ft. «7 Milili ittai v iitiM HM mak tu H Ntt V trdu, v Mrtak tt. asrla «S1 Fosmim«« Sevflka 9» cnt UMk XLVtll Izhaja, levzeaSi poadeljek. vsak dan jjCČIPatei^p: uli« «v. Pruan ▲siikega ft. 20. L nadstropje. Dopisf >f» > pisma se ne sprejemajo, rokopisi in .orvrtt» Anton Oerbec. — Lastnik tiskalna fr^gjS^PSirne Loiuost Ite^..;.:. maš* ma ciese L 7.—, 3 mesece LM^tS^^s^^^K-— in celo leto L flOL—> Za inozemstvo osesečno 4 lire vet —SjdjfffiCr^žS^cTv« in oprave it 11-57* Z2DINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se raSunajo V Krokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 29 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se poilljajo izključna upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in sprave 11-57. Pred mirnim narodne skupščine Na drugem raesiu govorimo o sedanjem položaju v Jugoslaviji z vidika splošne strankarske politike. Na tem mestu pa hočemo odkrito izpregovoriti par besed s čisto praktičnega stališča z ozirom na okolnost, da se bliža dan otvoritve narodne skupščine, torej z ozirom na vprašanje, ali sc sestavi solkina večina, ki bo dajala vladi zanesljiv oslon. Še točneje rečeno: ali bo skupščina zmožna za plodno in pozitivno Jelo, da se čim prej rešijo razna vprašanja, ki se morajo rešiti, ker se drugače notranji položaj ne more izči-siiti in politično življenje priti na normalne tire. To pa je nujno potrebno, da ne bosta še nadalje trpela notranja varnost države in nje ugled na zunaj, pri čemer pa pada še posebno na tehtnico dejstvo, da je cd takega ozdravljenja notranjega političnega življenja edvisen tudi gospodarski razvoj države, uspešnost nje izvozne in uvozne trgovine, stanje nje valute itd. Le ob urejenih in ustaljenih notranjih razmerah je možna tudi dobra vnanja politika, ki naj skrbi za čim izdatnejšo varnost države in za čim večji razmah nje gospodarskih sil preko laslnih mej v vnanji veliki svet. Dan sestanka narodne skupščine je že tik pred nami, vendar je še danes odprto ravno tisto vprašanje, ki bo v veliki meri soodločilno za bodoči razvoj stvari v Jugoslaviji. Vprašanje namreč: ali pridejo Hrvatje v Belgrad, ali ne pridejo. O možnostih, ki bi nastale, če bodo Hrvatje še nadalje bojkotirali parlament, nočemo ugibati tu. Pač pa naj izpregovo-rimo nekoliko besed na predpostavi, da Radič — saj je on danes vodja hrvatske' politike — pride v skupščino. Vprašati m-c-ramo, kaj hočejo prav za prav elementi, ki sestavljajo takoimeno-vani re\ izijonistični blok? Ali hočejo Srbom naravnost nariniti svojo voljo — jim diktirati?! Tako namero bi morali obsojati najostrejše, istotako, kakor bi obsojali naklep Srbov za zatiranje drugih plemen. Neutajlijvo dejstvo je, da so Srbi — kot pleme — največ žrtvovali za osvobojen je in ujedinjenje Jugoslovenov. Spričo tega neoporečnega dejstva je naravnost nerazumljiva in grešna že misel sama, da bi se cSrbi dali nadvladovati od drugega plemena, ali, da bi jim — kakor smo čitali te dni v nekem hrvatskem revizijomsiu škem glasilu — Hrvatje še le merili hlačice kakor kakemu otroku. Naj je tudi borba proti centralističnemu režimu in za revizijo ustave še tako opravičena, toda dosedanje postopanje opozicije je bilo tako, da so se Srbi moTali čutiti užaljene, izzi-vane in ogrožene. Posebej še po tistem sklicevanju na višjo kulturo Hrvatov in Slovencev. Tudi če so Hrvatje in Slovenci bolj «civilizirani», je pa na drugi strani dejstvo, da je srbska kultura samonikla in zares slovanska! Spričo vsega tega priznavamo odkrito, da se prav nič ne čudimo, da je s srbske strani začela padati nesrečna beseda o «amputaciji». Mi sodimo, da tudi med Srbi noben dalekogleden politik ne misli na amputacijo. Da pa je občutljivejšim in impulzivnejšim življem začela prihajati taka misel — temu se res ni čuditi po pojavih v hrvatskem in slovenskem taboru, posebno pa med volilnim gibanjem in po volitvah. In morda se ne motimo, če si domnevamo, da tudi treznejše in vest-nejše glave med Slovenci in Hrvati ne morejo ostati brezbrižne ob misli na posledice, ako bi Srbi zares mislili na — amputacijo. Morda se je vendar začelo uveljavljati spoznanje, da je treba struno nekoliko odviti, ker so jo preveč navili! Će &e «revizijonisti» odločijo za pot v Belgrad, bodo mogli tam nadaljevati delo za notranjo uredbo države. To je njih pravica in po njihovem programu tudi dolžnost. Vezala pa jih bo še neka druga nič manjša dolžnost. Njihov prihod v državni parlament bo vseboval izrecno priznanje države! Vse svoje postopanje bodo morali spravljati v sklad s tem dejstvom in stavljati svojo politiko — četudi ob vestnem varovanju svojih posebnih potreb in zahtev — v službo državnega interesa. To je dolžnost vseh strank. Da pa se ustvari tako razmerje, je potrebno, da se na obeh straneh izogibajo zastrupijajočih skrajnosti, posebnoi pa nesrečnega ple menskega nasprotstva — vsega, kar bi oviralo konsolidacijo« Jugoslavije, ki jt pripoznan važen činitelj za ohranitev evropskega miru in ki daje varen okvir in granitno; podlago za življenje in razvoj vseh treh plemen, če bo le pri njih — blage volje?! Itaiiia Razprave v ministrskem svetu — Reiorma vojnih pokojnin odobrena RIM, 11. Včeraj ob 15 se je sestal ministrski svet. Giuriati je poročal o svojem načrtu za reformo vojnih pokojnin, kar je ministrski svet odobril ter naročil podtajniku za pokojnine Rcccu, da sestavi besedilo za tozadevni zakon. Ministrski svet je na to odobril proračun za državno milico ter sklenil, da bodo dobivali oni, ki bodo vršili trajno službo pri visokih po-veljništvih, primerno odškodnino. Sprejeti so bili razni predlogi finančnega značaja, dekret za raztegnitev zakona o splošnem državnem računovodstvu na nove pokrajine in za upokojence: uslužbencev prejšnje vladavine. Dcvoljena je bila prodaja novih cigaret >>Eja« po 22 cent. Predlog finančnega ministra za nove ukrepe proti tihotapstvu je bil odobren. Finančne straže bodo imele uporabljati orožje proti oboroženim tihotapcem in ako bodo te vsaj v treh po številu, četudi neoboroženi. Mussolini v Milanu MILAN, U. Davi ob 8.30 je prispel tu sem Mussolini v spremstvu svojega kabinetnega načelnika barona Russo in tajnika kapitana Mamelija. Ministrskega predsednika so sprejeli na postaji načelniki obla-stev in mnogo osebnih prijateljev. Statistika izseljencev — Italija na prvem mestu RIM, 11. Z czirom na emigracijo je Italija v primeri z drugimi državami v Evropi. kakor pred vojno, tudi danes na prvem mestu. Po statističnih podatkih iz-seljeniškega komisariata je zapustilo Italijo v letih 1919-1922 883.681 izseljencev, medtem ko zaznamujejo druge statistike, da je v istem času imela Anglija in Irska 634.514 izseljencev, Nemčija 95.053 in Švedska 26.551. Ravnotako stojijo v tem pogledu daleč za Italijo tudi vse druge države. Tudi v zadnjem desetletju pred vojno je Italija prednjačila v Evropi s svojimi 579.385 izseljenci na leto, medtem ko je stala v isti dobi za njo Anglija z Irsko s komaj 351.752 izseljenci. Odmevi zadnje stavke. — 93 železničarjev pred sodiščem. MILAN, 11. Včeraj se je začela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 93 železničarjem, ki so obtoženi, da so kot javni nameščenci neupravičeno zapustili svoja siužbena mesta ter nagovarjali še svoje tovariše k istemu činu. Ti dogodki so se izvršili tekom zadnje politične stavke prvih dni avgusta t. 1. Proces bo z ozirom na veliko število obtožencev trajal 4 dni. Nov italijanski poslanik v Stockholmu STOCKHOLM, li. V odsotnosti kralja, ki se nahaja v Nizzi, je sprejel danes pre-! stolonaslednik-regent novega italijanskega poslanika na švedskem dvoru kom. Mar-tija. Jugoslavija Pred sporazumom z revizSfonisiičnim blokom? — Odbod Radićevih delegatov v Belgrad — Korporativni prihod bloka v parlament ZAGREB, ,11. Včerajšnji «Jutarnji list» priobčuje to-le iz Zagreba 9. t. m. datirano politično informacijo: Danes zvečer odpotujeta v Belgrad podpredsednik HRSS dr. Vladimir Maček in narodni poslanec dr. Juraj Krnjević (tajnik Radičeve stranke), da na poziv radikalne stranke pristopita k cficielnim razgovorom o rešitvi parlamentarne in državne krize. Dr. Maček in dr. Krnjević sta preskrbljena v tem pravcu z obširnimi pooblastili za perfekcijoniranje sporazuma med Hrvati, Slovenci,- muslimani in radikalci, za kateri sporazum se pojavljajo na obzorju vse bolj jasne konture. V nedeljo je dospel v Zagreb dr. Velja Popovič, ki je stopil v stike z vodstvom Radičeve stranke, toda ni prišlo do sestanka z Radićem, ker je bil izven Zagreba na kmečkih zborovanjih. V ponedeljek se je vršila s Pašiee-vhn zaupnikom dr. Popovićem več ur trajajoča konferenca v svrho zbližamja obojestranskih stališč. Ves teren je treba presoditi optimistično in padejo v najkrajšem času definitivne odločbe. Pašič, ki je prejel informacije o stališču hrvatsko-slovensko-muslimanskega {bloka, je bil v svojem mnenju utrjen po dveh avdijencahi bivšega ministra in narodnega poslanca dr. Peleša. More se smatrati, da sam Pašič smatra dosego hrvatsko-sloven-sko-srbskega sporazuma kot delo, s katerim zaključi ob kraju svojega življenja svojo politično karijero. Za sporazum ima mnogo zaslug Ljuba Jovanović in večina radikalne stranke je tudi za to, da se sporazum razpravlja s Korošcem in Radićem. Dana je možnost sporazuma. Glede poedinosti tega sporazuma se pa« ta čas ne more govoriti, ker so pregovori šele v teku, toda videti je, da je dosežena platforma sporazuma v vprašanju