ftt. 76.
V Gorici, dne 4. julija 1901.
iočaj XXXI.
Ishaja trikrat a« tedea v Šestih Isaanjlh, in sicer: vsak torek, ietrtek in soboto, zjutranje Iz-danje opoldne, reeerao isdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre* jemana  ali  v  Gorici   na dom posiljena:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6T>0
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   330
eetrt leta......» .w.*3 ^4p »   ,    ,    1-70
Posamične Številke stanejo 10 vrav .¦*"rT*"*: •""*¦------*-
Naročnino sprejema upravuištvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v cGoriški Tiskarni. A. Gabrgček vsal dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oč 9, do li. ure. Na naročilu brez doposlane naročnin« «e rje oziramo.
»PRIMOREC« izhaja neodvisno od «So5e. vsak petek in stane vse lete-» K 204i ali gld. 1-60.
«8oSa» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Tista v tobakarni LavrenoiS na trga della Caserma in Pipan v ulici Poste deli* Fabbra.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici it 7 v Gorici v I nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do o. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it.lt.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ajo  v delokrog uredništva,  naj  se  pošiljajc
spadajo  v delokrog upravulStva.
katere ne pošiljajo le
(Večerna! Izdmnje.)
Oglaar In poslanica
«a reCunijo po p8<ifc-vrstah,de tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat * kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeBkrat po pogodbi. — Večje 5rke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plaSatl loče Gorica.
»Goriška Tiskarna« 1. Oabrieek tisk« in zalaga razen <SoSe» in »Primorca* Se »Slovansko knjlkulco". katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld, 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se rajfanijo po tO kr. pBtit-vrstloa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
<Gor. Tiskarnat A. GabrSČek (odgov. Iv. Mcljavec) tiska in zal.
IR
Gosp. dr. Henrik Tu m a s tovariši je stavil v seji dež. zbora dne 2. t. ni. dve interpelaciji in 3 predloge. Interpelaciji, ki sta naslovljeni, prva na trgovinskega, druga na poljedelskega ministra, se glasita: !. Ponovno se pritožujejo občine slovenskih pokrajin na Goriškem, da c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu popolnoma prezira slovensko narodnost pri uradovanju na poštah. Posebno pa iazivije odpor v prebivalstvu okoliščina« da se poštna uprava poslužuje nemških ali laskih pečatov ali takih, na katerih so na različne načine spakedrana krajevna imena. Tako so tudi napisi na postnih vozovih in drugod izključno le nemški. Okrajna glavarstva goriško, sežansko in tolminsko so izven ločniike občine izključno slovenskega prebivalstva, in poštni promet, ki §e vrši po teh pokrajinah, se vrši zdržema tako, da ne takne druge narodnosti. Zaradi-tega je skrajno krivično, da se c, kr. poštno ravnateljstvo ne ozira na ponovno izražene želje prebivalstva, da bi se c. kr. poštna uprava posluževala slovenskih pečatov in slovenskih napisov. Vsled tega stavijo podpisani sledeči vprašanji:
f. Ali so Nje Ekscelenci znane gori grajane razmere? in
II. Ali misli NJ. Ekscelenca ukrenili, da se napravijo pri slovenskih poštnih uradih okrajnih glavarstev Sežana, Gorica in Tolmin slovenski pečati in slovenski napisi ter se s slovenskimi strankami uraduje zgolj slovenski ?
II. Že jeseni 1. 1896. so si prizadevali posestniki, ki imajo svoja zemljišča na Prevalih d. o. Vipolže, Cerovo, Kozana in Pod-gora, preprečiti nevarnost, katera preti po vsakem deževju od hudournika Bersa. Visoka vlad« sama je spc^oala nujno potrebo regulacije tega vodotoka ter je pri komisiji jeseni I. 1897. izrecno povdarjala po svojem odposlancu, da je treba hudournik Bersa urediti od iztoka pa do izvira.
Kakor se čuje, je vis. vlada že pričeta z izdelovanjem načrtov. Prizadeti posestniki pa  še  danes  ne   vedo,   kako   stvar    stoji.
Ker  povodnji  vsako leto naraščajo in ureditev postaja od leta do leta  tetavnejla in združena  z   večjimi  bremeni za  prizadeto J posestnike, se   obračajo  podpisani  na Nj. Ekscelenco z vprašanji:
I.   Ali uvažuje Nj. Ekscelenca nujno potrebo regulacije vodotoka Bersa v celem povodju ?
II.  Kaj je Nj. Ekscelenca storila radi naprave podrobnih prevdarkov za ureditev potoka Bersa od izvira pa do iztoka? in*
III.  Ali je Nj. Ekscelenca voljna, nujno končati in v najkrajšem času predložiti potrebne načrte ter predložiti deželnemu zboru načrt za pokritje prevdarjenih troškov?
Predlogi se glase: I. Visoki   deželni  zbor   skleni:
Ustanovi se poseben zaklad za podporo male obrti in trg vine v deželi. V ta zaklad se odkaže iz deželnega zaloga znesek ¦0.000 K glavnice ter se pooblašča deželni odbor, da to svoto nabavi, če treba, potom izposojila.
Ta gtevnica je uporabiti v prvi vrsti tako, da se brezobrestno posodi v enakih delih med denarne zavode obeh narodnostij, ustanovljene po določilih zakona od 9. aprila 1873., ki se pečajo s pospeševanjem male obrti in trgovine, z namenom, da obrnejo aatipauo - glavnico v eskomptovanje menic malih obrtnikov in trgovcev po obrestni meri, ki ne presega vsakokratne obrestne mere avstro-ogerske banke, ter ob enem obrnejo v isto svrho toliko svoje obratne glavnice, da iz skupne svote, uporabljene za tako eskomptovanje zavoda po rednem poslovanju, ne naraste večji dobiček za zavod nego po 1$.
Ako ne bi se mogla ustanovna svota tako porabiti, obrniti je isto ali ostanek za brezobrestna posojila manjšim obrtnikom ali proizvodnim zadrugam tako, da se imajo povrniti v rednih obrokih v dobi najdalje petih let.
Zaklad za podporo obrti je v oskrbovanju deželnega odbora, kateremu se prepušča, da sestavi poseben statut ter vsako leto deželnemu zboru poroča o vspehu in posebej o delovanju deželnega odbora v prid male obrti in trgovine.
V i a o k i   deželni   odbor skleni:
Deželnemu odboru se nalaga, da napravi za ves politični okraj Tolminski, sodni okraj Kanalski, za občine Podgora, Števerjan, Kojsko, Biljana, Medana, Kožbana, Dolenje, Čepovon, Grgar in Gor, Tribuša ednostaven načrt omrežja cest, spadajočih po namenu zakona od 31. maja 1894. med skladovne iftli važnejše občinske ceste.
Nalaga se, da v to «vrho sestavi posebno deželno cestno komisijo, v katero naj se pokliče načelnike prizadetih cestnih odborov in večjih občin, poleg odposlancev deželnega odbora in vesčake tehnike.
Pooblašča se, da najame potrebne tehniške moči in skrbi za potrebno pisarno na troške deželnega zaloga.
Nalaga se mu, da na podstavi predloženih načrtov sestavi prevdarek troškov in pokritja. V to svrho naj si zagotovi državno pomoč s podporščinami in brezobrestnimi posojili za daljšo dobo ali naravnost deželnemu zalogu ali prizadetim okrajem in občinam ter zagotovi prispevek okrajev občin in zasebnikov.
Nalaga se konečno deželnemu odboru, da predloži o vsem načrt deželnega zakona radi ureditve cestnih zvez v goratih krajih dežele.
III. Visoki   deželni zbor skleni:
V smislu državnega zakona od 30. junija 1884. Št. 117 št. m odst. II. se ustanavlja deželna komisija v svrho, da določi lege, v katerih so potrebna podjetja po namenu navedenega zakona, da predloži v izvršitev potrebne korake po državni upravi, dežel nam zastopstvu in zasebnih udeležencih. Pozivljeti se visoki c. kr. ministerstvi za poljedelstvo in notranjih zadev, da se deželna komisija nemudoma sestavi.
Deželni odbor se pooblašča, da preskrbi in izda iz deželnega zaloga za ustanovitev in poslovanje komisije potrebna denarna sredstva.
Deželni odbor se istočasno pozivlje, da sestavi in v bodočem zasedanju deželnega zbora predloži načrt deželnega zakona radi pospeševanja deželne kulture v obsežji vodnih stavb in radi naredb za neškodljivo odvračanje gorskih voda in radi sestave deželnega
melioracijskega zaloga, oziraje se na državno pomoč, obecano po zakonih od 30. junija 1884, St. 117. v prvi vrsti z izdanjem deželnih delnih zadolžnic
Nekaj o
sitosti katollikeca duhoventtva.
(Članek Uvod uredništva.)
Marsikdo ne razume srditosti kat. duhovnikov v zdajšnjem času. Čudi se, da zamorejo oskrbniki Kristove vere, ki ima ljubezen do bližnjega za glavno vodilo, m* stopati najnestrpniSe, najrnašCevnlniše proti rojakom, ako jim ti ne pripuščajo vse vlado v državi, deželi, občini, v gospodarskem ter socijainem življenju.
