List 25. -r V •Sfe I -» I* - . » \ H - 4 . r - . A-1 V- V*. Tečaj . *A podarske ? obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo gold pol leta 2 gold četrt leta 1 gold.; posilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt 1 gold. 30 kr VP ? Ljubljani v sredo 18. junija 1873. O b s e g : Vabilo k pristopu vř društvo za umno Čbelarstvo. Gospodarska skušnja. Postava vel javna za Kranjsko, kako naj se vravna napravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol. (Konec.) — Palacký in Makuâev o Av- striji. Naši dopisi. Novi Čar. Gospodarske stvari ne j Vabilo pristopu v društvo za umno čbelarstvo. Ker vseh čbelarjev ne poznamo še po Kranjskem tem manj pa še po drugem Slovenskem, zato smo oslali pravila tega novega društva in vabilo k pristopu skem gosp. župnikom in učiteljem po Kranjskem ) y Koroškem in Goriškem , ter lepo prosimo Stajar- naj blagovolijo novo društvo čbelarjem okolice svoje na-znaniti in priporočiti. i Naj v „Novicah" navedemo le nekoliko iz pravil čbelarskega društva, da jih zvedó vsi slovenski čbe-Iarji in tudi taki, ki pravil ne bodo v roke dobili. Sedež društvu je v Ljubljani, tedaj tudi občni zbori njegovi Napravila se bo stalna razstava vsega čbelarskega orodja, da ga vsak more ogledati, kedar mu je drago in priložno. — Vodstvo je izročeno predsedniku in dvěma podpredsednikoma; saj eden teh mora v Ljubljani stanovati. Namen društvu je po- speševati čbelarstvo sploh, posebno pa delovanje s pre-makljivimi satovniki po Dzierdzonovem navodu. Na ogled bo postavljen trojni panj od priprostega, ki ga zna vsak čbelar sam narediti, do najpopolnišega; vendar vsi trije z enako razmero, da se tako satovniki dajo porabiti za vse tri panjove. Vsak ud si potem iz- kterega hoče, ter ga dobi od društva za polo- Navadna letna plača je 1 gold. 50 kr.; po- voli vično ceno. učitelji in zeló nepremožni kmetovalci plačujejo lovico. Za vpis (diplomo) se posebej plačuje po 50 krajcarjev. — Udje imajo pravico do vsega, kar namen Društveni list, ki izhaja vsak mesec društva pospešuje dobivajo vsi udje zastonj brez stroškov. Ker bo list slovenski in nemški izhajal, naj pri vpisu vsakdo pové, pride Slovenci! osnovalni odbor se nadja y da vam je s tem društvom vstregel ; vsaj ga menda ni ljudstva, ktero bi se že od starodavnih časov s čbelarstvom tako marljivo pečalo, kakor narod slovenski. Zato pomagajte mla-emu društvu na noge z obilnim pristopom, z denarno vsaki po svoji zmož- pomočjo, zanimivimi spisi itd. nosti. Saj gré za blagor Čbelarjev in po njih za prid domovine; letna plača pa je za list bo malo ostajalo; tako nizka, da čez stroške množina udov more po- magati. — Nikomur ne bomo na poti, tudi se strogo držali le čbelarstva, da ude svoje seznanimo z umnim čbelarstvom in novimi skušnjami, ter jim tako veselje in dohodke pomnožimo Ker se je nam čas že tako zapoznil, ne sicer po nasi nemarnosti, ampak zarad drugih okoliščin, ktere se pri taki priliki rade mnogokrat vrinejo, prosimo čbe-larje z vpisom in pristopom pohiteti, da moremo v pravem času vse potrebno oskrbeti za društveni list