banske časti, katero imajo rešiti tako, da bi imel eden minister naslov in čast hrvatskega bana, dosedanje njegove funkcije pa bi opravljal njegov namestnik v smislu starih hrvatskih ustavnih tradicij. Ce se sporazum perfekcijonira, tedaj sel blok v celckupnosti udeleži drž. uprave na tak način, da se mu zajamči število portfeljev, odgovarjajoče njegovi parlamentarni moči. Na vsak način bo blok vstopil v vlado kompaktno; zato so brezpredmetne vse kombinacije glede JMO. Za slučaj, da Hrvatje, Slovenci in muslimani vstopijo v vlado, i) o na Hrvatskem zasedla vodilna mesta hrvatska zajednica. Na vsak način in v vsakem slučaju pa ne more biti izključeno, da Hrvatje", Slovenci in muslimani ne pridejo v Belgrad v polnem številu in se udeleže parlamentarnega dela. Koncem tega tedna, v soboto, je sklican v Zagreb parlamentarni sestanek poslancev Radičeve stranke. V nedeljo, 15. t. m. bo dopoldne velika: javna skupščina, na kateri bodo objavljeni rezultati razgovorov in pojasnjene « flmei'moe niadaljni taktiki. r V nedeljo zvečer i*. t. m. odpotujejo' Radičevi poslanci korporativno v Belgrad ter se udeleže prve seje»arodne skupščine. Istotako korporativno prispejo v Belgrad Slovenci in muslimani. * LJUBLJANA, 11. DaJ&ašrife »Jutro« objavita o pogajanjih med radikali in Radićem sledeče informacije: Politična situacija sto£a v novo fazo. Radikalci ie vedno pošiljajo -svoje posrednike, da sondirajo teren pri demokratih, v 6vojem pol-siužbenem glasilu »Tribuni« pa danes oficiel-no demantirajo vse svoje poizkuse, češ da jim gre pri tem !e za proučevanje političnega položaja. Davi str. v Belgrad prispela Radićeva delegata podpredsednik HRSS dr. Maček in dr. Krnjević. O njiju prihodu je bila vlada obveščana že včeraj. Na kolodvoru sta bila Radićeva odposlanca sprejeta od tajnika zun. ministrstva Jovanoviča, ki ju je v avtomobilu odpeljal v hotel »Petrograd«. Davi je imel Ljuba ,ovanović kratko predhodno posvetovanje s Pašičem, nato pa je ob desetih sprejel v svojem kabinetu dr. Mačka in dr. Krnjevića ,s katerimi je kiferiral skoro celo uro. Nato je dr. Mačka in Krnjevića sprejel iudi Pašič, s katerim sta omenjane Radićeva delegata konferirala v predsedništvu vlade. Novinarjem sta Radićeva odposlanca izjavila, da so že davno hodili v Zagreb odposlanci radikalne stranke in se skušali informirati o stališču Radićeve stranke. Ti posredovalci so vedno poudarjali, da je Belgrad pripravljen sporazumeti se z Zagrebom, toda medsebojno so bile rjjihcve izjave v takem protislovju, da se o njih sploh ni moglo resno razpravljati. Prihajali sb tudi razni člani radi-kalške stranke, struje Stojana Protića, ki so prinašali Radiću sporočila belgrajske vlade, ki pa so tudi izgledala tako neresna, da jih Radić sploh ni vzel v pretres. Le to se je dalo razvideti, da je belgrajska vlada pripravljena pogajati se z Radićem in njegovo stranko. »Sedaj smo se prepričali«, 6ta izjavila Radićeva odposlanca, »da nas radikalci v istini smatrajo za prave zastopnike hrvatskega naroda, in ker mi po zadnjih volitvah smatramo radikalce za prave zastopnike srbskega na-rocla, smo došli, da se v Belgrad u samem informiramo o pravem stanju stvari. Kje naj se vodijo razgovori, nam je vseeno«. — Glede razgovora s Pašićem ;je izjavil dr. Mček, da sta oba Radićeva delegata dobila najboljši vtis iz tega svojega razgovora s predsednikom vlade, ker sta; jasno videla njegovo pripravljenost, da se stvari rešijo povoljno. Dr. Krnjević je raztn tega izjavil # še nastopno: »Doslej se je od- vseh strani čulo in menilo, da sc z nami ni treba resno razgovar-jati, češ, da smo nevedna masa, ki se je zbrala okoli demagoga Radića. Nihče m hotel pri-zrati, da je naše stališče izraz mnenja hrvatskega naroda. Ker so nas radikalci sedaj priznali kot prave predstavnike hrvatskega naroda, so s tem nastopili proti vsem onim, ki so sodili, da mi nismo zastopniki hrvatskega naroda. Ta činjenica nam zadostuje, da se vračamo v Zagreb zadovoljni s svojim pose-lom v Belgradu. Jutri bomo poročali našemu klubu o razgovorih v Belgradu, o katerih menimo, da še niso prekinjeni. Razgovori se bodo sigurno nadaljevali. Pričakujemo, da bosta Pašič in Jovanović informirala vlado o naših razgovorih. Sporazum pa je odvisen od nadaljnega razvoja stvari. Pripominjam, da so bili naši razgovori s Pašićem in Jovanovićem povsem informativnega značaja. Na vprašanje ali pridejo Radićevci v parlament, je dr. Krnjević odgovoril: »O tem bomo šele sklepali. Reševali bomo, ali pridemo v Belgrad dne 16. aprila ali kasneje, in koliko nas pride. Mi smo za sporazum s srbskim narodom Dr. Maček in organizirano po vzorcu nemških bolniških blagajen. Deležnih ga bo nad 3,200.000 delavcev. Troski za to zavarovanje bodo znašali 1„750,000.000 na leto. Poročal1 bo o načrtu socialnodemokratski poslanec dr. Winter, Za socialno zavarovanje samostojnih delavcev se pripravlja poseben načrt. Rusija Ruski izseljenci načelno za sovjetski režim — Izjave predstavnika kadetov V. - Makljukova PARIZ, 8. (Kuskultaj. V tukajšnjih ruskih političnih krogih so se začeli baviti z vprašanji o ulogi, katero bi mogle igrati pri izgradbi nove demokratske Rusije zmerne stranke in o pogojih, pod katerimi bi mogle delovati v Rusiji. Predstavnik konstitucicnalnoi-demokratske (kadetske) stranke, bivši ruski poslanik v Parizu za &asa vlade Kerenskega Vasilij Makljukov je izjavil v razgovoru z zastopniki listov: «Ko bi moskovska vlada prenehala vladati Rusijo samo s sodelovanjem komunistične stranke, ko bi priznala privatno j lastnino kot podlago gospodarskega življenja; ko bi priznala državljanske in politične pravice vsem državljanom; ko bi zajamčila predstavnikom vseh drugih strank pravico in možnost sodelovanja pri upravljanju države — tedaj bi se iahko mislila na obnovo Rusije. Ko bi prišlo do take iz-premembe, tedaj bi vsi Rusi, ki sedaj žive v tujini, brez ozira na svojo strankarsko pripadnost, pozabili svoje prejšnje boje in. se posvetili popolnoma obnavljanju države. Z omenjenimi izpremembami ni potrebno, da se popolnoma uniči sovjetski režim. SovjeLi bi ostali lahko tudi nadalje kot podlaga dela za- obnavljanje države. Izpremeniti bi se moral samo način volitev v sovjete, tako da se udejstvi svobodna in splošna volilna pravica. Mogoče je tudi, da bi za prvi čas ostal sedanji sovjetski sistem, dokler bi se na njegovi podlagi ne organiziral kongres zastopnikov krajevnih spvjetov. Tudi v ruski komunistični stranki sami so) elementi, ki zahievajo take reforme. V resnici imajo ti elementi v svojih rokah večino glasov, toda niso šc zmagali . v svoji stranki. Oni morajo zmagati in vreči radikalna manjšino, ki še sanja o ■ svetovni revoluciji in ovira obnovo Rusije. Ta izprememba more biti posledica ie no-; tranje borbe v komunistični stranki sami i kot zmaga zmerne struje». Zanimivi so tudi podatki, ki so jih dobili l listi preko Helsingforsa-o statističnem sla-t nju ruske komunistične stranke. Dne 1. marca 1923. je bilo v Rusiji 818.193 li omu -: nistov, od teh aktivnih članov stranke i 410.413, kandidatov 117.924 in članov «Zveze komunistične mladine» 189.839. Število! ženskih članov stranke se ccni na 30.434. Sestava komunistične stranke ie približno taka-le: delavcev 44.4%, kmetov 26.7%, sovjetskih uradnikov 22.2,'V., drugih skupin 6.7%. Ti statistični podatki veljajo za vso Rusijo razen bivše Daljno-vzhcdne republike. Nemiri v Moskvi radi napadov na cerkev RIGA, 11. Brzojavljajo iz Moskve, da je prišlo v mestu do hudih nemirov radi napadov na cerkev in motenja svetili obredov tekom velikonočnih praznikov. Vojaštvo je nemire takoj uduš51o. Poljska Rudeči križi vzhodne Evrope na kongresu VARŠAVA, 11. Danes sc- je tu otvori! sliod" društev rudečega križa vzhodne Evrope. Udeležuje se ga 30 zastopnikov prizadetih držav. Prisotni so tudi zastopniki iz Francije, Anglije, Švice, Amerike in odbera mednarodnega rudečega križa v Ženevi. Otvoril je kongres predsednik poljskega rudečega križa general Hallir. Razpravljalo se bo v glavnem o pobijanju nalezljivih bolezni v vzhodni Evrcspi. Proces preti .patrijarhu Tichouu se je pričel VARŠAVA, 11. Iz Moskve brzojavljajo, da se je danes pričel proces proti patrijarhu Tichonu. Patrijarh je zelo nevarno bolan. "_ Francija Francijo bo zastopal v kausanni general Pelle PARIZ, 11. «Petit Journal» javlja: Ker bo Anglijo zastopal v Lausanni njen poverjenik v Carigradu, se bo Francija dala zastopati po generalu Pelleju. Essenu naložena globa 100 miljonov mark ESSEN, 11. Mestu Essenu je bila naložena globa 100 miljonov mark, ki se bedo morale plačati tekom 10 dni. Globa je naložena zaradi umora nekega francoskega vojaka v podzemskih prostorih postaje. Angliia Angleška vlada v škripcih — Opozicija zahteva demisijo — Protiviadna resolucija odobrena s 154 glasovi preti 138 LONDON, 11. Dolnja zbornica. Na vprašanje, kaj je z angleško trgovino z Nemčijo, je odgovoril predsednik Bcrda c! Trade, da je nemška vlada tista, ki onemogoča trgovino. Polkovnik Wedgewood je vprašal, ali se politika angleške vlade strinja s politiko Zedinjenih držav glede možnosti in primernosti posredovanja v ruhrski kotlini. Odgovoril mu je državni podtajnik za vnanje stvari: Angleška vlada'nima nika-kih obvestil, da ameriška vlada smatra v tem hipu za mogoče posredovanje v ruhrski kotlini. Neki poslanec je vprašal informacijo glede revolucije, ki da je izbruhnila v Romuniji. Odgovoril mu je Mac Neill, da