To je jako razumljivo, Kat. duhovniki imajo fiksno idejo, da je v kat. veri vie za* popadeno, kar je za življenje človeka, narodov potrebno in to za vse Čase, Noben prevrat gospodarstva, duševnega nazlranjg človeštva jih ne more ganiti iz okvira tega, kar imenujejo duhovniki kat. vero. Duhovniki so naravnost po Kristu postavljeni voditeljem narodov v vseh razmerah življenja. Vse narodno gospodarstvo, vse dušeslovje je dano njim v nadzorstvo in le isti so poklicani, razsoditi, kaj je prav in kaj ne. Tako so razumevali tudi v davno minolih časih svoje stališče, ko se je iz škofa v Rimu, tedanjem središču svetovne moči, vsled iste razvilo pa-pežtvo. Že v 3.-4. stoletju se je ta misel, da je papež glavar mej vsemi in nad vsemi mogotci ter vsak kat. duhovnik v malem okviru papež, začela razvijati. Poznejši razvoj kmetske države mej Nemci, Slovani, Romani je to misel utrjeval, ker kat. duhovniki so se tudi kmalu poprijeli voditeljstva gospodarstva, kmetije in z velikanskim bogastvom, ki so si ga po upregi kmeta pridobili, si lože utrjevali svoje stališče mej maso ljudstev. Bili so tedanji uradniki kmetske drŽave in lahko so utikali v vse življenske razmere svoj nos.
V takih razmerah so lahko vsako ne-pokornost, vsako drugačno mišljenje z vso jim tedaj na razpolaganje stoječo silo udu-ševali v kali. Kralji tedanje dobe so bili brez moči, posamezni grajščaki so bili močnejši in ti so imeli iste gospodarske koristi, kakor kat. duhovniki. Ti so bili v žlahti z istimi. Imeli so tudi svoje sinove za škofe in opate mej duhovenstvom. Kralji so bili do 17. stoletja hlapci kat. duhovenstva, ker drugače
Quo iradis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sicnkivaicz. — Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Tesnejšo ulice, v katerih se je nabral najgostejši dim, so bile naravnost nepristopne. Na tisoče prebivalcev je bežalo od tod. Vinicij je videl na poti strašne prizore. Čestokrat sta dva Človeška toka, dospevša od dveh nasprotnih stranij, trdila skupaj na tesnem prostoru ter sejela gnesti la boriti med seboj. Ljudje so se tolkli ter gaziM drug po drugem. Udje roubine so se zgubili v grozfti gneči; matere so obupno klicale svoje otroke. Vmiciju so se lasje jezili na glavi, ko je pomislil, kaj vse se je moralo goditi bliže ognja.
Pri hrupu in trušču je bilo težavno nekaj vprašati ali razumeti klicanje. Vsaki hip so se preko reke valili novi valovi dima, tako črni in težki, da so se vlekli po zemlji, pokrivajoči hiše in ljudi in vse predmete nnlik črni noči. Toda veter je razprašil ta dim in takrat je Vinicij mogel iti dalje proti ulici, v kateri je stala Linova hiša. Vročina julijevega dneva, pove čana s to grozno speklino, je postala naravnost ne-znosljiva. Dim |e grizel v oči in v prsih je zmanjkalo sape. Tudi oni bivale!, kateri so se nadejali, da plamen ne prekorači reke ter doslej še ostaii doma, »o jeli zapuščati hiše in gneča je vsaki hip naraščala. Pretorijanci, spremljajoči Vinicija, so zaostali v grozni gneči.  Potoma je bil nekdo s Čakunom ranil Vinicijo-
ega konja, kateri je jel radi tega razgetati in odrekati pokorščino svojemu gospodarju. Vrhu tega je množica po bogati tuniki spoznala v njem Augustijanca in od vseh stranij so se jeli razlegati klici: »Smrt Neronu in njegovim požigalcem!« Napočil je čas grozne nevarnosti, kajti na stotine rok se je stegalo po Viniciju, toda splašen konj ga je odnesel, pogazivši vsakega, kdor mu je prišel na pot. Ob enem pa se je privalil v ulico novi val črnega dima, ki ju zagrne v mrak. Vinicij videč, da ne more dalje s konjem, skoči s konja ter gre peš, stiskajo se k zidovju in Časih Čakaje, da bežeče tolpe odrinejo naprej.
V duhu je govoril sam sebi, da je ves ta trud zaman. Ligija Že ni več mogla biti v mestu; nemara se je že med tem časom rešila z begom: lože je bilo najti iglo na morskem obrežju, nego najti koga v tem kaosu. Vendar pa je hotel, bodisi tudi za ceno svojega življenja, prodreti do Linove hiše. Časih je obstal ter si drgnil oči. Odtrgavši jeden škric svoje tunike, zakril si je z njim nos in usta ter hitel dalje. Cim bolj se je bližal k reki, tem bolj je naraščala speklina. Viniciju je bilo znano, da je požar izbruhnil pri Velikem cirku, pa je iz početka mislil, da speklina prihaja od ondot, ali od Foruma Boariuma in od Velabruma, ki sta bila tam blizo ter sta že tudi morala biti v ognju. A med tem je vročina postajala Čimdalje neznosnejša. Neki begunec, poslednji, kar jih je Vinicij srečal, starec, opirajoč se ob brglje, zakriči: »Ne bližaj se k Cesti-jevemu mostu. Ves otok je v ognju.« Dalje ni smel odlašati. Gorelo ni samo na otoku, marveč tudi za Tibero brezdvorano na koncu ulice, v kateri je stanovala Ligija.
Vinicij se vendar spomni, da je bil okoli Linove hiše vrt, za katerim je bil proti Tiberi prilično velik
prostor. Ta misel ga je potolažila. Ogenj se je moral na praznem mestu ustaviti. V tej nadeji je dirjal dalje, dasi mu je vsak popih vetra prinašal naproti ne samo mnogo dima, marveč tudi na tisoče isker, ki so mogle sežgati ulico na drugem koncu in mu tako onemogočiti vrnitev.                                             .  ,.
Naposled je zagledal skozi gosta dim ciprese na Linovem vrtu. Hiše, ki so stale za praznim prostorom, so že gorele kakor skladišča drv, samo majhna Linova ,insula* je še stala nedotaknjena. Vinicij hvaležno pogleda proti nebu, skoči k njej, dasi ga je že zrak sam palil. vrata so bila zaprta, toda on jih sune z nogo ter stopi na vrt.                                .                     .
Na vrtu ni bilo žive; hiša se je zdela, aa je popolnoma prazna.                        .
»Nemara so omedleli od dima m vročine,« pomisli Vinicij ter začne klicati:
»Ligija! Ligija!«                 ...      .   « ,
Odgovori mu tišina. V tej tišini se je culo samo praskanje daljnega ognja.                    .           .
Tu mu nakrat prileti na ušesa oni strašni glas, ki ga je že enkrat slišal na tem vrtu. Brezdvomno se je bil na bližnjem otoku vnel vivarij, nahajajoč se ne daleč od Eskulapovega templa ter so v njem razne zverine, med njimi tudi levi, jeli rjoveti od strahu. To je bilo že v drugič, da je ob času, ko je bil ves zatopljen v misli na Ligijo, začul te grozne glasove, kot grožnjo kake nesreče, kot slutnjo zlokobne bodočnosti.
Toda to je trajalo le malo časa, kajti še strašnejše nego to tuljenje divjih zverin bile so misli na nekaj drugega. Ligija se mu sicer ni oglasila na- njegov klic, toda lahko mogoče, da je ležala brez zavesti v sobi, ko jo omedlela od silnega dima. Vinicij skoči v hišo. V malem atriju je bilo prazno in temno od dima.
niso mogli živeti. Najmočnejši mej njimi v j 8. stoletju, Karol Veliki, je duhovenstvo še nekoliko držal v kordi, ali poznejši nemški, francozki, španski, italijanski ne več. Kar je papežtvo zahtevalo, to so izvedli ti kralji. Ljudstvo je bilo trdno pod varušlvom grajskih, škofovskih, samostanskih hlapcev, pod varilstvom posvetnega duhovenstva, bilo je pozneje po tlaki, desetini zvezano, bilo je neuko, razkropljeno po kmetijah. Tako je papežtvo in oziroma kat. duhovenslvo lahko uduševalo skozi ves srednji vek vsak pojav slobode in napredka.
V 10. stoletju se prikazujejo po vsem kat. svetu nezadovoljne«. Gospodarstvo se je razvijalo, okvir istega je postajal pretesan .in ljudje so hoteli na prostejšo plan, hoteli so odvzeli velikanske koristi njihovega dela omenjenim voditeljem. Tega seveda pametnejši mej voditelji gospodarstva, kat. duhovniki, niso lepo gledali. Slo je za njihovo kasto. Našli so kmalu pravo besedo, rekli so, to gibanje gre proti veri, to so k r i v o v e r c i, ki hočejo drugače gospodariti, živeti, kakor je cerkveni gospodarski in državni oblasti ljubo. Papeži so ustanovili takozvano inkvizicijo po vseh deželah. Isto gospodarstvo poganja iste razvoje, torej so po vsej tedaj znani Evropi isti krivoverci, liberalci. Tedaj Se ni bilo železnic, telegrafov, a vendar so bili pojavi iste nezadovoljnosti po vsej južni, srednji Evropi ter na Angležkem. Albingenzi, Waldensi, revolucionarne gospodarske stranke, se prikažejo po vsem tem svetu. Tudi na Slovenskem jih najdemo. Proti tem novo-tarijam tedanjih ljudij so šli razni papeži v boj z inkvizicijo. Postavili so duhovnike, in ko se je ustanovil red Dominika in Frančiška v 13. stoletju, redovnike iz teh redov za voditelje krvavih sodišč inkvizicije. Dali so jim vso oblast in kraljevi, deželni oblasti zapo-vedali, da morajo te krvave sodnike v vsem podpirati, drugače pridejj ob svoje oblasti ter premoženje. Posamezni škofi so bili tudi taki krvavi sodniki. Najmanj 400 let so ti menihi in duhovniki grozno vodili krvava sodišča po Evropi.