in za prvi občni zbor. Osnovalni odbor. Dostavek vredništva. Radostni tudi mi pozdravljamo osnovo samostojnega čbelarskega društva. Družbe kmetijske sicer tudi skrb imajo za napredek čbeloreje; al tako na drobno, kakor to storiti more posebno društvo y ne morejo se vkvarjati s čbelorejo, ki spada, vsaj na Kranjskem, v tišti razdelek kmetijstva, ki ga naš narod s posebno ljubeznijo obsega. Ni tedaj dvombe vpiše mu mnogo udov y da se čbelarjev, pa tudi tacih rodolju-bov, kterim je sploh mar za materijalni blagor naroda m ^ É 1 A ^ ft^ - SO Možje y ki so se na čelo postavili društvu y našega. skušeni izvedenci v čbelarstvu in so svojo čast zastavili v to, da novo društvo ne bode mrtvo rojeno dete. Živo ga tedaj priporočamo čbelarjem in rodoljubom po Slovenskem. v kterem jeziku želi list prejemati. Prvi list * na svitlo Gospodarske skusnje. Poljske misi pokončati — svetuje, kakor julija za dva meseca skup; enako „Obzor" právi, izkušen gospodar sledeče prav gotovo sredstvo, s kterim je letošnje leto rešil prav veliko tudi vse druge mesece, tako, da bodo udje letos ravno toliko pol društvenega lista přejeli, ko druga leta. — pšeničnega polja. Izkopal je kraj cele njive nekoliko Občni zbori bodo v Ljubljani; manjši, shodni zbori vstričnih (paralelnih) jam lOpalcev širocih in 12 palcev tudi drugod, kjer bo več udov in veča potreba. v globokih s strmimi stěnami. Miši stikaje po polji padejo v te žlebove in kar se ne morejo lahko popeti na strme rvi občni zbor bo letos tje konec julija meseca kterem se bodo volili tudi predsednik s podpredsednikoma. stene, letajo po žlebu gori in doli. Od 10 do 10 sež-Do tistega časa oskrbuje osnovalni odbor vsa opravila njev vkopljejo se veliki lonci in miši popadajo va-nje društva in sicer: baron Rothschůtz v Hudem (Post Tukaj se v borbi same med seboj Pôsendorf) dr. jouuuu/, ua. v. Razlag, odvetnik v Ljubljani, m Jerič, župnik na Dobovcu (pošta Trifail, Sůdbahn). pokoljejo, m m jih ven vzameš in proč vržeš ; če pa je ktera živa zjutraj ubiješ. Na tej oti je v >3° dnevih ookončal 6000 miS Enemu teh naj se blagovoli poslati oglas za pristop, in rešil veliko oralov polja svojega. To sredstvo je iz letna plača y sporočilo za list, a kakoršna koli želja. kušeno in gotovo najcenejše 194 Šolske stvari. Postava veljavna za Kranjsko soli ustanov, iz kterih se šolnina opravlja popolnoma ali deloma. . 41. 9 kako naj se vravná napravijanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol. (Konec.) 111. Oddelek. Občinski zastop šolskega kraja lahko pre-vzame za vse šolske otroke ali ves šolski denar ali neki njegov znesek na obcinsko blagajnico. Isto tako mu je dovoljeno, da šolski denar (šolnino) dá posamesno pobirati, da pa v denarnico šolskega okraja oziroma šolske občine odrajtuje poprečni znesek kteri se najde po vesoljnem znesku preteklih treh let; 39. 