NO. 95

J ^ yy V	lANWA©«
&OKAN IN SPlfttf
National and Intenutiwial ClrcnlatSoa
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. MAY 14, 1970
ilOVtiNlAM
fMMUMING N«WSI»AJ^i
STEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Izletniško središče vir živahne razprave na konvenciji Ameriške dobrodelne zveze
CLEVELAND, O. — Na 17. nost na področju Clevelanda in redni konvenciji ADZ so včeraj njegove širše okolice. Konvenci-živahno razpravljali o svojem ja bo danes razpravo o njem na-izletniškem središču, najlepše u- daljevala.
Njenem v državi Ohio in ver- j Ko bo končala to razpravo, bo jetno enem najboljših, kar so jih določila kraj prihodnje konven-Slovenci uredili v Severni Arne-' cije, nato pa volila nov glavni zdki. Obsežno, malo valovito o-'odbor. S tem bo njen program zemlje obsega 10 akrov veliko izčrpan in bo svoje delo zaklju-jezerce, kjer bodo ribiči lahko ^ čila.
skoro začeli preskušati svojo ^ Na sinočnjem banketu so bili srečo. Celoten načrt je že blizu glavni govorniki državni posla-izvedbe. Manjka le še zgraditev (nec Ohia G. Voinovich, avditor kopališkega bazena s pripadajo- okraja Cuyahoga R. Perk in ad-
ministrator domov za ostarele H. Chesler. S pevskimi točkami
čo stavbo za preoblačenje, stra-n'šča in druge nujne pritikline.
Izletniško središče ADZ je'so nastopili J. Fatur, F. Kokal in Važna pridobitev zadnjih let ne C. Valencie. Za zabavo po kon-za ADZ in njeno članstvo,1 čanem sporedu pa je igrala ampak za vso slovensko skup- Grdadolnikova godba.
Prve enofe ameriške armade se umaknile z ozemlja Kambodže
Včeraj je končala svoje operacije v Kambodži 3. brigada 9. pehotne divizije. Nazaj v Južni Vietnam so Ji sledile še nekatere enote.
SAIGON, J. Viet. — Enote 3. brigade 9. pehotne divizije, ki so sodelovale pri čiščenju rdečih postojank v Papiginem kljunu, so svoje naloge izvršile in se v prvih dneh tedna začele vračali v Južni Vietnam. Tudi neka-tere druge ameriške enote so °dšle iz Kambodže nazaj v Juž-Vietnam, šle pa so nekatere tudi še v obratno smer. Skupno udeležuje operacij v Kam-b°dži kakih 17,000 ameriških Vojakov. Njihovo število pri na-sI°panju v Kambodži je bilo Cejeno na 20,000 mož.
poslej so imele ameriške obo-^Ozene sile pri vojaškem nasto-pmju v Kambodži 101 mrtvega n 427 ranjenih, kot je bilo vče-aJ objavljeno.
d °brambni tajnik M. Laird je eJal v senatu v Washingtonu, j^a bo večina ameriških čet iz iu pbodže umaknjena že sredi
La'1'*9’ Vse Pa k°nca irmlJ3-
im i Je v senatnem odboru el namen razlagati v glavnem v °2ai ameriških oboroženih sil odnosu do Sovjetske zveze, pa moral odgovarjati na vpraša-laboda v Kambodžo, proti oporiščem.
^.^žnovietnamski podpredsed-Sa. ^ je med tem objavil, da raj^°nS^e Pomorske sile nadzi-bodv V do8°voru z vlado Kambal 26 kam'b°džansko morsko o-nei , VSe do PomP°ng Soma, stanja^oga Sihanoukvilla, pri-
oskrh03’ Sk0Zi katerega so rdeči 2aton°-ali sv°je vojaške sile v iiem 1SClh in oporiščih v obmej-Voi«!i,^aSU ^ambodže za njihovo mu T?VariJe v Južnem Vietna-nam eIaI je. da bo Južni Viet-eim Ponovn° nastopil proti rde-takaV ^amibodži, če bo nastala
glasi i!>0treba' Seveda vse v “so-hu. 2 vlado v Phnom Pen-
Berlin vpliva na Seoul?
SEOUL, Juž. Kor. — V Južni Koreji vlada kolikor toliko svobode tiska, tam ne manjka tudi časopisja, ki poroča, kaj se godi po svetu. Tako vedo tudi Južni Korejci, da se Nemčija nahaja v istem položaju kot Koreja: je razdeljena v dva tabora, zahodnega in vzhodnega. Oba dela sta ločena proti svoji volji, pa bi se rada združila. V Nemčiji imajo vsaj to možnost, da o tem debatirajo, v Južni Koreji se radi izogibajo celo debatam. To je napačno.
Južnokorejsko izobraženstvo trdi namreč, da je v Koreji želja po narodni združitvi ravno tako živa kot pri Nemcih, pa vendar ne more priti z vso silo na dan. Kot v Nemčiji ovirajo zdrav političen razvoj tudi v Koreji komunisti, ko se nočejo o združitvi, ki bi spravila v Sev. Koreji “komunistično družbo" v nevarnost, niti razgovarjati.
Novi grobovi
Helen Zorich
Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu na 383 Blissfield Drive, Willowick, 84 let stara Helen Zorich, rojena na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA pred 58 leti, vdova po 1. 1962 umrlem možu Eliju, mati Thomasa, Georgea, Kay Bojack, Michaela, Ann Cicora, Dorothy in pok. Paula, 28-krat stara mati, 2-krat pramati. Pokojna je bila članica HKZ št. 30 in KSKJ št. 169. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 9.30, v cerkev sv. Marije Magdalene ob 10.30, nato na Kalvarijo!
Profesorji za Kambodžo
WASHINGTON, D.C. — Skupina univerzitetnih profesorjev za slovenske jezike na George Washington univerzi je izjavila, da je predsednika Nixona odločitev o Kambodži “izredno pametna in zasluži polno podporo vseh treznih ljudi”.
Dr. Charles Moser, načelnik oddelka za slovanske jezike na George Washington univerzi, je dejal, da bi bila “ena najboljših vlog poslati, nekatere pripadnike nove levice za nekaj mesecev v Sovjetsko zvezo”.
Uradnišivo brez dela doseglo 1.2 milijona
Po podatkih delavskega tajništva je število nezaposlenega uradništva v zadnjih 4 mesecih perastlo za 27%.
WASHINGTON, D.C. — Popuščajoča gospodarska delavnost ni spravila ob redno delo le delavstvo po tovarnah in obratih, v delavnicah in v prevozu, ampak tudi večje število vseh vrst uradništva. število te vrste brezposelnih je v zadnjih 4 mesecih poraslo za 2Tr/0 in doseglo že 1.2 milijona.
Položaj je posebno težaven na nekaterih posebnih področjih, tako je na primer trenutno brez posla 50,000 inženirjev in znanstvenikov. To je prvič po koncu druge svetovne vojne, da so v naši deželi brez posla te vrste strokovnjaki. Precejšen, če ne glavni vzrok, vidijo v zmanjšanju zveznih izdatkov za vesolje in vseh vrst raziskave, tudi one neposredno za narodno obrambo.
Trdijo, da so podjetja letalske in vesoljske industrije v zadnjega pol leta odpustile nekako 8% svojega osobja, med njim tudi dober del stroko vnjakov in znanstvenikov. Nekaj sličnega se je zgodilo tudi v avtomobilski industriji, ki je letos v precejšnjem zastoju. Ford je odpustil vsaj okoli 1000 uradnikov, General Motors pa kakih 7,000. Posebno velik je odpust raznih vrst prodajalcev in trgovskih zastopnikov.
Priporočajte A.D. tem-ki jo še nimajo!
Trinidad-Tobago se biiža pravi diktaturi
PORT-OF-SPAIN, Trinidad.— V tej državici so imeli najpreje nemire in izgrede. Na videz so imeli politično obliko, v resnici so se pa uprli črni delavci, ker vlada med njimi velika brezposelnost. Še celo tiste redke dneve, ko lahko kaj zaslužijo z nabiranjem sladkornega trsa, dobijo po končanem dnevnem delu komaj $1.75.
Režim je seveda uporniško gibanje takoj proglasil v politično. Morda je imel prav, kajti za delavske pravice se je potegnilo tudi 44 navadnih vojakov in poročniki. Vsi so bili ujeti in čakajo na sodno razpravo pred vojaškim sodiščem.
Ministrski predsednik Williams je tudi osebno prevzel vodstvo policije in narodne obrambe. Osnoval je poseben svet za narodno varnost, ki so mu podrejene varnostne in obrambne sile.
Tako se bo dežela zopet pomirila, odnosno morala pomiriti s svojo usodo do prihodnjega poskusa revolucije.
Le Duan v Peipingu
PEIPING, Kit. — Glavni voditelj vietnamskih komunistov Le Duan se je mudil zelo dolgo v Moskvi, kjer je bil na Leninovi jubilejski proslavi. Pa tudi potem se mu ni mudilo domov. Zadnjo nedeljo se je le pokazal v Peipingu in imel takoj razgovore z Maom, nato z Un Piaom in končno s Ču-Enlajem. Vmes je našel še čas za pogovore s šefom kitajskega glavnega štaba.
Da je lahko govoril z vsemi kitajskimi vodilnimi tovariši v tako kratkem času, to mora nekaj pomeniti. Vprašanje je: Ali so bile predmet razgovorov nove razmere v Kambodži ali morda Duanovi razgovori s Kremljem?
Ameriški general mrtev v Vietnamu
RDEČI V KAMB0D2I SO VČERAJ PRVIČ NAPADLI
Rdeči so v obmejnem pasu Kambodže, kjer so imeli svoja zatočišča in oporišča, ob prvem nastopu zavezniških čet opustili vsak večji odpor in se rajše umaknili dalje v notranjost Kambodže. Sedaj zgleda, da so ponekod prišli malo do sape in skušajo zavezniške operacije motiti z večjimi napadi.
SAIGON, J. Viet. — Včeraj je;Tako so samo na enem podro-prišlo do prvega večjega rdeče-1 čju — Rock Island East — do-
ga napada na ameriške enote, ki operirajo v obmejnem pasu Kambodže proti rdečim oporiščem in skrivališčem. Po napadu z raketami in strojnicami je rdeča pehota, — večinoma mla doletniki, — skušala prodreti skozi obrambne črte ameriškega topniškega oporišča “Brown”, ki je kake tri milje globoko v Kambodži. Nekaterim napadalcem se je posrečilo prodreti skozi žične ovire v samo oporišče, pa so tam obležali, ko so branilci začeli streljati na nje iz vse ga razpoložljivega orožja, podprla pa sta jih še topništvo in letalstvo.
Ko so ob zori branilci mogli pregledati svoj položaj in neposredno okolico, so našteli 59 trupel padlih sovražnikov. V nočnem boju je bil en ameriški vojak mrtev, 8 pa ranjenih.
To je bil v teku dveh tednov operacij v Kambodži prvi večji rdeči napad na utrjeno ameriško oporišče v Kambodži. Manjše napade so izvedli rdeči tudi proti trem drugim ameriškim oporiščem na področju “Trnka”' in severno od njega. Se več jih pričakujejo v prihodnjih dneh. Ameriški vojaški vodniki so namreč mnenja, da rdeči prihajajo polagoma k sapi in bodo skušali vsaj nadlegovati zavezniške sile pri njihovem nastopanju v Kambodži, če že ne morejo uspešno braniti svojih oporišč in osbrbovališč.
bili zavezniki v roke preko 6.5 milijonov nabojev za protiletalske strojnice in pol milijona nabojev drugih vrst streliva, 500 novih pušk, tisoče raket in drugo. V celoti so doslej našli že preko 8.5 milijonov običajnega streliva za puške in puškomi-traljeze, preko 7000 pušk, več tisoč strojnic, brzostrelk in težkega pehotnega orožja, pa tudi hrane, ki bi zadoščala dvema rdečima divizijama za več kot pol leta.
Iz Clevelanda in okolice
i
Izgube narasle
Bojevanje v Kambodži je povečalo zavezniške in sovražni-SAIGON, J. Viet. — Povelj- kove izgube v preteklem tednu, nik armadnih inženirskih čet Tako je padlo 168 ameriških maj. gen. A. B. Dillard je bil vojakov, največje število v zad-mrtev, ko so. rdeči sestrelili he-!njih 8 mesecih, in 863 Južnih likopter, v katerem je bil 120 Vietnamcev, največje število v milj severozahodno od Saigona.! dveh letih, vse od znane Tet Z njim je bilo mrtvih tudi 9 dru- ofenzive. Sovražnik je imel gih, ki so bili v helikopterju. skoraj 5900 mrtvih.
To je šesti ameriški general, Količine zaseženega orožja, ki je padel v vojaških operaci- streliva in drugih vojaških jah v Vietnamu.	[potrebšin v Kambodži rastejo.
Kong. J. Blatnik v Belgradu
BELGRAD, SFRJ. — Kong. John Blatnik iz Minnesote se je udeležil s svetovalcem zunanjepolitičnega odbora predstavniškega doma M. Bensonom proslave 25-letnice osvoboditve Jugoslavije izpod nemške zasedbe.
Proslave so se udeležili tudi uradni zastopniki oboroženih sil ZDA, pa naj je tudi Tito ZDA v svojem govoru na Reki nekaj dni preje hudo napadel zaradi nastopa proti rdečim zatočiščem v obmejnem pasu Kambodže in je vlada v Belgradu nastop ZDA uradno obsodila kot “surov napad na neodvisnost Kambodže”.
Zadušnica—
Jutri, v petek ob pol osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica za pokojnega Jožeta Kovača ob 14. obletnici njegove smrti.
Visoka starost—
V	nedeljo, 17. maja, bo dopolnila 90 let Mrs. Julia Knauss s 1194 E. 170 St. Čestitamo in ji želimo še obilo zdravja in zadovoljstva!
Ugodno—
V	Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo veliko izbiro klimatskih naprav (air conditioner) po ugodnih cenah. — Več v oglasu!
Ruske vojne ladje v Karibskem morju
SAN JUAN, P. R. — Tri ruske vojne ladje so pretekli petek zaplule v Karibsko morje. Kakšen je njihov namen, ni znano. Zanimivo je, da tej prvi skupini, ki jo sestavljata dve o-bičajni podmornici in njuna matična ladja, sledi v razdalji kakih 250 milj druga, z raketami oborožena križarka in dve tankerski ladji.
Vojna mornarica ZDA nadzira prvo skupino ruskih vojnih ladij z brzim rušilcem Dahl-gren. Ta jim pridno sledi, da mu ne bi izginile izpred oči. Tudi druga skupina je pod budnim nadzorom.
Študentje bi radi vnesli nov duh v jesensko votivno borbo
.glOupv
Vremenski
prerok
pravi:

WASHINGTON, D.C. — Študentje so izčrpali svoj program za nastope v naši javnosti. Na shode v zaprtih prostorih ne dajo veliko, pri prirejanju nemirov in izgredov so pa dosegli mejo, ki je ne smejo prekoračiti, ako si hočejo ohraniti simpatije dela naše dežele. Zato so začeli iskati nova polja za svoje u-dejstvovanje. Dobili so ga v organizaciji sodelovanja pri jesenskih volitvah.
Njihov načrt je preprost. V jeseni bo treba na novo izvoliti tretjino senatorjev in vseh 435 kongresnikov. Obdelati bi bilo treba okoli 470 volivnih okrajev. Pri tem bi delo ob-stopalo v podrobni agitaciji, ki ne more rabiti televizije, ker je predraga. Veliko zaleže osebna agitacija od volivca do volivca. Vendar je še zmeraj preveč kandidatov za študentovsko agitacijo. Treba je torej izbrati take okraje, kjer kandidirajo “simpatični” kan-
didatje, pa tudi take, kjer kandidirajo “ a n t i p a t ični”. Simpatične kand idature je treba podpreti, antipatične pa podirati.
Pa tudi to merilo še ne daje prave rešitve. Vso pozornost je treba zgostiti na tiste vo-livne okraje, kjer kandidirajo kongresniki ali senatorji, ki v Kongresu kaj pomenijo. V prvi vrsti so to načelniki in vodilni člani posameznih odborov in pododborov. Takih senatorjev in kongresnikov bo letos le okoli 66. Vpošteva-ti je namreč treba, da dve tretjini senatorjev ne gresta na volitve in da je med njimi nekaj senatorjev, ki že sedijo na vodilnih odborniških mestih.
Podlago za to jesensko akcijo so menda študentovski voditelji že ustvarili. Od dosedanjega dela v javnosti so se že nekaj naučili. Vedo, da so si z zaletelostjo v svojih akcijah v prejšnjih letih nakopali
dosti nepotrebnih kritikov in nasprotnikov. Zato iščejo sedaj zaveznike za svoje akcije. So nekatere že našli. So to člani profesorskih in ostalih učnih zborov, ki so v ta namen že ustanovili svoje, recimo, krožke.
To se je zgodilo celo na konservativni Harwardski u-niverzi. Tam so profesorji že odšli v Washington, da agitirajo za jesenske volitve.
Nixonova administracija se naravno te preusmeritve v študentovskih vrstah veseli. Ni več samo ona tarča za študentovske napade. Na drugi strani jo ta pojav tudi skrbi. Kritiki z univerz so navadno dobro izvežbani politični mački, ki znajo zadeti nasprotnika na pravem mestu. Johnson in Nixon bi oba lahko povedala zanimive slučaje iz svoje politične skušnje.
Prvo veselje je študentovske politike že zadelo. Ko so pregledavali posle dice pri-
marnih volitev, so ugotovili, da je nekaj kongresnih politikov, ki se jim zdijo preveč starokopitni, že propadlo, na primer k o n g r e snik M. A. Feighan. Pri primarnih volitvah so clevelandski študentje hudo agitirali za Feighanove-ga tekmeca J. Stantona. študentje ne marajo tudi W. Min-shalla.
Ali bo iz te moke kaj kruha? Vse zavisi od tega, ali bodo študentje tudi vztrajni. Da bi v politiki imeli to lastnost, še niso pokazali. Nemogoče pa to ni. Tudi v boju za integracijo v prosveti so v začetku vsi mislili, da bodo študentje prvi omagali, pa ni bilo tako.
Pojav sam kot tak moramo odobravati. Študentje bodo po tej poti prišli prvič v svojem življenju v stik z vsakodnevno politiko. To jih bo marsikaj naučilo, kar jim bo prišlo prav, naj si izberejo katerikoli poklic. I. A.
Čangkajška nočejo jeziti
WASHINGTON, D.C. — Vodnik formozanskih nacionalistov Ming-min Peng, ki živi v prostovoljnem izgnanstvu na Šved- j skem, je bil povabljen na univerzo v Michiganu, kjer naj bi vršil neke raziskave. Ko je zaprosil za vizo, mu jo ZDA niso dale.
Peng je bil na Formozi profesor političnih ved. Ko se je postavil na čelo formozanskega nacionalističnega gibanja, ki se bori za neodvisnost Formoze, je prišel v odprt spor z vlado nacionalne Kitajske.
Če bi sedaj Penga pustili v j ZDA, bi smatral Čangkajšek to za ukrep proti svoji vladi, odnosi med ZDA in nacionalno Kitajsko bi se poslabšali, ko že tako niso posebno dobri.
Gen. Anders umrl
LONDON, Vel. Brit. — Tu je pretekli ponedeljek zadela srčna kap poljskega generala Andersa, poveljnika poljske armade, ki se je borila z Amerikanci in Angleži proti Nemcem v Italiji. Znana je posebno iz bojev za Monte Cassino. General je bil| star 77 let.
Ko je bila njegova armada leta 1946 razpuščena, se je on z dobrim delom svojih bivših vojakov naselil rajše kot begunec v Veliki Britaniji, kot pa da bi se vrnil v komunistično Poljsko.
Novi francoski jedrski preskusi na Pacifiku
PARIZ, Fr. — Vlada je izdala svarilo ladjam in letalom, naj se z včerajšnjim dnem ogibljejo določenega prostora v bližini o-točja Mururoa, ker bo Francija tam izvedla nekaj jedrskih preskusov.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik W. P. Rogers je dejal včeraj časnikarjem, da ZDA ne bodo ostale zapletene v Kambodžo, pač pa so pozvale Južni Vietnam in Tajsko, naj Kambodži pomagata pri o-brambi pred rdečimi.
JERUZALEM, Izr. — Izraelska letala so v spopadu z egipt-skimi na področju Sueškega prekopa danes sestrelila dve egiptski letali MIG-21, eno pa poškodovali. — Palestinski gverilci so streljali ponoči preko meje iz Libanona na dve naselji v Izraelu kljub izraelskemu kazenskemu pohodu proti njim v torek na področju Hermona.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Sovjetski zastopnik J. Malik je včeraj na seji Varnostnega sveta ostro napadel ZDA, ki so s svojim krvavim zgledom v My Lai in v Kambodži sprožile izraelski napad v Libanon. Med tem ko je ameriški zastopnik C. Yost odgovoril umirjeno, je zastopnik Izraela Y. Tekoah pokazal na Rusa z besedami: “Tam sedi glavni krivec za podpihovanje spora na Srednjem vzhodu!” Nato je Malika spomnil še na sovjetski vdor v ČSR avgusta 1968 in pripomnil, da se hoče Sovjetska zveza predstavljati svetu kot “dobra stara mati, dejansko pa je krvoločni volk”.
WASHINGTON, D.C. — Danes bo začel Senat razpravo o dopolnilu k zakonskemu predlogu za potrebe oboroženih sil, ki naj ukine vse denarne vire za vzdrževanje ameriških vojakov v Kambodži po 1. juliju 1970. Razprava bo trajala nemara še v drugi teden. Predlogu ne nasprotuje le vlada, proti njemu so se oglasili tudi Ameriški veterani in Ameriška legija.
»du*.
/UiERlSKA BOMOmm
,v vi * I/ ic-/» v— ■ i o -VII
■mSKSUUBW
6117 c>t. Clair Avenue — 431-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditar: Mary Debevec
~	NAROČNINA;
ti Združene države:
$16.00 na leto; $6.00 » pol leta; $5.00 za S mesec«
JU Kanado in dežele Izven Združenih držav:
$10.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 me*sc«
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 ior 3 montha Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 95 Thursday, May 14, 1970
Bo Amerika obrnila svetu hrbet?
!	I.
Radi poudarjamo in radi slišimo, da so ZDA najmogočnejša in najbogatejša sila na vsem svetu, da jim ni nihče enak. Pri tem slišimo od leta 1968 sem vedno več in vedno močnejše glasove in zahteve, da naj Amerika preneha biti “žandar vsega sveta”, naj omeji svoje obveznosti v svetu, prav tako svoje podpore tujini in se posveti reševanju svojih lastnih vprašanj, ki da jih je na pretek.
V	zvezi s temi zahtevami je bivši državni tajnik Dean Rusk preteklo nedeljo v svojem govoru v Park sinagogi v Clevelandu opozoril na nevarnost izolacionizma, ki da postaja vedno večja. Rusk je dejal, da sicer vsi zagovorniki prednosti reševanja domačih vprašanj zanikajo vsako težnjo k izolacionizmu, toda ta je tu, vprašanje je le, ali je to začasno ali je že globlje in trajnejše stremljenje v tokovih ameriške miselnosti.
V	kolikor bi tako stremljenje dejansko prevladalo, bi to bilo usodno ne le za ZDA, ampak za ves svet, kot je bilo to po koncu prve svetovne vojne, ko so nasprotniki od predsednika W. Wilsona izsilili umik ZDA iz Evrope in njihovo oddaljitev od Društva narodov. Ko so se ZDA v naslednjem desetletju zaprle same vase in iskale rešitev iz velike gospodarske krize, sta prevladala v Italiji fašizem, v Nemčiji nacizem, na Japonskem pa so dobili v roke vso moč militaristi. Vse to ZDA ni zdramilo, svetu so še dalje obračale hrbet.
Tako je ameriški izolacionizem v razdobju med obema velikima vojnama v dobri meri kriv, da je prišlo do druge svetovne vojne. Nacistična Nemčija se ne bi upala dvigniti proti zahodnim silam, če bi na njihovi strani in za njimi trdno stale ZDA. Tudi Japonci bi bili veliko umirjenejši, če bi videli v Washingtonu nekaj več odločnosti.
Ob koncu druge svetovne vojne so odgovorni vodniki ZDA poudarjali, da morajo ZDA odločno posegati v u-sodo sveta in trdno voditi demokratični svet v obrambi njegove svobode. Ko je postala komunistična namera po nadaljnjem osvajanju sveta očitna, so si ZDA postavile nalogo potegniti okoli komunističnega sveta trden obroč in temu ne pustiti, da bi kje vdrl iz njega.
Truman je s svojo znano doktrino šel reševat Grčijo in Turčijo, ko Velika Britanija tej nalogi ni bila več kos. Kitajsko je prepustil njeni usodi, nastopil pa je s “policijsko akcijo” v okviru ZN proti rdečim napadalcem v Koreji. Ko je hotel general McArthur udariti po komunistih znotraj tega obroča, da bi uničil njihova zatočišča, iz katerih so vodili vojno v Koreji, ga je predsednik Truman odstavil. On je postavil ZDA omejen cilj:	komunistični svet držati v
njegovem obsegu znotraj zgrajenega obroča, pa ga tam pustiti v miru. Tega cilja se je dosledno držal tako v Evropi kot v Aziji.
Trumanov naslednik Eisenhower je v glavnem nadaljeval s prednikovo politiko. Njegov državni tajnik J. F. Dulles je obroč okoli komunističnega sveta hotel utrditi z vrsto pogodb, posebno s SEATO in Bagdadskim paktom. Obrambo svobodnega sveta je gradil na atomskem orožju, s katerim so ZA grozile odgovoriti na vsak poskus napada na svobodni svet od strani ZSSR.
Eisenhower, ki je končal vojno v Koreji, ni maral poseči v boj v Indokini, četudi je tedanji načelnik skupnih glavnih stanov adm. Radford to svetoval. Zavedal ne je dobro, da so ZDA site vojne in da bi javnost le težko sprejela nov vojaški nastop. Upal je, da se bo že nekako uredilo ... Prišlo je do ženevskega dogovora, kjer je rdečim uspelo raztegniti in oslabiti obroč okoli njihovega imperija v Indokini. Pridobitev Severnega Vietnama naj bi za nekaj časa pomirila komunistični tek. I ako so vsaj mislili na Zahodu, komunisti so pa imeli pri tem že jasne načrte za nova osvajanja.
Predsednik Kennedy je spoznal nevarnost, pa ni maral poseči v Laos, ko so rdeči tam začeli “osvobodilno vojno” proti kraljevi vladi. Poslal je Harrimana, da se je v Ženevi 1962 sporazumel z rdečimi o nevtralizaciji Laosa. Zagrozil je tedaj, da bo v Juž. Vietnamu nastopil z vso silo, če bodo rdeči tudi tam skušali seči po oblasti. Dejansko je to tudi storil, vendar le počasi in postopno.
Amerika je bila vojne sita in tako je Johnson v voliv-ni borbi jeseni 1964 zatrjeval, da ZDA ne bodo posegle v Južni Vietnam, med tem ko' je njegov republikanski nasprotnik B. Goldwater zagovarjal'odločen nastop proti rdečim v Vietnamu. Johnson je zmagal, Goldwater pogorel kot že davno noben republikanski kandidat. Kljub temu je Johnson prihodnje leto posegel v Južni Vietnam. ZDA so 'nastopale počasi in postopno, da “ne bi posegla v vojno Kitajska”, pa dale s tem rdečim dovolj časa, da so se pripravili.
Dean Rusk je preteklo nedeljo dejal v svojem že omenjenem govoru v Clevelandu, da bo zgodovina presodila, ali niso ZDA morda nastopile v Južnem Vietnamu prepozno in premalo odločno in naglo. Prav tako je postavil vprašanje, če le ni bilo napak, da vlada predsednika Johnsona ni ameriški javnosti dovolj jasno in prepričljivo razložila pomena vojaškega posega v Vietnam. Če bi to storila, nemara ne bi protivojna propaganda, ki so jo rdeči propagandisti in agenti spretno podžigali, bila tako uspešna, kot je postala v času volivne borbe pomladi 1968.
Predsednik Nixon je upal, da bo vietnamsko vojno končal s pomočjo Moskve, s katero je hotel izboljšati odnose. Ti poskusi niso uspeli, pogajanja v Parizu so obtičala in Nixon se je odločil za “vietnamizacijo” kot sredstva za reševanje vietnamskega spora. Ta pot je v duhu “Nixonove doktrine”, da naj ZDA pomagajo z opremo in orožjem državam, ki so same pripravljene braniti svojo neodvisnost in svobodo.	;	i
(Konec jutri)
M iltvauški zapiski

Milwaukee, Wis. — SLOVENSKA PESEM. — O Slovencih je znano, da radi pojejo. Njihovi pevski zbori so znani po celem svetu. Pa naj se imenujejo A-kademski pevski zbor, Avseniki, Slovenski oktet, T r b o v e Ijski slavčki, povsod je njihova pesem z veseljem sprejeta. Kjerkoli so Slovenci, so skušali ustanoviti pevske zbore. Ti so jih držali skupaj. Pesem jim je pomagala ohranjevati slovensko zavest in govorico. Zgodilo se je že in se še dogaja, da je slovenska govorica zamrla, a pesem je o-stala. Znano je tudi, da so zbori tekmovali med seboj z namenom, kdo bo odnesel prvo nagrado. Med vsemi so bili najbolj znani cerkveni zbori. Tu je bila dana možnost, da so se še najbolj prosto razvili in ohranjevali. Poleg redne službe božje, kjer so ti zbori nastopali, so pa od časa do časa nastopali tudi s kakimi ljudskimi pesmimi in tako dali možnost ljudem uživati ne samo cerkveno ali nabožno pesem, pač pa tudi ljudsko. Vsem tem zborom veliko dolgujemo, posebno v emigraciji in zamejstvu.
Pevski zbori pri fari Sv. Janeza v Milwaukeeju uživajo velik ugled. Kar je občudovanja vredno, je to, da pri njem sodelujejo ljudje, ki ne znajo niti besedice slovensko. Ti zbori sedaj pripravljajo koncert, ki bo to soboto, 16. maja, v dvorarii sv. Janeza na 85. in Cold Spring Rd. Začetek bo ob osmih zvečer. Že dolgo se pripravljajo. Na programu so prav lepe stvari. Mešani zbor bo pel “Ko dan se zaznava”, “Slovenska zemlja”, “Pozdrav Gorenjski”, “Sem pevec”, “O ti preburna ženska stvar”, moški zbor pa “Pod rožnato planino”, “V sončnem jutru”, “To sladko zlato vince”. Za nameček bo tudi angleški pevski zbor zapel nekaj pesmi. Nekaj' deklet bo nastopilo s havajskim plesom. Nastopalo bo tudi nekaj znanih solistov kakor Olga Pen-ne, John Rifelj, Rudi Kotar in Darko Berginc. Razume se, da koncert ne more biti brez dekliškega zbora, ki bo tudi nastopil s svojimi točkami.
Po koncertu bo prosta zabava ;n ples ob glasbi znanega Viljema Wiherja in njegovih fantov.
H koncertu je vabljena vsa slovenska skupnost v Milwaukeeju in okolici. Vabljeni so tu-~ti drugi. Ne bo vam žal, če pridete!
MATERINSKE PROSLAVE. — Lepa in ustaljena navada je, da slavimo materinski dan. Če nič drugega, vsaj na ta dan mislimo malo več na svojo mater, kateri toliko dolgujemo. V današnjem času je še bolj potreb-so govoriti o veličini materinstva z ozirom na napade nanjo v tej ali oni obliki z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, ‘posebno se ko toliko govorijo o uničevanju človeškega življenja, ko še počiva pod materinim srcem.
Pri fari sv. Janeza so imeli dve:,proslavi v 'čast materam. Prvo je priredilo Društvo Najsvetejšega Imena. Povabilo je matere na svoj zajtrk, ki ga
društvo ima vsakokrat na svojo nedeljo. Poleg zajtrka je tudi program, ki ga navadno izvaja mladina iz fare. Letos je Društvo mož in fantov povabilo družine iz fare k svojemu zajtrku. Udeležilo se ga je okrog 150 lju di. Na programu so bile pesmi, deklamacije in seveda čarovnik, ki je marsikatero potegnil iz klobuka.
Drugo proslavo je priredilo slovensko društvo Triglav. Naj prej so se člani udeležili petih litanij Matere božje. Po litanijah je bila proslava. Bile so na programu pevske točke, harmonika, deklamacije. Pevske točke je izvežbal Ernest Majhenich, o-stalo pa ga. Dari Strmšek. Bilo je zares vse prav prisrčno. Poleg tega je društvo nagradilo go. Mary Coffelt z nageljni kot mater dneva. Tu in tam si lahko videl, kako si je ta in oni na tihem obrisal solzo. Na koncu je dr. Jože Gole podal nekaj lepih misli o materinskem dnevu. Kafko nam take proslave dajo misliti. Taki duhovni sunki bi bili potrebni večkrat, da bi se otroci bolj zavedali, kaj dolgujejo svojim materam.
DRUŠTVO MATER. — Društvo krščanskih žena in mater je zelo delavno. Fara sv. Janeza je ponosna nanje. Vsak mesec imajo poleg duhovnega tudi poskrbljeno za kaj koristnega in za razvedrilo. V sredo, 20. maja, imajo razstavo, kako pripravljati ribe v kakršnikoli obliki. Atlantic Co. je prevzela to nalogo. Pa ne bo samo teorija, v resnici bodo postregli z ribami. Da bo večer bolj zanimiv, bodo žene pripeljale s seboj može in tako napravile družaben večer. Možje bodo njihovi gostje. Verjetno bi možje rajši kaj drugega za priboljšek. Pa bodo presenečeni!
Prva kulturna prireditev na Slovenski pristavi
CLEVELAND, O. — V soboto, 23. maja, bo Slovensko gledališče iz Toronta podalo veseloigro s petjem “NAROČENI ŽENIN” na Slovenski pristavi. Predstava se bo vršila v veliki dvorani in bo pričetek ob pol osmih zvečer. Vstopnine ni. Vabimo vse slovenske ljudi iz Clevelanda in o-kolice, ki se zanimajo za odrsko kulturo, da se udeleže te pomladanske in prve kulturne prireditve na Pristavi.
Iz gledališkega lista se mi zdi
Slovenska narodna pesom nekdaj in sedaj
CLEVELAND, O. — Narodna kultura je odsev življenja naroda. Deloma pomeni izročilo preteklosti, daljne in neposredne, deloma lahko šele nastaja. Bistveno za njo je, da so posamezni pojavi last vsega naroda, ki jih zato lahko ali verno ohranja iz roda v rod, jih spreminja ali pa celo opušča.
Tudi ni važno, če je njegova stvaritev izvirna ali ne, če učinkuje domače ali je prevzeta od sosednih narodov, oz. tako imenovane visoke umetnosti. Poglavitno je, da jo narod sprejme za svojo in z njo zaživi.
Okolje, v katerem se narodna kultura lahko razvija, je izrazito občestveno: domača družina, fantovska in dekliška druščina; vse plasti naroda.
Narodna pesem je pesem, ki jo ljudstvo po vsem jezikovnem ozemlju ali pa posameznih pokrajinah in krajih po ustnem izročilu, s petjem po spominu, sprejme za svojo, jo daljšo dobo poje (modnih popevk, ki živijo le malo časa, ne moremo šteti med narodne pesmi, čeprav jih “vse poje”), po svoje spreminja in tako prilagaja svojemu okusu in slogu.
Nekdaj je narodna pesem spremljala slovenskega človeka od zibeli do groba, v sreči in nesreči, v veselju in žalosti, pri delu in počitku. Otroku v zibeli je mati pela uspavanke. Ko je malo odrastel, je z ritmičnimi besedili pojoč spremljal svoje igre. Odraslih fantov in deklet si brez pesmi nismo mogli niti misliti. Veljava petja v fantovski druščini je bila tako velika, da so dobrega pevca sprejeli vanjo, preden je dopolnil predpisano starostno dobo.
Fantje so nekdaj ob sobotah zvečer peli na vasi in pod okni deklet, včasih kse je prav ob pesmi spletla vez, ki je pripeljala do ženitve. Ženitovanjski običaji so prepleteni s pesmimi. Svatje so peli, ko so prihajali po nevesto, ko se je ta poslavljala od domačih, peli so na svatbi, ko so nevesti snemali venec z glave in ko so odhajali 'z ženitova-nja.
Pesmi so spremljale tudi letne običaje. Kmečko leto se začenja s pomladjo, ki jo uvaja pustni čas. Takrat je sicer bolj v o-spredju ples, vendar je spadalo k nekaterim maškaram na Štajerskem, recimo k oračem, tudi pesem. Na Gregorjevo (12. marca) so bili v Prekmurju nekdaj v navadi koledniški obhodi šolarjev. Jurjevo (24. aprila) je bil včasih pastirski praznik. Jurjevski koledniki so s pesmijo želeli srečo pri živini. Od kresnih navad so za narodno pesem posebno pomembni obhodi belokranjskih kresnic, katerih ko-ledniška pesem je zanimiva v glasbenem in tekstovnem pogledu. Tudi v času košnje in žetve pesem nikdar ni utihnila. Veliko petja je bilo pri spravljanju
KULTURNA KRONIKA
/-m
Gorensek-Gržinčič: Sneguljčica. Spevoigra v 8 slikah.
V nedeljo, 10. majnika t. L, je Slovenska šola pri Sv. Vidu v Clevelandu priredila v domači župnijski dvorani pravi jično spevoigro “Sneguljčico”. Na 10 majnik je letos padel tudi ameriški “Materinski praznik”. Tega clevelandska slovenska šolska mladina vsako leto praznuje z vso spošljivostjo. Za njegovo kar se da slovesno proslavo si je letos izbrala “Sneguljčico” Gorenšek - Gržinčičevi priredbi. Obstaja namreč vrsta variant tega mladinskega odrskega dela, med katerimi pa je težko dobiti takšno, katera bi v vsakem pogledu ustrezala našim tukajšnjim razmeram. Oba naša tokratna Sneguljčičina prireditelja sta bila kakor nalašč poklicana za to upravičeno, lahko rečemo, umetniško delo, saj sta o-ba, seveda vsak po svoje, umetnika. Prvi, inž. Franček Gorenšek, je znan clevelandski slovenski pevec-solist in pevovodja e-nega izmed najbolj odličnih clevelandskih slovenskih pevskih zborov, Korotana; drugi, rev. dr. Jerko Gržinčič, pa je že priznani slovenski skladatelj in mladinski vzgojni delavec. Mimo tega pa je ga. Gorenškova v letošnjem šolskem letu upraviteljica Slovenske šole pri Sv. Vidu. Vsi Gorenškovi otroci pa hodijo, od-
rih balad, ki jih poznajo samo še po besedilu. To velja tudi v svetovni javnosti.
Po vsebinski plati ločimo v slovenskem narodnem izročilu več vrst pesmi. Pripovedne so nekake pete zgodbe, mnoge med njimi so zelo stare in najdemo njihove variante tudi pri drugih narodih. Snov smo dobili od sosedov, ali pa smo jo prinesli seboj iz praslovanske skupnosti, lahko pa spada med tiste znane teme, ki jih je vsak narod po svoje oblikoval.
Fantovske pesmi so večinoma trebno ljubezenske ali pa vojaške, ražajo po večini žalost pri slovesu od doma in težave vojaškega stanu (pomisliti je treba, da je vojaščina trajala včasih tudi po 12 let in še več), vsebujejo pa tudi vrsto podrobnosti, po katerih je mogoče ugotoviti, kdaj je kakšna pesem nastala.
Svatovske pesmi govorijo v glavnem o slovesu mladoporočencev od samskega stanu in o-pozarjajo na dolžnosti, ki jih prinaša zakonski stan itd.
Ko razmišljamo o tem, kako doma tone, zahaja v zaton slovenska pesem, a v cilju, da bi slovenska pesem še dolgo done-
la v zdomstvu, ne prezrimo pev-poljskih pridelkov, pri ličkanju skega zbora KOROTAN, ki priredi svoj koncert dne 16. maja ob pol osmih zvečer v SND na
koruze, ribanju repe in zelja, lu ščenju fižola, bučnega semena in podobno. V zimskih večerih je težko delo zamenjalo predenje, pletenje slamnatih kit in volne, pri čemer je bilo zopet dosti prilike za pesem.
Z božičnimi, novoletnimi, tri-
umestno, da podam sledeče: Na-jkral:ievskimi- svečniškimi koled-ša igra vrhni ob končni napit- se ■*e	krog sklenil,
niči naši mladini z iskreno že- Treba jve omeniti tudi pesem Ijo, da bi naši otroci bili srečni, | ni°cnega čuvaja, ki ga je imel odmaknjeni od obdajajočega ka-'jC°ra^ vsdk* večj'i okraj in tudi osa in trdni v kulturnem izroči-'Vask ^a P0j°č oznanjal ure lu sicer tako maloštevilnega slo- ln. tako 0P0zarjal na svojo ču-venskega naroda. Glejte! Kultu-,^eCn0sb
ra je z vsemi svojimi različnimi Marsikaj navedenega danes obrazi največkrat edini naklad	ni	več. Na podeželju Ijud-
majhnega naroda. Samo na kul- često tožijo, da se pesem iz-tiirnem področju tak narod lab-'^ub^a’ ni 'Več > fantovskega ko enakopravno tekmuje z Veli- PetJa> da minevajo svatbp brez ,kimi ljudstvi ter se kot enak u- starih običajev.	,
veljavi ja med njimi. Kajti kul- ^ čuda, da marsikatero'pe-tura je vrednost, ki se ne meri sem PoznajQ samo še iz starih po sežnjih zemlje in ne po šte- zt>irk in da moderni aparat že vilu ljudi,-	-S. Vrhovec ne more v*č ujeti melodije sta-
St. Clairju. Naj nas povezuje ljubezen do kulturnega udejstvovanja in slovenske pesmi.
Petje in glasba sta tisti živi vrelec, iz katerega zajema človek, tudi današnji čas vselej, kadar je potreben duševnega osvežila v osebnih stiskah in sprostitvah, v bolečini in veselju. Bodrita misel, razvnemata čustva in krepita voljo; uporabljata jo za poglabljanja doživetij, za olajšanje duhovnega in telesnega dela in slednjič tudi za razvedrilo.
Po končanem koncertu bo ples in prosta zabava za vse.
Za ples bojdo igrala ■ “V.eseli Slovenci”. Prisrčno smo vabljeni vsi/ Zopet bomo slišali lepe, pristne slovenske pesmi naših pokrajin, ki so nam vsem mile in drage.
Valentin Potočnik
nosno so pred nedavnim še hodili, v slovensko šolo v Sv. Vidu. Tudi to je po svoje pripomoglo k lepemu uspehu “Sneguljčice”.
“Sneguljčica” je v vsakem pogledu zelo zahtevno odrsko delo. Prav gotovo je ni lahko dobro odrsko pripraviti, posebno na tujem, kjer vsakega našega o-troka kar vse po vrsti odteguje od materine besede. Pa je “Sneguljčica” v nedeljo, 10. t. m., vendarle dobro, zelo dobro u-spela. Slovenska sobotna šola pri Sv. Vidu obstaja že dvajset let. Brez strahu si upamo zapisati, da je bila njena letošnja materinska proslava, če že ne naj lepša v vseh dosedanjih njenih dvajsetih letih, pa prav gotovo ena izmed najboljših. Šola si torej ni mogla dati za svojo 20-letnieo boljšega spričevala!
Še nikoli pri nobenih izmed dosedanjih šolskih prireditev ni sodelovalo toliko slovenskih kulturnih faktorjev (dejavnikov), kot jih je za nedeljsko “Sneguljčico”. Vse je pomagalo. Vsak je storil svoje. Nihče se ni obotavljal. Omeniti pa moramo clevelandski slovenski tisk in krajevno slovensko dnevno radiodda-jo; dramatično društvo Lilija pa je šoli priskočilo na pomoč s svojo bogato garderobo. Ustrezni kostimi za nad 50 otrok-igralcev so namreč veliko pridali k dobremu uspehu.
Glavna teža Sneguljčičine u-prizoritve pa je bila na ramah učiteljstva vidovske Slovenske šole. Prav vsi člani njenega učile j skega zbora so storili svoje, predvsem pa ga. Silva Savernik in gdč. Zina Velikonja, v čigar rokah je bila Sneguljčičina režija; pri tem jima je izdatno pomagala ga. Zalka Likozarjeva. — Nekaj posebnega je bila scena: osem slik, osem novih scen. Za sceno je skrbel učitelj Janez Smrdelj, ki študira na tukajšnji visoki šoli umetnost stanovanja; odnosno družine ter hkrati tudi tako imenovano industrijsko U-metnost. Pokazal nam je, da jo v svoji stroki že zelo doma. Vso scene so bile domiselne, izvirno in zelo posrečene; najbolj pa nam je ugajal dom palčkov in kraljičina palača in zaključna scena.
Za odrsko ozvočenje je vse po-oskrbel Miodrag Saver-Iz-jnik. Za skladno osvetljenje p°" sameznih prizorov sta skrbela Miro Odar in Jože Likozar. Za utrezne maske je mojstrsko p°' skrbel kakor vedno dr. Milad Pavlovčič. Petje kakor tudi glasbena spremljava med posameznimi prizori sta bila v veščih rokah dr. Jerka Gržinčiča. Tudi dvorana je občutila, kako g. dr-Gržinčič zaživi, ko je v svojem elementu.
O naših mladih igralkah in igralcih, to je naši novi odrski generaciji, pa bomo spregovorili po reprizi. Prihodnjo nedelj°> 17. majnika t. L, ob 4. popoldne Slovenska šola od Sv. Vida namreč ponovi v Slovenskem dorrW na Holmes aveniji svojo “Sneguljčico”. Dočim je šel čisti dohodek od prve uprizoritve vr sklad za vzdrževanje šole, pojde čisti dobiček od reprize za ekvadorski misijon, v katerem debije dr. Jerko Gržinčič. Prepričani smo, da bo tudi repriza “Sneguljčice” v Collinwoodu doživela vsaj takšen, če ne še večji m°' ralni in tudi gmotni uspeh, ga je imela zadnjo nedeljo Pr^
Sv. Vidu.
Janez Sever
Letno 3.6 bilijona škode
NEW YORK, N.Y. — Letno
napravijo mrčes in razne dru£e živali na pridelkih v ZDA vedno okoli 3.6 bilijonov dola1 jev škode, četudi je raba kem1 kalij proti njim v zadnjih d^set letjih močno pprastla. : Čuvarji prirode hočejo1 rabtl teh kemikalij omejiti ali spla prepovedati, niso pa še nas drugega uspešnega sredstva varovanj e. pridelkov.
*»i<> e€<<></C><></0<><>v><><>	€><X><^0<><>«><>S<>^^
Miklova Zala
SPISAL DR. JAKOB ŠKET
svojo okolico.
V prvi sili in za prvo potrebo so si bili kmetje za prihodnjo zimo pripravili skupno stanovanje na Gradišču. Tu so si zamašili dvorane, tam zadelali zidovje, ondi zopet zazidali raztrgana okna.
Nekega dne so popravljali globoko klet, da bi shranili v njej nekaj slabih poljskih pridelkov. Zid se je bil udrl. Treba je bilo razkopati grobljo in izvoziti kamenje na prosto. Dodobra so že bili razgrebil kup na vse strani. A kar naenkrat zavpijejo delavci vsi prestrašeni. Glejte čudo, izkopali so mrtvega človeka. Bil je — Tresoglav.
Vsi so se zavzeli in strmeli nad njegovo smrtjo. Toda nihče ni vedel, kako je prišel ta človek na Gradišče v klet; saj ga ni bilo prej v njihovem taboru.
(Dalje prihodnjič)
Le nekako temno se je še pozneje spominjal, da je hotel z Zaliko vred lešiti Mirka in njegove tovariše, a da je bila vse to preprečila — Almira. Toda ha kakšen način in kje, tega pa siromak sedaj ni vedel več. Ali kadarkoli je zagledal Almiro, se je vselej stresel na vsem životu. Strah in groza ga je obhajala pred njo. Nje se je izogibal kakor hudodelke, ki ima strašno Pregreho na duši.
Na potu domov je prišla Da-vorinu majhna četa oboroženih kmetov naproti. Bil je Mirko s svojimi tovariši in sosednjimi kmeti z Gorenjskega.
Tisti dan namreč, ko so zapustili Turki Gradišče, so oprostili tudi Mirka in njegove tovariše, ^es obupan je hitel mladi mož Potem v tabor pod Rožčico, meneč, da še najde ondi svojo drago ženo in nevesto Zaliko. Ali žalibože, tu je moral prehitro spoznati, da je bil to res Zalin glas, katerega je slišal ono strašno jutro v turškem šatoru.
Sosedje so sedaj povzdigovali tu slavili pogumno deklico Al-hiiro, češ, ona sama je rešila Mirka in najodličnejše može v vsej okolici. Ona je tvegala zanje svoje 'življenje. Vse se je čudilo, ko je Almira pripovedo-vala, kako je šla tisto usodepol-no noč naravnost k turškemu poveljniku v šator; kako ga je °ndi kleče prosila, naj reši Mirka in njegove tovariše temne sužnosti. A ravno tedaj, ko je kila pri njem, je privedla ponočna straža Zaliko v šator. Ljeli so jo nekje v podzemeljskem hodniku, kamor jo je zvabil nesrečni in predrzni mladenič Davorin. Poveljnik je nato njeno iskreno prošnjo uslišal, Zalo pa kot nočno pohajalko odvedel v sužnost.
Tako je govorila izdajalka Al-naira svojim lahkovernim sosedom. Ljudje so res verjeli lažnivim besedam in občudovali njen pogum. Le oče Serajnik je naajal z glavo, toda rekel ni ničesar. Mirko pa malo da ni zblaznel, ko je izvedel, da je njeta njegova Žalika. Hipoma je sklenil, da jo mora rešiti. Zatorej se je napotil preko Rožčice na Gorenjsko. Ondi je prosil pri ^naletih pomoči, in res, marsikdo je sledil na Koroško. Nugloma je bil nabral Mirko tudi v Rožni dolini nekaj mož n* mladeničev. Nato so šli vsi, oboroženi s sekirami, vilami, ko-®ami, železnimi verigami in nlodi, za turško četo v spodnjo ttožno dolino. Upali so, da jo še pojdejo ter ji odvzamejo plen ln ujetnike.
Ali namesto turške čete so v°hiteli le Davorina, ki pa je bil ,e na potu proti domu. In ta .01 je povedal, da se je turška ^eta združila že z ostalo vojsko xer odšla skozi Podjunsko dolino rez Štajersko in Kranjsko do-
v globoko Turčijo.-------
žalostno je bilo odslej naprej
Portugalska v skrbeh za unanfo politiko ZDA
LIZBONA, Port. — Naša narodna obramba je imela med drugo svetovno vojno močno letalsko postojanko na Azorih; tudi tamošnja luka je opravljala velik del prometa za našo deželo. Sedaj je naravno ostalo le malo prometa, pa je nastopila nevarnost, da kmalu še tega ne bo.
Washington se je namreč pobotal s Španijo, da obdrži r španskem del svojih pomorskih n letalskih postojank. Portugalske na Azorskih otokih zato kmalu ne bodo več potrebne. V Lizboni niso zgubili vsega upanja. Prav kmalu se bo namreč tam ustavil naš državni tajnik Rogers in skušal doseči nov sporazum. Portugalska državna prava je za razgovore pripravljena.
Na Azorih živi sedaj še okoli 1,500 naših vojakov in civilnih službencev, ki imajo 2,000 družinskih članov. Ta naša kolonija je postala hrbtenica sedanjega blagostanja na Azorih. Zato ni čudno, da se v Lizboni za stike z Ameriko tako zelo zanimajo.
ki vodniki Zahodno Nemčijo vedno znova napadali in dolžili maščevalnih načrtov. Nakazovali naj bi, da je razpoloženje v vodstvu ZSSR za izboljšanje odnosov z Zahodno Nemčijo ugodno. V nedeljo je na povabilo iz Moskve odletel tja nadaljevat razgovore posebni zastopnik kanclerja W. Brandta Egon Bahr. Razgovori so se začeli 28. januarja, pa bili 21. marca po
Ženske dobijo delo
Gospodinjska pomočnica
Iščemo zanesljivo pomočnico za splošna hišna dela. Vse avtomatične, moderne gospodinjske naprave. Po dva ali tri dni na teden. Kličite 247-4592.
-(102)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja hišo
fari sv. Lovrenca, 6-sobno enodružinsko, vsa predekorirana, v celoti podkletena. Velika kuhinja, preproge, 1 in pol kopalnice. Kličite 341-6916.
-(95)
Hiša naprodaj
6-sobna hiša za eno družino na 15319 School Ave. Kličite 268-3589 po 6. uri zvečer.
(96)
10 sestankih med Bahrom Gromikom odloženi.
^Maroko in ga pridno izvaža v Evropo, kjer je pa huda konkurenca. Sedaj bi Maroko rad dobil pod svoj nadzor še kolonijo “Španska Sahara”, ki leži južno od Maroka.
To je prava obmorska puščava, ki razen fosfata nima dru-
Španska in Maroko se prepirata za fosfat v Sahari
RABAT, Mar. — Afriška pri rodna bogastva so večinoma že'gih industrijskih surovin. Vidne razdeljena; prišla so pa v roke'zaloge znašajo menda na stoti-mednarodnim kartelom, ki jih ne milijonov ton. Španska ima izrabljajo skupaj z domačimi in- v načrtu, da ustanovi posebno teresenti. Fosfata ima dosti tudi'podjetje, ki naj letno izvaža do
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
12 milijonov ton fosfata, pomenilo hudo tekmo z škim fosfatom. Španija noče pristati na prodajo kolonije maroški državi. Za izkop 12 milijonov ton fosfata na leto bodo potreb-
To bii ne osnovne investicije v maro- 160 milijonov dolarjev.
višini Zaenkrat ni interesentov za investicije, ker se vsakdo boji, da bodo tam nastale preje ali pozneje politične ho matij e.
Naprodaj
Naprodaj je hiša v gradnji s 4 kompletnimi ločenimi stano-vanji) garažami in vrtom v Ljubljani za Rožnikom. V isti zgradbi je možno uporabiti prostore v vzgojno-varstvene namene. No-slov lastnika v oglasnem oddelku “Ameriške domovine”.
' ' (102)
Naprodaj na E. 152 St. Blizu bulevarda, štiri-sobni bungalow, sončna soba, klet, zgleda kot nova, furnez, bakrene cevi in 40 gal. vodni tank. Pripravno za mlado ali staro dvojico. IVz garaža, blizu busov in trgovin; samo $12,300.
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
Ijftjlifc.'	(96)
Oljenje našega kmeta v Svetih in v Podgradu. Vse hiše so
Laos čaka težko na deževno dobo
VIENTIANE, Laos. — V Laosu poznajo le dve dobi, suho in deževno. Suha traja od oktobra do maja, deževna pa od maja do oktobra. Po obeh dobah se ravnajo tudi vojaške operacije. Ko v maju nastopi deževno vreme, se rdeče oborožene sile umaknejo na svoje deževne postojanke, suhe postojanke pa prepu ščajo laoškim uradnim četam. Jeseni se preseljevanje vrši nasprotni smeri:	rdeči oddelki
odhajajo na suhe postojanke, kraljevski pa na deževne.
Prebivalstvo se letos boji, da se komunisti ne bodo zmeraj držali tradicionalne m e njave, zato bo do konca maja sedelo kot na trnju. Rdeče čete so vsaj
blle požgane, vsi poljski pridelki do sedaj imele nekaj ozira do la-driičeni. Kmet ni imel ničesar, s oškega kralja; ali ga bodo še
.. er bi preživel sebe in svoje, imele, se bo moralo pokazati
ljudi je manjkalo zalPar tednih. Kraljeva okolica
pritožuje, da gverilci nanjo
Čim
^a tudi
delo. Vse je bilo v Rožni dolini akor izumrlo. Marsikatera rod-lna je celo izginila. Pri drugih ° bile zopet le po ena, dve, ali „ Večjemu po tri osebe ostale pri 2lvijenju.
o ^aisrečnejši so bili seveda cni’ M so se skrivali pod Rožči-Zato so ti sosedje tudi s kri-jsnsko ljubeznijo kolikor mo-Q°vCe Pomagali svojim bližnjim. Ce ^eraj,nik in Mirko sta vzela t\0£° ubogih mater in otrok 0 streho; Tudi nesrečni Davo-s/1 le zahajal k njima. Onadva a kupovala tudi živež za vso da ni črez zimo umiraia hadu- sPloh sta Serajnik in !rko po očetovsko skrbela za
že pritožuje, da zmeraj bolj pritiskajo.
Hiša naprodaj
Pri E. 185 St., enodružinska v odličnem stanju, dvojna garaža.
GEORGE KNAUS, Broker 819 E. 185 St. 481-930«
(95)
Naprodaj zidana hiša
2-družinska pri Lake Shore Blvd. Vzamemo tudi vaš dom v zamenjavo. Kličite Slovenko Millie: 261-1182 za opis. Wm. T. Byrne Real Estate, 261-5100. UMLS.
(96)
SVETOVIDSKA OKOLICA
Naprodaj na E. 51 St. 2-družinska hiša, 5-5, $7.000. Na E. 61 St. dve 2-družinski hiši $15.000. Na Addison Rd. 2-družinska hiša, garaže, $8.000. Vprašajte za Jack Lorenz.
MAINLINE REALTY 431-8182	221-9381
(12,14,15 maj)
Stanovanje išče Mirna slovenska družina brez otrok išče 4 ali 5 sobno stanovanje z garažo v Euclidu ali okolici. Naslov pustite pri upravi Ameriške Domovine.
—(May 12,14,15)
Bodočnost Zah. Nemčije je v miru in sodelovanju
MOSKVA, ZSSR. — Obrambni minister maršal Andrej A. Greč-ko je v svojem govoru na proslavi 25-letnice končanja druge svetovne vojne dejal, da je sovjetsko ljudstvo “globoko prepričano, da je bodočnost Zahodne Nemčije v miru in sodelovanju z drugimi državami, vključno s Sovjetsko zvezo”.
Ti stavki so res nekaj posebnega, če pomislimo, da so v preteklosti sovjetski vojaški in dru-
Naprodaj
dve hiši, po šest sob vsaka, na velikem lotu garaža za tri avta. blizu cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Dajte pametno ponudbo.
481-8088 East Shore Realty 481-6900	780 E. 185 St.
(96)
Naprodaj
zidana hiša, sedem sob za eno družino, v Grovewood okolici. 2V2 garaže, lastnik sam prodaja. 481-8088
06)
By Owner — Cleveland Hts.
3-bedroom Colonial, recreation room, finished 3rd floor, 1% baths, modern kitchen, 2-car garage, $26,900. By appointment.
381-7234
I	-(96)

The Ivloy Co
Obiščite prihodnjič
nas
vrtnarski oddelek
j
Toro 21” Whirlwind samo-pogonska rotacijska kosilnica z električnim vžigom
194.95
Vžge takoj, električno.
Ponovno napolnjivo kadijsko vži-galno baterijo se z lahkoto odklopi za napolnitev v hiši. Kosilnica ima močan h. p., 4-sikličen motor, pogon v sprednji kolesi s “Pow-R-Drive” prestavami, kombinirani zagozdani dušnik.
21” Whirlwind samo-pogonska rotacijska kosilnica s potegljivim vžigom
Sedaj pri May.........164.95
21” Whirlwind porivalna kosilnica s potegljivim vžigom ..119.95
Toro 21” Sportlawn motovilasta kosilnica
ff
■ji
159.95
Dajte vaši ttati krasen škarjasti rez! Ta kosilnica ima vlite stranske kline za gladkejše rezanje, rabi manj brušenja in je dolgo-rabna! Ima ločeno škripčasto sklopko za zanesljivejši prijem, trpežen jermen in lahkotno obratovanje.
18” Sportlawn motovilasta kosilnica sedaj pri May.........134.95
Scotts Halts Plus ceneje
še
nikoli doslej!

Če kupite sedaj, prihranite na trojno učinkovitem Halts Plus! Ta da vaši trati popolno hrano znanega Turf Builder-ja, prepreči rast ”crab” trave ali pernice, kontrolira črvičke, kateri privlačujejo krte. Se lahko uporablja s polnim učinkom pri temperaturi 80 stopinj.
wmmmk
5,000 kv. čv. reg. 14.94 2,500 kv. čv. reg. 7.95
18” merilni raztrosilnlk
9.95
5.30
, H
I
i ■
' v *
z vašim starim
Ima Dial-a-Matic regulirane na-stave za natančno potresanje, rjavenju odporno dovršitev za daljšo rabo. Reg. 19.95. Sedaj 12.95 z vašim starim raztrosilnikom, ali 14.95 z nakupom kakega drugega Scott’s produkta.
Dial 241-3070 Anytime
Odprto v mestu od 10. dop. do 5.45. Kupujte na Heightsu, v P armatownu, Great Lakes Mall, Great Northern, Southgate, Sheffield, od 10 do 9.30. Mi dajemo in zamenjavamo Eagle zn amke.
AMERIŠKA DOMOVINA,
I 1
Martin Kačur
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA Spisal Ivan Cankar
Legel je doma na posteljo, obrnil se je v steno in je ječal. In nikoli več ni šel v laze, kadar je bilo lepo solnčno jutro ...
Najbolj srečen je bil, kadar je bil doma sam z najmlajšim sinom. Pestoval ga je, igral se je z njim kakor otrok, prekopica-val se je po tleh, podil se je po izbi, raziskaval z njim skrivnosti kuhinje in. shrambe.
Čudno pa je bilo, da sta se smejala obadva redkokdaj in takrat za hip, sunkoma; obraza sta ostala zmerom resna, oči so bile motne in nevesele, igrala in podila sta se z neokretnimi, težkimi, opletajočimi kretnjami, kakor dva starca, ki sta se bila pootročila in uganjata puste šale.
Lojze je bil slaboten, bolehav otrok; trebušasto, napihnjeno telesce na tankih, krivenčastih, nerodnih nogah; lica sivkaste, vodene polti in pod visokim, izbočenim čelom velike, mirne, plahe oči. Bal se je hrupnih glasov, šumnega življenja, svetlobe; v cerkvi se je tresel, stiskal se je k zidu in se je oziral preplašen po ljudeh. Sest let mu je bilo, pa je bil komaj shodil in govoril je nerazločno, jecljaje in težko sopeč.
Kadar sta se igrala in je stopila nenadoma mati v izbo, sta utihnila kakor hudodelca; Lojze je pobegnil in se je skril.
“Le tiščita se skupaj, le rad
ga imej! 2e na obrazu mu je zapisano, da je sin pijanca in da se je rodil v Blatnem dolu!” Rad ga je imel, ker je bil otrok Blatnega dola; bil mu je kakor živa senca, bolna, skrivnostna, ki jo je še rešil s seboj, ko so ga bili šiloma pahnili v luč.
Tone in Francka sta se ogibala očeta. Kadar se je ozrl Kačur v velike, jasne sinove oči, ga je izpreletelo čudno in povesil je glavo, kakor pred nadu čiteljem; nekaj očitajočega, pre-zirnega je bilo v tistih očeh; če sta se srečala na ulicah, je stekel Tone hitro naprej ter se skril za ovinkom, da bi ne hodil z očetom.
CHICAGO, ILL.
“Sedi, Tone, se bova učila!” |mu je rekel nekoč.
“Se bom že sam učil!” je odgovoril Tone uporno.
Kačur je hotel zakričati nad [njim in je vzdignil roko; toda obrnil se je v stran, roka mu je | omahnila in ni izpregovoril niti besede. Tisto leto ga je poslal |v mesto, v latinske šole.
Ženo, ki mu je bila prej samo tujka, je sovražil z vso tiho, bolno silo onemoglega srca. Po-[nižen je bil pred njo, tih in teman; toda kadar se je okrenila [in je šla skozi duri ali preko [izbe, je gledal za njo s pogledom, polnim globoke zlobe.
Toliko večje je bilo sovraštvo |in zloba je bila toliko globlja, ker je ljubil njeno bujno telo | bolj nego prej. In zdelo se mu je, da mu kaže svojo kipečo le-[ poto s prezirno, škodoželjno, vsiljivo prešernostjo, kakor da bi slutila njegovo sovraštvo in | njegovo ljubezen ...
“Kako se mi poda ta bluza?” je vprašala pred ogledalom, nato se je okrenila koketno ter se ozrla nanj preko rame, da je natanko ujela njegov topi, zlobni in pohlepni pogled; in zasmejala se je še glasneje.
REAL ESTATE FOR SALE
CHICAGO, ILL.
BY OWNER — Lge. mobile home in Willow Lake Estates, Elgin. 24’ x 60’. 15’ x 24’ Liv. rm. Dinette & Kit. turn. & garbage displ. and dishwasher. 3 bdrms., full ba., comb, patio, gar. Newly dec. $25,500.
I 695-3510	(95)
HILLSIDE — BERKELEY AREA, By Owner. Dlx. face brk. bi-lev. 3 bdrms., 3 ba., cptd. 23’xl5’ liv. rm. 24’xlO’ kit. & dinette. Mod. kit. w/-built ins. Garbage displ., dishwasher. 30’x45’ fam. rm. w/nat'l frplc. Cent, air-cond., radiant ht. 2% c. htd. gar. Lot Indscpd. w/marion blue lawn & redwood fence. $57,500. 544-6836
(95)
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
STONE PARK New deluxe brk. 2 flat. By relocating owner. $38,000. Parking facilities. 8 yrs. old. Call Eves, after 7 p.m. FI 3-6014, Weekends anytime.
(95)
MALE HELP
Electronics
Technicians
Product development group requires an electronics technician. Applicants should have two-five years experience and demonstrated capabilities in digital circuit layout, assembly and debugging. Experience related to analog or CCTV circuitry desirable. For interview call or write:
JOSEPH SPRING (313) 769-6400
ELECTRO-OPTICS CENTER RADIATION, INC.
Ann Arbor, Mich. 48106
Equal Opportunity Employer
(97)
WELDERS
CHICAGO BRIDGE & IRON COMPANY
Is hiring qualified 100% X-Ray, Pulse-Arc and Heli-Arc Welders, (All positions). Some traveling necessary. Union wages. Those qualified should send their resumes to:
801 E. 6th Street New Castle, Delaware 19701 Call (302) 328-1371
MR. LYLE STARKS to arrange for tests (97)
DIESEL MECHANICS
Experienced Only
Repair work on over the road trucks. Contact Don Kroken, Box 188, Pleasant Prairie, Wis. Ph. 414-857-2381. — Union scale. Paid vacations. Holidays, health1 welfare, pension.
BEAVER TRANSPORT CO.