Zgodovinsko je dognano, da jih je postavilo papežtvo ter jih vodilo in da so kraljeve in druge posvetne oblasti bili le krvniki, ki so izvrševali smrtne sodbe. — Zdajšnje duhovenstvo se sramuje teh strašnih sodb in odvaleva iste na posvetne oblasti. Ali to je, kakor marsikatero drugo, lažnjivo presojanje zgodovinskih dejanj.
(Konec pride.)
DOPISI.
Od kranjske meje, dne 1. julija 1901. — V 26. štev. .Primorskega Lista" z dne 27. junija t. I. dementuje (postavlja na laž) neki »romar* pod zagiavjem: .Liberalnim krcmarjem v Cepovanu* vest od kranjske meje, kojo je prinesel »Primorec* v štev. 23., na način, kateri se vsakomur zdi kar naravnost otročji in smešen. Dopisnik-romar se zvija in brca okoli sebe, kakor besen in predbaciva oni vesti samo budalosti in laži. Ko vesti same ni prav nič ovrgel, sklepa končno: »Ves liberalni napredek in vse liberalne fraze — vse sama laž, vse sama sleparija, vse sama hudobija". Bravo, gosp. romar! S tem niste naše vesti niti najmanje
ovrgli. Pokazali niste nobenega stvarnega protidokaza. V našo obrambo in v obrambo naprednih krčmarjev v Cepovanu trdimo, da so .Primorčeve* vesti resnične; to ostane pribito.
Ako so bile naše vesti lažnjive, ako so bili gospodje nunci krivično napadeni, zakaj niso dali popravka v .Primorca* ?
Kdor je napaden, pa ni nič kriv, zakaj bodi celo v napredno krčmo poprasevat: .Kedo je dopisnik, čem vedeti, kedo je pisal tisti dopis?* Kedor nima nič na vesli, se ne jezi, ne zalezuje dopisnika, katerega v Cepovanu ne najde, ampak napravi stvaren popravek, pa mirna Bosna!
Za hrbtom pa tudi očitno delati v škodo svojemu bližnjemu, potem se pa opravičevati z zvijačo in lažjo v .Slovencu" in »Primorskemu Listu", to je mend? dandanes prra in poglavitno orožje nekaterin klerikalcev, ki bi nas naprednjake radi ne le gmotne uničili, ampak kar popihali s površja zemlje.
Svet, katerega nam daja naprednim krcmarjem dopisnik-romar, da naj bi se vstopili na pot in prosili vbogajme romarjev, naj lepo obdrži za se in za svoje kolege, ki naj se ga vsako leto tudi zanaprej pridno poslužujejo, ker da * njim ni pripisana be-raška palica, vem':.f vsako leto veliko več priberačijo, kakor njim pritiče. Naprednim krcmarjem ni prav nič žal, ako tudi bi ne bili isti dan prav nič potočili, in ako bi bil vse potočil kler. krčmar, bi bil eden napr. krčmarjev prav vesel, ker bi bil imel brez najmanjega truda vsejedno lep dobiček. Tudi so napredni krčmarji v tako ugodnem mater ijalne m stanju, da tudi brez krčme lahko 'žive, ne da prosijo vbogajme. Ta svet pa gotovo daja le oni, kateri ga sam pogostoma rabi. —
Nam ni na tem, da so romarje na-ganjali v kler. krčme, ampak na tem, da vemo, kako naši dušni pastirji svoje ovčice nejednako ljubijo. — Ali je tako Kristus učil? Hinavci!
Končno prosimo Vas, g. dopisnik-romar, povejte nam, ah je tudi naslednje sama luž, sama sleparija, sama hudobija?
Vojskarski nune je najel v Grgarju voznika, ki naj ga pripelje v Čepovan. Pogodil se je ž njim, da plača 1 gld. in da prisedeti še dve drugi osebi, in da dobi 1 gld. »trinkgelda.f Voznik se je zanesel na možko nunčevo besedo, da dobi skupno 2 gld. Pa glej o, ljubi dopisnik-romar, kedo lažel V Cepovanu je prejel voznik 1 gld. od nunca, drugi dve 03ebi ste jo popihali, meneč, da bo nune vse plačat. Za »trinkgeld* pa nune ni imel drobiža, ali ko je voznik le silil, se nune uda, gre v Kofolovo štacuno menjat krono, mlada štacunarica hitro odšteje 100 vinarjev, nune pa še bolj hitro in hlastno pograbi 100 vinarjev s krono vred s .štanta* in vtakne v nenasitni žep. Voznik prejme ogromen »trinkgeld* 30 vinarjev, za .ošvindlanih" 85 kr. je pa molil Htanije vseh svetnikov po potu iz Cepovana v Grgar. Štacunarica je morala za dobroto, da je krono zmenjala, iti v Cepovanski farovž tirjat nunca krono nazaj.
Vozeč se iz Grgarja proti Cepovanu je ravno omenjeni nune neprestano vpii nad romarji, tudi nad vsako babo s »Vsi k Valentinu*.   Ce je tudi to sama laž, sama sle-
parija, sama hudobija, gosp. dopisnik-romar. Vam osvežimo Vaš zgubljeni spomin s pričami. Ce bi pa morda bilo ljubo g. dopis-niku-romarju še kaj zvedeti o oni procesiji, smo vedno pripravljeni še kaj povedati, ker imamo še nekaj gradiva na razpolago.
Z Vipavskega, 30. junija 1901. — Kakor vsako leto tako je bil tudi letos sv. Peter v Dobravljah obiskan po mnogc^rojnem številu ljudstva. Lepo je bilo gledati, kako se je ljudstvo od vseh stranij po ozkih stezicah vilo proti cerkvi sv. Petra. Radi tesnega prostora v cerkvi je moralo tri dele ljudstva biti na prostem, in marsikedo še sv. Petra videl ni. Nekateri so mi pravili, da se je močno postaral, da ima že vso belo brado, da bode težko odpravljal svoj posel. Hm, sem si mislil, saj mi Slovenci imamo v nebesih sv. Cirila in Metoda. Nas že oni potisnejo v kak kotiček.
Po popoldanski službi božji je pa ljudstvo trumoma hitelo po ozkem, ne preveč lepem klancu proti občini Dobravlje. Kmalu so bile gostilne prenapolnjene z različnimi gosti. Ali tukaj je bito vsejedno tužno, ker ni bilo nijednega pevskega zbora. Križani so še nekaj po domače napravili, dokler je bil ž njimi župnik Kodre. Ko jih je pa U zapustil, se je slišal samo tisti močni o o o. Nekateri so rekli, da imajo hripav glas zaradi tega, ker so preveč župnikovih portorik »pofumali". Posebno tista .mačka miško meš seničko* in še nekatere druge križke himne niso nič ljudstvu imponir.ile. Pa pustimo Križane pri miru in poglejmo malce v Dobravlje.
Tu sem izvedel nekaj nepričakovanega. Dobravsko društvo, katero je v začetku tako napredovalo, se čim dalje krči in zakaj'( Kdo je tega kriv ? Nihče drugi nego odbor, kateri noče na željo udov prirediti veselice. AH to upam, da zavedni Dobra vci poravnajo in se zopet združijo ter napravijo kako krasno veselico. Torej kličem Vam Dobravcem: »e posnemajte društev, kater« spijo spanja mrtvih, kakor na primer križko in ž'ibelj»ko, ker po tem takem .nora društvo propasti. Torej, zbudite se!
Iz Ken*. — Prijazne Renče so kazale minolo nedeljo radostno lice. Raz hiš ter »zmej zelenja kostanjev in akacij so plapolale trobojnice v bratski pozdrav vrlemu .Sokolu* in dičnemu .Pevskemu in glasbenemu društvu* iz Gorice. — Množice goriških izletnikov in vsi mi Renčani pohiteli smo k mostu, da zakličemo krepki in pristni »dobro došli" milim gostom. In prišli so »Sokoli in .Slavci"... G. nadučitelj Baje, predsednik Renske čitalnice, je govoril dolini udan pozdrav, kateremu se je odzval g. dr. Grunlar s krepkimi izrazi, in ko so zapeli g. pevskega in glasbenega društva večno krasno .Lepa naša domovina* uprav na mostu, ob peneči se Vipavi, se je razlegalo iz nebrojnih grl srčan ,Na zdar!" — Zatem smo veseli odkorakali na zeleno trato pred grad, in tam smo bili res očarani. Navdušeno mnogobrojno občinstvo: Goričani, Št. Peterci, Prvačkovci, Dornber2.ini, Renčani in drugi so se divili i gromko aplavdiraii spretnim .Sokolom* in vrlim g. pevcem ter njihovim načelnikom- — Slava!