nima tozavednih vesti ne informacij, ki bi to vest potrjevale. Tekom razprave o bilanci ministrstva notranjih stvari je prišlo do zanimivega glasovanja glede zakonskega načrta o za-, poslovanju bivših bojevnikov. Vlada je sprejela resolucijo, s katero se je pred« lagala odložitev tozadevne razprave na izredno sejo, toda pri glasovanju je bila resolucija odklonjena s 154 glasovi proti 138. Laburistični poslanci so pozdravili izid glasovanja s klici:*Demisija! Demisija! Odobren je bil nato med ironičnimi klici predlog za enodnevno odgoditev delovanja zbornice. ICakor se vidi, so angleški vladi d ne v J šteti f •EDINOST* V Trsi«, dae 12. aprila 1923, Amerika Amerika bo zahtevala od Nemčije 1,187,736.000 dolarjev vojne odScodnine PARIZ, II. Listi javljajo iz Washing-tona: V uradnih krogih se izjavlja, da ba ameriška vlada zahtevala, od Nemčije eno miljardo, 187 miljonov ini 736 tiscč dolarjev kot vojno odškodnino* in kot odškodnino za škc do<, povzročena ameriškim državljanom tekom sovražnosti. V tej svoti je vsebovana tudi odškodnina za potopitev Luzitanije. Tozadevna nota je bila že poslana nemškemu zastopniku v Wa-shingtonu in mešani kcmisiji za vojno škcdcr. Pred novim sestankom Društva narodov — Stališče Zedinienih držav ŽENEVA, 11. Prihodnji sestanek Društva narodov se bo vršil v Ženevi dne 17. t. in. Horacij Fumbold predsednik angleške delegacije na lausaimski konferenci LONDON, 10. Listi potrjujejo, da bo Horacij Fumbold predsednik angleške delegacije v Lausanni. Lord Curzcn bo šel v Laiisaiino sele, ko bo šlo za podpis pogcdbe. Proti vladno glasovanje v angleški dolnji zbornici in vtisck v/ Franciji PARIZ, 11. Agencija Havas javlja iz Londona: Snočnjot glasovanje v angleški dolnji zbornici tvori predmet živahnih razprav. Pristaši vlade smatrajo, da je spravilo to glasovanje, čeravno je šlo le za proceduro, vlado- v kočljiv položaj, ker je pri tem prizadet vladni ugled. Ministri lahko še erd«:at predložijo dolnji zbornici včerajšnjo resolucijo, in če zbornica izrazi mnenje, nasprotno snočniemu, ne bo» krize. Smatraj se, da bo vlada ubrala to pot. Vladni poraz se pripisuje neopreznosti strankinih voditeljev, ki so smatrali, da na snočnji seji ne bo prišlo do glasovanja O V ti žnih vprašanjih in so dali razumeti poslancem, ki so vladni pristaši, da njihova prisotnost ni neobhodno potrebna, Turčija Narodna stranka Mustafe Kemala nastopi pri volitvah s 300 kandidati — Načrt za zgraobo železnic in pristanišč sprejet — Ođnošaji s sovjetsko Rusijo shujšali? LONDON, 11. Reuterjeva agencija javlja iz Carigrada, da so se poslanci skupine • za obrambo državnih pravic» sestali pri Renf begu. Sestanku je predsedoval Mu-stafa Kemal. Poslanci so sklenili dati svoji skupini ime narodna stranka. Ta stranka bo nastopila pri volitvah s 300 kandidati. Kakor javljaj nadalje iz Angore, je narodna skupščina tekom 24 ur in brez posebna dolge razprave odobrila Khister-jev načrt za zgradbo- 4385 km železniških prog in dveh pristanišč tekom 10 let. Nekateri turški kregi izražajo začudenje nad tem, da je skupščina s tako* naglico-___ __________ sprejela ta sklep, kljub temu, da je njen opuška temu silnemu valovenju množic mandat dokončan in da mora prepustiti novi skupščini sklepanje o gospodarskih in finančnih vprašanjih, ki bodo zagotovila Turčiji trajen mir. Razprava o tem načrtu bi se bila torej lahko odgodila, ne da bi bili pri tem prizadeti interesi Turčije. Oralov, zastopnik sovjetske vlade v Angori, je odpotoval v Moskvo. Imel jc ob tej priložnosti govor, v katerem? je po-vdarjal rusko-turško prijateljstvo. Kijub tem uradnim izjavam se zdi, da so se c-dnošaji med obema državama v zadnjem času shujšali. Zanimiv je n. pr. dogodek s parnikern < Gtildiemal>>, ki je imel odpluti iz Trapezunta v Batum, toda sovjetska oblastva so ga prisilila na vrnitev v Carigrad. Vsled tega je angorska vlada sklenila prepovedati ruskim ladjam vhod v turške, luke, dokler se ta incident ne pojasni. Kakor javljajo iz Washtngtona, je stališče Zedinjenih držav nasproti Društvu narodov še vedno neizpremenjeno, ker Zedinjene države niso dobile Še nikake informacije glede predstojeće revizije pravilnika Društva narodov. , Litva Delavci demonstrirajo proti litovskim oblastvom MEMEL, 11. Stavkujoči delavci so sklicali protestni shod proti litovskim oblastvom, kjer je pa prišlo do spopadov z vojaštvom. Tri delavci so bili ubiti, kakih 10 pa jih je bilo ranjenih. Poveljnik zasedenega ozemlja je izjavil, da bo uporabil vsa sredstva proti manifestacijam štrajkujočih. V nekaterih okrajih je bilo proglašeno obsedno* stanje. Pomen velikih strank Če opazujemo politično življenje v vseh demokratičnih državah današnje Evrope, tedaj moremo opaziti skoraj povsod pojav, da se velike stranke cepijo ter raste število strank. Edino izjemo v tem oziru tvori morda Angleška, kjer je pri zadnjih volitvah sicer liberalna skupina doživela poraz, toda; s tem perazom sta se okoristili sedanja vladajoča konservativna stranka in pa Labour Party. Izguba en^ stranke ni povzročila cepljenja«, ampak nasprotno je ojačila nasprotni stranki. Najhujše so bile prizadete pri tej novi politični orientaciji ali bolje rečeno desori-entaciji evropskih mas takozvane proletar-ske stranke. S koncem vojne je dosegle? preletarsko gibanje zlasti v Sredinji Evropi (pa še v nekaterih drugih državah) svoj največji razmah. Ta razmah pa je bil pre-silen, zakaj vse je kričalo po revoluciji kot zadnji fazi proletaiskega gibanja. Revolucija v Nemčiji in v Avstriji je pač dala Sš&mUia Pogreb 13 ustreljenih nemških delavcev v E-scau. . Žalae manifestacije v nemškem državnem zboru, "BERLIN, 11. Včeraj predpoldne, ob isti uri, ko se je vršil pogreb 13 nemških delavcev v Essenu, ubitih od francoskih vojakov, se je vršila v državrem zbora žalna manifestacija. Fo javnih in privatnih poslopjih' so bile razo-bešeni žalne zastave, dvorana državnega /bora je bila opremljena š črnimi zastori. Sredi dvorane je bil postavljen mrtvaški oder z zastavami republike. Žalna seja se je otvorila z žalostinko, ki jo je igral operni orkester. Kancelar Cuno je imel ob tej priložnosti nagrobni govor, ki je gl<3boko ganil prisotne. Francoske krokije — je dejal kancelar — so zadele 13 oseb, ki so zakrivile edino-la to, da so Nemci. Glasovi zvonov, ki se glasijo sedaj po domovini, so kfte bolesti enega celega trpinčenega naroda. Krivdo za prelito kri nosi francoska vlada. Sedaj pa gre za rešitev vprašanja, ali naj se vrnejo žalostni časi srednjega veka, ko je mogla tuja gospoda vladati z narodi kot s krdeli sužnjev in ali naj na mesto stoletnega razvoj?, svobode in dela nastopi staro suženistvo. Francoski vladalci bi se morali zavedati, v kakšen prepad so sprvili usodo iivrope. Svet, ki je prisostvoval dogodkom v ruhrski kotlini ,in Porenju, naj sodi, na kateri strani se hoče mir in na kateri se hoče vojno. V imenu mrtvih vprašam narode sveta — je zaključil Cuno — do kedaj nameravajo čakati, da naredijo konec tem nezaslišanim orgijam nasilstva. Kancelar je "v nadal'nem govoru poudarjal, da je naredila Nemčija vse mogoče, da bi prišlo do sprave, tudi petem, ko je sovražnik vdrl na njeno ozemlje. Hotela 'e pristati na ameriško stališče, toda zastonj. Sedaj je onemogočeno celo tudi posredovanje Anglije. Nemčija se jc pripravljena pogajati tudi v bodoče. nikakor pa ne bo pristala na kapitulacijo. Dokler pa se odškodnine ne skrčijo na sprejemljivo mero in dokler sovražnik ne zapusti nemškega ozemlja, bo ves nemški narod nadaljeval strnjeno svoj odpor. Žalne seje so se udeležili tudi zastooniki delavskih organizacij Kruppcvih tvornic in zastopniki vodstva tvornic. Istočasno se je vršil, kakor omenjeno, pogreb ubitih delavcev v Essenu. Pogreba se je udeležilo nad 200.000 oseb iz vseh krajev ruhrske kotline. Krste so bile pokrite s cvetlicami. V sprevodu je šlo tudi več kot 400 zastavonoš in nosilcev vencev. Vence so poslali Ludi nemški kancelar, predsednik nemške republike in nemška mesta ter razna zastopstva. Bil je zastopan pri pogrebu tudi kolnski škof. Sprevod se je pomikal cele 3 ure. Na pokopališču so govorili Gustav Krupp von Bohlen, zastopnik ravnateljstva Krupoovih tvornic in dva zastopnika delavskega sveta. Red so vzdrževali delavci sami. Francoskih vojakov tekom pogreba ni bilo na ulici. Francoska oblastva so bila aretirala na meji zasedenega ozemlja več oseb, med njimi tudi Huga Stinnesa, katere pa so bile kmalu izpuščene. • Edino-le državni tajnik Haum ni bil še izpuščen. + Kakor javlja Wolfova agencija, je umrl še en delavec, ki je bil ranjen ob prilil*1 spopada s francoskimi vojaki. ter zaključila prvo dobo zmagovitega pro-letarskega pohoda. In to v^led: tega, ker se te množice nikakor niso dale pridobiti za ekstremistične težnje komunistov, ki so hoteli na mah preobraziti svet ne oziraje se na gospodarsko La duševno nepripravljenost sveta za komunistični družabni red. Kot zadnje izbruhe tega velikega valovanja jc treba smatrati ustanovitev komunistične republike na Ogrskem, nekaj komunističnih puče v v Nemčiji ter papirnato revolucijo italijanskih beljševikov, ki so z znano zasedbo kovinarskih tvornic dovršili etapo svojega političnega življenja, T-a kar j« sledil nato» polom največje proletaar-ske stranke. Ko so torej v kratkem času vsi ti komunistični poskusi doživeli žalosten konec, tedaj se je pričela prava des-crientacija množic, ki so bile prevarane po svojih domagogičnih