40.) številka tega poprečnega zneska se mora Od stroškov za ljudske šole in pripomočkov vsaka tri leta vnovič ustanoviti. temu. 33. Šolski patronat (patronstvo) kteri 42. Razen šolskega denarja se ne sme pobirati je samo ne sprejemščina, niti ne kako drugo plačevanje za pod- • Muioai j^aii^uai Y u y y ai^u ju oo/LLÍU ^^ ^^ ^ * & ^ T WUJU lv ^i/u- v postavi utrjen, naj z vsemi pravicami in dolžnostmi, ucevanje v zapovedanih naukih, za porabo za šolo od- njim sklepajo, odpade; samo tišti šolski patro- menjene oprave, učilnih pripomočkov ali podučevalnih ostanejo v veljavi. potrebščin, za kurjavo, svečavo ali snaženje šolskih ki nati se ž y ki se opirajo na druga imena y •v Dolžnost, ktero so imele poprejšnje gruntne gospo- prostorov in dr. Solske knjige in druge učilne pripo-ske kot take po ministerském ukazu "od 15. decembra močke naj pa otrokom kupujejo stariši ali njihovi na- 1848. leta drž. zak. štev. 28., da so morale preskrbo- mestniki, in ako je revščina očitna, pa šolska občina. ^ AVI AW V4. i. m^A • JLJk l^UI KJIW f I émú W # j UMI KJ KJ IXiV 1 tii KJ k/ 4. VUM 4 MV vati drva za kurjavo na ljudskih šolah, se tudi izrekuje za odpravljeno, kolikor je bila ta dolžnost samo v po- stavi utrjena. Meščanske šole napravljati in zdrževati 5.) je 43. Ako šolski otroci, ki so bili ali popolnoma ali le nekoliko šolnine oproščeni (§. 40.), ali pa kterim se je kupilo potrebnih učilnih pripomočkov ali podučevalnih potrebščin (§. 42.), nimajo v šolskem okraji do- skupna dolžnost vsacega šolskega okraja; napravljati in movinske pravice, sme občina šolskega kraja tirjati, da zdrževati druge potrebe ljudske šole dolžnost šolske občine (šolskega kraja 9.) in 12.) pa jej te stroške povrne občina domovinskega kraja. ki mora 44. Med potrebne izdajke šolskega okraja šteje OUI01W/ VJUV^lll^ ^OUiOlXU^Oi IVlOJCfc ^ê %J • J y XVI IOJ.V-HC* • j/vvtvviiav xci^wj ikv uviuu^^w ^^IWJW U J ^ tedaj skrbeti za vse stvarne potrebne in za učiteljske se tudi zaloga za okrajno učiteljsko knjižnico, za ktero plače. 34. množi Da se delà, ki iz tega pridejo, oskrbé, po* pobirati. se more tudi od učiteljev po pol odstotka od letne plače se okraj na oziroma krajna šolska oblast v tistih šolskih okraj ih, kteri obsegajo več občin ali pod- obcin moža ; m sicer prva (okrajna) za y poslednja za ki imajo razsodilni glas; voli jih pa predstoj- ništvo pripadajočih občin ali podobčin iz volilcev za srenjske volitve opravičenih z nadpolovično večino gla- sov na šest lest ; delo opravljajo brezplačno. Ali stroški za okrajne učiteljske shode obsegajoč tudi odškodnine udom za potovanje; potem odškodnine za potovanje in dnine poslancem okraj-nih shodov v deželne shode se plaČujejo iz nor- malnega šolskega zaklada. Ako vy", tu. xiau Se naprej nuj , ua ouio&i unuuuiVi «vw wlvUK/i«v,uv. voo' 36. 37.) ne zadostujejo , da bi se mogli z njimi Ako je pa šolski okraj iz ene same občine preudarjeni stroški šolskega kraja ali šolske občine iz- vi d i da šolski prihodki 35. ali podobčine . opravlja opravila v 33. imenovana plaćati y naj se za toliko, kolikor primanjkuje, naklad enako drugim srenjskim opravilom, srenjski zastop in razpiše, kteri se v mestih z lastno srenjsko postavo njegovi izvrševalni uradniki. X WXJ Js/AU V y JL%. IV JL M. KJ W f UUVUC4U ko je stopil na kolodvor in se vsedel v kočijo, z živio- nice preteklo nedeljo popoldne na pianem Bitenjskega klici sprejeli. Prijazno se je zahvaljeval za pozdrav, nasipa napravilo veselico del alce m na čast, kterih je isto tako njegova krasna sopruga. Cesar naš mu je za bilo okoli 600. Med godbo in krasnimi slovenskimi pes- sprevod v Kotor odlocil najlepši in přišel je tudi na kolodvor poveljnik parnika z dru- vojni parnik„ Greif", mami, s kterimi so se posebno odlikovali Goriški de- gimi civilními in vojaškimi višimi osobami. Peljal se lavci, so se razlegale napitnice, med kterimi je bila zdravica na d e 1 a v c e posebno navdušeno sprej eta. Tako je nemudoma na morje in s parnikom ob 12. uri rano v je dežela naša zopet na drugem kraji bliže primorju jutro odjadral proti Kotoru. Knez je jako lepe junaške lepi Reki postave, prijazen in vljuden. škandalu in nesreči 7 7 Divace zdaj se * * Magjarski. J unij a (Devet cest iz Senožeč ktera se je preteklo nedeljo 10. dne t. m. tukaj zgo- do Divaške meje.) 5 je novo vmerjenih, 4 so stare. dila, naj omenim le to zakřivili, kteri da vse to so le oni malopridneži Ker se dragi čitatelji „Novic* pogostoma dohajajo iz Italije v Trst, da Kar Je vica za emi bodo tej cestni prikazni gotovo čudili, naj jim ta cestni „unicum" nekoliko pojasnim. Tržaška državna cesta iz Senožeč do Dolenskega vredno policijo, vendar jim zakotna drhal skriva in mosta je v prežalostnem spominu vsakemu člověku, podpira v njihovih nakanah. Zaprli so jih do sedaj že kdor je kedaj ondi o zimskem času v Trst se vozil ali tukaj svoje hudobije poČenjajo. grante, to je Trst za tatove. Akoravno imamo hvale- 172, a prosti kaj v more to koristiti, ker bodo ze v par dnevih hodil »aj uiviu u\J auiiouiiij x\v>i uuuu AU v ^«ii uuutíu UUUil^ XV in Diogenes zastonj išče s svetilnico pravice ob pravimo kajti že okoli omenjenega mosta je kakor mi jasnem dnevu. — Vsako leto se je pri procesiji sv. Reš-njega telesa poinila kronika škandalov; 77 čez hu... doma"; burja vrtivka nanese ondi letos hvala sežnja snega visokosti na cesto in čez cesto 7 in Bogu, ni se pripetilo nič; akoravno se je ljudstvo stra- silo ouu in ]e jjj. lygicoou ^iioai xu |jiiia>i ' vj^oui , jlíoj ui uo Vltcui, šla procesija, vendar ni vse to nič pomagalo; procesija živine. Progresso" pisal in pihai ogenj naj bi ne nikdo si ne more niti peš niti z vozom ne naprej ne nazaj pomagati, zarad tega je pa ravno na tem straho-vitem, daleč znaném kraji zmrznilo že mnogo ljudi in bila je velikánská in mirna; sicer predrzni lahoni so se Od tukaj pelj državne ceste opuščene ceste bali poduka, ki so jim ga dali prejšnja leta Slovenci, ktere so deloma kot okrajne ceste za Vremsko dolino, kteri ne ostanejo nič dolžni, kedar gré za Božjo čast. deloma pa kot državne ceste iz Kranjske na Primorsko Žalibog, da za druge reči ni tako in da se dadó stra- skozi Divačo služile ali vsaj služiti imele, ter so bile hovati od ptujca. Mesarji, najsurovejši in predrzniši, vse tri zaporedoma opuščene, zadnjikrat tako zvana delajo po okolici, kamor pridejo strah "77 ščavo « 7 to je 7 rob jji.xv4.ojv, ouauj vsak