Prehitro so ms zapustili ljubeznivi gostje —¦ burno pozdravljeni in spremljani od
jedneistinito srčne želje, izražene v vzkliku: .Na svidenje !*
(Tako, pametna »Norica" in tvoj nežni katoliški fantič »Prismojenec*: »Živel cirkus Turna* 1 Altro che: »Pozor Renčani!*)
Domače in razne novice.
Prvi slovenski doktor ua Češki univerzi. — Iz Prage nam pišejo: Odkar imajo Cehi svoje vseučilišče, je bil v ponedeljek na njem povišan v doktorja prvi Slovenec ¦— dr. Stanko Lap a j ne, c. kr. avskultant v Gorici, sin ravnatelja mešč. šole v Krškem in pisatelja g. Ivana L. — Dvoranica je bila polna, večinoma Slovencev, med njimi več Sokolov. Tudi kaj takega še ni bilo v oni slavnostni dvoranici. Po običajni zahvali v č«škem jeziku je rmadi in vsem simpatični doktor govoril slovenski, tudi prvi slučaj v Pragi. Na koncu mu je zagrmel navdušeni »živio !* — Cdstitamo od srca! Naj bi našel obilo posnemovalcev!
Deželni »bor goriški, VI. seja, dne 2. julija 1901. ob 5. uri popoludu«. Po pre-čitanju zapisnika in došlih peticij naznani deželni glavar, da je podal dr. Turna tri predloge ter dve interpelaciji in dr. Venuti jodno interpelacijo, ki se bodo prečitali koncem seje. Vladni zastopnik odgovori na v IV. seji dne 17. junija stavljeno interpelacijo dr. Turne glede premestitve učiteljišča iz Kopra v Gorico, da je učna uprava temu zivodu posvetila svojo posebno pozornost, da pa ni bila mogoča še dosedaj koueCna odredba, ker bi bili spojeni z razdelitvijo tega zavoda veliki stroški ter se je oziralo posebno na to, kako bi se kolikor mogoče čuvale državn«.:-finance. Gledč vprašanja, kje naj bi se nastavila oba oddelka, se je izjavilo minister-stvo, da je pripravljeno napraviti novo poslopje za goriško gimnazijo, ako da dežela ali mesto potrebno stavbišče ter bi se nastanit oddelek učiteljišča v dosedanjem gimnazijskem poslopju, ali toliko mesto kolikor dežela sta otlklonili ponudbo vlade, in cela stvar je ostala, kakor je. Glede kričečih razmer na učiteljišču v Kopru ni vladi nič znano in ni zato tudi nič preiskovala.
Preide se na dnevni red. Posl. Herbuč utemeljuje svoj predlog *a regulacijo Vipave, Govornik bi peljal najrajši vse g. poslance pogledat, kako Vipava izpodkopuje in poplavlja bregove, ali uverjen je, da v tej vročini nikdo g. poslancev ne bi hotel tiga storiti ter da mu bodo gotovo kot večkratnemu očividcu škode, katero dela Vipava, verjeli in njegov predlog sprejeli. Posebno pa opozarja g. govornik &e na to, da je vipavska dolina popolnoma zanemarjena, da je vlada za njo najmanj skrbela, in da je treba zdaj, ko hoče vlada Sočo uravnati, tudi dotokom Vipave posvetili večjo pozornost. Ta predlog se je izroči! deželnemu odboru, da se bavi s tem vprašanjem. Posl, Grča poroča o prošnji županstev Renče, Bilje in Sovodnje za uravnavo katastralnih mej in o nastanitvi orožništva na državne stroške. K prvi točki se sprejme predlog pravnega odseka, da deželni zbor pri preimmhi občinskega reda jemlje v poštev to peticijo, k drugi točki pa predlog, da mera državna uprava sama skrbeti za nastanitev orožništva. O 3., •Iv 5. in 6. točki dnevnega reda poroča dr. Mara ni. 3. točka (zakon o pobiranju odstotne davščine od najemnin v glavnem deželnem mestu Gorica) se na predlog dr. Kggerja izroči pravnemu odseku. 4. točka (Opraviinik za deželni odbor in statut za osobje deželnih uradov) se izroči skupno na predlog dr. Venutija finančnemu in pravnemu odseku. 5. točka {Prispevek zavodoma .šolski Dom" in .Lega Nazionate*) se izroči na predlog po«i. Michiellija pelicijskemu odseku in 6. točka (načrt zakona o spremembi §§. 31. in 32. obstoječega občinskega reda od   7./1. i 864. št. 8  dež. zak. in načrt ža-
lska je z rokami vrata, ki so držala v kubikul, je za-j gledal brlečo se lučico v sobici; približavši se ji, zagleda larij, v katerem je namesto malika bi! križ. Pod tem križem je brlela lučica. V glavi mladega kateku-mena se pojavi koj misel, da mu ta križ pošilja luč, s katere pomočjo more najti Ligijo. Torej jo vzame in jame iskati vhoda v kubikul. Našel ga je, dvignil zaveso, posvetil z lučico ter se oziral naokrog.
Toda tudi tukaj ni bilo nikogar. Vinicij je bil gotov, da je stal v Ligijinem kubikulu, kajti na steni je visela njena obleka, na postelji je ležalo ,capitum(, to je tesna obleka, katero so nosile ženske na golem telesu. Vinicij si pritisne to obleko k ustom ter nadaljuje iskanje. Hiša je bila majhna, torej je preiskal kmalu vso celo do kleti. Toda nikjer ni našel žive duše. Bilo je jasno in očitno, da 10 Ligija, Lic in Uršo morali ob enem z drugimi bivalci tega dela mesta v begu iskati rešitev pred požarom. »Treba jo je poiskati med množico za mestnimi vrati,« pomisli si Vinicij.
Ni se preveč Čudil, da jih ni srečal na via Port-uensis, ker so izza Tibere lahko odšli na nasprotno stran v smeri proti vatikanskemu griču. V vsakem slučaju so bili rešeni vsaj pred ognjem. Vinieiju pade kamen od srca. Videl je sicer, s kako velikimi nevarnostmi je združen beg, toda spomin na nadčloveško moč Ursovo mu jekrepčalto nadejo. »Sedaj moram,« je dejal sam sebi, »zbežati od tod čez vrtove Domicie ter dospeti na Agripine vrtove. Tam jih najdem. Tam dim m tako strašen, ker veter piha od sabinskih gor.«
Bil je pa tudi že čas, da je mislil na svojo rešitev, kajti ogenj se je čimdalje bolj bližal in oblačiči dima so iiapolnovali skoro vso ulico. Lučica, s katero si je bil svetil v hiši, je ugasnila na vetru. Vinicij
odide na ulico ter jame na vso moč dirjati k via Portuensis proti oni strani, od koder je bil prišel, in zdelo se je, kakor da g? je jel preganjati požar s svojim ognjenim dihom, obkolivši ga s strašnim dimom ter sipajoč nanj goreče iskre, ki so mu padale na lase, na vrat in na obleko. Tunika je jela na več mestih na njem goreti, toda on se za to ni zmenil, marveč dirjal v strahu dalje, boječ se, da se v dimu ne bi zadušil. V ustih je polno dima in saj, v grlu in v prsih ga je palilo kakor živi ogenj. Kri mu je rdarjala v glavo tako, da je časih videl pred seboj vse rudeče. Rekel si je v duši: »To je živi ogenj! bolje bi mi bilo, ko bi se vlegel na tla ter poginil.* Dirjal je Čimdalje težje in težje. Pot mu je zalival glavo, vrat in ledja in ta pot ga je palil kakor krop. Ko bi ne bilo Ligijinega imena, katero je vsaki hip ponavljal, ko bi ne bilo njenega ,capitija', kateri je držal na ustih, pa bi bil padel.
Cez nekoliko časa že več ni poznal ulice, po kateri je tekel. Cindalje bolj ga je zapuščala zavest. Pomnil je samo to, da mora bež&M, da ga na odprtem polju pričakuje Ligija, katero mu je obljubil apostol P< j r. Innakrat ga prevzame neka vročinska gotovost, po ¦ >bna predsmrtni slutnji, da jo mora videti, se 2 nji  poročiti, potem pa umreti.                                            \
Bežal je že kakor pijan, zaletavajoč se z jedne streli ulice na drugo. A med tem se je nekaj spremenilo v tem strašnem ognju, ki se je polastil že vsega mesta. Vse, kar je doslej samo tlelo, je izbruhnilo nakrat v morju plamena in veter je nehal donašati dim, ki se je bil nabral po ulicah ter zapihal močneje. Ta popih je odnašal s seboj na milijone isker, torej je Vinicij bežal v pravcatem ognjenem dežju. Za to pa je tudi dokaj jasnejše videl pred seboj in  uprav
ob Času, ko si jo mislil, da pad*, je zagledal konec ulice. Pogled na to mu je podal nove moči. &nkroLivLt za vogel, dospe na ulico, ki je držalu k via Portu*nsis in na kodetansko polje. Spoznal je, da bo reiten, ako dospe do one ceste, ko bi ondi tudi omedlel.
