Mimo III za novo vrsto higienskih vložkov Pred šestimi leti smo našo ponudbo izdelkov za žensko higieno dopolnili z VIRTAMP higienskimi vložki iz vate. Letos bomo na enak način razširili ponudbo vložkov iz družine mimo-sept. Sestava vložkov temelji na 20 let starem postopku, ki gaje razvila firma Molnlycke in dopolnila firma C Hahn. Vpojno jedro iz puhaste celulozne pulpe prekrivata zgoraj in spodaj lista papirja. To jedro ovija tekočinska zapora iz laminatne sestavljenke. Prav to ovijanje v obliki črke “C“, ki poteka od spodnje strani vložka, se nadaljuje ob robeh in nadaljuje nekoliko čez rob zgornje vpojne površine, ki zagotavlja varnost, saj zadržuje tekočino tudi ob strani vložka in pomeni veliko izboljšanje te vrste vložkov. Celoten vložek ovija mehka, doma izdelana izboljšana vlaknovina, ki ima na spodnji strani nanešeno kakovostno samolepilno lepilo, zaščiteno s prekrivnim premaznim papirnim trakom, ki se pred uporabo z lahkoto odstrani. Pričvrstitev vložka na osebno perilo s kvalitetnim lepilom je druga izboljšava vložkov družine Mimosept. Kakor je iz zapisa razvidno, vložek ne bo imel vatnega ovoja. Tako bomo s tem izdelkom izpolnili željo po vložku, ki bo imel tissue papir, ki bo povečal stabilnost jedra in bo istočasno podoben našemu vložku VIR 90. Tako bomo lahko vložek VIR 90 spremenili tako, da bo našim kupcem na voljo še večja izbira izdelkov za žensko nego. Novi Mimosept vložek, ki bo nekoliko krajši, bo zapakiran na avtomatskem pakirnem stroju po 20 kosov v vrečko. Izgledu vrečke bo služba raziskave posvetila veliko skrb. Medtem ko se strokovnjaki raznih služb tehničnega sektorja trudijo čim prej usposobiti stroj za redno delo, pa tečejo tudi redna dela za pripravo dokumentacije za vložke vrhunske svetovne kvalitete. Upamo, da bomo tudi z novim Mimosept vložkom uspeli prigospodariti del sredstev, potrebnih za nakup moderne nove strojne linije za vložke. Cena Mimosept vložkov bo lahko prizadevanje vseh, ki stroj usposablja-konkurenčna, saj smo stroj dobili sko- jo, je zagotovilo, da bo to delo obro-raj zastonj, imamo pa tudi izkušnje dilo korist za Tosamo in naše potro-pri vzdrževanju takih strojev. Veliko šnice. Viljem Dolenc ing. V januarju rekorden promet Po dobrih štirih mesecih smo poslo-vodkinjo Zvonko Judež povprašali, kako kaj teče prodaja v naši trgovinici. Povedala je: “V januarju smo imeli rekordni promet. Prodali smo za 523. 958,00 din blaga. Poznalo se je, da smo imeli še stare cene, saj so se te dvignile v trgovinah že 22. januarja, pri nas pa šele 31. januarja. Te dni je promet nekoliko slabši, mislim zaradi cen, ki so se zvišale na račun novih davkov. Zlasti gre tu za otroške izdelke, ki so bili doslej neobdavčeni. Sicer pa sem s prodajo kar zadovoljna. Kupci so tako Tosamovci -ti kupujejo največ hlačnih plenic, kot tudi okoličani. Zelo veliko kupcev se pri nas oglasi na poti proti Štajerski in obratno, prihajajo pa tudi posebej in sicer iz različnih krajev, zlasti iz Kranja in Ljubljane. Vsi pohvalijo prijetnost in čistočo trgovine, všeč jim je bila tudi reklama, tožijo pa nad premajhno označenostjo. Tudi sama sem že predlagala, da ob cesti postavimo označbo za trgovino in obljubljeno nam je bilo, da bo to storjeno. Glede na potrebe in predloge kupcev naj povem še to, da bi lahko prodali še več, če bi imeli v trgovini tudi ponudbo še drugih