An Equal Opportunity Employer
(95)
PALOS HEIGHTS — BY OWNER Cust. built 7 rms., French Provincial Ranch. 3 bdrms., IM: ba., cent, air cond., 2 nat’l. frplc., 2 car auto, gar., 2 patios, deluxe fin. bsmt. w/bar & pool table. y3 A. beaut, landscaped lot w/fruit trees. Cptg., drapes, extras. $47.300. Call 522-5300. Ask for Sawicki or 448-6006.
(95)
MACHINE OPERATOR
Must be good mechanic. Steady job. Good Pay.
R L R MEG. CO.
325 West Stone Road Villa Park, 111.	279-4770
___	(98)
FEMALE HELP
ADDISON 3 bdrm. bi-level. Nice loc. custom built. 24x34’ heated gar. Many extras. $40,500. By Owner. 543-6918
(95)
OFFICE WORK
Light Typing. Posting etc. small office Mfg. Firm. Permanent position in Villa Park. ,
R L R MFG. CO.
325 West Stone Road Villa Park, 111.	279-4770
(98)
BUSINESS OPPORTUNITY BUSINESS OPPORTUNITY
BY OWNER Liquor store, bar, and living quarters. Cicero. Selling due to other interests.
Call 863-0928
(95)
SEMI-TRUCK DRIVERS
WANTED
2 yrs. over the road experience req. Over 25 yrs. of age. Serving 7 Midwest States. Union contract. Contact Carl Ripley.
BEAVER TRANSPORT CO. Box 188, Pleasant Prairie, Wis. or phone 414-857-2381
An Equal Opportunity Employer .	, .	(95)
RESTAURANT — BY OWNER Lunch hours, 6 a.m. to 6 p.m. Closed Sun. Grosses $225 per day. South side. Call
471-2631
(95)
GOSTILNA IN TRGOVINA | Zidano poslopje; garantiran uspeh. IV bližini Western Ave., in 63 St. Lastnik mora prodati radi bolezni. GR 6-9290
_____________________(96)
REAL ESTATE FOR SALE
DRY CLEANERS, exc. business & area, net over $200 wk. Still growing. $4,500. Chance to buy bldg., also 3 flats & store. Lo down payment. Exc. inc. $22,900. Call 342-0120
(95)
MORTON GROVE By transferred owner. 3 bdrm. 2 ba. brk. home. Cptd. thruout. Earn, rm., cent, air cond. Comb. S/S. 2 car gar., Patio. Lg. lot 68’ x 125’. Mid 30’s 966-1467.
“Ti, veš, Kačur, jaz pojdem tudi v čitalnico! Ali pojdeš ti?”
“Kaj boš hodila sama?”
“Zakaj pa bi ne šla sama? Kaj misliš, da nikogar ne bo, ki bi plesal z menoj in me spremil domov?”
Kačurju so vztrepetale ustnice.
“Tudi jaz pojdem!”
“Pa pojdi! Lep boš v tisti suknji!”
“Lep! Ker je šlo vse za tvoje cape in za tiste otroke, ki so tvoji!”
“Tvoji ne?” je prašala z zlobnim nasmehom.
“Če so bili, zdaj niso več!” Pomolčal je, nato je vstal in govoril trepetaje, sunkoma.
“Nič več! Še otroke si mi vzela! ... Ki ne vedo, kaj sem jaz in kaj si ti! ... Ti, ti si mi vzela več nego vsi drugi skupaj .. . Dušo si mi ukradila .. . ti!...”
Gledala ga je osupla.
“Kaj si znorel? Kaj pa imam jaz od tebe? Kaj pa si ti meni dal?”
Oblekel si je suknjo, pomek-nil klobuk na čelo ter pobegnil na ulice bled in trepetajoč.
“Kam pa, stari?” ga je ustavil veseli učitelj.
“Nikamor!” je pogledal Kačur, kakor bi se bil zdramil. “Nadučitelja že imamo!” “Res?”
“Ferjan se piše.”
“Kako?” je ostrmel Kačur. “Ferjan! Iz Zapolja pride sem! Jutri že pride!”
“Ferjan iz Zapolja?”
“Korenit človek! Steber naprednega učiteljstva!” “Naprednega ... ? Ferjan?” “Kaj ste gluhi?”
Kačur si je pomeknil klobuk še niže na čelo in je hitel v krčmo.
S tresočo roko je zgrabil steklenico ter jo izpraznil na dušek.
“Čuda se gode na svetu! Božja čuda in velika znamenja! . .. Kako pa je bilo nekoč? Pomislimo počasi... no, sezimo nazaj ... sezimo, če se da, počasi nazaj in pomislimo, kako je bilo!”
Naslonil se je globoko na mizo ter uprl čelo v dlani. Žganje mu je bilo bušilo v glavo in pisane podobe, preveč svetle, preveč nemirne in migljajoče, so se prikazale pred njegovimi očmi...
“Nocoj vam pa tekne!” se je
MALE HELP
EXCELLENT OPPORTUNITIES FOR
DESIGN ENGINEERS AND DRAFTSMEN
We are manufacturers of machine tools, designing and building all types; While machine tools and fixture design experience is not necessary, it is desirable. Position will be permanent as we have been in this business for over 50 years. We offer better than average benefits with salary in keeping with experience and ability. Mail resume in strict confidence including salary requirement and experience. For appointment call-
DAVIS & THOMPSON (0.
(414) 466-3350
4460 N. 124th Street, Milwaukee, Wis.
An Equal Opportunity Employer
t -	.. ............................ (95)
BY OWNER 2 flat brick, plus bsmt. apt. 4-4-4, all 2 bdrms. 2 car gar. $350 mo. inc. Garfield Blvd. across Sherman Pk. Only $5,500 down. Only $18,000. Call 434-4734
_____________________ (96)
WISCONSIN Scenic 5 rm. home, gar. bsmt., on 1acres nestled against bluff, 100 ft. lake frontage on Redstone, new furnace, boat landing, no bldg, re-| strictions. Owner. $26,500.
Call 455-3923	(96)
BY OWNER [ Delightful 6 rm. bung., mod. cabinet kit., and mod. bath. 3 bdrm. Full bsmt. 2 car gar. Large lot. Vic. North and Lavergne. Low 20’s. Call 287-2690
(96)
ORIOLE PARK AREA 6 rm. Cape Cod, iy2 baths, fin. bsmt, 2 car gar. 5 min. to O’Hare, 1 blk. to Kennedy expwy. Nr. schools. Call Owner 774-3934
(96)
NE SNEG, NE DEŽ... Nič ne ustavi poštarjev, ‘ne sneg ne dež’, se je včasih hvalila poštna uprava. Od zadnjega divjega štrajka te hvale ni več slišati, postala je stvar preteklosti. Na sliki vidimo poštarja pred Kapitalom v Washingtonu.
zasmejal okrogli štacunar.
“Pa še prinesite!”
“To je bil tisti Ferjan . . . tisti pijanec ... klečeplazec; sam je I dejal, da je klečeplazec... Pokloni se! — je dejal. Pusti, je dejal, racmanu krivčke in petelinu greben! In bodi, je dejal, I rajši pijanec nego idealist! ... i In zdaj je... kako je rekla vrtavka? ... Zdaj je ste-ber na-pred-nega... o!”
Vzdignil je glavo, nasmejal se je široko, z vsem obrazom, čisto otroško, in se je okrenil k štacu-narju.
“Kaj pravite, Miha? če bi jaz bil takrat pijanec in zdaj idealist? Kako bi bilo? Kaj bi ne bil danes nadučitelj?”
Štacunar se je smejal dobrodušno, kakor se je smejal pijancem, ki so govorili s težkim jezikom modre besede.
“Seveda bi bili!”
Kačur je naslonil glavo, gledal je štacunarja s topim pogledom in ga je videl, kako se je zibal smehljajoč daleč v megli.
“Seveda! Morda že nadzornik! ... To je. .. človek nikoli ne ve, kako je treba začeti in kdaj ... Ferjan pa je vedel... čakal je na uro, kakor mačka na miš ... Mačka je tiho .. . tiho, ne gane se, ne prede ... ampak kadar se prikaže miš ... No, prinesite, Miha!”
Dolga koralna veriga severovzhodni obali Avstralije M E L B O U RNE, Avstral. — je dolga 1200 milj in je za sedaj Great Barrier koralna veriga ob najdaljša, kar jih svet pozna.
(Dalje prihodnjič) PODPIRAJTE SLOVENSKA TRGOVCE
Kakšne so Vaše oči!
AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTICAL C0.
Telefon Mitchell 5-7174 1801 So. llth Street Milwaukee, Wis. 53204
rrr i^e
bociety'
ONE FAIRLANE DRIVE

JOUET, ll 60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director .............. Nancy Owen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic,
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, MD
O.F.M.
Airtemp builds fast relief 4 different ways.
Dependable Room Air Conditioners to Fit Every Room and Budget.
“Imperial” Series... 11 luxurious models. Unique features include a patented Air Door, Year-round Weather Seal, and a Decorator panel. 6,500 to 18,000 BTU’s.
“Titan” Series ... Airtemp’s power-packed room air conditioner! Cools a small home, office or shop. 18,500 up to 33,000 BTU’s.
“The Sleeper”... for bedroom or nursery. Quiet, economical, dependable. Carry it home. 5,000, 6,000 and 8,000 BTU’s.
Casement” Series ... Ideal for all casement windows, No breaking or removing the window. Take it with you when you move. 5,600 and 7,500 BTU’s.
No money down... months to payl
IF YOU CAN’T TAKE THE HEAT ...TAKE THE CURE.
'-rfirtemp
CLIMATE ENGINEERED BY	CHRYQI PR
ffrgf CORPORATION
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE
JOHN SUSNIK & SONS