voditeljih, ali pa so bfli dogodki tako močni, da so morali že vnaprej razpršiti vse komunistične sanje. Notranji razpad v strankah '(posebno« • v proletarskih) se je vršil vsled cepljearja desnice in levice, včasih pa se je to cepljenje izvršilo kar na tri dele: levico, desnico in cent rum. Zgled za to nam nudi zmrvljena socialistična stranka v Italiji, Pa tudi tako v «demokratskih« kakor tudi v «krščanskih» strankah smo zamogli opazovati razpad in. cepljenje. Odkod in zakaj ti pojavi? Bcljševiški val, ki je prišel iz Rusije, je skoraj povsod1 razdelil politično javnost v dve struji: v internacionalno, brezdomovinsko duševnost komunistov m v struje, ki se je postavila« v bran za nacionalistične ideale. Te dve razmeroma mali skupini sta vodili ves boj. Kar je bilo vmes, to je več ali manj laviralo med obema strujama. V tem boju je deloma zmagala in deloma zmaguje nacionalistična struja. V Italiji so fašisti to že izvedli. Posledica tega je seveda začasna diktatura manjšine. V takih razmerah se velike stranke cepijo, ker so izgubile podlago v množicah in pa ker se neprestano vrši cepljenje duhov \ vodstvu strank. Diktatura je začasna cdpomoč iz kočljivega notranjepolitičnega položaja, dokler se razmere v toliko ne ustalijo, da je mogoče računati na neka stabilnost v vladi. Da bi pa bila današnja doba primerna za stalno' diktaturo, je pač zelo malci verjetno. Evropski narodi so si v dolgotrajnih) in krvavih bojih izvojevali demokratične državne oblike. Iztrebljenje analfabetizma, silni tehnični razvoj ter populariziranje navadnih znanosti je narode tudi politično izobrazilo. Vsled tega se udeležujejo tudi široke ljudske množice javnega političnega življenja. Nastop levičarske in desničarske diktature zamore začasno napraviti široke sloje apatične za politična vprašanja, kakor opažamo1 to posebno v Italiji. Iz povedanih vzrokov pa je to povsem razumljivo. Je to sicer nezdrav pojav, je to korak nazaj, veitdar pa je ta doba prehodna. Sicer pa se vrši napredek vsega človeštva postopoma, črta napredka ne kaže neprestano smer navzgor, padci so neizogibni. Vlada manjšine pa ima vedno nekaj odpornega na sebi, tudi se taka vlada težko ukorenini. Njena začasna moč se opira na oboroženo silo, to pa nikakor ne zadostuje za stalni prospeh naroda in države. Manjšina zamore nastopiti s programom pred narod, ta program mora biti prežet z neko idejo, njega končni smotri morajo biti idealni, toda to še ne zadostuje. Prvič morajo postati ti ideali last širokih slojev; to bi bila nekaka duševna reorganizacija množic. Drugič pa je treba to duševno organizacijo tudi materijalno organizirati. Z drugimi besedami treba je ustanoviti veliko politična stranko, ki naj zajame in pritegne k sodelovanju k-olikor možno širši krog. Ta velika stranka' bi morala biti tako močna, da bi bila v stanu izbrati absolutno večino v parlament ter tako v potrebi sama vladati. Le tako je mogoče zdravo parlamentarno življenje, ki omogoča', da se demokracija vzdrži, le tako se je mogoče izogniti kolebajočim, neodločnim vladam, ki žive im umro po> hipnem razpoloženju v zbornici, ki se tresejo ob svojem nastopu za svoje življenje, katero je edvrsno cd zakulisnih spletk. Tak parlament mora spraviti ob ves ugled demokratično« obliko države in konec more biti le revolucija in diktatura. Italijanski parlament- nam je nudil tako sliko in prišlo je, do česar je moralo priti. Ali se bo znal sedaj vladajoči fašizem, ki predstavlja po številu neznatno* manjšino naroda, dobro ukorenmiti v italijanskem narodu, tako da bo potreba diktature sama od sebe* odpadla, nam pokaže bodočnost in si v tem oziru ne prisvajamo 'nikake vloge prerokov. Eno pa je gotovo, da je sedanje stanje prebodno in za delj časa nevzdržno, ak-o naj se država razvija in napreduje v isti vrsti z drugimi ustavnimi državami. Če se ozremo na politično življenje v Jugoslaviji, tedaj zamoremo ugotoviti, da preživlja ta država svojo veliko notranjepolitično krizo zaradi tega, ker je ni stranke, ki bi si znala' zlepa ali zgrda izvoje-vati premoč nacž drugimi. Ta premoč bi morala pač obstojati predvsem: v idejah. Trdna volja udejstviti ideale mora prežeti del nareda, tudi če predstavlja ta spočetka manjšino. Ti ideali pa bi morali biti skupni vsem trem plemenom istega naroda. Pri udejstvovanju teh idealov ne bi smelo biti razlike med Slovenci, Hrvati in Srbi, med katoliki, pravoslavnimi in muslimani. Z drugimi besedami vzrasti bi morala iz tal stranka, pa naj si bo* po številu pristašev še tako majhna, ki bi se počutila ravno tako domača v Macedonijr kakor na Štajerskem i. t. d. Le na ta načrti bi se mogla polagoma razviti vse dele naroda objemajoča stranka, ki bi bila podlaga za ves nadaljni politični razvoj v državi, ki bi bistveno pripou mogla k zvarjenju treh plemen, ki so si danes še tuja med seboj, v en narod. Take stranke danes v Jugoslaviji še ni. Pač so pognale tu in tami bilke, ki so si nadele jugoslovenski proigram, toda vsi taki pc-^kusi so še negotovo brstenje p oganj a-jočih mladik. Vse kaže, da ni prišel še pravi čas. V takih razmerah je jaisaio, da je v Jugoslaviji mogoča le koncentracijska vlada. Okoli radikalne stranke, ki je najmočnejša, vendar pa ne tako močna, da bi mogla trajno sama vladati, se mora zbrati potrebno število drugih parlamentarcev, ki naj ustvarijo vladno večino. In tako pridemo do kompromisne vlade, kakršna je bila tudi prejšnja. Z ozirom na velika nasprotja med strankami je taka kompromisna vlada zelo nestalna in tako delikaten organizem, da ne prenese količkaj močnih sapic. In tako vidimo, kako se tudi v Jugoslaviji vrši cepljenje strank, ker so obsojene v ne vjspeh vsled' svojega ozkosrčnega enostranskega stališča, ali pa zato, ker so pognale svoje kratko življenje iz demagogije, program je ostal program^ ljudstvo pa je ostalo odprtih ust in praznih rok. Splošni davek na blagovni promet (Nadaljevanje) Pristojbina 2% predvidjena za promet z luksuznimi predmeti se nuora plačati tudi tedaj, če izdelovalec ali pridelovalec proda te predmete naravnost konsianentu ali pa potom podružnic, agencij, zastopnikov in posredovalcev; izdati se mora vselej dvojna faktura. Plačevanje pnsicjfcme. Pristojbino plačuje dolžnik. Plačuje se polomi dvojnih kolkov, katere prilepi izdavatelj računa. Kolke je treba prilepiti tako, da pride tisti del, ki nosi kraljevo glavo, na fakturo, noto ali račun, kateri je namenjen za kupca; drugi del kolka se prilepi na .prepis ali drugi izvod fakture ali v knjigi «prima nota». Koliki se razveljavijo s tem, da se preluknjajo ali s tem, da se na oba dela pritisne ali zapiše z mastno tinto isti datum. Če pride faktura iz inozemstva, se prilepita oba kolka na to fakturo, a prejemnik ju mora razveljaviti na gori opisani način tri dni po prejemu, če je vrednost izražena v italijanskih lirah; če pa je izražena v tujem denarju, je razveljavljenje obvezno tri dni po dvigu blaga na carinarnici oziroma prejemu potom poštnega paketa. Če pristojbina prekaša znesek 1000 lir, tedaj se mora* plačati pri kakem poštnem uradu na lačun* okrajnega regšsierskega urada ali potom bančnega postnega tekočega računa (služba tekočega računa ali s poštnimi nakaznicami); to se ima izvršiti najkasneje na delavnik, ki sledi dnevu posla, na fakturi pa je treba točno označiti plačilo izvršeno potom pošte. Pri fakturah, ki prihajajo iz inozemstva, se ima izvršiti tc. plačlo v treh dneh, kakor zgoraj opisano. Pii plačilu pristojbine potom pošte se mora označiti kupčija, namreč predmet in dan prometa, vrednest, ime in priimek pchodnikov. V primerit zakasnitve se zapade dodatni pristojbini od 125©. Pobotnice izdane od pošte se morajo ohraniti skozi tri leta ter na zahtevo pokazati finančnim organom. Oprostitve. Pristojbine prosto je sledeče blago: a) Najnujnejše življenske potrebščine in sicer: Pšenica, turšica, ječmen in riž; izdelki iz teh pridelkov (»posevki, moka za krmo, odpadki); moka in pšenika; kruh; navadne testenine; zelenjava (tudi suhai ali kenservirana v slani vodi ali v kisu); sadje sveže in suho; meso, sveže, konservirano ali v zabojih; kenserve iz paradižnikov (kakorkoli pripravljene); ekstrakti iz mesa; kondenzirana juha, tekočina ali v kockah; zabela za juho in ričet; ribe (sveže, posušene, osoljene, marinirane, v olju, v zabojih ali drugih posodah); jajca; mleko (sveže ali kondenzirano, tudi s sladkorjem, v zabojih, suho mleko); maslo in nadomestki (umetno maslo); sirotka in izdelki iz mleka; sir; klobase, slanina, prašičja mast in druga jedilna mast,- oljčno olje inj drugo jedilno olje; oljke; (tudi suhe in v slani vodi); oljnata semena; kis (izvzemši kis v steklenicah); sladkor in melasa; kava in kavini nadomestki, b) Gorivoi (vključno petrolej in benzin); milo za perilo, lug in .slični proizvodi, c) Voda za škropenjc in proizvajanje sile; pitna voda. d) Predmeti državnega monopola, e) Piin in električna energija. Fakture, note in računi tičoči se prometa z oproščenim blagom naštetim pod črkami a, b, c, d so podvrženi pristojbini na podb.gi kolkovne-ga zakona z dne 6. januarja 1918 št. 135 v najvišjem znesku 50 stolink, kadar gre za promet med proizvajalci, trgovci in cbrato-valci na račun njihovih industrijskih! ali trgovskih obratov ter pri kupčijah med njimi in državo, pokrajinami, občinami ter drugimi javnimi upravami in družbami. Pristojbina za gas in električno energijo se bo do 1- julija 1923 uterjala na