proizvajalcev, zlasti povprašujejeo po povijalnih plenicah. Največ prodamo hlačnih plenic II. vrste. V januarju smo prodali zaradi ugodne cene tudi veliko plenic L vrste. Imamo že precej stalnih kupcev, nekaj jih je tudi lastnikov trgovin, ki nabavljajo redno pri nas - običajno enkrat tedensko." Tako je torej zaživela naša trgovinica. Zanimiv proizvodni program je prispeval svoje, nekaj pa je nedvomno prispeval tudi prijazen odnos do kupcev, ki ga Zvonki Judež, Ivanki Urankar in Vesni Cipan ne manjka. □ ML Nič več internih delnic # Informacija o trenutnem statusu “začasnih internih delnic“ podjetja Tosama # Obresti že pri januarski plači. Z ozirom na vrsto vprašanj, ki se postavljajo v zvezi z izdanimi “začasnimi internimi delnicami“ je gotovo umestno, da podamo nekaj uradnih informacij o trenutnem zakonskem statusu izdanih internih vrednostnih papiijev: Za osvežitev spomina najprej navedimo kronologijo sklepov delavskega sveta v zvezi z obravnavano tematiko: 1. Kot vsi vemo, smo v Tosami s 1. oktobrom 1990 prešli na nov sistem nagrajevanja, ki je hkrati zahteval tudi povečanje OD. Povečanje OD pa je bilo po takrat veljavni zakonodaji možno izvesti le, če smo 50 % povečanje izplačali v delnicah. Delnice pa je lahko izdal le tisti, ki je (po takrat veljavnih tolmačenjih SDK!) predhodno sprejel sklep o organiziranju podjetja v delniško družbo. Zato je takšen sklep DS sprejel na 8. redni seji dne 30.10.1990. 2. 5. novembra je v podjetje prišlo obvestilo SDK, da moramo pred izplačilom OD za oktober na SDK Domžale dostaviti še sklep o izdaji delnic oz. obveznic, ki mora vse- bovati vse tiste točke, kot jih pred- videva Zakon o vrednostnih papir- jih. Poleg tega so nam pojasnili še to novost, da za izdajanje delnic ne zadošča le sklep o pripravah na prehod v delniško družbo, ampak lahko delnice izdaja le tisto podje- tje, ki je že d.d. Istočasno pa je bilo še dodano, da bodo za izplačane OD v novembru še tolerirali delnice glede na to, da je bilo to tolmačenje dano zelo pozno. Glede na prikazano situacijo smo izoblikovali predlog ustreznega sklepa o izdaji obveznic (začasnih internih delnic), ki naj bi ustrezal potrebam v obeh primerih: če bomo smeli izdajati le obveznice ali če bomo lahko izdajali začasne interne delnice. S to obrazložitvijo je bil na 2. redni seji DS dne 8.11.1990 tudi sprejet ustrezni sklep. 3. Vzporedno s tem so tekle aktivnosti za preoblikovanje podjetja Tosama v d.d., kajti še vedno smo imeli resne namene, da to izpeljemo do konca leta 1990. 6.12.1990 pa smo dobili od Republiške agencije za prestrukturiranje gospodarstva obvestilo, da do nadaljnjega ustavljajo dajanje soglasij za preoblikovanje podjetij, ker nimajo s strani skupščine RS potrjenih kriterijev za izdajo soglasja agencije. S tem smo bili onemogočeni, da bi dosegli svoj cilj, to je preoblikovanje podjetja Tosama v d.d. do konca leta 1990. Tako smo trenutno še vedno v fazi čakanja na dogovorjene kriterije na nivoju RS za preoblikovanje podjetij. Seveda se sedaj postavlja vprašanje, kaj potemtakem sploh predstavljajo te naše “začasne interne delni-ce!“ Ali so to delnice, ali obveznice? Odgovor moramo zaradi boljše razumljivosti spet podati v nekaj točkah: 1. Dejstvo je, da podjetje Tosama še ni d.d. in da zato ne more izdajati delnic niti izplačevati dividend na delnice, vplačane v letu 1990. 