jim je ,joi;cu.lijč* ucob<* lctcv luit/., ziatu ivci o\j ijuujc iu ud- in nobeden okoličan ne stopi na nožeč v Divačo ali Vremsko dolino raji po gmajni kakor ednja cesta" leta 1849., zato ker so ljudj iz Se 7 da bi jih zapodili ko zajca. Nedavno so na ne- po teh cestah vozili k « A ^ ^ wm ^ « A A A * A A « ^ ^ V ^ _ »oge, kega okoličanskega lepega fanta, ki jim ni nič žalega «toril, planili -—j*---— «—Okraj Senožeški si je leta 1849., ko je bila mesarski tigri, in mu vbodli 6 smrtno gori omenjena „sredjna cesta" opuščena, novo cesto v v 1 1 j vi v 1 1 • 1 TT____tt i i • i • s/ • . # v i v nevarnih ran z nožem, da bo težko se kedaj zdrav. Vse Vremsko dolino po najkrajši poti čez Gabrč to se je godilo pri lepem dnevu; in vendar je uganjka: pravil. Potem se je tudi okoli leta 1857. iz te okraj kdo ga je ranil. Tako se godi tukaj v T rstu, kjer Vremske ceste stranska črta, tako zvana „Post-" kjer remske ceste stranska črta tako cvetè laška kultura! Al vse to so zakřivili okoličani zvana „Post ali naredila : čeravno sami kterim se še niso oči odprle, da je zadnji čas ; stopiti na brambo narodnosti. Le še malo let tako si boste zabili sami sebi žeblje v trugo svojo „Verbindungsstrasse" do naše meje je ta cesta slabo izpeljana in 15 let nikoli ni poprav ; pa t ijena bila Frickov Janez. nas Sežane poleg Trsta. odprla telegrafska postaja 16. dne t. m. se gre vendar iz našega kolodvora vsa vožnja, kolikor se je iz Istre z vinskimi vozovi in iz našega kolodvora za Senožeško pivovarijo in drugo tamošnjo z službo ter se izročila občinstvu v porabo. omejeno podnevno je pri obrtnijo rabi y m vsa drug vožnja iz Breg y tudi iz Trsta, skozi našo vas po tej cesti čez Gabrče v Seno ici do idiuuna uuumaivu v puiauu, ^ žeče, lie g«5UA5 11 i* l/U , Ui» JC uUč* upuaucua „ Notranjskega 12. junija. J. D. (Zeleznica iz St. cesta" bolj zlozna in boljša memo te za polet ne gledé na to, da je una opuščena ednj čas dodelana, in kakor slišimo, namera- kajti cesta čez Gabrče v Senožeče je veliko kraj > in Petra do Reke) je vajo jo že 24. dne t. m. odpreti. Dělali so jo več let; do" Gabrč brez vsega snega, nasproti je pa na opuščeni al ni čuda, kajti kdor ni videl, ne verjame, koliko težav črti to, da je zraven omenjenega nepremagljivega za- in o vir bilo je premagati treba; kar so danes naredili držka pri Dolenskem mostu tudi popotnik in voznik v To je res edino prava pot, ki mora peljati do zmage proti navalom centralističnim. Kako kratke politične modrosti tedaj so politikarji „Slov. Naroda" , priča to, da si hočejo „lastne hruâke" vedni nevarnosti, da on in živina že Senadolskem ljudje, dolu, kožo pusti poprej y namreč v 7 ker v zimskem času so po cele mesece v snegu péči s perfidnimi pretvezami, da vsi tišti, ki ne trobijo v piskavi namreč sneg kidati je čisto prazno delo, vsaj sebe izkidati, kolikor tičali; tu kidač ni rog „ davni slovenski program : vero , dom , cesarja Naroda", so se izneverili slovenskomu programu! Staro- M -ostane nam in vsem našim nepremakljivo vodilo. Pod to zastavo se borijo tudi -za vse to, kar „Narodovci", in so se borili že davno pred njimi; al tudi bramba pravic svete na5e vere in vsega, kar je ž njo v za- v stanu toliko snega vi harna burj pod mu ga nanese 7 in vrh tega je sam v veliki ne- varnosti Vsega tega bile so politične in stavbene komisije V6zi i j© nam ostala y programu , M Narodovci" pa so jo eskamoti- deloma po izvedenih možéh in županih iz Kranjskega « 0 9 • A « • ^fl 119« ^ • __A ^ « ^ « A • • rali iz svojega in se drznejo zdaj celó kričati, da smo mi se izneverili slovenskomu programu!! Ker poguma nimajo, svoj program tako določno svetu oklicati kakor „Tagblatt" in drugi listi «enake baže, iščejo nepoštenih pretvez. Žalostna majka Slovenija! 1t„ - j in Primorskega prepričane; zato smo se tudi nadejali da jim sneg, kterega se ondi vselej do 4 sežnjev na mesece v tej de bělosti visoko namede in kteri do 4 o A ti af A rw i m Cl Cf 11 af t*a rirkiri fanro su 198 nadolskega dola veselja vzame. Je potreba ; da se drevja in murb; zdaj pa novih Porentovih in Sumper- tega prepriča dotična komisija še ob času, ko je ondi jevih panjev, meni pa kot čbelarju premijo za čbelorejo. burja sè snegom? Svetujemo > da ne y kajti kdor nima dobrih pljuč in železne nature, ni mu treba ondi vremena poskušati, sicer mu je smrt gotova. kakor je podoba, ima vendar si. Kranjska de- Novomeške okolice Andrej MalavašiČ. jun 23. Al Čurstvo Novomeško obhajalo pogrebnico banke 1 A V\ 1 1 A d A n ] 1 X n 1 1 ** l\ C i lr\ v\ 1 ▼ XX Ci maja je nem- ín Slovenije". Ste slišali „krah" banke )) nanvi jv, ^vuvucv, ixxi«, OX. j^I WJJJOXVC» ÍAI „^VY V/UIJV . tu^ oiioaii „ÛIÛJ želna vlada voljo, ondi cesto zidati, ker je ukazala v „Slovenije", obedve ste falirale? preteklem tednu tretjo cestno črto v Senadolskem dolu čur Lu., nekegaSlovenca, trasirati, zraven že opuŠČenih dveh tras in treh cest. Čuditi se moramo temu merjenju toliko bolj » Slavije Slavije u a m vprasa znani nem- ker proč ! t« ,,Da! banka ,,Slavija CL # v " je ze tako se v davkarski pisarnici razlega in ondi so vuuiu ou uiviauiv iviiiu ixivij^x.j^. ^iíbu , xvvx ov ^ričujoci kmetje se hujskajo zoper banko „uiayjju , pi gospodje iz cestne komisije sami se pripoznali in tudi kteri so bili zavarovani. Iz davkarskega urada raznesla Slavijo u pri izrekli, da ondi je svet k večemu za kako kozjo pot se je ta novica naprej po gostilnicah in vstal je velik ne pa za državno cesto pripraven! hrup po mestu. gostilnici „pri Francu" malo da ni Nadejali smo se tudi za gotovo, da, ker je si. vlada prišlo do pretepa. Nekega poštenjaka, kteri je zago- \ ivn a a rl aIii inlrliDi^i /lolo d A V» A +a 4n/li Ti o Ain a ^at?! i o 1 o i a I r% rr ri n V. i Vii 1 « U a v« 1* n Cl/\-rrav%i-!n íí ci il " tretjo traso v dolu izkusiti dala, se bo to tudi na ono tovljal y da je 1 až, da bi bila banka „Slovenija stran Čez GabrČe zgodilo. In čuditi se moramo onim, rala, sta nespodobno in neomikano, posebno dva zava-kteri so z dotično komisijo v dotiki da jej niso nasve- rovanca zavracala eden tovali kteremu je še prikladal c. k. ______/ da se od Gabrškega kala naprej išče nova črta, služabnik Premru, je celó neumno se grozil nad po- ktera bi bila za 300 sežnjev na dolgo krajša kakor na štenim Šentjurskim župnikom, kteri je banko „Slove- dosedanji trasi in pozimi brez vsega snega ~ ------ Da ima nijo v svoji fari krepko priporoČal. Tako hujskajo cestna črta iz Senožeč do Gabrč sneg (zaméte), to se in grdo lažejo po nekterih kancelijah in gostivnah zoper ne dá tajiti tega so le in edino na oběh stranéh domorodne, domače naprave! Slišimo pa, da je davkar lie vit» lajiu , cik it^a ou iu iu vuiuu ua uwvii oui ceste stojeći zidovi krivi; ako se odstranijo zidovi ondi odstranjen tudi vsaki zamet. ; Je v Novomestu, agent Graške zavarovalnice, in da tudi v Kostanjevici tamošnji davkar opravlja službo agenta Pa tudi ta sneg do danes še nobene vožnje ni za- neke vnanje zavarovalnice in žolc izliva na vse tište 9 državal, ker ga je sama GabrŠka soseska, zmirom izki- ki dornačo banko priporocajo. Psovati dobre domače dati dala, ki iz kolodvora našega dobiva vso robo ko v Senožeče za pivovarijo in drugim obrtnikom pozimi vozi led iz svojih kalov tje po omenjeni cesti. Slabe naprave, kakor je ravno banka „Slovenija", pač spri- V llV 1 • 1 • • li 1 • 1 # 1 1 • strani od obeh krajev pojasnivši naj ske dobre strani povemo nenjei ) zdaj čuje, kakošno Ijubezen imajo taki ljudje do domovine svoje in kako malo jim je mar za srečo svoje domaće tudi obestran- dežele. To spet prav očitno kaže, da nemčurjem ni za- Cestni crti od naše Primorske meje čez Senadolski upati v nobeni reci. Dolenskega. m Ko smo v predzadnjem listu dol, Dolenski most in po državni cesti v Senožeče ne „Novic" brali tarife, ki so jih c. k. okrajne komisije moremo, če tudi bi radi, nobene dobre lastnosti priso- odJocile za naše n ograde, bili smo tako poparjeni, diti " - - - - " uui y kajti svet y rvj ± ov/ «si iiai^j^uu t^o iu u jl/ uc uu nan ui j^u^an paic^ y • —— t uv.^iivou. v^c — Najbolj zanimiva in politično važna uogouoj veliko boječih ljudi na en dan pritisne po shranjeni Dunajské razstave je bil prijazni shod 4 vladarjev Slo važna dogodba denar, kakor je to bilo tudi pri hranilnici ob.Času vojske, van skih. K cesarju Avstrijskemu ni čuda, da vsak denarni zavod pride v nekako za- ? ki Je vladar čez drego. Kakor slišimo, je tej Štajarski banki ravno zdaj ogromne Dunajska velika banka za pol milijona več kredita dala, Srb ski to je znamenje zaupanja do nje 17 milijonov Slovanov, je přišel car Ruski, vladar To Je kar f slovanské države, knez Crnogorski in knez ki skupaj vladajo nad 80 milijonov Slovanov. Po gospodični Esch-ovi v čitalnični dvorani še do konca tega meseca (vsak četrtek in vsako nedeljo dopoldne) razstavljeni slovanski tipi dopadajo ogle-dovalcem; tudi izvedenci jih hvalijo. (Koncert) v spodnjih prostorijah čitalničnih napravi jutri zvečer gospá Dragojla Odi, pevkain igralka dramatičnega društva, z obilnimi točkami pevskega, de-klamatoričnega in komičnega zadržaja. Ker marljiva koncertantinja to zabavo pred odhodom na Dunaj za slovó napravi, se je nadejati obilega obiska te zabave. mi vemo. Samo enega ni bilo, namreč Turškega sultana ; pod kterim je tudi nekoliko milijonov Slovanov ; pa je menda prav, da ga ni bilo y drug druzega bi bil pisano gledal Procesija na dan Rešnjega telesa je bila letos posebno sijajna; cesar z velikim spremstvom in sicer najveća gospoda vdeležila se je je. — Liberalni učitelj čki pa se petelinijo za to, da mora tudi šolska mladina za procesijo! Cesko. Iz Prage. — Vsled razsodbe nadsodnije Dunajské je Skrejšovsky obsojen na eno leto v ječo. jHrvaŠko. v Kakor vladni „Pester Lloyd" pise, s© Novičar iz domaćih in ptujib dežel. v se Ustavoverski Časniki se zarad pri-neprenehoma prav hudo in strastno Iz Dunaj a. hodnjih volitev med seboj ravsajo in kavsajo ometujejo se z blatom, da je grdo; vladnim časnikom ' na Kaj snideta danes kraljevinski odbor Ogerski in Hrvaški v poslednjo sejo, da se zgotovi na Črt Ogersko-hrvašk© finančnih zadevah so Hrvatje vsaj dosegli „stari" in „mladi* pa je pritekel poslednji čas tudi Peštanski pomoč, stari" ne? pritrdivši, da „mladi" Lloyd i X^iauom »^VJM škilijo v B ero lin. yy pogodbe. to, da je padel pavšale in da morejo s 45 odstotki državnih dohodkih gospodariti po svoji volji; o političnih zadevah hočejo pa Magjari, ďa Hrvatje ne po-zabijo, da so oni njim gospodje. Iz Rima. — Papeževo zdravje se je zopet zbolj-šalo tako, da sprejema ljudi, ki se mu pokloniti želijo. Pod naslovom „ustavoverska stranka" in „borsni švindel" našteva „Vaterl." več bank, ki so na ✓ Dunaji Kursi na Dunaji 17 junija zdaj na kant prišle, in pravi, da na čelu nekterih teh 50/ metaliki 67 fl. 40 kr 1 « 1 ft ft ^ m s M 1 ft 1 ft * m 'O bank so stali „odlični ustavaki", tako y na priliko y Je Narodno posojilo 72 fl. 40 kr. Ažijo srebra 111 fl. 50 kr. Napoleondori 8 fl. 85 2kr. / na Častiti naši naročniki ki so naroceni / bili J¥i / vic6' za prvo polovico letošnjega leta in tudi drugi prijatelji slovenskega naroda, ki dozdaj niso bili naroceni na „Novice", naj hitijo z naročilom, da do-bivajo poredoma brž prve liste julija meseca Obširno polje, m yu, moiwiw yj^^^j^ ^ w ««,„ ^ v duševnem in političnem oziru, zmirom stojeće na vrhuncu novih dogodeb . -a « — . « . -»"» • w « A . • _ • » ki ga Novice" dosledno obdelujejo že 30 let v gosp odar skem, národ nem ; a ne njene tudi od crva novočasnega ^H oáÍT- liberalizma, ki Slovence podlaga tujčevi peti, ostane jim nespremenjeno borile vvv yy i ks \aj itv/vv/ vw/u 1 i/v^ u/ i/i/v/wi ui/i/i/^iic/vi/^ #c/t/ v v w vw^ w ~ / ^ ^ v - ~ - w ~ ~ ----- v , / " ~ • v w JJ vprihodnje. Vajene borbe za resnico in pravico že od prvega leta svejega početka se vseskozi za blagor slovenskega naroda s protivniki svojega programa y bodo naj v tujem ali domaćem taboru. Pogum za to borbo daje jim živo prepričan je, da njihov program je glasilo velike većine naroda našega. Cena ostane „Novicam", kakor je bila kaznicah za pol leta po pošti 2 gold. 40 krv tiskamici prejemanim za četrt leta NajcenejŠe se gold kr v 30 kr„ » *. V Blaznikovi tiskamici v Ljubljano pošilja po poštnih na V narocmna Vveđnislro Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik: Jožef Blaznikovi dědici v Ljubljani.