Kronika. — Slovenske šole v Amerlk]. V nokaiterih kraij:ft Zedkijonih držav j-e štavilo stovenskith nodbui tdko nara.stlo, da Łi ustaaiavljaijo Siavencl svM>je šole s alavenskiin užnfon >ezikain. VdLko šdlsiko pioslooie so otvaridi že leta 1913. v Clev«bimdu. Poučuje 11 učiteljskth moči v 11 raznedih. Učoncov je vpisanih vsako leto ofcnog 1000. — Iz Francije. V odgovar na pre.ganjanja 'n prapavedi frafncaskega anLnistra prosvete je fraucasioo učrtaliJ9t\-o raz.pustilio 'vse posamezne slndikaite in se zdimrž.ilo v eraatno organizacšjo poi imenom »Syndicait naitiomail des inistituteuins et tnstitutrices de France et des Godonies«. Tako ie odvizota niiimjsttrstvii možnost, da bj se maščevalo riad posamez-nimi majhahni uettellfslkimi skitpinatni, ker odsJeii računati na enio edtao, močtio učitetljsko origamizaclio. Zaradli prepovedi, iki zaibranjuje učitelistviu sindikalnio zdnužeivanie, se ie sklenilo izizivatl pravarek sddLSča, ker se ta pravica ue krati drugim jaivoita nameičencom. — Telesna vzgoja v Francijl. Senat je odobril v pnašlam iu^liju zakonski naičrt, ki doiočmje, da se dočki moraiio vaditi v t©1»vadbi od svojega šestega leta naprej. Tudi za deklice je telovadba obvezina v Iljudskfh in tudi viSjih šola^h. Za podetitev vsaike javne službe je ;patri«bna iprediložitev izpričeivaila iz telorvadnega ipoirtca. Od 16. leta naprej bodo vživaii vsi mladeniči 'VojaSkto izobrazibo. Evo naaii uspehov palitike voine in tci sledieče<:a »večrvegai miru med nainodi! — Na Francoskem je bilo uničenili tekoan vojne 6445 ša^skih paslopij, od kafterih pa so nukatara že nanavo postavljena po pnuadeivaniiu »ameniškega društva »Freiich Rostaura>tion Fundc — Učlteljska krlza na Angleikein. Tudi v Angliji se stalno ¦amanjšuje Stevilo uCiteUskih moči. V 1917. letu je službavato 166.476 uSitelieiv in uč.rteljic. v 1918. letu ie znažail upaddc 664, v 1919. pa nadaljriilh 1988 učnih mači. Skupno število na Anjfleškam službujočoga učiteljstva ]e 163.824, ki pa oddaleč ne zadostuie reafaim potrebam. Največje nacionalno učiteiiisko udružemic je »Natianal Union of Flaohers«, kd ima 111-877 članov. — Učiteljske Pla^e v Belgijl. Zakom Lz leta 1919. določa za ljudskoSdlsko učitdjstivio sledeče preijamlke: Minimum ddhodkov za učilellje 3000 Fr., za učdteljice 2600 Fr. Stanarina za kraje, ki imaijo 5000 prebivalcev 200 Fr., do 40.000 prebivailcev 300 Fr., do 100.000 prebivakev 400 Fr., nad 100.000 preb. 500 Fr. Ovojno stana.nino dotoe učfcteliji - poročenci, vdovci ,m ivdove z otnoki in šolski voditelji. Poviški slu'žbeni.h let so ureSejii takx>: des&t letnih poviškov po 100 Fr., več 10 paviškav vsako drugo lato v ;znesfcu 150 Fr. do končme vsote 2500 Fr. Za učiteljice znašajo ti poviški 80, oizir. 120 Fr. in dosežejo Ikomčno vsoto 2000 F<r. Vioditeljske ddklade so 100 Fr. za vsak razred in za Solle z več kcrt patimi razred!. NaijiviSja vsota je 600 Fr. — Šola v Nemški Avstrlji. Nemška Avstrija nima šc ustvarjenega niovega zakona ikonstitucije. Vsaika stranka lj'Udsikega zastapstva de -prlpravila poseben na5nt šolskega z.ajcona. Krščanski soaiijalci hočejo, da šotstvio uipravlja dažeilna uprava. Država naj bi ;z zakani dodiačila temeline obrlse ljud. in sred. šols-tva, toda z nadzorstvom in upravo šol, z učiit. in iKiagiovim gimiatrtim stanjem naj bi se pečaila edino ile dežela. Vsanemci bi hateli, da ima pri Salstvu odločatl le diržava in sicer tudl v naijmaiioših podTobauositih. Isto zaihtevo imajo tudi socijalistii, ki ponndaitjajo posebno še potrebo, da se cerkev lači od dreave iii tudi od šole. Vsakdo naj bi uživaJ v vsakem oziru popolno svofoodo. Učitdjstvo pa zahteva, nai pravzajme vse šdstvo edtno le država. — Šolstvo v PalestlnU Danes imajo v Palesttni 128 učilnic s hebrejSčino kot učmtm jezlkom. Vseh šoiariev in Studentov je 12.740, u^iteljev la profesorjev pa 564. Zionistovski učni upravi si podrejene naslednie šole: 8 gimnazii, 48 Ijudskft šol, 4 glasbene in umetniSke učilnice ter 36 preskrbovalnic. PToraičun za zionistovske §o.le znaša 103.000 fimtov, od kater-ega krije prebivalstvo samo 10 odstotkov.