2. Dejstvo je tudi, da je SDK naše “začasne interne delnice" od decembra 1990 dalje upošteval kot obveznice, kar je za Tosamo pomenilo, da je morala takoj poravnati vse prispevke in davke v zvezi z “začasnimi internimi delnicami", enako kot za preostali del gotovinskega OD. 3. Dejstvo je tudi to, da je bila v sklepu o izdaji obveznic (oz.“začasnih internih delnic") določena obrestna mera v za 20% ugodnejši višini od veljavne obrestne mere podjetja Tosama za združena prosta sredstva delavcev (5. točka sklepal). 4. Nadalje je dejstvo tudi to, da se niso mogla izpolniti pričakovanja iz 6. točke sklepa, da bi “začasne interne delnice" zamenjali za “interne delnice", ker se do konca leta nismo uspeli registrirati kot d.d.. 5. In še eno dejstvo: izplačilo dividend za preteklo leto ne bi moglo biti izvršeno pred ZR za preteklo leto (pred 1. 3.), izplačilo obresti pa je možno izvesti tudi prej. Praktični zaključki iz navedenih dejstev so naslednji: 1. Za v letu 1990 izdane “začasne interne delnice" lahko za leto 1990 izplačamo obresti takoj, oz. hkrati z izplačilom januarskih OD. To bomo tudi storili. Letna obrestna mera znaša skladno s 5. točko sklepa o izdaji obveznic 42%. Dodamo naj še to, da so upravičenci do obresti trenutni lastniki delnic, in sicer na dan obdelave obračuna obresti, to je 24.1.1991. 2. Odgovor na vprašanje, ali so to obveznice ali delnice, pa je v tem trenutku še vedno dvoumen: lahko so eno ali drugo. Natančnejše bomo odgovorili na to vprašanje takrat, ko bo sprejet republiški zakon o privatizaciji in se bomo lahko odločili,kaj je za podjetje in • delavce ugodnejše. V vsakem primeru pa lahko zagotovimo, da bomo skrbeli za ustrezno ohranjanje vrednosti v ta vrednostni papir vloženih sredstev, saj bi v nasprotnem primeru zanikali bistvo vrednostnih papirjev. Zato naj še enkrat ponovimo, da izdane "začasne interne delnice" nikakor niso le kos popisanega papirja, pač pa kvaliteten hranilec vrednosti. In kaj bo v bodoče - ali bomo poleg gotovinskega izplačila OD še morali izdajati “začasne interne delnice* 1 2 * * * * * * * * * * * 14? Po novem republiškem zakonu to ni več potrebno niti možno. Lahko zadržimo takšno gotovinsko izplačilo kot je veljalo za december 1990, vendar brez novih delnic oz. obveznic. Te omejitve smo se dolžni držati do trenutka, ko bo za nas postal ugodnejši republiški zakon, ki dovoljuje rast OD v določenem razmerju z rastočo inflacijo. Vodja ERS: Marjan Mlakar, dipl. oec. Sindikat ne spi Po dolgem času smo spet vprašali po sindikalni aktivnosti in od Danice Avbelj slišali tole: “V tem času delamo načrte delovanja v tekočem letu. Dogovorili smo se, da osnovna področja: šport, kulturno in socialno dejavnost obdržimo na dosedanjem nivoju. Največ energije pa bomo posvečali skrbi za delavca, za njegove pravice, za pomoč pri težavah posameznikov. Trenutno se v prehodnem obdobju sindikat spušča v zadeve, ki niso ravno sindikalne, vendar pa sodijo v preventivno delovanje. Menim, da je prepozno, če sindikat vskoči, ko že zaškripa. Bolje je biti “siten“ že malo prej in se tako morda izogniti marsikateri nevšečnosti. Govorim o stanju v proizvodnji, ki lahko kaj hitro povzroči negativne učinke tako v storilnosti kot tudi kvaliteti in v končni fazi kratnem sestanku gospodarskega odbora bo objavljen tudi podatek o bruto postavki za izračun OD za tekoči mesec. Nekaj je treba nujno