IZKUŠNJE ZADRUG V SLAVONIJI ODSEKI ZA STROJNO OBDELAVO ZEMLJE Ena iznied obliik združcvanja i-ndividu-aJiniJi kinetovalceiv y oikviiru kmetijskih zadrug so v osijeSkemi okraju odseki za strojuo obdelavo zcmlje. Računajo, fci in negovati po na-vodiliih, pri čeiper jim strokoTiijaki za-druge nudijo potrebno poraoč. UREJANJE PREGONSKIH PAšNIKOV Zaradi izboljšanja krmljenja živi>ne so se zadruge lotile urejanja taiko iimenova-nih pregonskih pašnikov. Za te pašndke je določena vsota 56,8 milijona dinarjev. Skupno v tem okraju planirajo ureditev 14 pregonskih pašniikov in od teh jdh že 11 priipravljaj-o. Ko bodo ta dela končana, bodo urejeni pašniki obsegali 772 hekta-cot zeoiilje, ki doslcj veoiDoma ni bila iz-koriščena. To bo omogočilo, da se bo v 11 vaseh, ki se bodo posluževale leb. paš-nikov, povečalo število krav za okrog 2000. Ker je med individualnimi kmeti, ki so-delujcjo pri urejanju pašniikov, veliko zanioianje, računajo, da b(xk> kasneje Uiredili še 14 prcgonskili pašnikov, ki b; zajcli novih S30 hektarov zemljc in omo-gočiili povečanje štcvila krav za nadalj-njih okrog 2300 glav. Kljub velikcmu zanimanju kmetovalcev pa nokateri Ijudski odbori ne posvečajo dovolj pozornosti urejatiju preg0n-Sikih ašnikov. Tako je ua priTnčr občinski judski odl>or v Bizovcu sprejol sklep, s katerim res sprcjcma urejanje pregon-' skih pašnikov, ki ga organizirajo zadru-gc, za to akoijio pa je dodelil samo polo-vi'co pašnikov, med.tem ko je flrugi, prav tako vclik del oddclil za potrebe tistih kmetov, ki niso hoteli sprejeti te zadruž-ne akcije. Tako stališčc odbora je bilo kpitizkaTio na posvotovanju o kmetijstvu. ki je bislo te dni v Osijeku. POSPEšEVANJE DOMAČE OBRTI Zadrnge v osiješkem okraju so pod-vzele tudi akcijo za pospeševanje domače obrti. Organizirale so 22 novih delavnic, v katerih je zaiposlenih 330 novufo delav-c»v. Razen tega je pri sekanju trstike, ki so ga orgamziirafe zadrugc, zaiposlenih še 230 delavccv. V insa ta dela so zadruge vložile soraz-merjno majhTia sredstva: 20.000 do 25.000 d'marj«7 na eno delovno tnesto. V novih delavuicah, ki delujejo koi zadružni obrati, izkoriščajo predvscm krajevno surovioe, in to večimoma tiste, ki doslej sploh niso bile izkoriščene. KONTRAHIRANJE KMETIJSKIH PRIDELKOV Ena izmed največjih akcij, ki so jih zadruge osiješkega okraja lani pcxlvzele, je bilo kontrahiiranje kmetijskih pridel-kov. S kontrahiranjem so zajele okrog 16.000 kmečkih gospodarstev, kar pred-sfavlja 42 odstotkov skupnega števila go-spodarstov v tem kraju. Kontrahirale so proizvodnjo razinih kujtur na 29.800 hekt-arih, kar znaša okrog 24.5 odstotka vseh obdelovakiih površin na zasebnem sek-torju. Z amketo, ki jo je izTedla zadTužma zveza osiješkega okraja, je bi-lo agotov-ljeno, da so znašali povprečni donosi pše-nice na kontrahiranUi površinah okrog 18 stotov na hoktar, kar je zi priblažno 30 odstotkov vcč. kakor znašajo poviprečni doaosi na indivkiiialmih gospodarstviJi. V posameznih vaseb. jc ta ra^I.i.ka še večia. V Kozarcu na primer, kjei so kontrand-rali vsi kmetje, razen šestorice, je zna-šal donas p.šenice okrog 2> stotov na hekt-ar. Donosi komze so bili t 15 anketira-nih vaseh na zemlji, ki je biJa zajeta s kontraliiranjem, skoraj dvasrat večji ka-kor na individualnih posestvih. Poveča.nje donosa, ki je bilo doseženo v prvi vrsti zaradi aporabe agrotehničnih ukrepov — določenih s pogodbo med za-drugo in nje-nimi ola-ni — je koriistiMo tudl zadni/.nim skladom. Z deležem pri dono-sih. ki so bil.i nad določ&no mejo. so ne-katere zadruge povečale svoje sklade za okrog 900.000 do mdilijon dinarjev. Večji stolpec: donosi pšemce na povr-šinah, ki so bile zajete s kontrahiranjem, ' manjši stolpec: donosi pšenice na po-vršinah, ki niso bile zajete s konfrahira-njem. H Akiivi mladih 2adružnikov Ajktivaiost mladnnskii orgaioizaaii po va-^ seh je usmerjena v zadnjem času posebno v zbirainje mladjne ©krog zacrug. Pri za-dniffah se ustanavljajo sekcije, klubi ali aktivi, ki so orgamizirani ik:ivov potro-jilo. V večiin.i okra.jev, k.i«r so bile organi-zirane mladinske zadružne organizacije, so akrajne zadružne zveze določiile po enega mladinskega voditelja, ii se bo iz^ ključno ukvarjal z njihovi:m delom. Doslej so v zbiramju mladine v- aJttive mladih zadružniikov najiboljše rezultate dosegle rnladiinske organizacije v Slove-naj.i, kjer je bilo orsraniziranih 292 akti-vov Dafles dalu.je v državi sknpaj 625 za-družnih se-kcii m aktiTov, ki obsegajo mkrog 22.000 nrladiincev in mladink z vasi. AktivDost mladinskih orsanizacii je na-šla na tem poflročju zclo zanimivo im ko-ristno obliJco. ker ie usposabl janje nofih kadrov za kmetijske zadrusre mi sploh za dviff raTni znanja o obdelavi zemlje edcn izmed zelo pomembTiiih pogojev za pre-obraabo vasi KAKO SODELUJMO V PRIPRAVAH NA KONGRES DELAVSKIH SVETOV Odbor za skhcainje kongresa bo vse-kaikor dal Tseim zainteresirani.ui organom iB iinštitucijam konkrefnejša navodila, kakšni materiali in dejstva !)odo .potrebni konig-resu, da bi bila razčlemba doseda-nje^ra dela d«Iavskih svetov čim bolj uspešna, skiepi čim bolj siklad.ni z n.jo, persipektive nada.ljnjega razvoja pa čiim bolj jasn«. Kljub temu pa bi želdi že danes tukaj pakazati ma neikatere prvine. k.i so bistve-no važne za oc&no našLh nspehov in po-mainjikljiivostk Naj naštejemo samo ndkaj vprašanj. Na primer, kako so delavski sveti vodiU politiiko .podjetja, kako so or-ganizi.rali iproizvodn jo «a sredstvih, k,i jim jih je zauipala sikupnost, kako so viplivali na asortime^nt m kakovost blaga, na ko-ordinacijo v proizvodnji, kako na s-plošni Ba.predek podjetja im na varčevanje, s kakšnim uspohom so se tmdili, da bi se poveča-la delovna siorilnost, kaikimo poli-tito so imeli v sistematiJ!acij.j dela-vnih mest, v priznavanju kvalifikacij, v spod-bujanjai k nndaljnji strakovn.i izobraz.bi 6knov kolektiva, kaiko so reševal.i vpra-šanje vz>;oje novega osobja. na katere te-žave so nalete.l.i v podjetju, v odmosih s komumo, z okrajem, z višjimi ipredstavni-m.i in ¦upravnimi orRani, katere prvine našem družibenem in državnem sistemu prisipevajo h kreipitvi dislavskih svetov kot samostojniih or^a.nov deiavskepfa samo- 'lavljanja, kalere pa zavirajo razvoi v sraerii ikako naj se okropi materialna družbena ^alnteresiranost deJovnih :di v tovarnah, oibrtnih delavnicah, na idbiščih. v ffostitistvu, trgovini, v kme- •tvij ild.. kato bomo doseffli. da bo vsaik naš državljafl nepo.sredno občutid rezulta-te svojega dela. a da bo prav tako raz-u-mel, da je tudi ojepov osebnj stamdard in standard njefiOTe ožje in širše sku,p-nosti odvisen samo od krepitve proizva-jaloih siil ini poTečania proizTodnie ter stori/lnosti dela Vsak član naše socialistične skupnosti ne glede na stotpnjo svoje ideološke iz-obrazbe Lahfco prispeva k zbirainju iz.ku-šemj sedemletne aklivinosti delavskih sve-tov t Joifroslavijii. Celo s preprostim ob-jaTjjanjem dejsteT i« svo.fe prakse. iz svoje^a sodcloTanja v or^nnih delavskeffa samoaipravljan.ja botno prispeva>li, da ho prri konfrres