podlagi čl. 13. kr. odloka z dne 23. II. 1920 št. 167; po 1. juliju 1923 pa se bo plačevala na virtua-len način na podlagi posebne pogcdbe s finančnim ministrstvom. Kazenske določbe. Desetkratno pristojbino (in najmanj 5 lir) plača, kdor jc izvrši! promet brez pisane listine ali z nekolkc-vano aH nezadostno' kclkovano listino; dvajsetkratno pristojbino (in najmanj 10 Ur) plača, kdor v listini navede nižjo ceno nego je bila pogojena; 10 lir se plača za vsako listino, ki ni primerno in tekom določenega časa shranjena; 25 lir sc plača za vsak drugi prestopek. Za plačilo kazni so solidarno odgovorne pogodne stranke in njihovi podrejenci. Lastniki gostiln in prenočišč morajo pod kaznijo 500 lir prijaviti register, skemu uradu takoj cb prihodu tiste osebe, ki pri njih stanujejo in trgujejo z luksuznimi predmeti ali take predmete razstavijo pri njih na ogled. Listine in knjige pregledajo lahko- častniki in agenti finančne straže ter uradniki, Id so za to posebej pooblaščeni; prestopke ugotovijo lahko- tudi orožniki. — Ker vsebuje odlok v marsičem popolnoma nove predpise, bodo gotovo mnogi prizadeti glede te ali one točke v dvomu. Zato bo vsakdo, katerega se tiče odlok, storil prav, če se obrne do bližnjega davčnega ali finančnega urada. Vsled omejenega prostora se mi ne moremo spuščati v podrobno razlaganje predpisov, vendar pa se vsakdo lahko obrne na naše uredništvo v vprašanjih, ki zanimajo splošjiust, na katera bomo radi odgovorili. flunsen o Bistvu In neuspehu boU^uizma Pašić, Radić, Korošec: trije različni programi, lrije različni svetovi. Nerodno je to, ker predstavljajo ti trije programi cepljenje naroda v plemena, kar je zelo nezdrav pojav. Na tej podlagi je nemogoče, da bi se razvila ena ali vsaj dve veliki stranki, ki bi vladali in vodili državo. Zato je današnja notranjepolitična kriza permanentna. Jugoslavija pa predstavlja že danes tako gospodarsko enoto, da bi vsaka amputacija, o. katerih se danes v Jugoslaviji toliko piše in govori, hudo zadela gospodarsko življenje amputiranih udov kakor tudi ostalega života. Torej so današnji še nesložni bratje primorani čuvati skupno streho v lastnem interesu. Tega se vsi zavedajo, zato pride prav gotovo čas, ko se bo politično življe, nje v Jugoslaviji iz temelja preobrazilo. Ko izgine plemenska mržnja in z njo plemensko strankarstvo, bo še-le mogoč razvoj velikih strank, ki bodo uspešno raztezale svoje delovanje črez vse kraje današnje Jugoslavije brez ozira na plemenske in verske razlike. Tedaj bo tudi mogoče zdravo ustavno življenje, tedaj še-le bo Jugoslavija resnična demokratična država v zmislu velikih zapadnih vlasti. Naročajte in Urile ..EDINOST' Fridtjof Nansen nadaljuje v dunajskem dnevniku «Neue Freie Presse;> svejo razpravo o novi Rusiji ter se je v enem izmed zadnjih člankov do teknil tudi vprašanja, kaj je pravzaprav pravo bistvo boljševizma. Pisec naglasa predvsem, da je bilo vse dosedanje pisanje po evropskem časopisju o ruskem vprašanju zelo površno. Ne samo to, temveč so bila očitna znamenja, da se poročevalci o ruskih zadevah niso niti hoteli pobrigati, da bi predmet, o katerem so pisali, globlje zapepadii, kakor da bi tega vprašanja niti ne hoteli razumeti. Nansen se nc strinja niti z znanimi moral nimi pridigami, ki so se tako često objavljale proti boljševikom in njihovi grozovladi. V tem pogledu pripominja povsem pravilno, da so se godila morda še večja in grozne.ša nasilja pod prejšnjim carskim režimom, ru pr. izgoni v Sibirijo, pogromi itd. Tudi sedanji voditelji ruskega naroda so prebili več let svojega živ-^enja kot žrtve preganjanja in zatiranja, ki sta cveteli pod carskim režimom. Navadno se sedanja vladavina v Rusiji oz-jnača tudi z besedo oligarhija. Po Nansenovem mnenju je veliko bclj zaslužila to isne prejšnia carska vlada, kajti nobenega dvoma da nc more biti, da sloni sedanja boljše viška diktatura na mnogo širših slojih ruskega naroda, nego >e to veljalo o prejšnji carski vladi. Kočno je treba tudi imeti pred očmi dejstvo, da je sedanja ruska vlada izšla iz revolucrje. S tega stališča jo je treba objektivno presojati, t. j. treba je priznati rusko rcvolucijo kakor priznavamo francosko in druge revolucije. Predvsem pa se je treba držati tudi pri presojanju ruskega boljševizma zlatega gesla, ki ga vsebuje francoski pregovor; «Tout oom-prendre, c'est tout pardonners (Vse razumeti se pravi vse odpustiti.) Po tej kritiki dosedanjega pisanja o ruskem vprašanju prehaja odlični piscc k vprašanju, kaj je pravo bistvo boljševizma. Čim bolj proučujem — pravi Nansen — položaj v Rusiji ob začetku revolucije, tem bolj prihajam do prepričanja, da je bila vzpostavitev ustavne vlade psihološki nemogoča stvar. Od skrajno reakcionarnega cartzma izpred 1. 1917. se je jporalo nihalo nagniti po fizikalnem zakonu k drugi skrajnosti, h komunizmu in k «dikta-turi proletariata». Spričo dejstva, da se zapadnoevropski* tisk tako hudo zaganja v ruski boljševizem, o značaj o č ga ket strupeno in raszfedajočo socialno kugo, ki sta jo ustvarila zloba in roparski pohlep in ki jo hrani razredno sovraštvo, zahteva pravičnost, da se naglasi, da nimamo nikake pravice proglasiti to ali ono družabno uredbo za edino popolno in označati vsako drugo za popolnoma zgrešeno. V resnici ima vsaka svoje dobre strani in vprašanje je te, katera jih ima več. Sicer pa je znano dejstvo* da je boljševizem že iel skozi toliko dob svojega razvoja, da ni več dandanes lahko reči, kaj je pravzaprav boljševizem. Vsaj za svojo osebo priznavam, da se ne čutim doraslega tej nalogi, dasi sem si dolgo prizadeval, da bi jo rešil. Z zgodovinskega stališča je brez dvoma zanimivo proučevati komunistične teoretike, ki so med 1. 1917 in 1921. postavili načela, po katerih naj se vlada sovjetska republika. Toda po mojem mnenju bi nam vsa ta književnost le malo prispevala k razumevanju sedanje Rusije, kajti slučaji uveljavljanja prvotnega komunizma so ( postali zelo zelo redki. Meni se zdi, da tvori ,o|otofiter pridofattvHMf* dela prvo jedro botiSevizma. Pradobitveno delo je smatral bolj- ševizem za edinega činitelja, *ki daja pravico I do enega mesta v skupnosti in ono nadal no ; pravico do uživanja dobrot, ki jih nudi skup-| nost. Ugovarjal je proti vsaki pravici, ki izhaja iz rojstva ali iz dedščine. Zakaj v teh krajih je delo na vsak način ena največjih potreb, da se z n;im pridebi iz zemlje, kar se rabi za življenje. Vsled tega je pač obvezno nepravično, da bi mo^le posamezne osebe živeti brez dela kot parasiti na račun skupnosti, medtem ko bi morali drugi mnogo preveč deiati. In ta neprimerna razdelitev jc bila posebno očitna v Rusiji. Ni dvoma, da se je prej delo in predvsem ročno delo rado smatralo za nekaj manj vrednega. Naravno je, da je to socialno naziranje [izzivalo velik odpor, čim 6o prišli delavci v boljši položaj. Ravno tako je tudi razumljivo, da so smatrali za delo le ročno delo. Ruski narod je še le bilo treba naučiti spoštovati delo v vsean njegovem ob&egu. Moram priznaii, da se ne strinjam z ogorčenjem, ki ga kažejc iq.ekateri nad metodami, ki so se pri tem uporabljale, n. pr. da so bili moški m ženske raznih slojev siljeni opravljati enkrat na teden javna dela ali da so morale celo dame iz višjih krogov, ki niso bile vajene prej nobenega dela, čistiti vsako soboto železniške postaje in druge javne urade. Zdi se mi nasprotno, da je za pripadnike vseh slojev zelo zdravo in dobro, ako sc skupno učijo, kaj je delo, pod pogojem seveda, da se s tem ne odtegajo od važnejših opravkov in da se upoštevajo o7-iri na zdravje in starost. Spričo vsega tega je pa tudi bilo razumljivo, da je bilo ročno delo težišče vsega dela in da so ročni delavci tvorili središče vsega delovnega ljudstva, medtem ko ie bilo priznavanje duševnega dela manj jasno. To pa je bila reakcija proti prejšnfemu tiran-^tvu višjih slojev, ki se je ne more obsoditi kar tako kot nespametno pečetje. Zraven tega se *e tudi izkazala potreba, da se da tej novi smeri povdarek, in tako je nastala formula: »Diktatura proletariata5>. 1 Tcda ni bila ponižana samo takoimenovana inteligenca, temveč je prišel ob veljavo tudi kapital. Prevladovalo je mnenje, da mora bit: kapital, ki predstavlja nakupičeno premoženje, katerega pose-slniki lahko živijo brez dela, nekaj nemoralnega in nečistega. Pri tem se misli predvsem na očitno krivico, ki obstoji v tem, da lahko živi od takega premoženja ne samo tisti, ki si ga pridobi s kako špekulacijo, temveč tudi njegovi otroci in vnuki do daljnih oo ko len Podlaga kupičenja kapitala sta denar in posest in proti tema dvema činiteljema so se obrnili boljševiki z veliko srditostjo. Denar so uničiii, a vse hiše, polja, gozdove itd. so podržavilk Iz istih razlogov so odpravili tudi svobodno trgovino. Prodajalne so zaprli in vsako trgovanje (razen z nekaterimi proizvodi) so prepovedali. Za razdeljevanje življenjskih potrebččin naj bi skrbela država. Na splošno pa se lahko reče, da so imele komunistične teori'e, ki so jih proglasili boljševiki 1. 