narediti glede povečanja najnižjega OD, ki ne omogoča dostojnega preživetja, obenem pa tudi glede razmerja med najvišjim in najnižjim OD, ki je po mnenju sindikata šlo čez vse razumne meje. Predlagali smo tudi, da prvomajski piknik, dan žena in dedek Mraz ostanejo. Zlasti zadnji dve postavki sta vprašljivi - svoje bo povedala javna obravnava - pa tudi glede prvomajskega piknika smo slišali pripombe, da ni v duhu časa. Osebno mislim, da je 1. maj kot praznik dela glede na močno okrnjene delavčeve pravice z novo delovnopravno zakonodajo pridobil na svojem pomenu, ne pa izgubil. Mislim, da stoletne tradicije ne moremo poteptati. Celoten Izvršni odbor je bil za to, da piknik ostane. V kratkem bo občni zbor. Letos smo dohodku podjetja. Delovni pogoji v sanitetni konfekciji in mikalnici ostajajo nespremenjeni. Bolniški izostani-ki se ne zmanjšujejo, klima naprave še vedno neustrezno delajo, vlaga v mikalnici je že na meji znosnosti. Sprašujemo tudi, kaj bo z izpraznjenimi proizvodnimi halami. Očitna neiz-koriščenost prostorov, pa tudi nekaterih strojev v različnih oddelkih bi morala koga skrbeti. Od vodilnih, mislim. Skrbi pa le delavce, ker ne vedo, ali bo jutri zanje še delo ali ne. Zato so pod stalnim pritiskom, obenem pa obremenjeni z bojaznijo pred odpustom, če bo zinil kakšno preveč. Zahtevali smo tudi objavo o najvišjem in najnižjem OD v podjetju. Po vsako- prepuščeni sami sebi, saj republika oz. republiški odbor dejavnosti molči. Prejšnja leta smo redno dobivali nasvete in napotke za delo, zdaj pa imajo na republiki očitno preveč dela sami s sabo in pozabljajo na sindikate podjetij. Veliko bolj učinkovita je občinska organiziranost - na tej ravni imamo tudi odbor dejavnosti. Na koncu naj omenim samo še to, da panožna pogodba za tekstilno industrijo še ni sprejeta in tudi ne vem, kdaj bo. Zato tudi še čakamo s podpisovanjem pogodb o zaposlitvi, ki jih bodo dobili vsi delavci, ki bi radi, da bi bile te pogodbe skladne s panožno kolektivno pogodbo". Osnove v mesecu februaiju Nagrade mentorjem in inštruktoijem 732,40 din/182 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitvijo nad 2 uri 1220,60 din/182 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 402,(X) din - polovična dnevnica 205,00 din - znižana dnevnica 148,70 din Kilometrina z osebnimi vozili 3,60 din/km Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 12,(K) din/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 18,(M) din/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 22,00 din/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 28,(M) din/dan - oddaljenost nad 16 km 30,(X) din/dan Odpravnine nad 20 let delovne dobe 18.309,(K) din Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev - prevožen kilometer 0,39 din - tekoči kilometer 0,25 din - spremljevalec tovora 0,16 din □ Albina Kosmač □ ML Priznanja za inovatorje tekstilne industrije Slovenije za leto 1990 Vsako leto razpisuje Gospodarska zbornica Slovenije - odbor Strokovnega združenja tekstilne industrije nagrade in priznanja za inovatorje tekstilne industrije Slovenije. Zbrane prijave ocenjuje posebna komisija, ki je v ta namen ustanovljena pri GZS. Nagrade in priznanja se podeljujejo v mesecu januarju v času sejma mode na GR. Komisija za vzpodbujanje in usmerjanje ustvarjalnosti pri deluje na svoji izredni seji sprejela sklep, da se za nagrado