMiAMil HfW »raa x»dnaa la oaabacatl aa ca prlokxfujcjo. Danar aaI aa fclasavaS paflUiatl aa H«mt OrSar Prl •prcaanbl k raja. naročnikov proatxao. da aa *a* M nja MvaJtMa caaaanl. da Mtraja najdemo BMlwralk*._ BLAI NARODA -w MTMtuM Straat. Soroush of Manhattan. VaHu & V. Tolaohonai Cortlandt »«7»_ --7--- • Ekonomske kampanje. X.I i ■ ini'iii'im. -»*d;ij pti.M-j splošno, je utopija ideja okoli. rs , . t- . \;in .i krou rni-li a meriškevoje !iar««lno trošenj«*, — osebno ali javno, \. n.li,- > ,ili. j;im na poti proti temu. Preplašili smo trgovce t. t j i s . li; . . -!,• /i avati.!,', »o odjemalci tudi nekaj vredni in • r« 1m -.poi; : J< rili >mo ekMriragance. tikajof« s«* . i •. . -i;iuuviin j t« i- j rodaje armminih potrebščin. — 1» i!i - i in-- meje za državni proračun, izločili razkošno .. t. i -krčili armado na 17."i. 000 lilo/. V-e tO tiO polila .• uiidiilje kot ponavadi najbolj ekstrava-gantui in potratni narod 11« svetu. M« It« 'n p.i Anglija -b'dile nušciim vzy'i«!«, V ekonomskem « • : i ■Ji.'.vi'a i i/kiišn j«' v takih zadevah kot jt padanje eeu in laj j«' pri- -la z ekonomsko ali varčevalno kampanjo. 1» h: .!i t ■ N » -ki li-fi. m« -! ■ i.iki, govorniki in pridigarji, • • • napovedalo hoj troši njti po «-eli deželi, — poroča Edward r -■ I; :! r L« ndoi. ; Anglija -toji na višku vi-okili .een. Vse je vi-- . d ki. vi./n.na, lie»-nef- in življenjske potrebščine. Dejstvo, da j. I'd /v. lj» ii v angleški parlament sir Robert Poison na varče- i ,.'! i ii :.r*«'t■ 'adm-i '/.ia£a vedno nara-> , i h- t!- t! i iiitod.i vspičo br«-z>krhn«r.i vladnega trošenja. 1<> j»- jidvmmii drugačna Anglija kot ona. katero je opijal pred kratil. i m ki pis«-.- v Atlantic Monthly v članku, v katerem razpravlja 0 moralnem iu fiaietieii; razkroja giiiy. hpmaeBha Je, mimegre-d. ■ n.it-i o. povsi-iu li.iriivna. prav kot j»» bilo tudi povsem naravno ve » l |a«-t-nje, ki t'- je bilo opaziti v Evropi ;.o vojni in ki še da-i.— tli nai»i <• j. To v;•*.«•!ja«"-enje je predstavljalo neke vrste počitek 1 ' !iu»b n I ",iti V;ii ■ \ :.!na kampanja pa poni*>nja trezen sklep, vr-i . i k t« /k.» ain /i\ ljt nja. ki so sedaj neizmern i večje vsled vojne. To s. s. v- da n-- omejuje jja Anjrlijo in Am°riko, BoTj očividna ]>. varčevalna kampanjii v t.-h dveh deželah, kajti ža ta dva n. i-.i.Iji jf povi-iittil k v-..kdanjtmn iTitinsk^nm življenju veliko 1. ž j i in i, tticjši kot pa /a drtiue narode. V Franciji. Italiji, na Polj-•II di --i 1, i d j • * v«-clno i,.-koliko ponoreli • ed ]»reteklih 11 pij- nj t»r (»bnpavajo v lede na 1 off katere morajo rtšit:. Dodtj prisiljene eko,lwijg jt najti pri teh narodih. Prostovolj-1 if; j»- iio prisil, pri ft-h narodih v pošte v šele tedaj, ko bpsta ] olitik. in indn-i rija d- -ti »rladko tekli, rla bo sploh n.o«r<,"-e uveljaviti kaj take«*a. Zveza narodov. Zveza nar«wlov! Že med vojno M' je jh»javil ta klu'. (K1 bojev utrujeni iti okrvavljeni narodi so [xiNUliiili radi nove pla-sovp, ki so prdajali ud onstran morja (Amp-rike.. Vm, ziaaiTovalei in prema-Iranci. trdili, da >e svetovna vojna ne sme več ponoviti. Ko je bila vojna končana, je prthlo vpr.i.^.iiiji- obenem z mirovno kmi-1('rr'"'" dnevni red. Pred krat-• kim je kou|jr«.> otvoril. a brez A v vtrije in Nemčije. So ljudje, ki verujejo v i>o{>o!n uspeh te zveze, ir d miri. ki ne verujejo. JNlisel ^sttiia ni /io\a. Pacifisti, to je niiro-Ijufmi, bili oti nekdaj na svetu. J udi /vez je bilo že miiHRd. Jz-|»r»-Biinja samo oblika. Nova, /ve/a narodov naj bi bita nekaj drugega neiro njene ]»re4h. na dan. Narodi so z orožjem v roki zahtevali svoje pravice. In takoj po tem burnem času. ko so se. narodi na videz osvobodili, se je pojavila i misel zveze narodov. Tudi ta zveza je ostala le na papirju, saj je 6ele tedaj začel rasti militarizem in imperializem. O tem mirovnem (ribanju po leta 1*48. imamo odmev tudi £ri mm, in sVer piSe o( tem v "Zori^ I. 1«52. R(sdoslar) i ]{ tKdajr. 1*. m lajam tu njegoT els-i nek (ki je pisan v iliršeini) v se-1 dan ji olilaki in v izvlečku, čla-ii» k. ki je naslovljen "Mirovni diod", se jrlasi med dr ;gim: v l*od tem naslovom se shaja vsako leto druš.vo prijateljev vseobčejra miru v kakem glavnem nif-tu Evrope, kj -r se poprovar-jajd o napreilkn. sredstvih in drutiih zadevah ti ra društva, ki trm je namen: odstrr.-iti krvave boje in pretvoriti o iri meč v le-mež. da se ž njim p množi plodo-vitust ravne zemlje. Namera mi-, rovnega shoda je-t pomiriti med-nan>dtie spore " iidim obranič-kim" Seliiedsriehter . a ne z me-čeni v roki. ker j^ jrot »vo, da pravica ni vselej tam. kjer je največja -dla. Vojne so vzrok, da se ponavljajo oni strašni prizori prejšnjih dob. v katerih so bila s kruto nečloveško silo porušena mesta, pogažena zlatoklasa jxilja, • »skriinjtme žene in drobna deea pomorjena ali v sužnjost odvedena. Posledice so pole podrtine. | puste poljane, posute s kostmi umorjenih ljudi, tuga in žalost l>o širokem svetu, kajti po sinu plaka mati, po bratu toži sestra 'in i>o milem dragem vzdihuje /vesta ljuba. Narod se po vojni vrže v stoletno mrtvilo, iz kate-' . i resra se morejo i&kopati «ele pozni rodovi potomeev. Vojna jemlje inočne roke pcdjedeJstvu in obrt-nosti. vojna požira sok življenja:' blagostanje naroda. Gorje zemlji. !preko katere jrre ta krilata zmija, uorje rodu, katerega otroci, bratje in sestre ene matere se med seboj koljejo... Preteklo leto je bil shod v Ixm- : donu pod predsedstvom Sir David Bewstera. Podpredsednik je bil iz Amerike. Francije, Relgije in Nem-'-ije; tajniki širi bili skoraj iz .vseh evropejskih držav, kjer ima' j to društvo člane. Govor je nane-! i sel na kristjanstvo, katerega na-jloga je: miriti otroke enega Offr-j 'ta^ poukom, vz^ojb lh JSVhlm1 življenjem, da se preprečijo spori in ozroki sovraštva enega naroda proti driigemu. Kar se tiče vzgoje. se sedaj gotovo na krivem p*»-| tu nahajamo, ker ne samo, da že drobni deei nudimo lesene topove iu papirnate vojake, ampak se tudi v šur-itt je predlagal, da naj se pripravlja javno mnenje narodov /a en edini mednarodni zakonik. lilajie -o te namere. Boga mi. svet cilj in vreden, da se na pno vse sile bistrih glav iu hrabrili mišic,' da se more ustanoviti stroj obče-človeške prosvete. da se prenehajo ljudje moriti in mesariti. ka-, kor ljute. divje. neme. žeroče zve-j ri: da -e pokaže božanst.vena slika. po kateri se človek razlikuje od brezumne živali. A kdaj bo prišel pričakovani .blagdan vse-občega miru." Ko ne bo več kri-" vice na širokem svetu, ki mora razdvajati narode, ker je zgodovina sodnica narodov. Dovolite, da še navedem besede znanega francoskega pesnika Viktorja llu- iro, ki je bil leta 1S40. predsednik velikega shoda prijateljev miru v Parizu. Njegove besede so na kratko: j "Gospoda! Mnogi izmed vas mj prišli od daljnih strani šlroke-. ga .>.»t-ta. ker vas vodi božanstve-na in sveta misel. Vi želite, da se v Parizu rodi izrek tega zedinje-nja, ki ne jemlje v zaščito enega .samega naroda, ampak blagor, i vseh: vi hočete vodilnim mislim sedanjih državnikov in zakono-> dajalcev dodati novo misel, vzne-šenejšo od drugih, vi 4iočete nji-i novo pozornost obrniti ua izb orne in krasne besede evangelija, ki ■ nudi mir vsem ljudem, otrokom 1 enega Boga; prišli ste v to mesto, ki je proglasilo bratstvo državljanov. da se proglasi bratstvo narodov. Človeški zakoni se nimajo razlikovati od božjih zakonov; zakoni božji pa ne zapovedujejo vojne, ampak mir. Človeštvo se je začelo z borbo, kakor ■ se je razvoj vsega sveta začel z zmesjo vseh življev. Kakor je torej očividno, da se je človešt\ o ■ z vojno ojačilo, vendar se ne da tajiti, da je njegov eilj mir. Go- I spoda! Ko bi pred 400 leti, ko je vojn*, besnela še v vsaki občini, v vsakem mestu in v vsaki deželi, i ko bi — pravim — pred tem časom kdo rekel Ixitaringiji, Pikar-diji, Normandiji, Bretoniji, Pro-vansi, DeLfinatu (dežele, ki spa- o zdaj k francoski samovladi): Prišel bo čas, da se ne boste bojevali proti sebi, prišel bo čas, da se ne 1)4*- reklo: Normauei so udarili na Pikardijo, Burgnndci so premagali L*>taringijo: dru-j ■ gače boste uravnavali modsebojne; sjjore, drugače se boste pogajali^ o svojih občili |K>trebalij namesto j vojske, namesto raznega orožja položite malo posodico, ki jo ime-j nujete glasovajočo žaro (urno) in iz te žare bo izšel vaš narodni' zbor, v katerem se bo osredotočilo življenje vas vseh, ker bo vaša duša vaše narodno vrhovno sodišče, ki bo premagalo silo meča in prebudilo v vaših srcih čustvo pravičnosti, ker bo vsakemu reklo: tu se konča tvoja pravica, tam |»e "začne "tvoja dolžnost, odložite orožje in živite mirno. Ko pride ta. doba. boste imeli vsi združene misli, skupne zahteve, skupne vodilne misli: vi se boste ljubili in spoznali, da ste sinovi ene krvi, enega plemena in ne boste več Burgundci, Xormanci, Bretonci itd., ampak boste Francozi; vaše geslo ne bo vojna, ampak vaše geslo bo izobraženost, omika. Ako bi bil tako kdo v oni dobi ?ovoril. ali ne bi vsi učeni in veliki politikarji one dobe vpili: Glej ga plačljivega, neizkušenega 1 pesnika! Kako malo šele pozna 'človeštvo! O kakšnih sanjah in • himerah. nam govori! — Toda, j gospoda, čas napreduje in mi ter ona primera se je uresničila. Člo- vek pa. ki bi bil v oni dobi to prerokoval, bil za blaznega proglašen ! Tako tudi vi. gospoda, in jaz z vami ter mi vsi^ ki smo tu zbra-j ni. pravimo Franciji. Angliji. Ru-j siji, Avstriji, Španiji. Italiji. Pru- '■ siji: Prišel bo čas. da tudi vam j pade orožje iz rok, prišla bo doba. da bo vojna med Parizom iu Londonom, med Petrogradom in Berlinom, med Dunajem in Turi-nom tako nemogoča, kakor je sedaj nemogoča med Rouenom in Ameniesom, ali med Bostonom in Philadelpliijo. Pride čas. ko bodo Francozi. Rusi. Italjani. Angleži, Nemci, sploh v si narodi združeni v slogi in enoti evropskega bratstva. prav tako, kakor so to naredile zgoraj navedene francoske dežele, ki so zdaj v eni državi združene. Pride čas, da ne bo drugega bojišča kakor trgi (pa-zari > in človeški duh. da se otvo-rijo in novim mislim. Pride čas, ko bodo topovi in bombe odstopile mesto glasovalnim listkom in bo s splošnim glasovanjem izbrano veliko vrhovno starešinstvo, ki bo Evropi to, kar je Angliji parlament. kar je Franciji zakono-davni zbor in kar so zbori drugim narodom. Torej Francozi. Angličaui, Slovani. Nemci. Kvropejei, A meri-kanci ! Kaj nam je storiti, da nam tji blagi ilan čim preje zasveti i Imamo se ljubiti! 1 ljubite se! Tako bomo liogu k uvedenju splošnega miru najbolj pripomogli, kajti Bog je določil človeštvu ta vzvišeni cilj. V naši stari Evropi je Anglija s svojim zgledom prvi korak uči-nila in je rekla drugim narodom: vi Ste svobodni! Francija je uči-nila drugi korak in je rekla: vi imate vrhovno moč! Napravimo mi zdaj zbrani tretji korak in recimo vsem narodom: vi, kolikor vas je, ste bratje!" I , 1 ako piše Rad osla v Razlag o mirovnem .shodu. Zanimivo je. da se je na Slovenskem oglasil ta glas ob času, ko je bil boj narodov na pohodu. Slovenci kot mal narod bi bili s tako zvezo gotovo na boljšem, ker nam je premoč naših sosedov jemala obmejne kraje. Sicer pa je bil to zadnji vzklik pred prihajajočo reakcijo Bachovega absolutizma. Zanimivo je tudi, da citira Razlag Viktorja Hugo. Besede francoskega pesnika so lepe in imajo celo za nas svoj pomen. Toda, ko so Nemci vzeli leta 1871. Alzaeijo in I^jta-ringijo, je govoril ravno Viktor Hugo v francoskem parlamentu tako lep agodovinski govor zoper Nemce, da so ga francoski listi med sedanjo vojno prinašali kot prerokovanje francoskega pesnika. To se pravi: Viktor Hugo je pozabil, da je zveza med posameznimi pokrajinami enega naroda naravna stvar, d oči m je zveza z dragim narodom mogoča le na podlagi pravice. Za sedanji čas je članek dr. R. Razlaga primeren zgodovinski spomin, ker nas spominja, kako dolgo se že človeštvo trudi, da bi premagalo surovo silo, ki i^s ponižuje in uaiičuje, in kako kruto se posmeje demon — čas, kadar uniei najlepše sanje človeštva, ki vek za vekom vali svojo sifisovo skalo brez uspeha — navzgor. Dr. Jesen. j Jugoslavia irredenta. i • - Tolovajstva na Koroškem. 1 Velezaslužni vodja koroških Slovencev Gregor Einspieler, tinj-ski prost, je moral 1919. leta bežati pred podivjanimi volksweh-rovei. Da so mu pokradli vso o-pravo, pri čemur so se posebno odlikovali lastni župljani, je razumljivo. Ko so naše čete zasedle ta kraj, se mu je posrečilo spraviti del svojega pohištva nazaj. Po nesrečnem izidu glasovanja je hotel rešiti svoje skromno premoženje v Jugoslavijo. Ko je do-šel v Tinje, so ga takoj napadli župljani, mu zabranili odpeljati pohištvo, deloma so mu ga odvzeli. češ, vse je njih last. deloma razbili; mogel je roiiti le dve o-mari in še te poškodovani. Sivolasega TOletnega prošta. ki je vsakega sprejel s svojim njemu lastnim milim obrazom, so brcali in zasramovali. Od jeze mora zavreti vsakemu kri ko to sliši. Vprašati se mora, ali je tO tista pravica. s katero hočejo Nemci osrečiti Slovence? Hnje pač ni med Culu-kafril Blagi prošt se je mudil PeterZgaga Tako se je repeneil in široko-ustil pater Skaza na neki skupščini ; — Ne naročajte ne\vyorškega dnevnika, ne naročajte Slovensko-Ameriškega Koledarja. Če ga naročite vržete denar proč. — Kdor pa vašega naroči — se je oglasil poslušalec — ne vrže samo denarja proč, pač pa tudi koledar. * * * V nekem okraju v Kansas je b:ia sprejeta ji.ko značilna postava. Ženskam so prepovedali nositi visoke pete. Jaz nimani nič proti petam, Tcaj ti moji ideali so nekojjko višje. 4 * # Časopisje poroča, da so prišli na sled miljonarju, ki je načeloval roparski bandi. Nič čudnega. Meni se prav do /.deva," da sta tudi moj mesar in: moj grocer pod njegovo komando ; * * * V brihtnih glavah se je rodil klic in zaoril po svetu: Nazaj t r ara vi! Posebno nekatere ženske so se zavzemale za tak povratek. Nobenega mesa jesti, nobene druge tekočine piti kot vodo. Na-č-elniea društva je sklicala sesta-jiek ter začela prodajali svojo mo-| drost. j — Zakaj bi kopale svoje otroke.' — je modrovala. —- Poglejmo I živali. Poglejmo kravo! Krava ni še nikdar kopala svojega teleta. — ('e hočete kravo posnemati '— se je oglasil navzoči zdravnik '— morate vsak dan trikrat obli-zati svojega otroka od glav? do t nog. Nimam veliko, toda kar imam, dam Troštu, če mi pove, kako je mogoče brez dela živeti. * * * i Poslušal sem dva mala fanta, ki sta se pogovarjala, i — Moj oče dobi na mesec sto dolarjev penzijona, ker ima samo ero nogo. Njegov tovariš se je globoko zamislil in končno prepričevalno izjavil; — Moj oče bi moral dobiti dve- Isto dolarjev, ker ima dve nogi. * * * Zanimiva poročila. Pred par dnevi je bilo poročali o iz Meskve:--Pravijo, da je I^enin mrtev. Dva znamenita nemška špeeijalista sta odpotovala iz Berlina. j Par dni pozneje je dospel naslednji telegram iz Pariza: Pravijo, da je Lenin znorel. Njegova blaznost obstaja poglavitno v tem, da prične na vso m<^* .divjati, če. mu kdo reče, da bodo 'morali boljševiki poravnati pufe, katere je napravila bivša carska ruske vlada v Franciji. Iz Londona poročajo 19. januarja : Lenin je zaeno s Trockim dovr-£il natančne načrte za spomladno ! ofenzivo. * * * Ko čita pater Skaza to kolono^ je njegov nos baje tako dolg kot plumberjev račun. * * * Iz nekega zapisnika: Na kolodvoru so bili delegatje gorko pozdravljeni, nakar so se podali v Slovenski Dom na mrzlo večerjo. * * * Urednik je črtal v nekem dopisu naslednji odstavek: S smrtnino si je že marsikateri pokojni član obrisal svoje solzne oči. * * * In tudi te besede niso bile ugledale belega dne: Štorklja se je oglasila pri družini K. Otrok in mati sta zdrava, dočim je oče še vedno bolehen, ker se je nekoliko '' poferderbal" v jami. Želim mu skorajšnjega okrevanja. zadnje čase v Pliberku, na potu iz Tinj se je podal tja po nekatere potrebne reči. Takoj je bil policaj za njim, obenem tudi član angleške misije, v pol uri je moral iz mesta. Z avtomobilom so ga peljali na mejo kakor navadnega postopača in ga tam prepustili u-sodi. Tako so -nemčurji iztirali rojenega Korošca iz njegove rojstne dežele, samo ker je zaveden Slovenec. — Korotanec. • 3ug0slmnutsha Ustanovljena 1. 1898 iuitoL Srluurta Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. davni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALAXT, Box 106, Pearl AveuLorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mien. Blagajnik neizplaeanih smrtnin: JOHN' MOVERN, C*J4 N. 2nd Ave., W. Du-luth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. S43 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni Odbor. MAX RERŽIŠN1K, Box 872, Rock Springs, Wyo. MOHOR MLADIČ. 2C03 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. frank škrabec, 4822 Washington St., Denver, Colo. Porotni Odbor. leonard slabodnik, Box 4s0, Ely. Minn. urf.uob j. porenta, tfo* 17g, bl Diamond, Wa«h. frank zorich, 6127 St. Clair Ave.. Cleveland, o. Združevalni Odbor. valentin piko, 319 Meadow Ave Rockdale, Joliet, iii. pauline ermenc, 539 — 3rd St, i^i Salle. 111. josip sterle, 404 e. Mesa Ave.. Pueblo, Colo, j anton celarc, 706 Market St.. Waukegan, 111. Jednotino uradno glasilo: "glas naroda". vse stvari, tikajoče se uradnih zanev kakor tnal denarne posiijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. vse pritožbe naj se pošilja na pretlsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati c-lan te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva j. s. k. j. Za ustanovitev novih društev se pa obrni, te na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 5. člani ali članicami. Dopisi Imperial, Pa. V tukajšnji nasellnffi in okolici j so začeli premogorovi bolj počasi; obratovati. Ne svetujem nobenemu rojaku priti sem za delom. v kratkem času so se poročili i sledeči rojaki: John (Jodeša. Ft*.1 I Lehati in John Mravlja. Neveste, 'so vse Slovenke, njih imena pa j ne vem. * Umrli mi rojaki: Andr. Pajn- tar. Tiolelial je čez tri leta za rev-j i matizmom. Doma je bil iz vasi Za- J kojica. posta lludajužna na Pri- I morskem. V bližnji naselbini ClitT Mine sta umrla rojaka John M1I-i » I liar in John Cuk.. John Mlinar je ■j bil doma iz Podlesea pod Sv. Tre-I mi Kralji blizo Žirov na Notranjskem: John Čuk pa je bil doma iz iHotederžiee na Notranjskem. To 'je tisti John t'uk, ki je bil pre-j teklo poletje v zaporu zaradi ubo-:ja. storjenega na Frank Keržiš-Jnikn. Govori se. da sta John M !:-jnar in John Čuk dobila slabo pijačo. Rojaki^"ogil)ftjte se dvomljivih in slabih pijač! Andr. Pajn-tar je spadal k nekemu nemškemu društvu. Zadnja dva sta bila člana SXPJ. Pozdrav! V. P. Slickville, Pa. Ker še nisem videl dopisa, iz naše naselbine, /naj nekaj sporo-■ čam. Delamo po dva dni v tednu, ali i še takrat ne dobimo dovolj vozičkov. Kar se tiče kamna, ga mo-, ramo vsega zastonj naložiti. Prej so nam plačali okoli dva dolarja za vsako karo sleta. ali to so sedaj čisto pozabili. Seveda sem re-;kel bossu. da mu ne bom zastonj •nalagal. V odgovor dobim: Ako j ga ti ne boš, vzemi orodje in pojdi: drugi ga bo z veseljem nalo-| žil. Tako v novem letu zelo lia-Ipredujemo. Kamor se obrnem, ni-[Uiani ni kake sreče. I Kot stari peekir sem se že naveličal sam kuhati. Tako sem se napotil na obisk k homerskim dekletom. Ves vesel denem v žep par evanegarjev, misleč, da bom kupil kako svežo kranjsko rožo. Kožo, ki so bile pred par nieseoi importirane iz starega kraja. K sreči pridem na omenjeno mesto. Kar zagledam Županovega sina Toneta, ki je bil ves polikau in namazan kakor jaz. Takoj se mi ponudi za moža, da bo govoril zame. Takoj jo odrinemo. Al i'smola! Pri prvem rojaku so naju dekleta spoznala. Jaz sem dobil takoj ime. Klicali so me "ribenški kostrun", mojega prijatelja Toneta pa turški petelin", ker je imel ozke hlače. Kar mu na tiho povem: Tone. tukaj ne bo nič.! I 'brala sva jo od hiše do hiše. Ta . v ^ rajza je trajala en teden. Začelo mi je po glavi šumeti. Tukaj nič, tam nič. tam gori tudi nič. Na-' vsezadnje so se že naju vsi naveličali. Nekač zaslišim. da bodo na-1 ma pod nogami zakurili, da bova lahko domov prišla. To se mi je pa že odveč zdelo in grem iskat avtomobil. Avtomobila pa ni bilo j ne tu, ne tam. Kar se mi neki farmer ponudi, da naju pripelje domov in da ima lepega konja. Rečeno, storjeno. Ko se peljemo par mir od Homerja, kakor bi se iz spanja prebudil, zagledam, da ni i dotičnega konja pri najinem vo- zu. Gledam in gledam: rep je imel kakor krava, ali krava ni: lušesa je imel kakor vol, ali tudi r- ' ... vol ni. In vprašam prijatelja: Hej. Tone. saj vendar nisem tako ! pijan, da 1» l ne videl nič. Kaj pa je to za ena žival.' On na tiho mi pove: To je osel. ki naju vleče. Tako iu mir besedi, še danes mi pred" očmi plešejo tist«- lepe rožice. V tem letu se ne gremo več 'ženit. Mogoče bo drugo leto bolj srečno za naju. Seveda na Homer ne pridem več, ker tam bi mi pri vsej neumnosti res pod nogami zakurili. Za tebe. Tone. še ni tako .nevarno, ko imaš dva jarda dolge noge. iili jaz sem revež, ker me vsak polž dohaja. Pozdravim vse naokoli. Prijatelj Lujs. Cuddy, Pa. Ker mi je list (.'las Naroda potekel, sem sedel k mizi. tla vam 'ponovim naročnino na . ker je pa med tem časom precej napredoval, se bojim, da bi vas ne | oškodoval. Od vseh strani pišejo dopise. ;da so začele prihajati cvetke iz stare domovine. Tudi v našo naselbino je prišla pred par tetini ■ leipa, mlada, šele komaj 16 let st tra cvetka po imenu Urška, ki je pa že dne 17. januarja oddala s\ »je cvetoče srce našemu »obratu in podpredsedniku društva Antonu Domitroviču ter mu pred oltarjem obljubila večno zvestobo do smrti. Mlademu paru želim obilo sreče. Svatba se je vršila oO korakov od moje hiše, tam. kjer je bil naš sobrat na stanovanju. Jaz sem bil tudi povabljen, a žali-bog se nisem mogel vdeležiti. ker 'mi je 12. januarja prokleto trdi kapitališki kamen padel na nogo, da ne morem hoditi. Sedaj pa sklenem moje pisanje in pozdravim vse moje prijatelje in prijateljice ter vam voščim , vsem skupaj veselo in zdravo leto 1921. da bi bili bolj srečni kakor jaz. Mene je precej zgodaj poti-palo. no če pa hujšega ne bo, še ! umret i ne bom mogel. Suše se t udi tukaj nismo nič ustrašili, še manj pa suhaeev. Anton Zidanšek. Cleveland, Ohio. Dne 16. januarja je bil najden smrtno nevarno ranjen pred vrati neke hiše na Brook Road r sosednjem Euclidu 1J Met en mladenič John A. Zaje. Odpeljati se ga je dalo v bolnišnico, kjer je naslednji dan zjutraj umrl. ne da bi bil prišel k zavesti. Zaje je stanoval [pri občeznauem rojaku Louis Re-harju. ki ga je tudi našel. Rehar | pravi, da se .ie Zaje proti večeru ■ podal z doma. da obišče neke svo- ■ je prijatelje, in da si nikakor ne more tolmačiti, na kak način je bil mladenič ustreljen. Štorklja se je oglasila pri John Filipiču v Clevelamlu. 1177 E. 60. St.. ter pustila krepko punčko. ^ wsj 5v53j ^ w53 j ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "O LAS NAROD A". NAJ. t VEČJI 8LOVENSKI DNEVNIK v zDBjjtaems dsiavax. I Industrijalni s^eti kot pot k mira. ___ j Vff&nizacija takih zastopstev se hitre širi in to ki job močni opozici-■od strani unij, ki izjavljajo, da pomenjajo suženjstvo. — Uveljav-Bnje človeškega stika, ki je izginil vsled velikega razvoja industrij 1 I i * — i: Najti je pot k mini, vtavke in j >rtja, vs.- to -e bo pričelo smatrati za prav tako necivilizirano kot i ako drugo voir vanj«' k;ir m- smatra za potrebno, ^o "indu-'i kijalni sveti". ] L Ideja je bila na en na<"in izdelana v Angliji in na drug način Kij. Aiiffb-ži »o morali priti na to wi>el. prisiljeni vsled dejstva, ] so nji! tvrniški delavci organizirani v inductrijalne nnije. Tu-'] j pa je ideja prostovoljna, kajti indtrstrijalni delavci v Ameriki ni! organizirani. Anjrltški tvomiški dHavt-i %»o organizirani, ker soj i. ali -k«»ro • Angleži. Ameriški tvorniški «lelav«*i pa so vft-ino- ] k inozeniei. Anjrliji j» vprašanje postopanja Angležev 7. Angleži.*! »kaj pa so Amerikanei, ki imajo opravka z inozemei. Angb-ži s»i okušali uveljaviti enolieen sistem industrijalnih svo- « v. znan k«'t Whiil«*v ^i^tein. To je « naka igra, /. organizacijo ter in-[! ligentnim vodstvom na obeh straneh. Tukaj pa je Miiotreno vod- I to izključno le na eni strain. Industrijalni delavci na tako sla-j in sialtš' u vspričo dejstva. da niso vsi Amerikanci, da ne morejo ( iti skupaj ter držati skupaj k<»t delavci Anglije, Francije. Beljrije 1 N«"m«*'»je, kj« r je industrijalni unionizem že trcdicijonalen. i Položaj v Ameriki je prav poseben. Približati se mu je mogoče! z » :i» ja vidika«, namrf-č onega delodajalca. l"-inibenec ima le toli-^ tno- i kot ji.h jo 1k>< e delodajalec sam dati. Ti >ic*-r ni videti po- i biio uspcsFia poeetn:. t../-ka za idejo, o kateri se domneva, da l>o do- ■ dla do ijidustrijalnr? • miru. Xsi vsak način pa je to zel*) važno tri-;1 nje v zgodovini ameriške industrije in naj dovede kamorkoli ho- 1 , bo vendar imelo dalekosežen učinek. !< V prvi vrwti bo mogoče to gibanje napravilo koue< unijonizmu 1 i '_'a v-.iij napravilo manj važnim. Prav gotovo bo vmešalo v or-j inizai-ijo imlnstrijahiega unijonizma. ki bi lahko dnvedH na pof ki volueiji. l>o«im v Angliji linijski voditelji zavzemajo za indu- j rijalne sv t te. k--r s.- lahko približajo delodajalcem na stališ«'-!! ena- ; »sti. s** v trj deželi nuijski voditelji boje teg-a gibanji. Mesto da bi talilo unijonizem kot v Anirliji. bi ga v tej deželi uničilo v primer-J •in času. ] !i To hi bilo -u/eiijstvo, — j«' ltkel John Fitzpatrick. predsed- » k Oiieasro FVderation of I-al»< r, ko sem mu cmenil idejo industri- ] lnih svetov. — To j * por. da spravi ljudi 11:1 lako stališče poniž- ; pokornosti, da bi pripadali z dušo in telesom njih delodajuleim. i ' i Se lin;šc pa je. kvc- j in ali konfer«-n«ain. Taki ».veti imajo namen odpraviti soeialni ne- < ir, a I. \V. \V. uspeva tam. kj« r prevladuje nezadovoljstvo. !< . ,..............'I Na drugi strani pa nočejo težke industrij«?, kot premogarska.' klar^ka in bakrna ruc'>s4r vedeti o tem ter nočejo imeti nohenesra 1 r>ravka z iudo»t rtjji'nimi konferencam i. 1'nited States Steel Porpo- ] it i> u nima niti induct rijalne«« upravitelja ali manage rja. Slične ; 'lik' 'industrije v Evropi tie morejo zavzeti tako neodvisnega stali- ; ;i tukaj j» fn ividno da ne morejo niti -»edaj. niti v neposredni 1 »do. riosti velike ma-«* tvorniških delavcev stopiti ski«paj ter izsiliti ' -tuianjji. Mufroče bodo to lahko ■Ktnrili. če bo položaj zahteval, a j btl pomanjkanja organizacije ^o za enkrat brez moči. ^^ '1 T■> d'-jstvo (bla ameriški eksperiment plcflc '"industrijalnih sve- i v" tem bolj zanimivim. Mojro«'-c j»*. da ^0 I »i I i. eksperimenti potjo- 1 0 posledica d raci h -tavk. v«-l*»d čel jc bilo mopoče petdeset naprav, 1 so delale z delavniškimi komiteji. Sedaj pa jih je najmanj sedem- 1 0 ali pa še več. V vrste teh naprav spada jo General Electric, West in gh 011 se, Du ont, General Motors in International Harvester. Najti je tudi dru-'< f naprave sličnejra tipa. Večina investirane«ra denarja prihaja od 1 nt j ter predstavlja vsled te«ra ]M»sebni kapital. T'prave pa so vzra- i/, naprav samih. Deh, je v veliko tesnejšem osebnem stiku z upra-> kot pa je vloženi kapital. f'e zasluži kapital velike dividende, je idovoljen. a ostala »Iva elementa, uprava in delo, živita in delata | nipaj vsaki dan. Kakorhitro se ustanovi industrijalni svet, ki zdru-1 je upravo in delavstvo, se «ra redkokdaj opns-i. Lajša namreč o*,klansko zbornico in predsednikom. l"služben-izvolijo pitNiaiisko zbornico, senat je sestavljen iz superintenden-»v in predsednik in njegovi upravitelji so kabinet. Ta načrt je pri-u bi jen v tekstilni iudustriji. Vsa kmrola je trdno v rokah uprave. Hrupi načrt ob^tsiia v tem. da naprosi uprava uslužbence kake orniee. naj imenujejo "delavniški komiteji, ki ima pravico pred->žiti priporočila, ki pa nima plasu. Tretji načrt, ki najboljše izra/a duha gibanja, določa skupen ;et z definitivnimi glasovalnimi pravicami. Ta svet rešuje vse, kar r tiče tvornie. vključno vprašanje plač. Ničesar nima opraviti z znanj im poslom, kupovanjem in prodajanjem ter ne uravnava na te-lelju končne analize splošne plačilne lestvice. V tvomieah samih, eveda z navedenimi cmejitvami. pa prihaja do sporazuma plede vsa-e posameznosti ter je možen le še priziv na upravitelja ali predsed-ika družbe. I)obn'erii so cHo arbitracijski sveti, a to je komaj po-rebno, kajti eela zadeva je le domača uravnava. Vsi ti načrti so 'e načrti za uglajenje vsakdanjega industrijal-ega živl jenja ter nin.a.io noljenepa opravka z velikimi ekonomskimi prašanji. Izvanredno pa je. kolikim zadrepram se izopnejo. Kadar ride do poloma, ne morejo preprečiti niti stavk, niti znižanja plač. 7 tem tudi ne tiči njih važnoM. Preprečijo pa nesporazume, ki na-tanejo vsled pomanjkanja cloveškrpa stika in izkušnje so pričele azati, da im« večina indust ri jalnih zadreg svoj izvor v manjših ne-poraznmih. V enem slučaju je bil vprizorjen poskus, da se izrnbi idejo v veko večjem obsejru. Llejo se je porabilo za kontroliranje cele indu-r-ije. namreč 1 »sne, v pacifičnem ^everozapadu. To gibanje ima pa vajo posebno zgodovino, katero je trefoa pojasniti. Delavci v jrozdih in tesarji so večinoma delavci, l:i se selijo. — Jo beti i h unij niso imeli, dokler ni pričela tekom vojne delovati med nimi T. W. W. organizacija. Organizacijsko de!o je bilo uspešno in poletju 1917 je izbruhnila resna stavka, katero je morala uravnati Uda, kajti nujno je potrebovala lesa za izdelovanje ladij in aero-fclanov. Ker je &!a vojna naprej, je bilo nemogoče p oslu žit i se repre-Mtl.j ali uveljaviti neobičajne pozive. General B. P. Disgue, ki je po-Hljeval tam, je dovedel do dogovor" oglasno s katerim naj bi pre- GTjAS NARODA. 21. JAN. 1921 pustil« tako delodajalci kot delavci uravnavo v<-el^ delavskih vprašanj, vključno plače, vladi sami. Delavci pa so obljubi'i. da ne bodo stavkali. Gibanje je dobilo «rotov momentum dočim je šla vojna še naprej in ko je prišlo premirje, je poslovalo naprej po dogovoru. Že ime teira cibanja. Loyal Legion of Loaders and Lumbermen, kaže o količine, ki so stale ra njim. a kljub temu se je »ribanje izkazalo kot delazmožna uravnava. Kotroliralo je ter kontrolira še danes 75 odstotkov produkcije lesa v Oregonu, \Yashm«rtomi in Idaho. Te tri države, ki produeirajo polovico lesa cele dežele, so razdeljene v dvanajst okrajev, kojih vsak ima zastopnike delodajalcev 111 delavcev na enaki podlagi in ti rešujejo vsa vprašanja pod p red set 11 i št v o m Norman F. Colemana, predsednika '•Fonr L"s"kot se organizacija na1 kratko imenuje. Tako orsranizacijo bi bilo komaj mogoče ustvariti, če bi ne bilo neobičajnih vojnih razmer, a napredek te organizacije od takrat naprej je zanimiv. Ko sem bil jaz v Oreironu. je :;la organizacija skozi svojo prvo krizo. Eden izmed principov organizacije je bil. da se mora vzdržati minimalno plačo š4.40. da pa je treba primerno plačo določiti 11a po->iu samem. V i'oos Bay okraju v Oregonu je poskočila tekom maja. junija in julija meseca plača n;» Dne prvepra avjrusta so delo- dajalci zahtevali, da se vrnejo k' plači i£4.80. Vršilo se je zborovanje krajevne organizacije in delodajalci so predložili številke, ki so dokazovale. tla je treba plače znižati, dočim so delavci dokazali, da to lil mogoče, ker so življenski stroški previsoki. Sklenjen je bil nato dogovor, ^oglasno s katerim so delavci obljubili povečati produkcijo toliko, da bodo zaslužili posebnih 50 centov na dan 111 to so tudi storili. • Lesni trg pa je neprestano pešal in delodajalci so zopet zahtevali znižanje plač. V tem slučaju pa se je priznalo z obeh strani, da: morajo cene vsake stvari pasti tekom tekoče zime in ia se bo že na-Ho pot kako znižati plače in življenjske stroške ob istem času. — Vsled tega so poklicali krajevne trgovce v Coos Bay, ki so pristali na ista dejstva ter obljubili, da bodo takoj zinžali cene za petnajst odstotkov. To je bilo zadostno za pokritje znižanja plač in edini, ki so bili prizadeti od t 'ga. so bili trgovci, ki so priznali da so morali trpeti izirube. To je zelo poučen slučaj, kajti kaže nam, kako daleč je mogoče gnati to idejo in kal'o številnim zadregam.se je moaoče izogniti, če ,-e sest a ne jo delodajalci z delavci ter pridejo do sporazuma. < V hi bil le.0 industrije, kateri služijo. Če je duh za tem gibanjem napačen, bo t? dovedlo do neke vrste suženjstva. — kot je rekel John Fitzpatriek. Naprave, katere'sem obiskal in v katerih so uveljavljeni industrijalni .sveti, pa nikakor ne kažejo tega duha. Ko sem šel skozi te naprave, kojih vsaka ima svoje lastno življenje. se mi je zdelo, da se razvija v teh napravah ^ocijalna zavest, kot ^bi^nujejo moderni socijologi. Ti socijologi pravijo, da je sedanja doba značilna raditega. ker ie ustvarila individualno zavest in da bo naslednja doba proizvedla so-cijalno zavest. Kažejo 11a Rusijo ter trdijo, da razvijajo teorije Lenina socijalno zavest. Vsakdo mora reči, da je socijalna zavest potrebna, če hočejo ideje Lenina obveljati. Ironija bi bi!a, če bi se soeijalna zavest hitrejše razvila v zaničevani buržnazijski ameriški republiki kot pa v boljševiški Kusiji. General Wrangel in ukrajinske vprašanje. » Militarično pustolovstvo Wran-gla je pri koncu. Pripadniki "edi-rosti. nerazdeljnosti in nedotakljivosti'* Rusije, zakrknjeni staro-kopitneži, v vprašanjih, ki se tičejo Rusie. so za eno upanje prikrajšani, Evropa pa, upajmo trdno, za eno spoznanje bogatejša. Ali je bilo to neizogibno* To vprašanje so Ukrajinci že pred meseei pravilno rešili, ko je francosko časopisje Wrangia prosi a \ Ijalo kot junaka in odrešeni-ka 'edinstvene" Rusije ter zastopalo mnenje, da bodo vojne operacije tega generala enkrat za vseh j upropastile boljaeviško vlado. Ukrajinci so dosledno in tudi z ozirom na "Wranglovo podjetje svarili in zastopali mnenje, da je vsaka vojna akcija proti boljse-vikom, ki nima žive zaslombe v . narodno probujenih masah ukra-. vinskega naroda, zahtevajoeega . svojo samostojnost, kratkomalo i ' izključena ter že v kali obsojena r.a neuspeh. Ukrajinska svarila so bila bob i v steno, priznanje takozvane "juŽnoruske vlade" pod vodstvom generala "Wrangla je pričalo, da je Franeija bila pripravljena ntopistieni ideji obnove nek-oanje caristične Rusije žrtvovati samostojnost 40 milijonov duš broječega ukrajinskega naroda. Res je. da je Francija dala Wran-srln nalog skleniti sporazum z vsemi protiboljševiškimi državami nekdanje Rusije, toda kakšno je l ilo postopanje Wrangla v tem o-ziru T Tekom pogajanj z Wranglom v svrho vojaške kooperacije od strani Ukrajine so zahtevali Ukra jinci kot glavni pogoj priznanje državne neodvisnosti Ukrajine brez vsakega pridržka. Tega pogoja Wrangel ni izpolnil, njegovo postopanje napram Ukrajini, jc biltf tako nelojalno in prevzeto ---— — izrazito imperijaHstičuega duha. 2 ia nikdo ni mogel več vrjeti na 1 ispeh njegove vojaške akcije. 1 Namesto, da bi bil z vlado ukra s inske ljudske republike skušal i-.»seči jasen in'pošten sporazum. \ i ? zašel Wrangel na idejo stvoriti s z svojih neukrajinskih podrepni- 1 :ov fiktivno, ukrajinsko vlado. 1 iVrangel je pozval nekatere iz- 1 ned članov takozvanega "Ukra- > Tn.erno silo. Ukrajinci so notranji ] ^azkroj Wranglave armade« že1 j ?reila za nas najhujše gorje ter nas j »pravila na rob propada. C'e obstoja potreba, narediti na Lztoku mir. in ta brezdvomno obstaja. potem st ta politika ne sme nadaljevati. Bo li sedaj, ko je Wrangel poražen, prodrlo spozna-, nje, kakšna zakladnica neizčrplji-f rili. neizrabljenih moči je Ukrajina. z ozirom 11a mir, katerega seja j ves svet išče? __ O ''odrešeni šoli" t»iše i4Picollo'' in pripoveduje, kako se italijanska učiteljska zve-! ta poteguje pri valdi za preureditev ljudske šole v novih provin-| 1 ah. Spomenica, katero so svoje-1, '•tsiio predložili vladi, poudarja! važnost italijanske ljudsk;' šole pod bivšim režimom, toliko važ-i lejša je šola poti sedanjim. Pre-' fekli teden ie bilo v Rinui veliko učiteljsko zborovanje. Na njem sol bili pavzoči tudi delegatje iz Julijske Benečije. Na tem zborovanju se je iznova poudarjala nentna narodna važnost ljr.dsko-, šolskega problema, to .-»e oravo.' ljudska šola lued Jugoslovani pod Italijo mora hiti italijanska in deteti pridno, da vzgoji v '•odrešenih" provincah jugoslovansko J ljudstvo po italijansko. Tako u-tegne biti izpolnjevanje Sforzo-vih obljub v varstvo jugoslovanske manjšine. Socijalizacija ruskih gledališč. S 1. januarjem 1921 so soeijali-zirali v Petrogradu vsa gledališča. tlradna kurijoznost. Po dolgem proučevanju vprašanja drugega zakona pravoslavnih svečenikov in izmenjavi misli z dugimi cerkvami je sv. arlrije-rejski sabor srbske pravofila^e cerkve sklenil, da se drugi zakon svečenikom ne more dovoliti. Srbska pravoslavna cerkev ne m««re izdati pozitivno cerkvene 11 a red be brez nevarnosti, da bi se s tem ne kršilo edinstvo 2 ostalimi pravoslavnimi cerkvami v sedanjih neurejenih časih, ker hi to moglo škodovati interesom srbske pravoslavne cerkve in države. Rad bi izvedel za mojega prijatelja LOUISA K OCEN. s katerim sva se nahajala na Tread-well. Alaska. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti; ako pa sam čita ta o-glas. naj se mi pa sam javi. — Vinko Sepich, P. O. Box 102, East McKeesport, Pa. POSESTVO NAPRODAJ pri Novem mestu na Dolenjskem. Lepa prilika za vsakega, ki se misli za stalno vrniti v staro domovino. Natančnosti se poizve pri lastniku: JOHN ŠETINA, c o Medved. Bliss Avenue, Euclid. Cuyahoga Co.. Ohio. (17,19,21,24,26,28—1) jtfe Novoletni A & sklep. ^Mffr jWi Sklenjeno, naj bo vaš dom jasen in H* zadovoljen tekom leta 1921 in v naslednjih letih. Za izvedbo tega sklepa aapravite prvi korak s tem, da nam naročite napeljati elektriko v vaš dom. The New York Edison Company v ^At Tour Service General Offices: Inring Place and i 5th Street Branch Offices where Electrical Appliances are displayed and demonstrated for the convenience of the public *o Norfolk St ,5 East 135th St 4*4 Broadway 114 West 42c! St 562 East 149th St 10 Irring Place # 151 East 86th St 555 Tremont Ave SLOVENSKA. NOTARSKA PISARNA ANTON ZBAŠNIK Nhft 1M BtakeweB Blafe, Pittabargh, P». ▼Old Diamond and Grant Sta. - (nasproti Court*). Iadeloje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kopne fVgodbe, pobotnice, zaprisežene izjave in prošnje za dobavo svojcev is starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zemljiSC tu in v sta-r® kraju, posreduje v toSbenih Zadevah med strankami tu in v domovini, Izdeluje prevode is slovenščine na angleški jezik, sli obrstno, tolmači na sodnijl ali pri kompesacijskih razpravah in daje vsakovrstne Informacije zastonj. Gfee nizke, dele toteo ln pravilno. _L ......................— ______ . I- ____ .. . ____ POZDRAVI IZ NEW Y0RKA. Pretili«» se po pozdravim znance in prijatelje v Ridgway. Pa., i>o-sebno pa mojo žt-110 in otroke, kakor tudi o«"-eta in družuio \- Saint Mans. Pa., ter jun kličem: Z lio-jrom in na veselo svidenje! — Janez Straus. 1.— i____ Rad bi izvedel za svojega svaka 1 JOHNA DOBNFKAR. Pred J. letoma je bival v Kast Helena in Hut te. Mant. Prosim ga. da se javi. ali pa če kdo ve za nje-| ga, da mi pošlje njegov naslov. Ako sam bere te vrstice, naj se mi pa sani oglasi. — John Ali<*h c o West Groves & Sons Co.. IS North 5. Ave.. Duluth, Minn. ! (13-21-1) \mmmmmmmmmim t NAZNANILO IN ZAHVALA. j Tnžnim srcem naznanjam so-j rodni kom. prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj brat JOHN MLINAR dn*- 7. januarja 1921 za večno zaspal v l>olnišniei v McKees Ro«-k. Pa., odkoder j»- bil pripeljan v -Mine. Pa., k rojaku Jakobu Debelaku, pri katerem je bil na hrani, predno se je podal v bol-jiiišnieo. Ranjki je hil star :{4 let. j samski. Pokopan je bil 10. januarja na katoliškem pokopališču v j luiperialu, Pa., s eerkveuim obre-• dom. Bolehal je samo osem dni "na 'pljučnici. V Ameriki j«- l»;.l 15 K-t. Bil je tudi mesecev pri vojakih Združenih držav. Tukaj zapušča j mene brata, v stari domovini pn Jenega brata in tri sestre. Doma jo j bil iz vasi Raeevo pin Žireh na I Kranjskem. Bil je član dveh dru-jštev. katera sta mu priredila jako (lep i>ogrel». Zahvaliti se moram društvu Slavček št. 14o SNPJ., katero se je korporativno vdeležilo pogreba in tudi venet- položilo na krsto v slovo. Hvala tudi samostoj-. ileum društvu "Koruzna FajlV", katero se je tudi korporativno . vdeležilo pogreba in položilo ve-. liec na krsto v slovo. Posebno se . pa moram zahvaliti rojaku Jako-- bu Debelaku in njegovi soprogi. . katera sta ga imela v hi«ši za času. . ko je ležal na mrtvaškem odru. . Hvala tudi pogrebc-em ter drugim rojakom in rojakinjam, kateri so se vdeležili pogreba ter mu potna-. gali za časa njegove boleani. Lepa hvala tudi onim. kateri so me ! tolažili za časa mojesra bivanja v iff Mine ob času bolezni in smrti mojega brata. Ti pa. dragi brat. počivaj v mi-. ru in lahka naj ti bo ameriška žemljica! White Valley. Pa., 17. januarja 1921. Frank Mlinar, žalujoči brat. (20-21—1) GLAS NARODA*. 21. JAN. 1921 ŽENSKA VOJNA. Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander D U nt & 1. Za "Glas Narodi" priredil G. P. ■i 13 (Nadaljevanje.) _ j * -— Imam v svojih rokah pismo gospodične de Larti-jrues na gospoda de Canolles, v katerem je določen sestanek, o katerem sem vam sporočil, na danes zvečer. To pismo vam hočem izročiti za blanket, katerega naj mi da vojvoda izročiti potom zanesljivega človeka na neki ladji na Dordogne pri vasi Saint Michel la Riviere ob šestih zvečer. — In vi ste bili tako neprevidni! — je vzkliknila Nanon. — Vaš rokopis mi je tako drag ljuba dama, da sem mislil, da ne morem vašega pisma dosti drago plačati — Izročiti tako skrivnost indiskreciji negega drugega! O, gospod vojvoda... — Taka zaupna sporočila, inadama, sprejema Človek osebno in to sem storil tudi jaz Človek, ki se je podal na reko Dordogne, sem bil jaz sam. — Vi imate torej moje pismo? — Da, tukaj je. ^ Nanon si je na vse načine prizadevala, da se spomni, kaj je vsebovalo pismo, a to ji je bilo nemogoče. V j^lavi se ji je pričelo mešati. Bila je torej prisiljena sprejeti svoje lastno pismo ter ga pre-č tati. Vsebovalo je komaj tri vrste. Nanon ga je obsegala S poželji* \im pogledom. — Citajte na «las, — je rekel vojvoda. — Tak sem kot ste vi, Kajti tudi jaz sera pozabil vsebino. Nanon se je pričela smehljati, kar ji je bilo par sekund preje nemogoče ter čitala: — Jaz bom večerjala ob osmih. Ali ste prosti? Jaz sem. V tem lučaju bodite točni, moj dragi Canolles in ne bojte se nič 2a najino skrivnost. — To je jasno, — se mi zdi, — je vzkliknil vojvoda, bled od jeze. — To me oprošča, — si je mislila Nanon. — Ali, — je nadaljeval vojvoda. — Vi imate skrivnost s .Ca- nollesom i Napon je razumela, da bi jo obotavljanje enega trenutka spravilo v pogubo. Razventega pa je imela dosti časa, da v svojem duhu izpopolni načrt, katerega je medtem zasnovala. — Da, da, — je rekla ter se trdno ozrla v vojvodo. — Jaz imam skrivnost s tem gospodom. — Torej priznavate? — je vzkliknil vojvoda. — Pač moram, ker ni pred vami mogoče ničesar skriti. — Ha, — je zakričal vojvoda. — Da, pričakovala sem gospoda de Canolles, — je nadaljevala Nanon mirno. — Vi ste ga pričakovali? — Da, pričakovala sem ga. \ — In vi si drznete priznati to? — Naglas. Ali pač veste, kaj je gospod de Canolles? — Osel, katerega bom za njegovo neprevidnost težko kaznoval. — On je velikodušen in pošten plemenitaš, s katerim boste od sedaj naprej dobro postopali. — Priseganj vam da ne bo tako. — Le nikake prisege, gospod vojvoda, vsaj ne, dokler nisem go vorila jaz, — je rekel Nanon. — Torej govorite, a hitro. — Torej niste zapazili vi, ki znate preiskati najgloblje nagibe v srcu, — je odvrnila Nanon, — kakšno prednost sem dajala gospo du de Canolles! Ali niste zapazili prošenj, ki so se tikale njega, ka-pitanskega patenta, dopusta, katerega se mmu izposlovala in z eno besedo vsega, kar sem skušala storiti zanj v zadnjem času? — Madama, madama, — je rekel vojvoda, — vi ste prekoračili vse meje. — Za božjo voljo, gospod vojvoda, čakajte vendar do konca. — Kaj naj še čakam in kaj mi imate še povedati? — Da gojim do gospoda Canolles najbolj j risrčne simpatije. — To vem, pri Bogu, to vem. — Da sem mu udana z dušo in telesom. — Madama, vi zlorabljate ... — Da mu bom služila do smrti in sicer raditega, ker___ — Je vaš ljubček. To pač ni težko uganiti. — Ker je, — je nadaljevala Nanon z dramatično kretnjo ter prijela vojvodo za rokav, — ker je — moj brat. Roka vojvode je omahnila navzdol. — Vaš brat! — je rekel. Nanon je napravila kretnjo z glavo, spremljano od zmagoslav nega usmeva. Po preteku par trenutkov pa je vzkliknil vojvoda : — To zahteva pojasnilo. — To vam hočem dati. — je odvrnila Nanon. —, Kedaj je umrl moj oče? «— Pred nekako osmimi meseci. — Ob katerem času ste podpisali kapitanski patent za gospoda de Canolles? — Mislim, da približno ob istem Času, — je rekel vojvoda. — Štirinajst dni pozneje, — je rekla Nanon. — Štirinajst dni pozneje ... mogoče. — Žalostno je zame, — je nadaljevala Nanon, — razkriti sra moto neke druge žen&ke, da se pojasni skrivnost, ki je naša skrivnost, razumete? Vaša čudna ljubosumnost pa me žene k temu in va-č*- okru to obnašanje me sili k temu. Oponašam vas vzgled, gospod vojvoda, ter delam greh proti velikodušnosti. — Le naprej, le naprej, — je rekel vojvoda, ki se je že pričel oprijemati fantazij, katere mu je pričarala pred oči lepa Gaskonka. — Dobro, moj oče je bil odvetnik, kateremu ni manjkalo nekega gotovega slovesa. Pred osemindvajsetimi leti je bil moj oče še mlad. Moj oče je bil vedno slep. Še predno se je oženil, je ljubil mater gospoda de Canolles, koje roke mu niso hoteli dati, ker je bila ona plemkinja, on pa meŽČan. Kot se to dostikrat zgodi, je prevzela ljubezen nalogo, da popravi napake narave in tekom nekega potovanja gospoda de Canolles... Ali razumete sedaj ? —* Dm, a kako pa je prišlo, da se vas je tako počno lotilo to prijateljstvo do gospoda de Canolles T — Ker sem šele ob smrti svojega očeta izvedela za vezi, ki so naju družile; ker je bila ta skrivnost vsebovana v pismu, katero mi jti baron sam uročil in ▼ katerem m«, je imenoval svojo sestro. ___^ Slovensko Somostojoo Bolniško Podporno Društvo a Greattf Itn Vtrk in okolico, ink. Društvo je bilo vstauovljeno 17. decembra 1011 iii takoj ob v.*ta. Dovitvi dokazalo, da mu je bodočnost zagotovljena. Po preteku devetih >et nam izkazuje račun, da je to dru*tvo izplačalo največ itodpore svojim bratom in sestram iii ima največjo svoto v svoji hlagajui. Član. stvo je vedno z odprtmi rokami pomagalo vsakemu o priliki, kjer je bila pomoč- potrebna in sicer takoj, brez odlašanja. Vsakdo ve, da prva pomoč je najboljša in tega se je društvo vedno držalo. Društvo zlioruje vsako četrto soboto v svojih društvenih prostorih v Beethoven Hali, 5 Street me«l drugo in tretjo Avenue, New York. Vsakega rojaka in rojakinjo, ki Se ni pri društvu, vabimo za pri«top l*rihodujo seja se vrši dne 22. januarja 1921. Odbor za leto 1921 je sledeči: Predsednik: ANTON CVETKOV1CH, 1912 I.inden St.. Ridgewood. L. 1 Podpredsednik: JOHN P1RNAT, :il4 E. 24 Street. New York N Y Tajnik: JOS. POGACHXIK. 3C Ten Eyek St.. Brooklvn N Y Blagajnik: PETER RODE, 744 Park Avenue, HohokeiC N. J. Zapisnikar: FRANK ROr»E, 744 Park Avenue. Hoboken. N. J. Nadzorniki: Anton Kosirnik. 10121 — S3 Road. Richmond Hill I.. I . BOI.TES DERGAN. 165 Stanhope St.. Brooklvn. X. Y VINKO ZA LOK AS, 424 E. 15 Street. New York, N Y itada bi izvedela za naslov MAKSA AXKRST, ki je bival nekje v Clevelandu. Prišla sem ravnokar iz starega kraja. Prosim ga. da se mi oglasi, ali pa ee kdo ve. da mi naznani njegov naslov. — Jerca šaberl. 333 Stockton St.. Brooklyn, N. Y. — In kje je to pismo! — je vprašal vojvoda. — Ali ste že pozabili na požar, ki je uničil pri meni vse, vse dragocenosti in vsa pisma ? — To je res. — Nanfanj dvajsetkrat sem vam že'hotela povedati to povest, v prepričanju, da boste storili vse za onega, katerega imenujem na tihem svojega brata. On pa me je vedno zadrževal ter me prosil, naj prizanesem slovesu njegove še živeče matere. Upoštevala sem njegove ugovore, ker sem jih razumela. — Ali res? — jo rekel vojvoda, skoro jrinjpn. — In vendar je bila njegova sreča, da se j? branil, — je nadaljevala Nanon. — To priča o nežnih čustvih, — je odvrnil vojvoda. — Njegovi pomisleki mu delajo čast. — Storila sem še več ter mu prisegla, da ne bom nikdar te skrivnosti razkrila nobenemu na svetu. Vaše sumičenje pa me je prisililo do tega. Gorje mi! Pozabila sem na prisego ler izdala skrivnost svojega brata! Pri tem so ji pričele teci solze iz lepih oči. Vojvoda je padel pred njo na kolena ter poljubljal njene lepe roke ki so ji visele navzdol, dočim so njene oči, obrnjene proti nebu, navidez prosile Bogra za odpuščanje radi zlomljene prisege. (Dalje prihodnjič.) Rad bi izvedel za mojega prijatelja JOE DEER ING ali DE-REXDA. Nahaja se v Chicagi «jli Clevelandu. Oe kdo ve za njegov naslov, prosim, naj mi naznani, ali če sam bere, naj se mi javi, imam mu nekaj važnega za spornč it i. — Martin Weber, 7217 Sjreamore Avenue, Seattle, Wash. (20-22—1) Rad bi izvedel za naslov mojega prijatelja IVANA KLXKELA, doma iz Jelšan na Primrskem. Pisal sem mu par pisem v Ta-eoma. Wash., pa mi nič lie odpiše. Prosim eenjene rojake, kateri ga poznajo, da ga opozore na ta oglas, da se mi oglasi. — John Frol, R. F. D. No. 4, Box 113, Monongah, W. Va. NOVI CENIKI za zlatnino, srebrnino, možke in ienske ure, uhane, zapestnice, ovratnice in v*e drugo, tako tudi za prave glasne Columbia Gramofone in prave Vaše slovenske rekorde, so gotovi. Pišite dopisnico, mi ga Vam takoj pošljemo brezplačno. Ivan Pajk, 24 Main Sfc, Conemaugh, Pa. Iščem svojega brata FRANKA BRUDAR iz Dolenjega vrha št. 22 pri Novem mestu. I*. 191 je imel naslov: Paul Migvar. 414 Thomas St., Hillvard, Wash. Prosim ga, da se mi javi, ali ee kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, za kar mu boni zelo hvaležna. — Neža Papež. vas Boršt št. 3 pri Dolnjem vrhu, Slovenia, Jugoslavia. (20-21—1) Slabi moški in ženske Pokrajinske monopolne uprave Ne vstanove v Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Sarajevu. Vsaka bo j imela šest oddelkov, le nekatere funkcije 1kx1«» pridržane beograjski generalni direkciji. Oni. ki so slaega zdravjii, potrti, obupani, ne morejo delati, ne morejo spn ti. nimajo volj- ali se veseiill tuljenja. naj vxainejo čudovito zdravilo. Nuea-Tone imenovano. Xug.i-Tone vas napravi jakim. zdravim in močnim. Iz %-aSega sisttnia izžene strupe ter vas' napravi, da se čutite Kot mladi možki ali i mUlda ženska. Xuga-Tone vam da dober'" tek. je doher za. želodčne bolezni, »a-1 prtje, pline v želodcu in črevesju, izpe- havanje. želodOne bolezni, kisel želodec, zgago, zoper bljuvanje. *lab okus v' BELVEDERE ustih, pokrit jezik, izgubo eneržije In ZEELANO volje t.-r podobne bolezr.l. Izrežite _____ _______ tai SAXONIA dotifo. pojdite v katerokoli dobro i AQU ,TAN 1A karno. dobite steklenico Nuga-Tone in Ca jemljite par dni. t"e ne boste popolnoma zadovoljni z uspehi, vrnite osta- 1 nek steklenice lekarnarju t-r dobite svoj : denar nazaj. I | ( Druggist: You can get Nuga-Tone from ' your Jobber o- from the National Labora- } tory, 537 S_. Dearborn St.. Chicago. Abs*- I 'utely guaranteed. Retail orice S1.00. (Ad.) 1 Dospelo je novo suho grozdje, Muškatel zelo sladke debel* jagode, boksa 60 fantov $11.— Cipar grozdje največje in naj. sladkejše, jagode boksa 50 funtov ..............$11.50 Malo Srno grško groedje, zelo sladko, boksa 50 fant. $9.— Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in poslali bomo takoj. Balkan Importing Co. 51 — 53 Cherry St. Hew York, N. Y, Slovensko -Ame-rikanski Koledar za leto 1921 se dobi pri sledečih zastopnikih: CLEVELAND. O. Poddrutnica Frank Sakser 6104 St. Clair Avenue. Jakob Resni k. 35*9 E. 81 Street. Charles Karllnger. 1086 Addison Rd. LORAIN. O. John Kumse. 1735 E. 33 Street. Louis Balant. Box 108. Pearl St. BARBERTON, O. Albin Poljsnec. 188 Melvln Street« Frank Poje, 807 W. Tua:ara« as Ave WF.ST NEWTON. f»A. Jos. Jovan. R. F. D. 2. Vi« 101, GREENSBUR3. PA. Frank Novak. R. R. 7. - FOREST CI TV. PA. Matija K« min. WILLOCK PA« J os. Peterrel. S'MITHVIEW, PA. Frank Strainer. AMBRIDGE. PA. Frank Jakshe 112 Washington St. BROUGHTON. PA. Anton I pavec. BESSEMER. PA. Louls Hribar. DUNLO. PA. A. Oshaben. JOHNSTOWN. PA* John Polanc. 848 Woodland A vs. PITTSBURGH, PA. Zvon ko Jakie. Ignac Magister. Jos. PogaCar, 8307 Berlin Alley. EXPORT. PA. Jurij Prevl£. Louis Supančič. FARRELL. PA. J. Okoren 1108 Beech Street. CONEMAUGH, PA. V. Rovaniek. 347 Greeve Street. CLARIDGE. PA. Anton Yerina. STE ELTON. PA. Anton Hren, 352 Main Street. IMPERIAL. PA. ^al. Peter ne I- UNITV STA.. PA* Frank Schlfrar. AURORA, ILL. Jernej VerblČ. 835 Aurora Ave. NORTH CHICAGO. ILL. Math. Ogrln, 10 — 10 StreeL JOLIET, ILL. Frank Laurlch. 824 Summit St. Frank Bimblch, 745 Summit St. CHICAGO. ILL. Joseph Bilsh. 1944 W. 22 Place. springfield.'Nll. Mat. Bartoorlch, 1504 S. 15 StreeL SHEBOYGAN. WIS. H. Svetlin 1018 St. Clair Avenue. WEST ALLIS. WIS. Frank Skok. 488 — 52 Avenue. INDIANAPOLIS. I NO. Louis Rudman. 737 N. Holmes Ave. CLINTON. IND. L. Botskar. 318 N. * Street. PUEBLO. COLO. Peter dull«. 1245 Se. 8. Fee Ave. 'rank Janesh. 1212 BOh men Ave. John Germ. 734 Moffat Avenue. ROCK SPRINGS WVO. Anton Justin. GOWANDA. N. Y. Kari Btrnlsha. 114 Millar StreeL LITTLE FALLS. N. Y. Frank Maale. 38 Danube StreeL ST. LOUIS. MO. M. Gabrljan. 8884 Lyon StreeL GILBERT. MINN. taOula Vmil. ELY. MINN. VIRGINIA. MINN. Frank HrovatlcK. EAST HELENA. MONT. Frank H rot la. KLEIN. MONT. FRANKLIN. KAN8. Frank Leskovee. SAN FRANCISCO GAL. J. Lauatn, BBS Sin Srunno Ave. 40 Dr. Koier SLOVENSKI ZDRAVNIK «38 Pena Are. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler ]e nal-•UrtJU sloveask* adrsvnlk. Specialist » Plttsbmvbu. kl l ma 38-letno CrmJuo v tdriTU. nJU VMS MTldttrlfc bnliMiil Sastraollenis fcr ▼t mr»Tl s ku-oovltem COS. kl «a ]« lsumel dr. »rot Krlicti. C* Imate mmuUe all meaur fike DO telesu » rrlu. lxpadanie las bolečine v kosteh, pridite lo tsCtaili vam bom kri. Na JUb-.f«. ^ ^ lesen ae nmleoe. ^Vaa mo*a« baloni sOravte wm o kraJSarj meto«. Kakor bttro opašite ** vam praneimj. tdniTl.. n« te, temvef pridite Id las ns n Sob ■»»•t povrnil. Hjdroeefe al) rodno kilo osdnvtB v as. arah tn Ilcrr or«« otMTui],. Boleanl mokurla. kl powo«&Jo bo » *rl«u in hi bin In vCasffc tsdi Dri paMafiJ« voda. oadrsrla a «oto- tekllne. srbečice. SkroOe In drase kote* boleanl. kl nuttMlo valad nabl- ■te krvt. ozdravim t kratkem trnaa nI potrebno leSatL Uradne ura: vsak dan od I. are sta trsj do l. sveCer; ▼ petkih od 8. a|s trmi da 8. Dopoldne: ob nadelj*b ad ■tstrmi An t aoaoiOae- ®3ES2IE53 BBS [JEŠ ®55 gtmiiiiiiiiiiiniiiimn Gosulich črta Direktno potovanje v Dobrovnlk (Grsroas) im Trst BELTEDEKE 23. januarja ARGENTINA 29. januarja PRES. WILSON S. februarja Potom I lat kov. Izdanih aa vse krs- le v Jugoslaviji ln Srbi JI. RaakoSns ugodnosti prvega, drugega In trstjsga razreda. Potniki tretjega razreda dobivale brezplaCno vino. PHELPS BROTHERS, & 01. Paaeenger Department 4 Went Street Mew Ink iiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiinHmia U.S.MAIL COMPANY, Iz New Yorka v Italijo naravnost v Napolj, — Genovo PALERMO, — MESSINO. PRINCESS MATOIKA 'fS^ter bo odplul 8. marca — 21. aprila. Izvanredne udobnosti. — I z borna služba. Cene v Napolj: za kabine od $150. naprej. Za tretji razred $95.00 in $5.00 vojnega davka. Potniški oddelek: 45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1200. Oddelek za tovore: 130 Broadway. Xe-ct»>r GTMJO. ANCHOR LINE Parnik "ITALIA" odpluje dne 1. februarja v Dubrovnik in Trat. Cena za tretji razred: V Dubrovnik.............................$125 00 V Trst .................................$115.00 in $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je Cnnard Anchor agent. Pojdite k njemu. 7 Kaj jaz izdravim; uspešno v kratkem času. 1 štirideset let »em preživel v zdravljenju tisočerih ln tisočerih oseb od naslednjih bolezni. In £e 'mate kako teh bolezni, prioite k meni, da vam vrnc.-n zdravje, iaz imam največ izkušenj pri zdravljenju bolezni ielodea. črevesa In Jeter; bolezni ledlc In mehurja; revmatizma elate žile, naduha, srbečico, nečiste "n zastalo kri, izoahke. prlšče. katar trakuljo, glavobol, bcTečine v krilu, v*e kotne In iivine bolezni, slaba pljuča, s plot no oslabelost, ien. •ke bolezni Itd. Jamčim za najboljše zdravljenje. Moje cene eo najbolj zmerne in zdravljenje najboljie. Pridite In se sami prepričajte. Govori se vai jezik. Ordne ure: cb delavnikih od 9. do 6. Ob nedeljah ed 10. do 1. Dr. MULLIN, SPECLJALIST S 40 L. PRAKSO. 411 Fourth Ave, (nasproti po-j tika PE D* ITALIA — 26. tebr. REGIJA D* ITALIA — 23. marca iaaajajo se direktni rosni Uaxkl «o »p— *)»vnth meat v Jturoalavlil. Br^splačno Tino potnikom B. i ■■ French Line C0MPA6HIE GENERALE TRANSATLANTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE SAVOIE .............*.....29. januarja La LORRAINE .......... 5. februarja JH1CAGO ................15. februarja LEOPOLDINA ............ 16. februarja FRANCE .................. 20. januarja POSEBNA VOŽNJA NABAVNOST DO HAXBURGA NIAGARA ................... 1. marca Olrektna železniška zveza Iz Pariza v vse giavn* točke Jucoslavlje. Hitri parnlkl s štirimi In dvema vijakoma. Poseben zastopnik Jugoslovanske vlade he pričakal potnike ob prihodu naših par. nlkov v Havru ter jih točno odpremU. kamor »o namenjeni. Parnlkl Francoske črte so transpertlrall tekom vojne na tlsoSe čehcslov?4klh vo. lakov brez vse neorlllke. Za šlfkarte In cene vprašajte v DRU2BINI PISARNI. 19 State StM N.t. C. ■II P« P>H lokalnih agentih. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJO |Z NEWJVORKA. BELVEDERE i » jan. — Trrt ZEELANO 25 jan. — Trst SAXONIA 22 jan. — Cheuourg AQUITANIA ' 25 jan. — Cherbourg ROTTERDAM 25 Jan. — Boulogne ARGENTINA 29 Jan. — Tre* kroonland 29 jan. — Cherbourg LA SAVOIE 1 29 jan. — Mavre ITALIA 1 febr. — Trst AQUITANIA 3 febr. — Cherbourg lapland 12 febr. — Cherbourg I LA LORRAINE 5 febr. — Havre zeeland 5 febr. — Cherbourg I ALBANIA R f»br. — Cherbourg ! PRES. WILSON 8 febr. — Trst SOFIA io febr. — Trst RYNDAM 12 febr. — Boulogne ADRIATIC 16 febr. — Cherbourg SAN GIUSTO i 15 febr. — Trst finland t9 febr. — Cherbourg leopoldina » 16 febr. — Havr FRANCE | 17 febr. — Havre N. AMSTERDAM 19 febr. — Boulogne AQUITANIA 26 febr. — Cherbourq LA SAVOIE 26 febr. — Havre CANOPIC 26 febr. — Genoa FINLAND 26 feor. — Cherbourg ROTTERDAM 1 marca — Bouloqne LA LORRAINE 2 marca — Havre SAXONIA 5 marca — Cheroourq ROCHAVBEAU 8 marca — Havre IMPtRATOR TO marca — Cherbourg ZFFLAND 12 marca — Cherbourg CRETIC 75 marca — Genoa COLUMBIA i 16. ma^ca — Trst FRANCE ' 17 marca — Havre OLYMPIC , 19 marca — Cherbourg l RYNDAM i« marca — Bou ocne j ALBANIA 19 marca —^Cherbouro ARGENTINA ! 1» irarca — Trst J AQUITANIA 22 marca — Cherbourg N. AMSTERDAM marca — Buulon^ PRES. WILSON marca — Trst LA SAVOIF 2* ma--* — Havre BELVEDERE 2 aorila — Trst Glede cen za vozne Hitke In via druga Dojainlia. obrnit« ve na tvrd>-o. FRAN* S ' K 8 E R *a CorUnot St.. New York