Na koncu ulice je zapazil znorič neki mrak, ki je zakrival izhod. »Ako je to dim,« si misli, »pa ga več ne prekoračim.« Že mu je zmanjkalo moči. Na to je strgal raz sebe tuniko, ki ga je jela žgati ter dirjal na pol nag, držeč samo na ustih in na glavi Ligijin ,kapitij'. DospevSi bliže je spoznal, da je to, kar je smatra: 23 dim, tolpa ljudij, ki so kričali in zvijali se v oblaku prahu.
»Tolpa pleni hiše,« je dejal sam sebi.
Hitel je proti oni tolpi. Bili so ondi vsaj ljudje, ki mu morejo pomagati. Radi tega je že potoma, predno je dospel, jel klicati na pomoč. Toda to je bil njegov poslednji napor; pred očmi se mu pokažejo rudasti kolobarji, v pljučih mu je zmanjkalo sape in onemogel je padel na tla.
Vendar pa so ga oni Culi, ali nemara zagledali in dva človeka sta mu priskočila na pomoč, s posodo, napolneno z vodo. Vinicij, ki je bil padel od slabosti, pa še ni zgubil zavesti, prime z obema rokama posodo ter se napije.
»Hvala!« reče. »Pomaga j ta mi vstati, pa pojdem dalje.«
Drugi delavec mu polije glavo z vodo in oba moža mu ne le pomagata vstati, marveč ga celo dvigneta ter neseta k ostalim, ki ga obkolijo ter skrbno izprašuiefo, 6e nemara nima kake večje rane. Ta skrb se je zdela čudna Vinieiju.
(Ualje pride.)
kona, s katerim se ustanovi pokojninski zalog za občinske uradnike) se odda na predlog posl. Chiozza pravnemu odseku v pretreso-vanja in poročila. —
Po končanem dnevnem redu prečita dr. Turna svoje predloge in interpelacije, katere prinašamo na drugem mestu ter dr. Venuti svojo interpelacijo glede mosta pri Barki čez SoCo. S tem je bila seja konCana ter je deželni glavar naznanil prihodnjo se;'o - na današnji dan ob l»,~uri-|iopsludBB. * ',-Dnevni red VII. seje deželnega zbora v Četrtek dne 4. julija 1901. ob 5. uri pop. Utemeljevanje  predlogov 'posl.   dr.  Turne;
1.  o uravnavi  cest v goratem   delu  dežele;
2.  o naredbah za odvračanje gorskih voda in 3. o ustanovitvi"zaklad#-za podporo male obrti in trgovine.
Poročila pravaega odseka: 4. Prememba zakona za ljudske in mestne Šole; 5. Kato-(iftko-politično društvo v Bovcu za premembe volilnega reda za deželni zbor in trgovsko-obrtno zbornico, in stalna podpora zavodu Sv. Nikolaja v Trstu. — Poročilo odseka za pospeševanj*« govedoreje: 6. Načrt zakona za pospeševanje govedoreje. Poročila finančnega od*t-ka: 7. Računski sklep Šolskega zalega za 1899.; b. raC. sklep, šolskega zaloga za 1900.; 9. rac. sklep uhotnega zal. za 1899,; 10. rač. sklep ubo&. zal. za 1900.; 11. rac. sklep depozitov zal. za 1899. in 1900.; 13. rac. sklep štipendijskega zaloga \V*rdenberg za 1899.; 13. raC. sklep stipend. zal. \Verdenberg za 1900.; 14. rac. sklep zeml, odvfzne^a zal, za 1899.; 15. raC. sklep zal. sklep zai. za gluhoneme za 1899. in 1900. in 16. proračun štipendijskega zaloga VVerdeuberg za 1901. — Poročilo deželnega odbora: 17. OJstop splošnih delnic društva Vipavske železnice državi kot prispevek k gradbenim trotkom druge železniške zveze « Trstom.
Bohlujaka zelenele* to delavci. -.SS«v.* jKjročajo z Jesenic na Kranjskem, da prihajajo, ker no pričeli pretekli teden kopati predor skozi Karavanke, od blizu m daleč iitlavci povpraševat radi dela. Toda ne sprejemajo jih. In sicer jih ne sprejemajo radi tega, ker sedanju dela so 1-p še pripravljalna, raznim podjetnikom pa se oddajo seleCez nekaj mesa cev.
V*» prega je razdeljena m 7 sekcij. Ko bodo dokouCan* pripravljalna dela in ta oddajo podjetnikom, bo delalo na progi jed ne sekcije do 4000 delavce t, tako da bo na celi Črti ualutbenih okoli 30.000 delavcev, Da lega seveda letos *e ne pride. To se daje v vednost delavcem, da ne bodo zastonj hodili ud daleC v Jesenice, ker kakor Ctijemo, prihajajo celo iz Istre tekal dela v Jesenice. Vse drugo, kar bo potreba v takih zadevah, se hode izvedelo iz časnikov svoj las.
S Preseka poročajo c Edinosti*, da je go*p Ivan vitez Nah^rguj nevarno obolel, tako, da se je bati katastrofe*
Noben« re?l ne pitate na mira. — ,Prian. List* se je spravil celo na inserate v .Soči*, znamenje, kako marljivo Cita .SoCo* dr. Pepe m brska po vsaki besedi, da bi le kaj dobil, kar bi obrnil na svoj lulin. Glej! Res je nate! nekaj. Neka ženitbena ponudba v .Soči' mu je tako itnponovala, da svari pred njo, m aicer .z vso resnostjo, naj pomene žensk« ne gredo na limanice naprednim lumpom. Njih pisma bodo v .Soči* objavili".
Kaj pometa to? -- Vsak pameten in r%?3oden dovek ve, da kaj takt ga se ne more ugodili, da bi kair posten Časnik objavil kako tako na K«ni(tH>no ponudbo dosto pismo, katero dobi v roke edino le inserent. ,Prim, List* bi morda utegnil kaj takega storiti. Vsak pameten Človek previdi na prvi hip, kako neumna je ona notica nasproti .Sbči* v »Primorskem Listu*, ki je s tem z nova dokazal, da zasluzi res le ime .Prisroojenec*.
Neki hudomulnez pa je bil tega mnenja, da brani .Prim. Ust* ženskam, .naj ne gredo na limanice naprednim lumpom* radi tega, da bi ostalo veC žensk posvečenim lumpom. Zato jim odsvetuje kar en gros, zeniti se! Bi že bilo mogoče kaj takega!
Dobrotnik vtsokoiolecT. ¦ Znani slovenski mecen g. Fran K a lis ter v Trstu je poslal podpornemu društvu za slovenske visoko«oice na Dunaju 5000 K kakor donesek h glavnici z določilom, da se razdele vsako* letne obresti med slovenske visokoiolce na Dunaju, ki so vredni podpore. To je dosedsj največje darilo, kar jih je prejelo omenjeno društvo.
,1« učiteljskih krogov«. — Sapratot! To kar imponuje. Danes prina&a .Gorica* en dopis is učiteljskih krogov, jutri ti priobči pa kar po dva, prihodnjič pričakujemo, da pride s tremi na dan! — Človek, ki ne pozna naših razmer, bi sodil, kdo ve" koliko pristašev ima »Gorica* med učitelji, ker prinaša toliko dopisov iz »učiteljskih krogov* ! Ali ako šteješ naše »SlomSkarje* med učitelji, si s Številom hitro pri kraju., ako jih šteješ po prstih jedne roke, ti jih Se nekaj ostane. Zato pa prihajajo vsi tisti dopisi iz znane »kovačnice*; radi lepšega pa jim nadevajo naslov »Iz učiteljskih krogov*. Povsodi sleparijo svet ti pobožnjaki krog .Gorice* 1
Ii tolminskih hribov nam pišejo, da tam od strani nekega predobro znanega nunca slišijo malokdaj božjo besedo v cerkvi, ker se mu ne zdi najbrže vredno truditi se in pridigo študirati. Toliko rajši pa vpije in tuli izpred altarja. Dne 23. pr. m. je bilo
tisto, kar je govoril v cerkvi, ostudno in odurno tulenje ter rjovenje proti naprednjakom in napredni stranki sploh. .Satanski na-prednjaki, ki širite in podpirate lumparijsko napredno Časopisje" itd. je kričal.
Tisti nune ima sam polno masla na glavi, in zato bi storil najbolje, da bi pustil svoje bližnje na miru ter razlagal v cerkvi besedo božjo. Pa seve, razlagal bi jo, ako bi bil sam Cist, ker pa je poln pregreh, se boji besede hnfo?,,, in zato rajši le rohni proti naprednjakom4 ter jih zmerja. Nekaj pa mora govoriti v cerkvi.
Vpije in kriči, aH bolje bi bilo, da bi kričal sam nad seboj, ker mož je precej »satanski*. Za danes mu osvežimo spomin le toliko, da ga spomnimo, kako je nekoč v pijanosti mazilil nekega bolnika s sv. oljem. Ker je bil popolnoma akrivnostnosladko ginjen, tnuje odpadlo sv. olje, da so ljudje v sobi isto ne vede z nogami teptali. Za to so priče na razpolago. Naj bi pometal pred svojim pragom, na katerem je dosti .satanskega", namesto da hruli nnprednjake po tolminskih hribih. — Zopet .blatenje* duhovščine, kaj ne, g. dr. Pepel*
T« Je pa lepa \ — Naši Citalelji so spominjajo dopisa g. učitelja Vinka Trobca v Piiskovici, v katerem je povedal lepo, kako da je lagal o njem .Prismojcnec", kateremu je poslal radi tega popravek, ali uredniki pri .Prismojencu* ga niso hoteli priobčiti. Grdo so lagali, trde, da učiteljevo društvo je priredilo ples proti procesiji. Gosp. ucitetj je na to reagiral, poslal popravek .Pristno- ] jencu", ali ta ga ni priobčil. Zadnja številka ! .Prism." pa nam tudi razlaga, zakaj da ga niso priobčili. Namreč iz spoštovanja du učiteljskega stanu! Rrrr... ta je pa lepa! Posvečeni gospodje pri »Prism.* imajo torej toliko spoštovanja do učiteljskega stanu, da niti nočejo popraviti tega, kar so fogaii o kakem učitelju ter ga obrekovali. Ta je imenitna. Ug. učitelji se gotovo lepo zahvalijo za tako »spoštovanje*.
Ker je priobčil g. Trobec oni dopis v .Soči* ter pojasnil I um par i jo .Prism." nasproti njemu, pravi »Prism.*. da jo tisto v veliko sramoto učiteljskemu stanu t
E», ej, gospodje! Se vedno bi radi imeli učitelja za me tu a rja, s katerim bi stmii početi, kar jim drayo. - S posvečeno gospodo, ki piše take osla rije, kakor ona gori a .spoštovanju*, pa je nemogoča vsaka resna beseda!
Marko Vate« v liranici ne da miru. Nekaj Časa je molčal v cerkvi ter pridigal, kakor pritiCe, Neka žernka mu je o neki priliki celo rekla : Danes pa je bila lepa pridiga, g. nune. Hotela je reCi, da tako naj pridiguje vedno brez politiskega zabavljanja. Toda Marku »Žilca* r.i» miruje. V nedeljo se mu zopet ni zdelo vredno, napravili v cerkvi pošteno pridigo, marveč je kakor kak zarobljencc kriCal proti .Primorcu*, Ce3, da ga nikdo ne sme Citati in pa da so njega tako umazali v Časnikih s tistim pismom. Marko pa tudi ne da odveze, ako mu kdo pove, da Cita .Primorca*.
Kakor se vidi, bi Murko Vales posta: rad se bolj imeniten, da bi prišlo v javnea* morda le kako tako pismo, kakoršno je bilo zadnje?!
Poslušalci so m škandaHzovali nad tistim kričanjem v cerkvi proti »Primorcu* in marsikateremu Rraničarju je bito žal, da je bil podpisal listo .izjavo*, s katero se je tako ponašal .Prismojenec*, ali katero je podpisali veČina HraniCarjcv, kakor so sami izrekli, le iz usmiljenja do njega, ker ga je bilo toliko zgrabilo. —
.Prismojenec* menda sedaj zopet napise obrambo Marka Valesa !! Zopet je bil »blaten.*
Posebno srečo Ima g. Reja, krCmar »alta Colomba* v Gorici. Kadar krene proti domu v Brda, Se pazi nanj znani »Golo-bradec*, vohuni, kaj bi bil rekel tuintam g. Reja, v prihodnji številki »Gorice* pa že Citati jo dopis iz Brd, v katerem naznanja .Golobradec", da je bil .Kosmatinec* v Brdih ter da je govoril to in to. Zadnjic pravi na primer o njem, da je rekel, da že clrebijo tamkajšnjo .žlindro*, na kar mu modro svetuje, naj si opuli prej sam .žlindro* iz brade itd. — .Golobradcu* se najbrže zdeha po bradi, ker se zaletava vedno v brado g. Reje. Ako jo hoče torej no vsej sili imeti, bi mu bilo svetovati, naj si namaže svoj gol obraz s »trcijansko* Žlindro (že ve, kakšna je 11), potem mu gotovo zraste brada, »Golobradec* bo vesel, g. Reja bo imet pa mir pred njim t
Nikjer ni Človek varen pred klerikalnimi špijoni. Povsodi stikajo, preobračajo besede, potem p* napišejo v »Gorico* — »Cisto resnico".
V ostalem pa svetujemo našim somišljenikom, take napade in izmišljotine, kakor one proti g. Reji, prebirati popolnoma. To je najboljši odgovor!
Klavžar na Krasu. — V Komnu so ustanovili 23. pr. m. prvi kmetijski odsek po novih pravilih c. kr. kmetijske družbe. V odsek se je vpisalo izmed prisotnih 47. Predsednikom je izbran g. Fabiani iz Kobdilja, podpredsednikom g, dr. Kotnik, tajnikom pa g. J, Štrekelj.
To je vse prav in pozdravljati je na* raSCanje zanimanja za kmetijstvo. Toda tam povsodi, kjer nastopi Klavžar, so drugi nameni poleg. Klavžar je govoril jako lepo za povzdigo kmetijstva itd,, saj ima namazan jezik, da
mu teče kakor kolo, ali Klavžarju je v istini bore malo mari za Kraševce. Saj vemo Se, zakaj ga je pošiljal svoj čas grof Goronini po deželi pod krinko kmetijske družbe. V nekako sliCno svrho naj mu služi tudi sedaj kmetijska družba. Klavžar je, koder hodi po deželi, bodisi pod tvrdfco kmetijske družbe ali pod kakim drugim naslovom, topeC se v sladkih besedah, e d i n o le od klerikalne stranke plačan poizveduh in p o-liticen 'tf-gitatoT, poslan iz Gorice, delat klerikalcem ugodna tla za prihodnje deželnozborske volitve.
Radi tega svarimo rodoljube po deželi pred njim, da mu ne verjamejo preveč ter mu ne razlagajo tega in onega, kar bi potem porabila klerikalna stranka v svoje nelepe namene prav proti našim rodoljubom-somišljenikom po deželi! Proti Klavžarju bodi Vam geBlo: .Zehn Schritt vora Leib!"
.PrvaSM Sokol« vabi k rednemu letošnjemu občnemu zboru, kateri bo dne 7. julija, to je v nedeljo, popoludne ob 4. uri.
Dnevni red; Nagovor staroste, tajnikovo poročilo, blagajnikovo poročilo, razni nasveti, volitev novega odbora. Na zdar! — Odbor. Družba sv. Ciril* In Metoda opozarja vse Slovenstvo družbinega praznika naših apostolov: sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1.1. — Izvršite Slovenke in Slovenci ob tej nam slovesni priliki, ko zableste domorodni kresovi po naših gorah, tudi nabirko podružničnih prispevkov za to sedanje upravno leto in potrudite se ob jedilom za običajni Ciril-Metodijtiki dar. Ce Vas vsaj v naši družbi Vaša jedinost pokonci ne vzdrži, potum ni bilo Vaše domoljubje gorko tako kot ogenj Vaših kresov — in odpustile nam, da se izrazimo se določneje: potem niste razumeli naših najhistvenejih družbinih interesov. Podobnega očitanja pa Vas Bog obvaruj I
Ekonomična kar«. — Gospode cita-telje opozarjamo na današnji oglas na zadnji strani, ki priporoča .ekonomično kavo" kot izvrstno domaČo rabo.
Razgled po svetu.
VnoHokolHkl shod r Pragi. — Otok ftoflnjski je bil v petek zvečer krasno razsvetljen ; na tisoče iti tisoče električnih Stevik jo razsvetljevalo otok naravnost Čarobno. Množica ljudstva netiteta. Goste je pozdravil predsednik CcSko-slovanskc sokolske zveze dr. Podlipn^. Na to so se vrstili govori članov posameznih narodov, vsi sprejeti z navdušenjem. Dcputacija mesta Pariza je bila akla-mirana najživahnejSe.
1. t. m. se je vršila o veliki mestni dvorani ceremonija izročitve umetniške vaze, katero je podarilo mesto Pariz Pragi. Vaza je jednaka oni, katero je podaril svojeCasno predsednik Loubel ruskemu carju. Zupan pariški se je zahvalil na prekrasnem vspre-jemu ter izrazil simpatije Francozov do Cehov.
J.ivna telovadba je bila nekaj izven-rednega. Prostor določen za njo je ogromen. Širok je 105 m, dolg 167 m, prostora okrog je bilo za 40000 ljudij. Prostor je bil natlačen, na tisoče jih je moralo Se oditi. O nastopu Sokolov smo že poročali. Dostavljamo, da Idovadba se je vršila precizno in točno, da je bito  gledajoče  občinstvo kar očarano.
Francoski udeleženci so se poslovili od Prage v torek. Presenečeni so bili, ker kaj takega se niso nadejali od Prage. Francoski gostje so povdarjali ponovno, da v Evropi je le troje mest, kjer vlada resnično narodno življenje; ta mesta so: Pariz, Praga in Moskva!
V dalmatinskem deželnem aborn je prijemai včeraj B i a n k i n i Italijane, da so oni, ki so bili I. 1861. v večini, krivi, da se ni priklopila svoj Cas Dalmacija h Hrvatski, ker bi bilo za deželo le v korist v vsakem pogledu. Ker so Italijani ugovarjali, jim je posvetil glede na predbacivanja o vrgorski občinski aferi B o r C i C z ugledno občinsko upravo v Zadru. Italijani sj ugovarjali, da se je morala seja prekiniti.
Na Dunaju za okraj Favoriten se je vršila v torek dopolnilna volitev, pri kateri je zmagal socijalni demokrat dr. Adler s 4298 glasovi proti 4125, kateri so bili oddani za krš?ansko-socijalnega kandidata.
Znani Camber je bili obsojen v torek pred porotniki v Trstu radi ruzžalenja Časti potom tiska na 4 tedne zapora. Tožil ga je dr. Cusin; toženca je branil dr. Gregorin. Proti Cunberju se bo vršila Se cela vrsta obravnav radi razžalenja Časti. Njegov urednik Giacomelli je bil pobegnil že svoj Cas na varno, vsled tega se vrSe razprave le proti Camberju.
Včeraj je bil obsojen Camber na 2 tedna zapora radi razžaljenja časti. Tožil ga je dr. Martinolich.
Vročina t Zjedlnjenth državah je bila glasom zadnjih poročil strašanska. — V Mariattanu in v Broklynu je umrlo nad 60 oseb vsled vročine. Tovarne in prodajalnice so zaprli, vse bolnišnice so polne, kakih 19.000 ljudij je prenočevalo na planem. V Filadelftji, v Piltsburgu itd. je tudi umrlo vefi ljudij za vročino.
Protest proti ljudskemu Štetju. — V Pr gi se je vršil v nedeljo velik protestni
shod proti sedanjemu načinu ljudskega štetja. Govorniki so trdili, da znašajo samo po onih krajih na Ceskem, kjer imajo Nemci večino, češke izgube 150.000 ljudij.
Ogrski konji za Anglijo. ~ Razni ljudski zastopniki so trdo prijeli angleško viado, naj jim pojasni, kaj je prav za priv z nakupom ogrskih konj in na Ogrskem s sleparijo, o kateri poroCa Časopisje. Angleška vlada je sedaj odredila preiskavo ter poslala na Ogrsko dva pooblaščenca. Glasom nekega budimpeštanskega lista odkrila sta ta dva gorostasne stvari. Nad tri milijone kron angleškega denarja je spravil dunajski židovski podjetnik v zvezi z angleškimi. Vlada je dala za vsakega konja 400 gld., podjetnik pa povprečno samo 111 gld., in mesto dobrih rabnih konj so dobili na bojišče sam iz-vržek, da celo tako žival, ki jo je nestroga angleška komisija že preje osemkrat zavrgla, Angleški parlament bo gotovo vesel tega poročila.
Končno rotiranje kongregacijskega zakon«. — Francoska zbornica je sprejela izpremenjeni kongregacijski zakon ter odobrila vse eenatove poprave. Klerikalci, razni grofje in abbeji so lamentirali, da se začenja na Francoskem odkrit boj proti katolicizmu in proti cerkvenim institucijam, miniateraki predsednik pa je zavrnil ta očitanja kratko in resno, da se hoče z novim zakonom le onemogočiti, da bi Se kdaj samostani in kon-gregBcije, ki nimajo postavne pravice do obstanka, spletkarilo proti ustavi in vladi z denarjem, katerega so samostani priberačili ali pribarantali, S svojimi umazanimi milijoni so ustanovili francoski klerikalci velikanske tiskarne in šole. S temi so seveda najuspešnejše delovali na javno mnenje, hujskali proti napredku in svobodi ter delali skrivaj in očitno za monarhijo. Waldock Rousscau je vzlic temu, daje na Francoskem klerikalstvo Se zelo močno, s svojim zakonom zmagal v senatu in zbornici. Dvomiti ni, da predsednik Loubet novi zakon potrdi, dasi so zaceli vplivati nanj civilni in vojaški klerikalci.
Balkan. — Odkar so evropsko časnikarstvo tako obširno bavi z albanskim vprašanjem, začeli so ao tudi na GrSkem zanimati za ondotne razmere ter si lastiti pravico do pokrajin Epira in Albanije, Tudi imajo poseben odbor, ki deluje na to, da prepriča albansko prebivalstvo, da je grškega rodu. Ali Albanci ne kažejo posebne prijaznosti do Grkov, kar ¦ <di pokazali v zadnji turSko-grški vojaku <a država, ki Albancem nekako imponira, je Crnagora, vendar pa hočejo v prvi vrsti popolno neodvisnost svoje dežele.
—   Službeni krogi v Turčiji hočejo zatajiti vsa poročila, ki pričajo o albanskih grozo-vitostih, ter javljajo, da so glavni povzročitelji nemirov že vsi zaprti. Vendar to ni res, ter so glavni voditelji roparskih čet Se vedno na svobodi in se pripravljajo k novim grozo-vitoslim. V Novi Srbiji zatirajo grozno kristjane, mnogo mladine so že prisilili, da je prestopila v rnohamedansko vero. Turška vlada podpira Turke pri njihovem nasilstvu ter jim pomaga ugrabljati posestva, ki so v rokah kristjanov,
Dveletno vojaško službo je sklenila vpeljati vojaška komisija francozkega senata. t\ii več let se je govorilo o tem vprašanju ; republikanski vodje so bili zato, da se vojaška služba zniža na dve leti, vojaški krogi pa so ugovarjali, da bo izobrazba francoske vojske potem nedostatna. Vojaška komisija pa se za vse ugovore ni brigala ter sklenila, da služijo vojaki doslej le dve leti. Vlada tega sklepa Se ni potrdila.
Raznotero. — ,Wiener Zeitung- je objavila sankcijonirani zakon, UčoC se spremembe zakona o rudarjih od 22. jun. 1884.
—   V letovišču v Kamniku imajo letos goste celo iz Kajire, Malte in z Angleškega. — V Mirnem pri Trebnem na Kranjskem se je obesil neki 13-leten deček, učenec tamkajšnje ljudske Sole. Obesil se je iz strahu pred kaznijo. — Cesar je odpotoval dne 2. t m. v Ischl, kjer ostane 2 meseca. —
Narodno gospodarstvo.
ORGANIZACIJE KMETIJE.
(Članek izven uredništva.) (Da'j8.)
Ta statistična razjasnila nam kažejo, da je neskončen svet zemeljskih blagrov, in da zdajšnjemu človeku skoraj nič ni nemogoče doseči, kar je sploh rnogoCe doseči. Železnice, parobrodi, telegrafi, telefoni, fonografi, ROnt« genovi žarki, ki razsvetljujejo najskritejše organičtuga sveta. Stroji, ki vzdigujejo tisoč stotov, ki gonijo tisoč in lisoC vreten. In elektrika kot gonilna moč! Voz vozi hitro. Ne vidiš uprege. Ne bo dolgo in električna moč izpodrine zdajšnje železne vozne konje. — Kaka obrt se usmrti po kaki iznajdbi. Ta ista iznajdba prevzame delavce usmrCene obrti v svoje delo. To delo neha, drugo se začne. Telefon je nekakim ljudem zaslužek vzel, ali tisoč in tisočim dal novo delo, zaslužke. Ali, da navedemo navaden slučaj. Železnice so ugonobile voznike. Ali koliko tisoC veC ljudij najde dela pri železnicah, kruh in dober kruh)
Vzemimo ozir na velikanski razvoj sol, vede, znanosti, ki je v službi gospodarstva, poglejmo kaj zdravništvo naSih časov že premore, koliko stori isto v obvarovanje kužnih boleznij.   Kamor pogledamo,  velikanski na-
predek v razvoju CloireSkih moči}, Človeškega gospodarstva. Morebiti je 1000 milijonov ljudij daces več na svetu, kakor pred 500 leti. Prej je bil nekaj izrednega poštni voz, ali še tega ai bilo. Danes je ves svet odprt, dosegljiv v kratkem Času. Vožnja na železnicah in parobrodih je hitra in cena, vse udobnosti na potovanju pa so v majhni hišici železnice, parobroda. Vsak čas labVo izvem vsaj po telegrafu, kaj se doma godi. Čas je denar, to je skrajšanje delavskega Časa je pridobitev za gospodarenje. Naj danes vstane kak grajSdak, ali še bolje, kak opat Benediktincev, ki so znali najrazkosnejSe živeti, iz groba, radosti bi se mu dobro rejeno lice treslo, ce bi si bil v svesti, da je Se ta novi svet njemu pokoren.
Vzemimo velikanski promet Šivilj vsega sveta, blaga, industrije, poglejmo, koliko dela storč stroji v prevažanju blaga, živine in ljudij na kopnem in morju, koliko milijard angleških funtov, nemških mark, goldinarjev je v omikanem svetu vsaki dan v računu, v plačilu, če pogledamo, koliko udobnosti si zdajšnji človek lahko pridobi, potem moramo, naj je se toliko reve na svetu v spremstvu tega velikanskega bogastva svetovnega gospodarstva, hvaležni biti meščanstvu prošlih sloletjij, ki je po večjem bilo stvaritelj vsega tega in na čelu istega tehnični znanstvenik. Videli smo, kako je kruto izliranje kmeta s svoje zemlje milijone pridnih rok vrglo na cesto. V mestno delo so šli. In zdaj je veljalo, kar piše nemški gospodarski pisatelj: ! ,Vi ste zdaj komi, je rekel šef k nauk do-vrSiv&emu svojemu učencu, pa ne več pri raeni». — Ti si sedaj prost, je rekla odprava tlakarstva kmetu, ali ti ostaneš kmet brez zemljišča, ti ostaneš odvisen od dobre ali slabe volje gospodarjev zemljišč, na katerih si se rodil. Koliko prostosti ti le-ti dati hočejo, leži v njegovih rokah. Pa v mestih je bila velika produktivnost dela, kjer so s stroji začeli delali, ki so navidezno toliko rok pre-večnih delale, dejansko pa veliko več rok uporabljale; prišle so razne olajšave prometa, sloboda človeka in sedaj še le je zamogel • oslobojen tlakar svojo slobodo uporabljati, da si je v mestu mej več gospodarji izbral jednega, ki se vsaj ni v družinske in zasebne njegove razmere umeSaval. Tukaj ni bil več na grudo, na hlev, — zvan stanovanje, — na volilni list svojega krušnega gospodarja vezan*. Leta 1840. je bilo 12 milijonov (vojake vštevši) meščanskih ljudij v Evropi (brez Angležke) nasproti 205 milijonom kmetov. Meščani so bili tedaj osemnajsti del vsega prebivalstva. Današnji dan je v nekaterih deželah kmeta komaj 40%. Pa to ni toliko nevarno, kjer je gospodarstvo dobro razvito, kjer tudi na kmetiji stroji delajo, ki store dosti rok prostih za druga opravila in vendar veliko živilj proizvajajo, toliko, da ne zmanjkuje.
H koncu tega odstavka še navedemo I številke   pomnožitve   ljudij    v   Evropi   od leta 1830.
Nemčija    od 25 milijonov na   59 milijonov Rusija        ,  55       w        »108       , Angležka    ,   Ž4       ,         ,    41       „
Avstrija      ,29       , •      ,    45       , Italija         ,   21       „         „    32
Francozka  ,  32                  ,    38       ,
Zjedinjene am. države m     9       »         »    77       ,
Velika veČina teh ima delo, ima zaslužke. Kakor se razvija naprej gospodarstvo, gre isto na to, da bo vedno manj rok brez dela in zaslužka.                  .             (Dalje pride.)
Foulardovo svilo odG5kr.dogld.3B5
meter na bluze in obleke; ravno tako črne, bele in barvane »Hennebergove svile" od 65 kr. do fl. M-65 meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. "Vzorci z obratno pošto. — Pismena naročila naj se franfeirajo v Švico s 25 vin.
G. Henneberg, tovarnar svile
(2)   (c. in kr. dvorni zalagalelj) v Curihu.
/Ežno za vsakega!
Izvrstno sredst o je
-DDRATOR
^          Podplati, s -em   namazani  (vsake   3   _
,   edne enkr: t) postanejo trpežneji, nepreinočljivi   ]
i ia elastični. Čevlji ostanejo tudi po dolgi rabi   |
1 v najboljšem stanu.                                                 <
j      - Durator se dobro vpora'Jja pri vojaštvu   ]
i in različni» korpo arijah, katerim se je  oddal   ,
1 v »abo komaj po dobri preskirfnji istega.            i
Cena: l kovinska steklenica znavdilom   \ 1 in 2 kroni; po pošti franko ^.-oti  pošiljatvi
: 1 krone 20 Tin. (tudi v znamkah)                      '
i Dobiva se v vseh mirodilnicah  ,
(drogerijah).
Glavna zaloga:
Budimpešta,  Julius »<>b6, V. Ljp6l:  <
kčrut 1/b.                         '
limuMMuniKniml
Rihud Brass
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Veltmini štev. II.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste p«» nizkih cenab.
l^arol PraščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i, t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za ninogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Dobre ure in po ceni!
s  3-Ielnim  pismenim  jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovNKia ur ter Uv»x zlatnine
Mast (Češko). Dobra ura Rent. iz niklja fl. 3-75; srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 120; budilmk iz niklja fl. t-95.
Tvrdka i j odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate j in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizoalnih j pis m.      Ilustrovan cenik zastonj I                      i
..GORIŠKA TISKARNA"
^j^   A. GABRŠČEK    ^c^
v Gorici, Gosposka ulica 11
Iv},                          izdaja sledeča časopisa:                          .Lj
(i*              UAXn*i pol. Časopis; uhaja 3-krat v tednu:   «)J
N^j        „J3tR;ll    torek, četrtek, sobota.     Letna na- *JJ\
ročnim kron 13-20.                                                              !l
,,1 I limu \j\j     petek.   - Letna naročnina kron 3-20.      Najbolj razširjen slov. list v deželi.
„SIov. knjižnica" $$™J^
Letna naročnina kron 3-60.       Doslej izšlo 1(10 sno-  ! pičev. S s.iopičem ')J. smo začeli i/dajati sloveči Tol-stojev roman »Vstajenje?, kateri Se vedno nadaljuje.
Sprejema tudi naročila
za tisek vsakovrstnih tiskovin i
kakor:
Vabila k veselicam, trgovske računa in zavitke ter listov«   :
papir a tvrdko, rainovratne poietke z zavitti v elegantnih  !
. Skatljah, poročna in zaročna naznanila, osmrtnice itd.
Šolam in županstvom priporoča
veliko zalogo izgotovljonlh tiskovin.
Tivd kratkim so izšle sl«'dpf:e knji#-.
JARCO VI8C0NTI".
' ital. spisal TOMAUSO OROSSI; cena s poštnin« vred i                                    kron 2-60.
»ODISEJA* H, izdaja; s poštnino vred kron 1-40.
..VENEC SLOV. POVESTIJ"
I. in H. knjiga a kron 1-20;  III. knjiga s poštnino vred kron 1-30.
..SALONSKA KNJIŽNICA*:
I. knjiga: „0 te žensko«t Spisal FRAN GOVEKAR; cena s poštnino vred kron 220; II. knjiga: „Hamtet" 1'revel j. CANKAR; cena s poštnino vred kron 100.
j,   Zaklenite cenik najlh izdaj, kaierep peiiljau zastonj!
mm- Veliko zalogo -%• Jivabik strojev, ivahles ii slanoreznic
raznih sistemov prre angleške tovarne »HeltcAl'
ima
SAUNIG & OEKLEVA V GORICI
ulica Munlcipio it 1
mehanična delavnica ? Nunski ulici št 16
kjer je bila prej prodajalnica.
V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrste na. razpolago, kakor za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, ludi za umetno vezenje (Sti-ckerei).
Cene koles se v gotovini od 80 gld. naprej.
Z nami jo vsaka fcaakuraaea naMiogeca I
Se toplo [>iipftr<><'arno z odti<*aini spoštovanjem u<J;int
SAUNIC & DEKLEVA.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, bvojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V 2slogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, priBtni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blage. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semenlškl uliel it 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniškl uliei štev. 4 ¦V* v Gorici "^fl|
priporofia se
ta raznovrstna naročila po mrl
za gospe in gospode. Naročila s« Izvršuj« hitro.
aea^Ata*a;cataxata4^MBta:c^%c'a(^
Anton Potatzky v Gorici.
>'a sredi RaSteljii 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Srvtinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice.
fiišna obuvala m vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
ter na deželi.       2 35-8
0©00@©00000©00000Q0€K
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Konjedie <& Zstfee
(prej G. Darbo)
pred n;i<lškofijo Stv. 5* Podružnica konec Uaštela Stv 2.
Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici it. 7. v posojimifni biši.
Priporoma po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega ialaza, ielazna, cinkaata, pocinjano in madana plo-idevlna, orodja za razna obrt in pohlinaga, itadllna ognjlUa, pači, cavi in pradpačnlfca, nagrobna krita.
Vsakovrstne okova za pohištvo in stavba. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstna stavba in druga podjstja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripo/.nano najboljših patentovanih kotlov goep. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Bresciaii-jekla.
Zaloga Portiand in Roman Csnianta, kmatljsklh strojav iz    ^J
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
ifiMSIg)
Patentovani aparati
za žvepljanje na roko in za na brlet'
rabljivi na dva načina.
faieniovane škropiliilGe proti 4 poronospori
najnovejši sistemi.
Biizgalnice za žveplani ogljik (Injektori)
proti illokBeri
Aparati za streljanje proti toči.
Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse druge priprave za sadjVin trtorejo pošilja po najnižjih tvorniikth cenali
IG. HBLLER,  DUNAJ (WIEN)
II. Praterstrasse 49.
Kdor jedenkrat okusi re-nomirano
ekonomično kavo
si  isto  gotovo  nabavi  za domača rabo.
Dobiva se v vseh glavnih trgovinah jestvin v škalljah po V, klg. 4 25 kr.
Glavni za-.topnik: e. F. Rasbarg ~ Gorica.
ŽVEPLO
dvakrat rafinirano
«a dobi « mlrodilnlcl  pri
A. JBRBTIČ-U
v Gorici - Tržna ulica (poslopje okp. sodlSda.)