Inovator leta tekstilne industrije Slovenije 1990 potegujemo tudi iz Tosame, in sicer z inovacijo Franca Novaka, vodja mehanične delavnice, s strojem za volumetrično doziranje sekundarnih surovin. Stroj uspešno obratuje od začetka leta 1990 v PIOH. Prijavo smo dokumentirali po kriterijih in določilih Pravilnika o podeljevanju priznanj “Inovator leta tekstilne industrije Slovenije", ki velja od leta 1984. Kot je znano, smo se v Tosami že več let ukvarjali s tem, kako vračati nekvalitetne izdelke v ponovno predelavo. Največji problem pri tem je bilo mešanje zmletih odpadkov, ki imajo različno specifično težo in kako zmlete odpadke proporcionalno dozirati v željenem odstotku na stroj porabnik. Ta problem je zadovoljivo rešil Franc Novak na stroju za volumetrično doziranje sekundarnih surovin. S tem smo zmanjšali porabo osnovne surovine - puhaste celulozne pulpe, ki jo uvažamo. Delež sekundarnih surovin v izdelku je lahko 30 %, pri tem pa kvaliteta končnega izdelka vložka Vir 60 ni bistveno spremenjena. Komisija za podeljevanje nagrad in priznanj pri GZS je izmed poslanih prijav izbrala in nagradila tri predloge. Med njimi je bila tudi inovacija Franca Novaka. Ostali dve nagradi sta bili podeljeni: za izboljšavo na pletilnih strojih avtorju iz Tovarne nogavic Polzela in za izboljšavo na tkalskih strojih 3 avtorjem iz BPT Tržič. Nagrade in priznanja so bila slovesno podeljena dne 14. januarja 1991. na Gospodarskem razstavišču v času sejma mode. Na seji odbora Strokovnega združenja tekstilne industrije Slovenije sta bila prisotna tudi minister za industrijo Izidor Rejc in predsednik GZS Tomaž Košir. Oba sta pozdravila inovatorje leta tekstilne industrije Slovenije z željo, da bi podeljena priznanja pospešila in vzpodbudila ustvarjalnost v slovenskih tekstilnih tovarnah. Tudi mi želimo, da bi se v Tosami inovativna dejavnost razširila. K temu naj bi pripomoglo tudi priznanje Inovator tekstilne industrije Slovenije leta 1990 za avtorja Franca Novaka, za katero mu iskreno čestitamo. Vir, 8. 2. 1991 Predsednica komisije za vzpodbujanje in usmer. ustvarjalnosti Marija koman, dipl. ing. FRANC NOVAK, vodja mehanične delavnice Motiv za to inovacijo so bili večletni neuspešni poskusi na tem področju. Narejena sta bila dva ali trije stroji, od katerih obratuje le eden, vendar pa je primeren le za mletje odpadkov težjih izdelkov, to je plenic. Poskusi za mletje odpadnih vložkov pa so bili neuspešni, zame pa je bil to svojevrsten poklicni izziv. Imel sem namreč idejo, ki se je v osnovi razlikovala od prejšnjih poskusov. Predlog je eno leto miroval na komisiji za inovacije. V tem času so se namreč še preizkušali prejšnji stroji. Ko smo prišli do spoznanja, da se ti stroji ne obnesejo in je moj predlog vseboval drugačen pristop, se je prižgala zelena luč za izdelavo načrta. Moj predlog so podprli tudi člani kolegija, zlasti direktor, Janez Leskovec in Franc Peterlin. Ideja se je po realizaciji izkazala za uspešno in stroj zdaj že lep čas obratuje. Samega priznanja ne jemljem kot kaj posebnega. Zame je le spodbuda za morda še kakšen izziv, drugega nič. Pomoč poplavljenim Ko si ob Novem letu voščimo srečo, malokdo od nas pomisli, kakšen pomen ima to voščilo. Na to, da smo bili pravzaprav srečni, se spomnimo šele, ko nas prizadene nesreča. Prebivalci prelepe Savinjske doline še pomislili niso, da jim