1917., le negativne posledice: razstroj stare armade, razdejanje socialnih razmer itd. Pri praktičnem izvajanju so dovedlc do ustvaritve gospodarstvenih organizmov, ki so bili tako nenaravni in so tako malo neslr, da so se mogli vzdržati par let le z ogromnimi žrtvami. Podržavljena podjetja, kakor banke, ^prometna sredstva, tvornice, rudnike, poljedelska podjetja in velike trgovine, so bile združene v mogočne organizapije, da bi delale na račun države in izdelovale vse, kar je potrebno za življenje. Ti ogromni obrati pa so zadovoljevali potrebe ljudstva le v neznatni meri. Ne samo to, temveč so se mogli vzdrževati nekaj časa le s tem, da so se rabile v ta namen zaloge iz prejšnjih časov. V Trstu, dne 12. aprila 1923« Ali. '^se to je bilo od začetka . Te besede so imele uspeb, žele 6o enoglasno odobravanje. In celo «Piccolo» dodaja, da upa, da bo ylada ukrenila primerno za pomirjenje. — Žal nam je obče spoštovane gospe Zanetti, da je bilo ravno nji namenjeno, da pripomore nesrečnemu naziranju mnogih svojih sodeže doščenjem beležimo izjave gospe Bottoni iz Bologne m gospe Chiesa iz Tridenta. In beležimo Se to: Tako kakor mislita omenjeni gospe, mnogo odličnih Italijanov tu pri nas. Toda kje so? Ženske imajo mnogo več ko-rajže. One znajo povedati svoje plemenite misli tudi javno. Pismo iz Torina. V Turinu nas je mnogo slovenskih fantov-vojakov. Tudi shajamo se radi na razgovore v materinem jeziku. V prvem mesecu* ko smo prišli pod orožje, so nam govorili, da nas morajo spoštovati kot svoje nove državljane. Obljubljali 60 nam tudi, da nam bodo na roko v vsaki potrebi. zadovoljni smo b3i kolikortoliko, ker smo bili uverjeni, da to niso samo prazne besede. Prišlo je drugače. Če se oglašamo s pritožbami, da hrana ni dobra in zadostna, da ob taki hrani ne moremo vršiti službe, kakor 6e zahteva od nas, nam odgovarjajo eni, da je veliko sleparije, drugi pa, da dobivamo vse, kar in kakor je predpisano. Sedaj ne vemo, komu bi verjeli. Tudi. strogo kaznovati so začeli za vsako malenkost. O tem pa nočemo govoriti podrobno. Če hočejo višji gospodje izvedeti, zakaj se pritožujemo, naj nas PODLISTEK WILKIE C0LLIN3: IZPOVEĐBE GOSPICE HALCOMBE 51 Bridko je vzdilmila. Na obrazu sem ji brala, koga je imela v mislih-. ^ Poskusiti morave, da si same pomagave, sem rekla. Govori se mirno o tem, Lavra napravili bove pač, kar bo v najini moči in se odločili za ono, kar se bo nama zdelo najbolje. # . . , Po tem, kar sva vedeli o denarnih stiskah njenega soproga že poprej in kar sem jaz slišala iz njegovega pogovora z odvetnikom, sva ^prišli do zaključka, da je bila ona listina, ki sva jo videli v knjižnici, 6pisana v namen najetja posojila in da je gospod Persival potreboval še Lavrinega podpisa, da bi bila stvar popolnoma v redu. Tudi sva bili prepričani, da predstavlja vsebina listine najpodlejšo sleparijo. # Tega prepričanja mi ni morda vsilila okoliščina, da se je gospod P-ersival upiral pokazati pisanje; to upiranje hi se moglo pripisovati tudi njegovemu upornemu in oblastnemu značaju. Edini povod k temu, da sem začela' dvomiti o njegovi poštenosti, mi je bila popol-1 na izprememba njegovega obnašanja, odkar ba, ki me je prepričala, da je igral komedijo pred vemi, sem rekla Lavri, je najbolje, da ------.---.----------------u 1 se izprehajaš s knjigo ali s kakšnim ročnim delom zunaj v parku do tedaj, da mi sel izroči pismo. Jaz ga bom pričakovala vse jutro tukaj, da 6e zavarUj-em pred vsako nezgodo ali kakšnimi neugodnimi slučajnostmi Na ta način mislim in upam, da se obvarujem vsakega presenečenja. Zdaj pojdiva doli. Utegnilo bi vzbuditi kak sum, če bi predolgo tu sami ostali. Sum? je ponovila, v kom. W utegnile vzbuditi kak sum, ko je gospod Persival zapustil hišo? Ali meniš grofa Fosca? Morda, Laura. Tudi tebi postaja odvraten, kakor fe meni, Marijana. „ To ne. Odvratnost je več ali manj spojena skoraj, vedno s prezirom, a jaz ne vidim v grofu nič, kar bi bilo preziranja vredno. Ali se ga bojiš? Morda — nekoliko. Kaj — in to vkljob njegovemu posredovanju nama v prilog danes? Da. Bojim se več njegovega posredovanja nego pa jaze gospoda Persivala. Karkoli nameravaš, Laura, svetujem ti, da si ne na prepraviš grofa za svojega sovražnika! Šle sve doli. Laura je šla v s prejemnico, jaz pa skozi vežo, da vržem pismo v poštni nabiralnik« ki je bil pritrjen na nasprotni steni. Hišna vrata so bila odmta in ko sem §la mirno, sem zagledala gro fa m njegovo ženo, ki sta stala zunaj na stopnicah in sta bila obrnjena proti meni. • z vsemi nami ves čas svojega bivanja ob času preizkušnje v Limmeridge House. Po nekolikem premišljevanju sem sklenila pisati edinemu poštenemu možu, ki nama je bil na razpolago in kateremu sve mogli zaupati v najini zapuščenesti. To je bil družabnik gospoda Gilmoreja, ki je nadomestoval najinega prijatelja, kateri se je nahajal zunaj Londona iz zdravstvenih razlogov. Začela sem s tem, da sem mu natančno razložila najin položaj in sem ga prosila za svet in sicer z jasnimi nezavitimi besedami, da se izognem morebitiiim nevarnim dvoumnostim in nesporazumljenjem. Ko sem hotela napisati na ovoj naslov, me je spomnila Lavra na eno oviro, ki mi ni prišla na misel v moji zaposelnosti. Kako naj pride odgovor o pravem času? je vprašala. Tvoje pismo bo oddano v Londonu še-le jutri zjutraj in odgovor pride še-le pojutrišnjem. Edini način premagati to težavo je obstojal v tem, da nama pisarna gospoda Gilmorejs pošlje odgovor direktno potom sla. Pripisale sem'.torej še to, naj odpošlje odgovor poton sla, ki se odpelje ob enajstih z vlakom tei 8ris p e na našo postajo dvajset minut po eni fa ta način bi mogel biti v B!ackwater Parke najpozneje ob dveh. Vprašati bi imel le pc meni, a če bi mu kdo drugi stavil kako vprašanje, je bila njegova naloga molčati, in pisme je imel izročiti osebno meni v roke. Če bi se gospod Persival po naključju vrnil m Ie vprašajo in povtdafi jim hočemo iz srca in po pravici. Ne 'zahtevamo več, nego je pred-J»isano in tudi ne nikake posebne obzirnosti. Zahtevam« samo, da nam dado, kar nam pripada ter da nas vsi spoštujejo istotako. kakor spoštujemo mi njih in njih zakone. Vrnil se je v domovino po 36. letih potovanja po sveta. Na Sušak je te dni prišel starec, ki je celo svoje življenje potoval po svetu, starec je visoke in močne rasti, nosi dolgo, na 6redi razdeljeno brado, obraz ima poln in rdeč in brez gub, hodi hitro in prožno kakor kak mladenič. «Primorski novi list« objavlja te-Ie zanimivosti iz njegovega življenja: Roko contc Dijanovič — tako se kliče starec — sc je rodil 1. 1853. na otoku Visii. Kot 16ktni madenič je zapustil svojo rojstno hišo in šel v svet. Potoval je najprej po Grčiji, Turčiji, Italiji, potem pa po Švici, Belgiji, Nemčiji, Franciji, katero je prepotoval peš. Odtock je odšel v Španijo, Portugal in Maroko. V Španiji je sodeloval 1. 1873. v kariistični vstaji kot dobrovoljec don Carlosa. Po potlačeni vstaji je odšel v Južno Ameriko in tam zopet sodeloval v vojni proti Čileju. Iz južne Amerike je odpotoval v severno Ameriko, katero je tudi prepotoval. Od tam je odšel v Azijo. Avstralijo in Afriko. Tekom burske vojne se je boril na strani Angležev. Kakor javljajo tedanji angleški listi, je bil ujet skupno s svojim poveljnikom. Po burski vojni je nadaljeval svoje potovanje. Po 36. letu odsotnosti je pri spel le za kratek čas domov in je nato zopet odpotoval. Sedaj, po 56. letih potovanja se je končno vrnil v domovino, kjer mu< živi samo še ena sestra. Potujoč po svetu je imel razna predavanja o svojih doživljajih in se tako preživljal. Živ ljenje mu je bilo zelo burno in polno zanimivih doživljajev, o .katerih poročajo razni listi. Bil je večkrat tudi v nevarnosti za življenje. Tako ie bil nekoč v Ameriki napaden od nekega Laha, katerri ga je hoteF oropati. Dijanovič ga je ustrelil. Ravno tako je ustrelil dva črnca, ki sta ga napadla. Govori perfektno angleški, francoski, špan ski, nemški, danski, italijanski in druge jezike. Tekom svetega dolgega potovanja ni pozabil materinega jezika. Na Sušak je prišel iz Splita. Odšel bo v Zagreb in nato v Srbijo, kjer bo imel nekoliko predavanj o svojem življenju. Tečaji za francoski jezik v Grenobln. Na univerzi v Gr eno bi u 9c. bodo vršili tekom 1. 1923. posebni tečaji za tujce v svrho izpopolnitve v francoskem jeziku. Letni tečaji bodo trajali od 1. julija do 31. oktobra. Za informacije se je obrniti naravnost na «Comite de Patronage des Etudiants etrangers — Gre-noble, Palais de l'Universite, place . de Ver-dun. Ugodna vest za revmatične. Po dolgih in temeljitih proučavanjih se je posrečilo ruskemu zdravniku dr. Ivanu Rahlejevu izumiti novo in zelo učinkovito sredstva proti rev matizmu vsake vrste. Ta lek, imenovan «Radio-Balsamica», patentiran že v 22. drža vah Evrope in drugih delov sveta, med temi v Italiji, osnovan na popolnoma novih biolo-gičnih. kemičnih in radioaktivnih načelih, si je pridobil v kratkem času živo zahvalnost od strani ozdravljenih bolnikov, kakor tudi strokovno priznanje od strani zdravniških avtoritet. Glede na to, da je lek «Radio-BaIsa-mica» patentiran v Italiji ter da mu je v tej državi tudi varstvena znamka registrirana, je pričakovati, da se njegova prodaja v kratkem uvede tudi v Italiji. Začasno je dobiti ta lek samo v Ljubljani, kjer se je dr. Rahlejev na stanil in kjer je oivoril svoj bakteriologično-biologični laboratorij za proizvajanje novega leka. Juli) Osipovič Martov. V zdravilišču Schwarzwald je umrl preteklo nedeljo nameravana uprizoritev vršila prihodnjo nedeljo, t. j. 15. t. m. Uprizori se F. S. Finžgarjeva drama v treh dejanjih «Razvalina življenja«. Prireditev se bo vršila kot že javljeno, v Pertotovi dvorani na Sovranišču (Sv. Ivan). Začetek točno ob 17. uri. Glasbeno-dramatič^a turneja. V soboto, dne 14. t. m. nastopijo igralci gg. Ivo Ga-berščik, Stane Melihar in Anton Šubelj v Postojni. Program, ki je nadvse zanimiv, nudi občinstvu res nekaj modernega. Gotovo bodo PotstojnČani obiskali prireditev v kar največjem številu. V nedeljo, dne 15. t. m., pa nastopijo z istim sporedom imenovani gospodje v II. Bistrici. Gotova bodo tudi tu želi isto pri^ znanje, ki so ga bili deležni po drugih krajih, kjer so dosedaj nastopili. Prireditev v II. Bistrici začne točno ob 20. uri. Za-Postojno bomo še javili. Pevski zbor Učiteljske Zveze. Pevska vaja za Tržačane, Sežance, Postojnčarie, Vipavce in Istrane se bo vršila v nedeljo, 15. t. m. ob 8. uri zjutraj v dvorani Kons. društva' pri Sv. Jakobu*. Vadilo se bo mešane zbore: KraJj Matjaž (oba), «Zeleni Jurij», «Kozar» in «Barčica» ter moška zbora «Kregata se baba in devojlca^ in «Kam si šla mladost ti moja«. Vaja je dbvezna* za vse omenjene kraje. Opozarjani na točnost. — Pevovodja. «Samosvoj». Šentjakobska «Čitalnica» priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob 7 in pol zvečer v dvorani DKD, Campo S Giacomo 5, Etbin Kristanovo 5-dejansko socialno dramo «Samo> svoj». Igra je polna zanimivih pripetljajev, ki ka> žejo, kam pride človek, ako se postavi n«. tisti zloglasni «jaz in samo jaz»! Tu vidimo kako jc mogoče mogočnežu sla-rinoslovcu Rometu z denarjem dobiti protekcijo potom njegove sestre Marijane, soproge višjega svetnika pl. Stramona, celo pri višjem sodišču in doseči razlastitev posestva kmeta Komarja. Pisatelj neizprosno biča ta samolastni «jaz, in z osebami Ivanke, hčer«? Rometa in prof. Mižana kaže, kako nalog bi morale izvrševati inteligentne osebe na pram onim «nižjih vrst», to je napram delavcL in kmetu, a ne jih prezirati, kakor to dela Sitnik, pisar pri glavarstvu, misleč, da je le on sam vso znanost in mogočnost z veliko žlico snedel. Kako hudo stori to preziranje prezirancu in kak gnus se jim vzbudi v srcu, izražajo razni dovtipi kmeta Ločnika, Lužiča in posebno Grjavca, zlasti ko vidijo, da zanje ni pravice na svetu, da celo lastne zemlje niso oni gospodarji. Le gospodi je vse dovoljeno, celo si lastiti kmetovo zemljišče, medtem ko se kmetom samim odklanjajo najprimitivnejše pravice in potrebe, kakor do povrnitve škode, ki jim jo dela voda melnice s svojimi vednimi poplavami. Kam in kako daleč lahko tako preziranje privede, vidimo v obupnem nastopu kmetov, ki povzročijo mnogo škode s puntom proti Rometu. In kdo je .kriv? Le svojeglavost in oni zloglasni «jaz sem samosvoj«. Prepričani smo, da bo «Čitalnica» tudi s tem delom zadovoljila slavno občinstvo. Zato pa naj si ga vsakdo v nedeljo ogleda; £otov mu ne bo žal! M. P. D. - Opčine ima danes zvečer točno ob 20. skupni sestanek. Radi važnosti sestanka je potrebna prisotnost vseh rednih članov. Predsednik. Skupina Viktor Parma sklicuje vse svoje člane na skupni sestanek danes, v četrtek 12 t. m. točno ob 21. Pridite vsi in točno. - Pred Iz tržaškega živlienia Smrtna nesreča v železniškem predeni pri Sv. Ivanu. Včeraj predpoldne je drvel po železniškem tiru proti vrdelski postaji voziček, ki služi za> razna dela na progi. Na njem so sedel trije železničarji in siccr: Lovro Kolenc star 45 let, železniški čuvaj, stanujoč v Lonjerju št. 225, Jurij Furian, star 25 let, telegrafist, stanujoč v ulici Conti št. 15 in mehanik Ivarr Piazza, stanujoč v ulici Mazzini. Voziček je drvel navzdol po progi z veliko brzino. Ko je dospal pred vrdelslri predor, je nenadoma skočil s> tira. Možje, ki so sedblr na njem, so vsled sunka leteli z vso silo na tla. Čuvaj Kolenc je pri padcu prišel pod voz in se mOčno poškodoval. Tudi Furian je zadobi! lahko rano, medtem ko je mehanik Piazza ostal po sreči nepoškodbvan« Poslednja sta priskočila na pomoč Kolencu, ki je ležal nezavesten na tleh. Prizadevala sta si, da bi ga zbudila k življenju, toda za-man. Nesrečnež je bil že mrtev. Na licc mesta je bil telefoničnim potom poklican zdravnik rešilne postaje, kateremu ni pre-ostajalo drugega, ^nego ugotoviti smrt ponesrečenca, ki je nastopila hipoma vsled težkih poškodb na glavi. Truplo so pustili na licu mesta, da si ga ogleda sodna ko« miisia. * Zaradi grožnje z orožjem je bil pred si« nočnjim aretiran 24-letni» mizar Hijacint Martin, stanujoč v ulici Rozzol-Moiino a vento št 41. Moć se je z vsemi silami upiral aretaciji, zaradi tega se bo toda moral zagovarjati pred sodni j o. Nasilneža no odvedli v zapor v ul. Coto-neo. • IV V Trst«, dne 12. apriJa Težka nesreča pri đel«. N& kol«i?«ra jui. 'železnic 5 se je pred sinoćnjim okoli 20. dogodil?. težka nesreča, katere žrtev je bil že-teznior Iran Boccole, star 26 let. Mož je bil natnr»L »poslen pri zapenfenju ta odpenjanju vagonov. Pri tem delu je po nesreči priiel med dva odbijača, ki sta ga stisnila z veliko čilo. Nesrečnež je zarjul od bolečine. Na pomoč so mu priskočili v bližini zaposleni železničarji, ki so z velikim trudom odmaknili vagona ter rešili nesrečneža iz strašnega položaja. Na lice mesta je bil telefonično poklican zdravnik rešilne postaje, ki je ponesrečencu podal prvo pomoč; ugo4*vil je, da je revež zadobii težke notranje poškodbe. Zato ga ie dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju. Vendar upajo zdravniki, da bo okreval. Porotno sodišče Predvčerajšnje popoldansko porotno zasedanje sc je začelo z zasliševanjem obtoženca Josipa Mosettiga, bivšega policijskega agenta, rodom iz Zdravščine. Obtoženec je v začetku svojega zagovarjanja povdarjal, da je edino njegova zasluga, da so člani tolovajske tolpe Braico v rokah pravice. Svoje stike z zločinci opravičuje, da se je moral zanimati za njihova podjetja, če je hotel spoznati natančneje vse člane zloglasne tolpe. Povedal je, kako je iznenadil obtoženca Razma, da mu je ia prignal svojo soudeležbo pri roparskemu napadu na tramvajske urade in okolščine, pri katerih >e je izvršil ta zločin. Zamolčal je to svoje odkritje napram svojim predpostavljenim, ker so bili dokazi za aretacijo vseh soudeležencev omenjenega napada pomanjkljivi; čakal jc ugodnega trenutka, v katerem bi mu bilo mogoče aretirati vse krivce. Od obtoženca Meule j2 zvedel, da namerava tolpa napasti na blagajnika bolnišnice za umobclne pri Sv. Ivanu. Tolpa se je pa premislila in napad se ni izvršil. Zanika, da bi kaj vedel o nameravanem napadu na slovensko hranilnico v ulici Valdirivo ter pravi, da je n?kega dne prišel v n»egovo stanovanje obtoženec Razem, ki ga jeprosi Izaposredovanje za neko kupčijo s fiimi. Pri tej priliki mu je zmanjkal samokres, ki ss jc nahajal na umivalniku. Neka oseba, ki jo govornik noče imenovati, mu je povedala, da je videla obtoženca Gher-dola v avtomobilu skupaj z zločinci, ki so rzvršili umor v ulici della Tesa. Povedal je, da so £a fioieli sedanu obtoženci, po aretaciji obtoženca Bradaschia, umoriti. Tudi obtožencu Schvviegelu, bivšemu policijskemu zaupniku, je grozila enaka usoda. Obtoženec je končal svoje zagovarjanje rekoč, da je izročil R a zrnu njegove fotografije, ki jih ie imela policija, z n?.mcncm, da bi si pridobil njegovo zaupanje; v to svrho je tudi drugim obtožencem plačeval za piti. Nato je bil zaslišan obtoženec Schwiegel. Ta pravi, da je nedolžen. Trdi, da mu soob-*ož?nei podtikajo obtožbe iz maščevanja, ker je bil zaupnik kvesture. Ko je Schvviegel končal svoje zagovarjanje, je bil zaslišan obtoženec Ivan Palin iz Vod-njana, kateri je po kratkem opisu svojega življenja povedal, da ga je pokojni Braico prisilil k udeležilvi pri napadu na tramvajske urade. Rekel je, da se je kesal svojega deja-r-ja ter da je hotel poslati svoj del plena na-r»aj tramvajski upravi. Končno dolži Meulo soudeležb* pri tem napadu. — Obtoženec Dominik Grottan, ki je bil nato zaslišan ,priznava. da se je udeležil napada jna tramvajske urade. Tudi on dolži Mculo soudeležbe pri tem zločinu; Meula mu je baje v zadnjih dnevih prigovarjal, naj priča zoper Razma. Ob iS je bila razprava prekinjena. Nadaljevala se je včeraj zjutraj. Državni oravdnik je v začetku obravnave vprašal obtoženca Meulo ^Icde udeležbe šoferja Pecchiarja pri zločinskih podjetjih tolovajske tolpe Braico. Nato so bili zaslišani cbtoženci Belci, Ross in njegova žena Herminija. Ko so ti končali svo;a zagovarjanja, jc, na predsrednikovo povelje, zapisnikar prečital zapisnik, sestavljen z Razinom, tičoč se pok. Braica, v katerem g aje Razem opisal kot silno krvoločnega človeka, ki je strahova! celo tolpo. - _ V počaščene epomina mule matere Uv«- ZLAT, srebrn in papiraat denar se kupuje in nta Gfu&tarja, daruje učiteljsko osobje tch ' - " lanske šole 45 L za revne učence. V gostilni g. Štekarja v Idriji se je nabralo 19, p. m. v veseli družbi Joškov, L 10 za «Šo! drwkvo». Ves«! z Gofiik€SB Pokrajinski kongres fašistovske stranke v Vidmu. V nedeljo se je vršil v Vidmu napovedani kongres furlanskih fašistov, ki je bil prvotno določen na 25. marca t. 1. Zjutraj sa je vršil pregled obeh legij naredne milice, ki se je zaključil z obhodom po mestu in parado. Medtem se je že zbirala v gledišču množica ljudstva, ki je z radovednostjo pričakovala napovedani govor visokega komosarja furlanskega- fašizma, odv. Pisenti-ja, o «pravicah in dolžnostih revolucije*. Govor visokega političnega komisarja ni prinesel nič novega. V izbranih besedah je premleval to, kar smo že večkrat slišali cd; Mussolinija, nekaj nam je že znano iz njegovega goriškega govora. Edino kar je bilo originalnega, je njegov precej ostri napad na Don Sturza in furlanske popo-lare. Naravno, da se je politični komisar dotaknil v svojem govoru tudi nas Slovanov, saj so faš^stovski krogi pripisovali kongresu veliko važnost baš radi tega, ker bedo na njem zastopani tudi « slo venski» fašji. Morda ravno v tej okolnosti tiči tudi vzrok, da je vodstvo stranke, ki je načeloma proti pokrajinskim kongresom, izjemnG dovolilo kongres furlanskega fašizma. • Na naslov goriških fašjev je izrekel odv. Pisenti med drugim tudi sledeče besede. Vsaka vstopnica, ki jo razdeli kak oddelek na meji, pomeni posvečenje pravice italijanskega državljanstva, vsaka beseda Dantejevega jezika, ki jo izvlečemo iz tu-jercdca v svrho asimilacije, pomeni pridobitev za italijansko domovino. Oddelki na mejah naj 'pomrnjo, da imajo v meiah Italije, začrtanih od Boga in zgodovine, vsi državljani enake pravice, toda tudi enake tdolžnosti. O sporu med! Benetkami in Trstom je govoril v istem tonu kakor v Gcrrici. Popoldne cb 2. uri se je pričel v grajski dvorani kongres stranke, ki je trajal dta 7. ure zvečer. Pozdravne brzojavke so poslali Mussolini, Acerbo, Giuriali, De Štefani in polkovnik Barbieri za beneško zvezo. Iz goriške cone sc? bili na kongresu zastopani sledeči kraji: Gorica, Ločnik, Pod-gera, Renče, Bilje, Miren, Prvačina, Šturje, Ajdovščina, Dorflfcerg, Rihenberg, Stever-jan, Kofsko, Pedbebatm, Cerove, — Iz hii—'inlie: Tcfeiin, Kobarid, Podbrdo, Idrija in Kanal. Videmski listi z zadovoljstvom omenjajo udeležbo sloverakega duhovnika Franca Kočeverja, ki je zastopa! rihemberški faeij. Hipotečni zarod ostane? Kakor znano, je vsied uvedbe italijanskega občinskega in pokrajinskega zakona obstoj hipotečnega zavoda ogrožen. Te dni je podtajnik v finančnem ministrstvu brzo javil, da se vprašanje usode zavoda bliža reSilvi in da seb o skušalo zahteve občinskega on pokrajinskega zakona spraviti o sklad z nadaljnim obstojem zavoda. Iz Kobarida. V »Giornale di Udine « se ogreva neki »Italicus«, da se prideli kobari-afci sodni okraj k Čedadu. Razlogi s katerimi podpira to svojo Željo, so zelo zmedeni in pričajo o nepoznavanju dejanskih razmer. Ako bodo našli slabi nasveti tega dopisnika odprta ušesa pri merodajnih krogih, bi to pomenilo zopet en nov, težek udarec za ko-bariško .ljudstvo. Sicer pa je ta misel vsaj za enkrat skoraj neizvedljiva, dokler ne bo uvedeno v novih pokrajinah italijansko pravo. Z druge strani pa šteje čedadski sodni okraj preko 30.000 duš in bi le težko mogel prebaviti še par tisoč slovenskih duš. Fačun brez krrmas^a. V nedavnem boju za in proti autonomiji Goriške sta se obe stranki — Gorica in* Videm — z enako vnemo posluževali zelo priljubljenega orožja »asimilacije slovenskega življa*. Tega orožja se ob vsaki priliki poslužuje tudi Trst, ko mu hoče mati .domovina kaj odvzeti ali pa ko hoče od nje kaj stisniti. Sedaj pa smo prišli že tako daleč, da se tega orožja poslužujejo tudi trgovska podjetja v konkurenčni borbi. 25. marca se je vršil v Vidmu sestanek na katerem se je zastopnik goriške tvrdke Ribi ogreval za boljšo zvezo med vzhodno Furla-nijo in Vidmom ter je najbrže sam hotel doseči koncesijo za ustvaritev podobne zveze med Tržičem in \idmom. To se pa nikakor ni dopadlo avtomobilskemu podjetju Carne-vali e Quattro iz Vidma, ki oskrbuje zvezo med Gorico in Tržičem* preko Vrtojbe, Mirna in Doberdoba. Sklicujs se, da je že 17. februarja stavila na ministrstvo za javna dela tozadevni predlog in prošnjo za koncesijo in da govori za podelitev koncesije v njen prilog tudi jasna in važna narodna korist <-asimila-cija slovenskega življa*. Torej sedaj so začela trgovati z našimi dušami tudi dobičkarska trgovska podjetja v svoji umazani konkurenci! Predsednik kraljeve komisije ▼ Gorici. V soboto je c-hiskal Gorico predsednik kraljeve komisije v Vidmu. Obiskal in razgovarjal se je z zastopniki mestnih oblasti. Vrtojba. Na velikonočni pondeljek je priredilo naše kolesarsko društvo «Vrtojba* lepo uspelo 80 km dolgo dirko, pri kateri je dosegel prvo darilo naš društveni prvak Em. Gorkič. Omenjeno daljavo je prevozil v 3. urah, 1* 15"; II. Jakin Josip, «Audax», 3 h, 2' 30"; III. Mozetič Kari, < Vrtojba», 3 h 5*; IV. Gulin Franc, «Vrtojba», 3 h 8'. Po končani dirki se je vršila na slavnostnem prostoru polževa dirka, pri kateri si je priboril prvenstvo po daljšem dvoboju Peric JMarko « Vrtojba*. Pri tekmi ^obstoj na kolcsu» le zmagal Frančeškm Hilarij. Ženska polževa dirka je odpadla, ker se ni oglasila nobena Tekmovalka. Društvo se zahvaljuje vsem enim, ki so nas počastili s svojim obiskom in pripomogli, Književnost in umetnost Poslano*) Podpisana obžalujeva, da sva slabo in žaljivo govorila o gospej Lonzar in preklicujeva vse žaljivke, ker so bile neutemeljene. Josip Scodr in soproga. SMjsiaviielifiiitppo razna druga aktiva 76 miljonov (37 miljonov). i a __ . . . . ' _ _ V pasivah so izkazani: delniška glavnica z OlICS PlSr LUI§1 đfl PClCSIFIHil Si. 4, L 80 miljoni (50 miljoni), rezervni fondi z; 61 miljoni (41 miljoni), pokojninski tond s 6 miLjc-ni (2 miljonoma), vloge na knijeace z 204 miljoni (170 miljoni), razni upniki s 1038 miljoni (787 milfoni) in razna druga pasiva s 126 miljoni (31 miljoni). Izkazani čisti dobiček za poslovno leto 1922.; znaša 16,963.883 K 16 v napram 13,209.039 K 29 v v letu 1921. Sklenilo se je predlagati občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo 6. maja ob 9. uri dopoldne v: novi bančni palači Ljubljanske kreditne baake, ■ poleg običajnih dotacij rezervam in v dru^e namene izplačilo 17?oDe dividende, t. j. 68 K; na vsako delnico s celim kuponom in 34 K na j delnico s polkuponom napram 15%ni dividendi v znesku 60 K, ki se je izplačala za leto j 1921. za delnico s celim kuponom. Na seji je bil na mesto pokojnega dr. Ivana i Tavčarja soglasno* izvoljen za predsednika1 banke dosedanji podpresednik dr, Karel i TriUer, za podpredsednika pa upravni svetnik Alojzij Vodnik. Za ravnatelja je bil imenovan podravnatelf dr. Fran Pavlin, naslov podrav-nateljcv se je podeli! prokuristom Bogumilu Kaizelju, Josipu Andrejsu in Mirku Ferlinzu, 0 === vloge, vezane na trimesečno odpoved P° SVaVa ak? znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 3G-40.000 9 P° "6Yi7» ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje ^^ 4°!© ~1B| večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za sirsnkg ođ 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-S7. Trst — Via S. Francesco štev. 10 — Ti s t kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine kakor tudi stare nerabljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenak (39 tii&iurlev, všcSer, uer2€3 kri^v, divjih in ddsttaših sajcev. D. WINDSPH Trst, Via Cesare BaSiisti s2. 10 IS. naeteft., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti* 179 •J Za Članke pod tem naslovom odgovarja asmd* niftvo !• toliko kolikor mu zakon veleva. Mali oglasi KDOR želi kupiti hišico, hišo, posestvo, industrijsko. podjetje v Ljubljani ali okolici, naj se obrne na veščega strokovnjaka, katerega naslov pove upravništvo. 508 KMETSKO POSESTVO, 70 johov, obstoječe iz kmetske hiše, hišice, hleva, kozolca, obdelanih njiv, (travnikov, pašnikov, bukovega, jelovega gozda, godnega za sečnjo, kakor tudi vole, krave, prašiče, ovce, vozove in ves inventar, ceno prodam. Naslov pri upravništvu. 523 POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za hiSe« pisarne in gostilne. Brezkonkurenčne cene Trst - Viale XX. Settembre 35 — Trst (palača Eden) Telefon 34-34 bis (87) Telefon 34-34 bls DVA KAMIONA: tri tonski «Saurer» in pet-tonski «Fiat» se prodata. Natančneje pri Občem konsumnem društvu v Idriji. (522) SVINJA za pleme, se proda. Pojasnila v mlekarni, Coroneo 37, 524 NA PRODAJ radi selitve: koza z mladiči, najboljše švicarske pasme, s 4 1 mleka, druga breja, golobi na|bol|še pasme, železne postelje, zložljive, leseni postelji, omara za mlekarno ali gostilno. Greta Vi-colo, Fortunat Gregorič. 525 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II._45 GOSTILNA s skladiščem vina, stanovanjem, koncesijo in inventarjem, se proda. Naslov pri upravništvu. 499 CAMIONS, različnih velikosti, se dajo v najem proti zmerni odškodnini. M Bizjak, Via Giulia 49, telefon 19-80, 514 HIŠA s trgovskimi prostori, z veliko vinsko kletjo v krasni legi Idrije pri Sv. Trojici, -- proda. Pojasnila v. gostilni Velikanje. se Idrija. 518 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje ^>o najviipili cenah plačuje edini grosist Vita, via Madonnina 10, L 32 Podružnica «Šol. izročila prebitek 1. društva* v Nabrežim je 1922. L 300. Srčna hvala! GLASOVIRJE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar. Trst, Via Molino a vento št. 5. III. m i i i i i i JADRANSKA CENTRALA TRST (» Delniško Sltnniea L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. Aftllrani zavodi: Jadranska Banka Beograd fn njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnov?, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Frank Saksar Stala Bank VALPARAISO: Banco Vugoslavo de Chile Izvršuje vse bančne posle. PREJEMA VLOGE no hranilne knjižice In na tekočI račun ter Jiii obrestale po 374%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po . najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. = baje v najem varnostne predale (saffes) - Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa dl Risparmlo štev. 5 — Via s. Nicold štev. 9 UMn 8. 1483, m 2876. Blagajna postaje od §.30 do 12.30 in od 14.30 do 16.