bo prinesla lanska prvonovembrska noč. Mnogim se je čez noč sesulo to, za kar so delali celo življenje, druge spet je odrezala od sveta, prav vsi pa so nedvomno doživeli noč groze, ki je zlepa ne bodo pozabili. Ko smo se sredi januarja v to nesrečno območje podali predstavniki domžalskega sindikata, da bi enemu od poplavljenih izročili pomoč, ki so jo zbrali sindikati podjetij, so bili sledovi novembrske ujme še sveži. Pridne roke so seveda že odstranile glavne ovire in za silo očistile opustošeno območje. Težko si je zamisliti, da je danes pohlevna, plitva rečica Savinja naredila toliko škode. Pomoč domžalskih sindikatov smo namenili Ani Metulj, ki sama s 15-let-nim sinom živi v mali vasici - zaselku Savina na robu KS Ljubno, stisnjeni v ozko dolino na breg Savinje. Kljub ;!-l^rvX;X-XvX’X-!* ■ . O temu, da hiša stoji kar precej nad običajnim nivojem reke, je to pred vodo Horoskop Vodnar Voda še za čevelj ni dobra. Ne odločajte se še za dopust, počakajte rajši, kaj bo v aranžmaju. Obvezno vložite zahtevo za potni list. Ribi Riba pri glavi smrdi. Večja evropska država ji je podobna. Skrbite za higieno, take imajo radi tudi drugi. Oven Ovne so rabili za razbijanje utrjenih grajskih vrat. Vsi, ki živite ob severnejšem toku večje reke, se pazite zvedavih kamer in mikrofonov. Najbolje bo, če ste stisnjenih ustnic. Bik V koridi najbolj uživa bik. Če ste na konju, boste pikador. Če pa ste na psu, toreador. Bik je tako in tako država ob Jadranu. Dvojčka V dvojčkih so vedno razklane osebe. Predsednik jugovzhodne evropske države trdi, da je njen predsednik, dejansko pa je samo enega dela. Odločite se o svoji prihodnosti, zadnji čas je za ukrepanje. ni rešilo. Tako narasla Savinja kot hudourniške vode, ki so , kot je rekla Ana Metulj, privrele iz vsake mišje luknje, so hiši naredile precej škode. Že sicer skromna hišica vpije po popravilu in utrditvi, saj je voda dodobra razrahljala ne preveč trdno gradnjo. Metuljeva domačija pa je tudi ob brv, ki jo je povezovala z zunanjim svetom. Dostop do hiše je zlasti zdaj v zimskem času močno otežen. Savinja je v svojem besnenju odnesla mnogo brvi, ki jih uporabljajo posamezne domačije onstran reke in zanje je seveda ob številnih porušenih mostovih zmanjkalo denarja. Zato sta bila Metuljeva še toliko bolj vesela naše pomoči, saj si bosta tako le nekoliko lažje opomogla in za silo popravila nastalo škodo. Mi pa smo se tudi prepričali, da je pomoč prišla v prave roke. □ ML Rak Zanj je značilna njegova hoja. Ne delujte politično, ti se radi vračajo na začetek. Podvojite napore za prihodnost ali - obrnite smer. Lev Plen prepusti drugim šele, ko je sit. Na sotočju dveh velikih rek, plen še ni na voljo. Ne bodite prepožrtni, zato nimate prijateljev. Devica Mora biti zelo trdna, da to tudi ostane. Izrazito ljudski bodo storili kar bodo pač storili in ostali - nedolžni. Ne krivite drugih, priznanje lastnih napak ni nujno poraz. Tehtnica Je simbol Pravice, ki z zavezanimi očmi tehta pravico. Na Balkanu to delajo brez tehtnice in brez obveze prek oči. Ne verjemite, kar drugi govore o vas. Bolje se je zanašati na lastno mnenje Škorpijon Je znano orožje iz vzhodne Evrope. Ne zapletajte se v sumljive posle, tudi če ste v to prisiljeni. Noben pameten argument vam ne bo pomagal. Strelec Je osnovno in najstarejše vojakovo opozorilo. Zdaj imajo tudi tanke in tope ter šap-ke. Ne nasedajte govoricam o moči drugih, dokler niste preverili svojih zmožnosti. Kozorog Kozorog ima trd rog. Raste na glavi in je za možgane premalo prostora. Ker je na glavi, se vidi, kaj je v glavi, pa ne, vsaj na prvi pogled. Prehladi so na pohodu, imejte pokrivalo vedno pri roki. Največja neumnost je priznavati za pravično vse tisto, kar je določeno v postavah in zakonih narodov Cicero - Pučnik meni, da je Slovenija kot podjetje. Torej lahko sledi tudi odpuščanje (samo ne vem, na katerem zlogu je poudarek: na u ali na a). - Srbija tajno ukrade denar Hrvatska tajno uvozi orožje Vojska tajno snema DEMOS se tajno sestaja Saj med njimi ni nobene razlike. - Od zalivske KRIZE bo ostala KRI ostali so ZA mir. - Elanu očitno ne pomaga niti Triller, vse skupaj pa je tako in tako grozljivka. - Gorbačov, spremeni ime v Gorja-čov - Demokracije ni več - mislim časopisa! Osvojili so RTV. - Jugoslavija je menda podobna razmajanemu zakonu. Res je. Tudi je (...) mo približno tako. - Jugoslovansko stvarnost je zdavnaj pravilno ocenila Zastava in začela delati Y(0)U GO. - RESNIČNI VIC IZ AMERIKE - Zamudil si, kaj se to pravi? - Avto se mi je pokvaril! - Kako pokvaril, saj imaš PON-TIAC? - Saj ravno zato! ??? ZAHVALE________________________ Ob boleči izgubi najinega očeta FRANCA PRENARJA se najtopleje zahvaljujeva vsem, ki ste ga množično spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za tolažilne besede in izraze sožalja. Zahvaljujeva se tudi sindikatu za denarno podporo. Posebno zahvalo namenjava sodelavcem belilnice za darovan venec in denarno pomoč. Iskreno se zahvaljujeva tudi oktetu Tosama za zapete pesmi. Silvo in Jože Prenar Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka PIOH za dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Zahvala tudi vodstvu Tosame za razumevanje in knjižno darilo. Vsem skupaj želim čim boljše počutje v kolektivu in veliko delovnih uspehov ter še enkrat prisrčna hvala. Marija Rokavec Iskreno se zahvaljujem sindikatu Do za obisk in denarno pomoč v času moje bolezni. Lep pozdrav, Pavla Keršič Po težki bolezni je dotrpel mož in oče Lojze Gaberšek. Ob tem se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nam pomagali, sočustvovali z nami in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne konfekcije in oddelka PIOH za finančno pomoč in cvetje, sodelavcem iz belilnice prav tako za denar in nošenje krste. Prav lepa zahvala še oktetu Tosama, klubu upokojencev Tosama ter gospe Ivanki Ogorevc za poslovilni govor. Julka in Marjana Gaberšek Ob mojem odhodu v pokoj se vsem sodelavcem iz pomožnih obratov, posebno pa iz mehanične delavnice zahvaljujem za vso izkazano pozornost in darilo, saj mi bo ostalo v lepem spominu. Prav tako se zahvaljujem vodstvu podjetja za knjižno darilo. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Še enkrat prisrčna hvala. Franc Belcijan Ob smrti očeta Jakoba Simčiča se zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavkam iz sanitetne konfekcije za denarno pomoč in venec. Renata Simčič V spomin Alojzu Gaberšku Življenje je kot reka... Ob rojstvu je reka kot človek, droban in nebogljen. S časom se večamo in bogatimo s spoznanji. Tako kot reki sledi neizogiben konec - človeku koncu ni mogoče uiti! Poslovili smo se od Lojzeta. O njem pravzaprav ne moremo veliko povedati. Skromen, tih, neupadljiv, je dosledno in vestno opravljal svoje delo. To je največ, kar lahko rečemo za človeka. Za človeka, ki mu je delo merilo vseh vrednot. Takih ljudi ni na pretek! Dragi Lojze, poslavljamo se od Tebe z zavestjo o tvojem delovnem in poštenem življenju. Ravno takšen nam boš ostal v spominu. Njegova življenjska reka se je zlila v morje spomina. Zato naj počiva v miru! Pogrešali ga bomo. OBVESTILO Zaradi novih davčnih predpisov je pri plačevanju honorarjev za prispevke v TOSAMI in nagrad prišlo do manjših težav. Plačevanje v gotovini namreč ni več mogoče, ampak le preko žiro računov. Zato bomo odslej vsem dobitnikom nagrad, ki nimajo žiro računov, pa tudi avtorjem krajših prispevkov oz. takih, ki se le redkokdaj pojavljajo v časopisih, izplačevali honorarje v obliki vrednostnih bonov za našo trgovino. Taki prejemki se vam ne bodo šteli v davčno osnovo, medtem, ko se imetnikom žiro računov v davčno osnovo vštejejo vsi prejemki. Zaenkrat je tak način najenostavnejši in tudi za vas in podjetje najcenejši. Nagrade 1. nagrada: Mateja Vodlan, štipendistka 2. nagrada: Mojca Miketič, TŠT 3. nagrada: Marta Drčar, proizvodni sektor Čestitamo - Če bi imel Vugo, bi vsi takoj vedeli, zakaj gre, ko sem štopal ob pokvarjenem avtu. - TANJUG Telegrafska agencija nove Jugoslavije, poslej Telegrafska agencija neobstoječe Jugoslavije, alternativa nekdanje. - Špeglja je treba zapreti, zakaj bi imel samo Janša zaporniško fakulteto. r "N Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Jože Podpeskar, dipl. ing., Nada Korošec, Danica Avbelj, Matjana Lubinič, dipl. iur., glavni urednik. Glasilo podjetja TOSAMA Vir, Šaranovičeva 35. Izhaja enkrat mesečno v 1501) izvodih. Tisk: »VIDEM«, OE Papirkonfekcija krško. NAGRADNA KRIŽANKA 1* 8. MAkZ c VI LA Tuvtho EAOANJf TZIROCI 0S££>NI zaimek 1 VK^TA KOVELI LlTEK O-b. SALA TE£6^!> vlfLUČ TT\c ITALIJA R>ecxx®- 8)0 7>A l/E-L 1 It A VEIA ■PRISMS DOHET/i.- MA MOJA t7BŽA\A.. . jAC>SAMaa HTLI# SfOPMJA ALEŠ VAL 1 Č HRIB 'PR.I ■JOMlALAH i-LAT O 'RG-eA N»A afcm/m- rteiz- eu&mja r/msca j-o i Sposoja AVTOHO -Bi LOI/ ‘blOV. £>mJ£PE.A- MILUOSJ TLA, Tosope M £ ST2.0- ICOVEA) i>£\/r£Rjj MERI CA.S JO0) 8AST. CO) STAR t^TORAB- i-OEM VLUJli UETSOIO- ZeuOST 05L1 IcA vlalila kfZMICKA ZASTLIKA OBlČAi 2, /M SAHOGL, P2Ln/ATl- JAMJe GR. 1*04/AOJA cAsa AE>£cEb( iTAL MAA>- SCi lOdOTOC uežMie M. 1 ME 07)7 £ * /0£UC m mačet oTDe. i/ JAX>1An>U VJILSTA AVTOMOE), iAv/cJtc- -rfcOcA v/0^>A DVOJICA tALCIJ LARvA/A ULATL.1E VTLLTA ?TI CA EMA /RM ANJ JOGOSC. Tt>COTOC II bEeraJ- CELJ ^Al>l J TOLSTOJ: AMA ? Htret A^USbA irc Sanja MAJTAL^ -N. A R TkiA v FRAb^lJl Sakfiom '-'Rsta Avj^TEAI- a k)OJA O TtOV-lt OCET 6(="oh . T€lO ■Rt ILA v' EGiTlJ kroMEc 7u>lOTOk^ Gaj FOR Žvfplo ARA&SCA IJR ^ AvJA 7» Hi A R»£T/Č.M3) ore? SLAME "B. l MICA 4 ORSTA narocnua/ VlLSTA BOJ^CfiA STEuPa yyy/ m 2>£TL 2>;nATU A ov>ro?f n<\ >:LA AR) 1 TA J UM CAR U, A*>ECF2>e IG. cUkiA ABfceOE nesTo v LA bi. S|-fc>i-?.lJ 1 TffcnCcj SAnO^tAi' AJI t^A L ISTI tj A AvjTOt TRed, 7^4 « A 2>et.o IOAST. ou ^taRT U vJlVJ i ■RlMSCA r STVAR crAf JA zevsou S>irJ M l VL R-ADtO Pol / č EJU6-L. JAM A lAORlSTMA ^JX>. HOMT« TOX>J • VOJAvJ MA \>Oa> i AVSTS.UA i iAV06t. SPANJSfc/ OS^AOAZfC AMtea j n Al. TISKOVNA D-tOllA 6RŠ fcA c^cA rairsDR. AvJCjL. X>OL\l»oJt/ llIfSSEA FOi FO? BGIKJJ 1 JORODnII Id roo TDMA OfuTOJJ Av;to *-vOTO Zi^SCA ro MAEA'JWI COT SFSTAVIU IME IN PRIIMEK: