131. številka. Trst, v soboto dne 13. junija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna^a : za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravniStvo ne ozira Po tobakamah v Trstu se prodajajo posamične tevilk? po 6 *tot 3nvč.i; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč J Oglasi 8e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat- Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Krvava tragedija v Srbiji. Ra'tia že v obeli včera'šijih izdinjih ob• javljenih verzj o umoru kraljeve dvojice erb«ke in drugih oseb i.a dvoru, prihajajo v svet še vedno nove verz je, tako da o najboljši volji nikakor f*e je prav zi prav godek. G tjvo je ie, d» je bilo toliko osebubi-t h in ranjenih. Ofi™:; n > objavljajo o ubitih m raojeaih elele^I poiat*i : Uaiti s> bili kralj in Kraljica, brata Kralji »e Drage Nikolaj i a Nikod-*m Linjeviea ; m nister-ki Republika? »Naue Freie Press*« njegove izvolitve, drč m bi bila pritrdi, da so v r dikaln h krogih prijazni misli, pravna podpirati kandidaturo njegovega sina, da bi se ustan ivila republika. Mogoče, da se | kateri ima petrograjsko-rusko šolo in vzgojo. sedaj ustanovi regentstvo, nes^avljeno iz predsednikov skupščine, senata in kasač jskega dv^rs. Nadal e f>e trdi, da je del prcbival-r.i w goče pogoditi, kako stva naklonjen črn ogorskemu kntzu Mirku. zvrš'1 ves krvavi do- h' t »rej hoteli nekateri progla- siti za kralja Karadjor Ijevioi, drugi kneza Mirka iu tretji bi hoteli imeti republiko. ♦ * * Rimski list »Tribuna« priobčil e neki pogovor svojega dopisnika s knezom Petrom Karadjordjev.dem. Isti je menil, da se dina Avstrija stoji na strani očeta Petra, slovanski svet pa mu je nasproten. Tako je pričakovati, rta pride d > ne^p^razumljenja med avetro-ogersko in rusko diplomacijo. Angležki časniki javljajo, da je javno mnenje na Angležkem ogorčeno nad beli-grajsdm zločinom ter izražajo mnenje, da velevlasti ne pri poznajo Karadjordjevičev poprej, dokler isti ne dokažejo, da niso v nikaki zvezi s krvavimi koncem Obrenovi«?2V. Kakor bela vrana pa stoji med svetovnimi časniki glasilo avstrijskega ministra za vnonje stvari, dunajski »Freradenblatt«, ki je poln medu za Ksradjordjevićs in sedanje srbsko minieteratvo. Jz veeg3, kar navajajo razni časniki, je torej očevidno, da stojimo pred resnimi dogodki, ie katerih se lahko izleže že d^lgo pričakovani in po splošni sodbi neizogibni veliki plamen na Balkanu, kateri gotovo ne ostane brez vpliva tudi na nas razvoj. To slutijo tudi naši nemško-madjarski »gospo- prelsfdn k general D.mitrij C.ncar Marko- 8tjja Obrenovćav ni mogla vzdržat', ker so vi6, vojni m n ster general Milovan Pavlovic; 8e ne dvoru kar ponavljali škandali in ker genera n aojutant, general Lazar Peirovič; je kraij Aleksander nadaljeval od očeta Mi drugi adjutaot, polkovnik generalnega š.aba jana zapričeto protinaroloo politiko. Kara Mihajlo Na^ovio; ordonančai častniu, arti- djordjević je nadalje povdarjal, da je njegova i.= ri skl stotnik Jovaa Milj ko v it-' in poročnk rodovina radi svojih zaslug za osvobojenje Mila-j (^govi6. Teis<» ranjeni pa ao bili b v« Srbije globoko ukoreninjena v srcih srbskega miaieter za notranje »tvari V7elimir Todoro- naroda. v v a poveljnik podonavske divizije, D.mitrij Š.ri se tudi govorica, da srbskega pre- ' Nikol-c atola ne zasede Knez Peter Karadjordjevič, : m * # marveč njegov drugorojeni sin, 16-letni knez ; Pogreb žrtev. Beligrad je izgledal Jurij, kateri je vpojen in prebiva v Petro I«*"**' P» 8kušaJ° w ^ine, da bi zme- . če raj, kateor da se ni tam dogodilo nič po- gradu. To bi posebno rada videla Rudija, ^b-ega. Vse prodajalni«*, ki »o bile pred- je Jurij vzgojen v slovanskem duhu. včerajšai.m zaprte, so bila včeraj zopet od- * * # prte in je 1 udstvo opravljajo svoja običajna Se en pretendent. Poleg drugih, opravila. Nova vlada p »stop«, jako jravidno pojavil seje sedaj še drug nov pretendent in se mir niti najmanje ni kali:. V noči >n bicer nezakonski, petnajstletni sin kralja med čet-t k<> m n pnkom so bala na tihem po- Milana. Tega sina imel je Milan z Ariemi- p ma trupla kraljeve dvojice i a vseh osta- zij° Johannidi, katera se je p zaeje poročila l.h žrtev. Ob 'J. uri zjutraj so Kr-ste prene-li 8 Kristićem, svoječasaim srbskim odposlancem na ol>č os ki mrtvalk;i voz in jih odpeljali na v Petrogradu. Artemizija ie zahtevala od bei tfraj-ko p.kopališke ob spremstvu orožni- Milana, da bi bil nezakonskega sina legiti- kov in vojakov. miral in mu dovolil nositi ime O'ortnovićev, Pogrebu 83 prisostvovali ie orožniki in *ar ®e P« l,aje ugodilo, dasiravno trdi par častnikov ; niti najbl žniim sorodnikom Artemizija nasprotno in pravi, da ima njeni pokojn k v ni Lilo dovoljeno, da bi se ude- sin pravico do sr skega prestola. Irž li pogreba. Nad grob >va krtl eve dvojice * * * po-tavili m jednostavna lesena križa z napi- Inozemstvo o dogodkih v s ma : »Aleksander O Tenovic« in »Draginja Srbiji. Diplomacija ne priznava sedanje Obrenovie«. Tekom f>ogreba je bila cesta od srbske vlade, a ni iBtej direktno nasprotna, konaka do pokopališka /a*edeoa po vojasih marveč se vede proti njej rezervirano. Gori p 1 vsem mestu so krožile vojasae patiu- tovo j®» »e inozemstvo ne bo umeševal > v Ije. Pogreb se je izvršil po noči in na tihem, »rbske zadeve, ako bo v Srbiji mir in ne da se na ta način onemogočile eventialne nakane meečmska vojna, demonstracije. * * * * ^ Kazni evropski glasovi. Kraljio Natahjo je grozno pretresla vest O krvavem koncu dinastije Obrenovi- o krvavih dogodkih v Belei.igradu in fje na se čujejo sedaj iz svetovnih časnikov novo vlado takoj po,lala dolgo brzojavao, v mneDJa> P° katerih Je označeno polit eno sta- cateri je pršila, naj bi se jej dovolilo, da se DJe doti5nih držav» v kolikor je isto Slova- ali sovražno. Mi povrne v Beligrad 10 da bi sama oskrbela pogreb. Ko je pa dosaala. da so jej sina, kralja Aleksandra že pokopali, je proti temu '»rzS»'et« piše, da groznega umora ni smeti pisati na račun srbskih junaških slovanskih vojakov, ampak da je to izvršila čita janičarjev. Stopnice, ki vodijo na kraljevski prestol, da so krvave in kdor se vspenja po njih, naj gleda, da ee mu ne spodrsne na krvavih madež h. — >Novosti« pišejo, da možne pomote in pogreške slabotnega kralja ne opravičujejo nikakor živinskega in izdajalskega poboja. Kri kliče po krvi ter ne ostane bre* ma- šili in zmotili javno mnenje v naših deželah. Naša dolžnost je, da se v teh resnih časih držimo svoje slovanske tradicije. Kjer je kaj, kar nam ni jasno, iščimo razjašnjenja samo in vselej v slovanskih krogih, nikdar pa ne slušajmo glasov dunajskih in madjar-skih čifdtov ! A pride naj, kar hoče, vse naše simpa t;je bodo na strani naših slovanskih bratov, vredni h sinov slavnega srbskega naroda. — Tudi žnjimi smo spojeni po krvi in jeziku. Ta naša čut-»tva izvirajo, ne iz prazne domišljije, ali pa morda le iz hipnega vzkipe-nja, ampak dobro znamo, da nam je pisana v osodi narodov skupna bodočnost, katera obreza vse ozemlje od Celovca do Carigrada. Dogodki na hrvatskem. Poslanica narodu hrvatskemu od njegovih pravih zastopnikov. Pod tem naslovom nam je došla nastopna poslanica : Narod hrvatski ! Ti si že morda čital, in če ni-i še, boš čital poslanico od 15. junija 1903, tiskano v Zagrebu v kraljevi deželni tiskarni, katero so namenili Tebi takozvani »zastopniki hrvatskega naroda«, sicer pa kukavice, ki se niso upali stopiti pred Tvoje lica s svojim lastnim imenom. Ta brezimenna družba z vrača krivdo na današnjih nemirih v Hrvatski na opozicijo-nalne novine in na opozicijonalno gospodo, ki da so zakrivili nemire, radi katerih so mnogi ponesrečili življenjem, zdravjem, svobodo ! Pa tudi ves narod da bo nesrečen, ker bo moral plačevati ogromne stroške, ki so navstali za dušenje nemirov. Kolike ceste da bi se mogle zidati, ako ne bi bilo teh Btroškov, koliko zaslužka da bi imeli siromaki na tem delu ! Ta brezimenna družba preliva grenke Bolze radi sramote pred tujim svetom radi divja-štva, ki da je pričenjaš Ti, narod naš ! Mi se, o narod,, ne umešavumo v Tvoje odloke, mi ne vp ivamo na Tvoja dela. Ne umešujemo Be v to, odkar si odločil, da sam vza-meš v svoje roke obrambo onih pravic, ki so Ti priznana po zakonu. Ali ko bo se v Tvoje delo vpleli tisti takozvani »zastopniki hrvatskega naroda«, izvračaje na nas krivdo na navatalih nemirih, daj, vprašaj jih Ti narod sam, kje so bili tedaj, ki bo ista opozicij onalna gospoda, kate ro sedaj obrekujejo, p o v z d i -galisvojo besedo toliko v novinstvu, kolikor v saboru za Tvoja prava?! Kje bo bili tedaj, ko se je v saboru zah tevalo, da Reka, ki je Tvoja, bodi izročena Tvoji upravi — da se bodo Tvoji sinovi nameščali na železnicah — da naj Tvoj jezik zavlada po vseh uradih, ki so na Tvojih tleh — da se bodo Tvoja mesta iu Tvoja Bela označala imenom, s katerim jih imenuješ Ti — da naj se o davkih, ki jih Ti plaču-čuješ, dajajo Čisti računi, in da se bo od pobranega denarja dajalo kralju, kar je kraljevega, a Tebi, kor je Tvojega ?! Kje so bili ledaj, ko se je v saboru zahtevalo, da se Tvoj čisti glas čuje in sluša na volitvah v sabor — da se vsakemu državljanu, obrtoiku, kmetu in delavcu, ki živi ob svojem trudu, podeli volilna pravica — da treba slušati, pa tudi Če se ne uvažuje, vsaki glas, ki se pojavlja na skupščinah, do-voljen'h po zakonu — da treba dovoliti, da novine svobodno pišejo, ko v mejah zakona branijo narodna prava. Oni, ki se Ti sedaj usiljujejo za sveto-valee, oni so molčali tedaj, ali pa so govorili in delovali proti pravim zastopnikom naroda hrvatskega! Zavrni zato, narode, s prezirom proste klevete, s katerimi se oni mečejo proti Tvojim istim pravim prijateljem, ki hočejo tudi v bodoče vsemi zakonitimi sredstvi braniti Tvojo narodnost in Tvoj jezik, pa zahtevati neustrašno, da bosta v Tvoji hiši vladali Tvoja volja in Tvoja beseda. Bog naj Te, narode, ščiti in blagoslovi ! Pravi zastopniki hrvatskega naroda. * * * Iz Vodic v Dalmaciji nam pišejo dne 10. iuniia: Prepoved javnega shoda pod milim nebom, sklicanega na dan 1. junija, je namestnik potrdil in je b tem zavrnil brzojavni in pismeni priziv. Milostno pa je dovolil, da — smemo rekurirati na ministerstvo za notranje stvari. Utok je uložen. Odbor. * * # Iz Križevcev javljajo, da tam traja dalje isto razpoloženje med narodom vzlic nagli sodbi z vsem orožništvom in vojaki. * * * V Varaždinu je proglašena nagla sodba. Izdani manifest opravičuje to odredbo s tem, da je množica kamenjala vojaštvo. * * * Dobro se je zavaroval ban Khuen-Hedervarv, ko je bil šel za procesijo bv. Rešnjega Telesa. Hodil je namreč v takovi družbi: pešci o a. a >N O XB "c* eo txx 0 • cm a ban uradn. pešci dragonci 03 Cm X2 KO O a o s- © Verjamemo torej, da mu nikdo ni mogel blizu z fizično silo. Ali ves ti. ogromen aparat ni mogel zabraniti, da bi mu narod ne priredil moralne justifikacije in klical banu »pereat«. — Množica mu je žvižgnla. In ker zvoki take glasbe prodirajo tudi kordone bajonetov, nadejamo se, da se je ban vnovič uveril, kako — priljubljen je pri narodu. * * * Iz Zagreba javljajo v soglasju b tem, da tamkaj vlada takov »mir«, da smatra ban grof Khuen za potrebno, da razoe točke mesta čuvajo vojaki. FoLtičoi pregled. V Trstu. 13. junija 1903. Tragedija v Srbiji v avstrijskim Ogrski zbornici. Naea monarhija je po svoji ge^grafiški legi najbližja dogodkom v Srbiji in ima vsled tega položaja svojega najveći interes na vsem, kar se dogaja in — pripravlja na Balkanu. Zato je bilo neizogibno, da pridejo krvavi dogodki v Be-lemgradu v razgovor v dunajski in v budim« pestanski zbornici. Koncem včerajšnje *eje avstrijske zbornice je ministerski predsednik odgovoril na že a vizira no interpelacijo nemške napredne in ljudske stranke in je svoj odgovoril priredil tako, da mora nas Slovane le vznemirjati. Ministerski predsednik je zatrdil, da vlada obrača vso pozornost krvavim dogodkom v Srbiji. Kakor je sicer pretresljivo — je dejal — da se v dvajsetem Btoletju politični odloki izvajejo na tak način; kakor so ti dogodki žalostni, da, tragični s človeškega stališča, vendar jih moramo smatrati Je kakor stvar Srbije dotlej, dokler se ne izci-mijo iz njih kake konsekvence za našo monarhijo in za položaj v Evropi. Mi se nadejamo — je nadaljeval minister — d a b o tudi nova vlada, primerno potrebam lastne dežele, vzdrževala iste prijateljske razmere do A vstroOgr-ske in da bo postopala v zmislu miru na balkanskem poluotoku. Vsaki vladi v Srbiji — je zaključil — so zagotovljene splošne simpatije, ako si prisvaja mirovne dispozicje evropskih kabinetov. Ta izvajanja ministerskega predsednika se pokrivajo s senzacijonelnimi izjavami v glasilu našega ministerstva za vnanje stvari. Res je moralo osupniti vsakogar, kakor je to glasilo grofa Goluchowskega že v hipu, ko je še puhtela prelita kri po dvoranah kra-ljevega dvcra v Belemgradu, z neko nervoz-nostjo hitelo z zatrjevanj', da avstrijska diplomacija vsprejema novo t-tanje stvari in je princu Petru Karadjordjeviću podeljalo svoj blagoslov. Tudi g. Koerber nas je iznenadil se svojim mirnim poklonom pred novo vlado. To mora osupljati, ako uvažujemo tiste znane motive, ki sicer uravnavajo postopanje nem-ško-madjarake diplomacije nasproti dogodkom v slovanskih državah na Balkanu. Morda pa so bili gospoda, slepo zana-šaje se na svoje informatorje, tako desori-jentirani odrom na dogodke na Balkanu, da ne vedo sedsj, kaj in kako bi, in so sil j eni delati sladke obraze k — nepričakovanim dogodkom. Će je temu tako, je pa dobil posl. Klofač najsijajneje zadoščenje za tisti porogljivi ton. ki si ga je izbral g. Koerber na adreso rečenega poslanca. In je res krvava ironija to, ako priprost poslanec razpolaga z boljo orijentacijo in bistrejim vidom v bodoče dogodke nego pa vsa slavna avstrijsko -madjarska diplomacija. V* Ogrski zbornici je najprej podpredsednik T a 1 i a n podal izjavo, v kateri je povdarjai. da je bila dinastija Obrenov čjv vedno prisrčna prijateljica ogerske domovine in zvesta prijateljica našega vladarja in monarhije. Ni se hotel baviti s politično stranjo dogodkov, maiveč je izražal najglobljo žalost na groznem činu in je želel, da bi srbski narod preUal sedanjo težko krizo in si ustano vil trdno podlago nadaljnemu razvoju. Poslanca Kossuth in Z i c h y sta v imenu svojih strank izjavila, da soglašata s podpredsednikov)mi besedami. Ministerski predsenik S z e 1 1 je tudi soglašal s podpredsedmkovo izjavo in je menil, da je sedaj dovolj, ako zbornica izreče svojo žaloet in zgražanje nad groznim čiuom. Na tozadevno vprašanje je odgovarjal, da ne more ničesar reči o tem, da-li dogodki v Belemgradu kaj epremen« na razmerju med A vstro-Ogrsko in Srbijo. I pa pa, da ostane razmerje nespremenjeno. Zooraiea je na to soglasno odobrila predsedniško izjavo. Toliko ministerski predsednik v svojem govoru, kolikor poslanci tekom govera podpredsednica Taliana, dali to duška zgražanju nad krvavim činom v Srbiji. Ali — zopet !! — tudi tu prodira skozi zgražanje spoprijaznenje z nov:m etanjem. Pa saj to zgražanje ni bilo iskieno! Saj ni izhajalo iz resničnega sočutja do dinastije Obrenovičev, še manje pa iz ljuk>ezni do srbskega natoda. Vsako uho ncora čuti iz tega zgražanja strah iu bojazen Madjarov, ki jim jo poraja slutnja, da se bi.ža svrjemu zaključku doba, ko so madjarski vplivi mogli smatrati Balkan kakor svojo domeno. Dogodki v Srbiji se lepo pridružujejo dogodkom na Hrvatskem v po-rušenje smešne domišljavosti Madjarov, da vsa slovanska plemena na jugu potlačijo v razmerje podrejenosti mogotcem v Budimpešti. Silen je že na vstal napuh Madjarov. Ali ne prihaja napuh pred — padom ? ! Ministarska kriza v Italiji. V Italiji Btoje pred ministersko krizo- Vzrok je nastopni : Ministra za mornarico Bettolo ob-dolžujsjo že dolgo, da svojo visoko službo izkorišča v to, da se bogati. Tudi v parlamentu je bilo že izrečeno to obdolženje. V eeji komore od minole srede pa je stavil posl. Franchetti predlog, naj ee uvede parlamentarna preiskava. In da-si so minister za vnanje stvari Morin, ministerski predsednik Zanardelli in minister mornarice Bettolo sam pobijali ta predlog z vso zgovornostjo, vendar je bil isti odklonjen le z malo večino : b 188 proti 149 glasom. To razmerje ob taki kočljivi stvari je podobno nezaupnici kakor jajce jajcu in minister za notranje stvari Giolitti je prišel do logičnega in korektnega sklepa, da minister-stvo ne more več računiti na Kompaktno večino. Vsled te izjave Giolittija je sklenil ministerski svet — kakor javlja list »Capitale« — podati svojo ostavko. Tržaške vest i .. Mestni svet. Sinoči je imel mestni svet svojo sejo. Predsedoval je I. podpredsednik dr. Venezian. Bilo je navzočih 46 svetovalcev. Dr. Venezian ie opominjal na zapuščino gospe Marije rojene Burlo, udove Garofolo, v svoti 400.(XK) K. Tajnik Pitacco je predlagal, da ee v znamenje hvaležnosti vzida v veži magistratne palače mramornata plošča, na kateri bodi napisano ime pokojne dobrotnice, kakor tudi drugih za občino zaslužnih oseb. Mestni svet je vsprejel ta predlog. Zatem je javil dr. Venezian, kakor predsednik, da so došla mestnemu svetu priznanja glede sklepa o vprašanju italijanskega vseučilišča od občin : Poreč, Rovinj in Kormin. Tajnik Pitacco je prečital dotična priznanja. Dr. Venezian je javil na to mestnemu svetu, da je predsedništvo dobilo od dunajskega upravnega sodnega dvora neki akt, ki se tiče zadnjih volitev. Tajnik Pitacco je prečital dotični akt, iz katerega posnemamo, da je upravni sodni dvor odbil utok, katerega je bil uložil dr. Gino Dompieri proti volitvam. In sicer je utok odbit na podlagi 5 in 21 zakona od dne 22. oktobra 1875, kajti po § 52 tržaškega mestnega štatuta sa morajo reklamacije proti veljavnosti izvršenih volitev predlagati izključno novemu mestnemu svetu. Na to ie sledilo imenovanje raznih pod-odsekov šolskega odseka in sicer so imenovani v pododeek za gimnazij : Castelos, Spadon in Valerio; za realko: Cimadori, Risegari in Vi van te; za ženski licej : Venezian, Mazzorana in Spadoni: a za obrtno šolo : Castellos in Mazzorana. Mestni svet je sklenil nadalje, da vkupi 225 m posestva Skerlevega za svoto 5625 K v svrho, da se podaljša ulica Pon-dares; je dovolil parceliranje zemljišča štev. 59 —61 na Vrdeli, last Jakoba Godine in je akle-iil, da se služba javnega snaženja razširi do Baikovelj, in sicer to za dobo do 31. avgusta ter se dovoljuje v to svrho 20 K dnevnih troškov. temo — ali nočemo?! Pišejo nam: Na nekak »slavnosten« način je bil tržaški mestni magistrat dal razbobnati po Uškem, oziroma po camorrističnem novinstvu, da se ne udeleži procesije Sv. R. Telesa, ker je škf f duvolil — oziroma ni zabranil Slovencem udeležbe na procesiji s slovenskimi za stavam'. Navadno, sosebno za dobe vladike hčerka, ni magistrat dal na omenjeni praznik nika-kega prazničnega znaka od sebe. To je bila res prava, popolna astenzija. Letos je pa bila »tvar nekoliko drugačna. Ze na vse zgodaj so razobesili na magistratnih oknih običajne slavnostne znake in razvili so tudi me-tno zastavo! Ali pa so bili gospoda morda že naprej obveščeni, da ne bo procesije in so omenjene znake razobesili le zato, da se isti prezrač jo?! Ali po pa postali pametni in se že sramujejo svojih bedastih otročar.j ? ! No, za letos so storili to in so še zraven poslal; mestno »capelo« (pevce stolne cerkve). Kletu pošljejo še gasilce in gosp. Artica — potem pa pride vrsta tudi na Scipijona ! To bi bila torej nekako tista znana igra : Čemo ali nočemo!? Smo-Ii na Tnrškem ? Od raznih strani nam prihajajo pritožbe proti nekemu »velikemu« gospodu, ki je baje (vsaj on se predstavlja za takega), upravitelj posestev gospoda A. Economo. Domačini tožijo, da jim prepoveduje hoditi po cestah in stezah, po katerih se je smelo hoditi od starodavnih časov in da se sploh vede surovo kakor kakov turški paša. Pa tudi iz krogov uradnikov in trgovcev iz mesta prihajajo pritožbe, da je ta mož tudi proti njim že nastopal z vso možno odurnostjo ! Gosp. Economo ima povsem prav, da ne pušča teptati svojih travnikov in mu tega gotovo ne bo nikdo zamerjal, ali za ta posel naj si izbere človeka, ki bo nastopal s potrebno resnostjo, ali ob enem tudi dostojnostjo. In to še posebno z mestnimi izletniki, ki prihajajo tjakaj gotovo brez vsakega slabega namena ; sosebno, ko vidijo, da ni ograjeno in da ni nikakega opozorila v podobi kake tablice. Prošli četrtek se je pa omenjeni Eco-nomov upravitelj proslavil na poseben način. Zraven tega, kar smo objavili v včerajšnjem večernem izdanju, moramo zapisati še sledeče : Okolo osme ure zvečer se je vračala s Trstenika v mesto veča družba izletnikov. Eden je stopil par korakov v stran — po svoji potrebi. A hitro je skočil za njim že včeraj omenjeni mož, oborožen s puško in mečem in je zahteval od izletnika, naj mu pove svoje imn in ime onega, ki je bil že prej šel v mesto (mislil je na gosp. Kravosa) ! Izletnik je izjavil, da se ne čuti dolžnega, da bi dajal imena o osebi, katere ne pozna in o kateri ne ve, ima-li ista pravico ustavljati ljudi za take malenkosti. — Med tem se je pribrala veča družba, ki je zahtevala od oboroženega moža, naj se legitimira — naj pokaže kak znak, ki ga opravičuje za slične nastope (zahteval je bil namreč imena tudi od drugih izletnikov). Mož je samo pokazal meč in puško, ni pa hotel povedati, kdo d i ga je poslal nadlegovat pasante ! Na določno vprašanje izletnikov, naj pove ime svojih viših, o katerih je trdil, da so ga poslali tja, je rekel: Tega pa že ne povem ! Dogcdilo Be ni nič hudega, a pomislimo, kaj b» se lahko zgoddo, da je ta mož naletel na kako družbo vinjenih mladeničev! Mi se obračamo v prvi vrsti do gospoda lastnika tamošnjih zemljišč, naj da napraviti zna menja, katera bodo opozarjala mestne izletnike na prepovedane prehode; naj poskrbi, da se ;bcdo njegovi uslužbenci vedli bolj uljudno, ko bodo imeli posla z raznimi pa-santi ; in naj zabrani obore ženim svojim ljudem, da ne bodo ustavljali ljudi na način, kakor se je to dogodilo v gori omenjenem slučaju. Ako pa ne pomore ta naš opomin in ako se še ponove slični slučaji, bomo primorani spregovoriti bolj odločno in bomo zahtevali od poklicanih oblasti, da odpravijo te res turške razmere ! Ko Mno že to spisali, je prišla k nam neka gospa, Boproga višega državnega uradnika, ki ee tudi pritožuje radi surovega vedenja »nekega velikega gospoda na Trste-niku«, češ, da je tudi njo in njeno družbo prav surovo opozoril, da Be tam ne sme hodili ! Vsaj proti ženskam in otrokom naj bi bili »ober«-mož postopali bolj — recimo — z rokavicami! Dve verziji. Naši ljudje so vsevprek tega prepričanja, da je oblačno vreme na sv. Rešnjega telesa dan ravno prav prišlo cerkveni in — drugim oblastim. Jedni menijo, da je cerkvena oblast rada porabila pretvezo za odpoved procesije, da je s tem ugodila gospodi na magistratu, ki ne vidijo radi slovenskih zastav. Drugi pa menijo zopet, da je gospo ia na namestništvu prisilila cerkveno oblast, naj se — ozre na grozeče oblake ! ! Kdo ima prav ? Lahko eni, lahko drugi — lahko pa tudi obojni....! Saj Slovence in njihove zastave vidijo povsod enako — radi ! Iredentistične demonstracije pred sodiščem. Radi iredentistične demonstracije, ki se je dogodila pred tržaško magistratno palačo o izvolitvi župana, odgovarjala sta včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem 23 letni Bruno Ferluga in 29 letni Herman Werthol. Prvi je bil obdolžen, da je mahal z italijansko zastavo, drugi pa da je isto zastavo pozdravljal z demonstrativnim vskli-kanjem. Sodni dvor je Ferlugo spoznal krivim in ga obsodil na trimesečen zapor ; Werthol pa je bil oproščen. Na otvoritev »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu so prišli ti-le pozdravi: Z Opčin: Znad openske višave — iskrene Vam pozdrave — izročajo »Zvonaši« —ki z Vami so in Vaši. Znani Gr. Etarsky je pisal : Mili bratje ! Dolga doba je minila, Kar je misel se rodila ; Tu poslopje mora zrasti Narodu v ponos in h časti, Svetemu Ivanu v diko, Društvu pa v k o r i st veli k o«. Zdaj beseda je meso Res postala — in tako Smo se zbrali, da veselje Tu bi vživali — in želje Ter pregorko prošnjo to Bi poslali tja v Nebo, — »Da nam Ono narod brani, Da ga čuva in ohrani V pravi slogi in ljubavi, Da ostane zvest zastavi, Bratom in pa Majki Slavi Kaj še zdaj dostavil bom ? Govori naj rajši »Dom«, Ki je zraBtel na teh tleh ; Govori do naB naj vseh : Žveplo, pekel, strela, grom Vniči v sac' ga zlega sina, Kter' mu šla je iz spomina, Mila mati — Domovina! Z naših src pa ori grom : Živel Svet-Ivanski Dom!!! Iz Velikih Lašč: Vi vat, cresoat, fioreat — sokolski ponos — vrlih Svetoivancev Žužek. »Čitalnica« pri sv. Jakobu in »Zveza tržaške slovenske mladine« vabi na vrtno veselico, ki jo priredi jutri dne 14. junija na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu, ulica Giuliani, št. 28. — Vspored : 1. Parma : »Mladi vojaki«, godba. 2. Titi: »Sinfonija«, godba. 3. H. Volarc: »Slovenski svet ti si krasan«, možki zbor. 4. Parma: »Pozdrav gorenjski«, godba. 5. H. Volarič: »LjuVav«, poje mešan zbor. 6. Foerster: »Planinska«, godba. 7. H. Stttner: »Na planine«, poje možki zbor. 8. R:eder : »Slovenski potpouri«, godba. 9. A. Foerster : »Naše gore«, poje mešan zbor. 10. Zack : »Štiraka ura«, godba. 11. »Zrin*ky i Frankopan«, poje možki zbor, z godbo. 12. »Lokavi snubač«, veseloiga v enem dejanju. — Pevske točke bo izvajal čitalniški pevski zbor, godbene pa \Vagner-jeva gedba. — Vstopnina za osebo 20 nvč. — Otroci do 14. leta so v spremstvu Btari-šev vstopnine prosti. — Začetek ob 4. uri in pol popoludne. Pevski zbor bratoTŠeine st. Cirila in .Metodija priredi, kakor že javljeno, svojo vrtno veselico dne 21. junija 1003. na vrtu sv. Ciril Metod.jeve šole pri »v. Jakobu s petjem, godbo, šaljivo tombolo, deklamacijo ia umetaln'mi ognji. V slučaju slabega vremena se bo veselica višila dne 28. junija, to je, naslednjo nedeljo. Tragičen samomor. Lazar Maestro, uradnik zavarovalne družbe » Assicurazioni Generali«, stanujoči v ulici Majolica št. 10, II. nadstropje, je že nekaj časa trpel ra rev-matizmu. Da si olajša te bolečine, seje vsako jutro in vsaki večer mazal s kafrovcem, a o tem je imel vedno okna zaprta ter si svetil se svečo. Včeraj v jutro, potem, ko Be je bil namazal in ko je hotel obleči srajco, ae mu je ta ob sveči vnela. Na njegovo vpitje so prihiteli njegova sestra, brat in služkinja ter so pogasili na njem gorečo srajco. A revež je bil že ves opečen. Brat in sestra sta na to takoj sklenila, da dasta nesrečnega prenesti v bolnišnico; in tudi on sam je pritrdil temu ter je prosil eestro, da mu pri ne-e drugo srajco. A komaj je šla sestra iz sobe, je revež Bkočil na okno in od tu na ulico, kjer si je na tlaku razbil črepi njo. Prenesen v bolnišnico, je revež pol ure potem umrl. Bilo mu je 45 let. Dražbe premičnin. V poned. dne 15. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega aodiac* zi civilne stvari vreile eledece dražbe prf mičnin : ulica S. Nico'ft 3, hišna oprava : ulica Bar-riera vecehia 5, vilice in drugo ; ulica Boechetto 5, kočija; ulica Cbiozza 29, h:soa oprava. Izlet V Milje priredi jutri parnik »Elenac. Odhod is Trsta ob 2.50 in 4.30 uri pop., odhod iz Milj 1.30, 3.25, 7.— in 8.15 uri popoludne. Vožoja samo tjaalissmo nazaj 20 stotink. '..^M Jako zanimive slike o dogodkih na BslkaDU prinaša današnji »Škrat«. Prodaja se po tobakarnah po 10 stot. Vesti iz ostale Primorske. X 4S1/, leta v jeei ! Minolega mrseca je zapustil kaznilnico v Kopru starec 65 let imencm Fran Bertom, rodom iz Poreča. Ta stare c je veči del svojega življenja preživel po ječi h. Kakor 15 leten deček že je v vojni mornarici v obrambi ubil dvojico svojih tovarišev. Cija je došel iz ječe, je ubil drugi dve osebi. — Za ta zločinstva je od?eiel v temnici 481fi leta: 30 v Gradiški, poslednjih 18% let v Kopru. Ta zločinec gleda jako mrko, a je jako c kreteD. V Herpeljah priredi društvo »Zvezda«, jutri, dne 14. t. m., ob 4. uri popolulne, velike veselico na planem z jako obširnim programom in sodelovanjem 4 društev. Zi to veselico ee delajo velike priprave. Vse tekmuje, da poda udeležencem čim veči užitek. Za vse je priskrbljeno: za resne obraze in za poskočno mladino. Tudi za sitne želodce bo preskrbljeno ceno, Učno in dobro. Na vr selico pride tuai s mpatično in delavno društvo »Kolo«, 'n sicer korporativno z zastavo, da pri ponor re po-taviti in utrditi neoma ljiv temelj novi postojanki. Znano je, da ima to vrlo društvo vedno za seboj cele množice zavedniii Tržačanov. — Upamo, da se tudi takrat odz vejo v ogromnem š'evdu t?r da poletno za p*r uric v sveži gorski zrak v prijazne Her[ elje-Kozino, mej brtte, ki jih koperneSe pričakujejo. Dv> He rpelj-Kozire so jako ugrdae komunikacijske zveze od vs< h strani. Sosebno pa za Tržačane, in ostale, ki fdhajajo proti Jugozahodu. Zvečer imajo na razpolago celo dva vlaka. Zadnji odhaja ob 9. uri. Pripeljejo se pa pravočasro z vl*k< m, ki odha a s postaje sv. Andrej nekaj Čez 2. uro popoludne. Veseljaki imajo pa ni razpolago celo vlak, kateri odhaja iz Herpelj Kozine ob 6. uri in tr četit zjutraj. Vesti iz Kranjske. * Občinski svet ljubljanski in tur-narske demonstracije. Dne 9. t. m. je imel občinski svet ljubljanski sejo, v kateri so rezpravjali o nedeljskih turzarskih de morstracijah. Občinski svttnik Velkavrh je interpeliral župata, je-li res, da so turnarji v nedeljo popo'udre »na n'čuven način sramotili cfssrsko zastavo, jo neki vrgli na tla in jo pomandrali?« Nadalje je zatrjeval, Ha mu je, kakor častniku v pokoju, sveta cesarska zastava, za ka'.< ro je bil vedno in je se sedaj pripravljen preliti svojo srčao kri ; in slednjič je vprašal župaua, ako je vse to res, k«j mii-li s'oriti, da se da primemo za doščenje ?! Na to interpelacijo je župan dal j o-jasnilo, iz katerega s'edi, da je bila cesarska zastava ob pe vanju peFmi »De Wacht a m Rheinc z velko slo strgana z drog>*. Na nadsljno dot Soo interpelacijo e;oap. obč. svelnika Velkavrha ie župan izjavil, d a je vojaška godba kljub u tem dogodkom zvečer zopet sodelovala na turnarski slavnosti! O istem predmetu je govoril še občinski svetnik Žižj k, ki je kritiziral pisanje »Laib. Zerturge«, katera niti ri omenjala ravnanja s cestrsko z? stavo, pač pa Be je zgražala na tem, daje dal župan odstraniti vsenemški zastavi. Govorniic je pozival župana, caj zahteva od dež. predsedn štva, da ceczurira vse take notice, namenjene za »I-a b. Ztg«. Zupan je odgovarjal, rekši, da je dež. predredniK povedal tun«arjeu, da je imel župan pra* ico odred ti odstranitev VBenem akih zastav, c*a je ref, da »Laib. Ztg.c ni pisa a o dogodku s cesarsko zastavo, da pa to stori brez dvoma, ko bo preiskava dovršena, da je ja-no, da *e je cesarsko zastavo demonstra ivno doli vr^lo, in končno, da ne more od dež. predsednika n česar zahtevati glede pisanja »Laib. Ztg e«. Na vprašanja obč. svetovalcev Škrjanca in dra. Kušarja, zakaj se ni postoptlo proti turnarjem, ki n so pustili sneti velikoneneških zastav, je župan se pojasnil, da takrat ni bilo na vrtu ne orr žnikov, ne pol'cajev, kateri da so prišli se le pnzceje. S tem je bila završena debata o tem predmetu. Nam se zdi, da je bila debata v emčri, v kateri se je viš la, popolnoma zgrešena. Će ni dokazano, da so nemški turnarji sramotili cesarsko zastavo — potem je zahtevala polit čna previdnost, da se mestni svet ne razgreva toliko za Btvartersene izpot-tavlja evenmvelnim blams žam. Će pa je res, da se je v navzočnosti vojaške godbe tako postopalo s cesarsko zastavo, potem pač ni potrebno, da se narodni zaBtop bele Ljubljane rgzgreva za cesarrko zastavo s tako vnemo, koje vojaška oblast vkljub temu dovolila, daje godba po omenjenem dogodkH vse eno še dalje sodelovala na turnarski slavnosti!! Ali — ali ! Nam se zdi, da se je me?tni zaetop ljubljanski malce prenaglil, hoteČi biti bolj papižki, nego je papež Fam. Pf č pa bi bili želeli, da bi se b li govorniki v opisani seji z vso energijo postavili proti provokacijam turnarjev, v k o-likor so bile iste naperjene proti slovenski narodnosti — in proti tej poslednji je bila pač v prvi vrsti naperjena vea turnarska slavnost. Cesarska \ lada je tata, ki je v prvi vrsti poklicana, da I rani cesarsko zastavo, nrm pa je do žnost, da v prvi vrsti branimo sebe in svoj narod ! * Umri je v Ljubljani upokojeni deželni blagajnik gosp. Dragot:'n Žagar. Pokojnik je bil vse svoje ž vljenje priden delavce v narodnem * inogradu, zn^čpjen nr.ož in od v?eh sp< štovan človek. Od 1895 leta sem je bil tudi člen vodstva naše dri Žbe sv. C rtla in Me todija. Blag mu spomiu ! 2000 ljudij. Tako živahne veselice še n so priredili Slovenci v Mariboru. Vsem čitate ljem se je zrcalila radost na obrazih. Cisti dohodek znaša nad 1000 kron. Razne vesti. Napad na cesarja. Ko se je včeraj po poludne cesar Fran Josip vozil iz cesarske palače v SchSnbrunn, stopil je proti k< čiji neki mož, ksteri je cesarju grozil a palico. Kočijaž je moža udaril z bičem po roki, držečej palico. Prihitel je na lice mesta neki redar, ki je napadalca aretiral. Pozneje se je konstatiralo, da je napadalec 27-letni Jakob Reich, kateri je bil že v noršnici in je sedaj brez službe. Isti je hotel že 8. t. m. iti k cesarju, a so ga ustavili, ker so spoznali, da je slaboumeD. že 18. junija t. 1. se b« vršilo sreč- » kanje XXXV. državne loterije za civilne' dobrodelne namene. Ta loterija obsega jako ugodne d bitne šanBe. Glavni dobitek 200.000 K in razven t ga še 18396 znatn h dobitkov po 40 000 K (nov), 20.000, 10.000. 5000 itd. itd. Povpraševanje po srečkah je takrat izredno živ: hno, ksr znači jako lepo podporo za dobrodelne namene državne loterije. Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge t Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnost zajamčena, kajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, moderni sestav. Konkurenčne cene. IV Album pohištev brezplafi*n Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi 1X1 k u x X X X X X X X X X X X x X XI X X n X X X j* t sc X X X X X Ji 3S n t ulica Tesa št. 25. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Hustrovan cenik brezplačno ln franko. Vesti iz Štajerske. — Nekdaj in sedaj. Štajerski Slovenec p se : Gradec se ponaša z ntslovom >najb< lj nemškega mfsta« v Avstriji. Xe zastonj. Štajarski Nemci so rfs naj-*rdit. j.*nuv£rja 1S44. nastopno pesmico na slovenskem jeziku : Na slavo prevest liga rojstva svetkovanja N) hov© c. kr. Visosti J O A N A Nadvojvode Austrie itd. itd. itd. {d; e 20. Jar uara.) D' e gore frta raj bi lje Tebi m K K dej duh visoki Tvoj si rad počiva, l)a život Tv»j si novih moči vživa, Za dela krepčajo vitežke ž ie. — lirandh f no Pćket ! — O vi svete Vile Tć var'te nam \ sikt ur, da skoz prebiva U njima sreča, vedno da izliva Rog vsiga b agoelova se obile! — No vi dva srečna gor t h s'anovnika Slo\ecc no Nemec, roo.'ta dans k'Očeti Nebfškimu, da Oa nam robrotnika Se dolgo obdeižava zdrav a cv^ti ; Kaji/ bolj' še sta Mit, kak ir gore, mila, Bo'j' Njeg'va du*a Vaj oMjabila. Davorin. — C1, kr. uraduiki na demonstracijah. Seveda na nen ških. Kajti uradnik, ki bi se drznil sodelovati na kaki nenemški demonstraciji, bi kmalo zvedel eno več. Te dni s > priredili v Celju bakljado novo zvoljenemu županu Rakuschu. I meje da je bila ta bakljada po vsej svoji priredbi velike nemška demoLStrtcija. Kričali in heilali go, da je bila groza. A notri med množico so pogumno kričali razni c. k. uradniki in — nesili balončke. — Narodna veselica t Mariboru na korist družbe sv. Ciri a in Metodija je vspela naravnost f»\jajn<-. Na slavj« došlo je ntd Brzojavna poročila. Krvava tragedija t Srbiji. BUDIMPEŠTA 13. (B) »Btidapesti Hirlapc objavlja interwiev svojega Uigraj-; osebnih načrtih skega dopiBnika z mini8'er-kim predsednikrm 4 ^ Avaftnmovidem, ki je izjavi! : Mi imamo od vseh vlasti, izvzemši le Nemčijo, izjavo, fla se bo dogodek smatral kakor notranja stvar Srbije. — Soditi je, da so Fe mn^ge žrtve atentata obupno boril*», kajti v bo)nišn;cah leži 17 ranjenih častnikov. Avakumo\i<5 je izravil dalje, da bržkone ne bo proganjan nobeden napadalcev, ker je atentat smatrfn kukor boj, v katerem je padlo več napadalcev. Premoženje kralj ce Drage «eni na pet milijonov, ki je večinoma naloženo v francozkih br>nkah. G >vori se, da bo drža^ a zahtevala izročitev tega prem ženja, ker je vzeto njej na nepoš eri način. Kriza t Italiji. RIM 13. (B.) Ministerski svet se je Fešel rtanes ob 9. uri predpoludne. Seja je trajala 20 minut. Vzdržuje se govorca, da je min'sterski svet sklenil, da kabinet pt da svojo ostavko.' Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi Nova mannfaktnrna pdajaMca 8 Cobau S gentilli o ulica delle Poste štv. 8 ^ g ogel ul. Valdirivo. Q Z ozirom na nakup \elikanske Q mnnž ne b'aga za sezono, p< nujava : ^^ Jif Cefir, pret.e baive po nvč. 16 m. X w Perkal v m(detn h r- Ji O o o o w O g moških in ženskih srajc, nogovic, Q ^ snovij, dežnikov ter drobnarij * ^anj h.....> Kotenina r-a adna . . » Kotenina 78/100 . . » Platno angl. 78/100 . > Žepne rute .... > VELIK IZBOR: 16 14 20 17 4 Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o 8 t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'* v Trat. 8 Gostilna ALLA BELLA VEDUTA ulica Romagna šf. 20 nasproti vojašnici. ^ Zbirališče slovenskih delavcev | FERDO GUŠTINčIč klesarski mojster TRST (Tia Ginliam 11) — BARKOVLJE izravei pokopališča Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. i/C Cene po pogodbi in Jako nizke. Priporoćuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani Ferdo Gušiinčič l^esarski mojster. Poljedelci I I = najboljše romansko in slo = dvakrat rafinirano I. vrste, vreča po 7 kron _ odpisani javljam siav občinstvu _ najboljša modra galica = da sem po dolgotrajni nolezni zopet 3 J ... i i * • v i. , i, no 64 stotink klar.. — Prodaja kmet. tvrdka prevzel vodstvo svoje čevljarske delav- H" aiuulul 1 Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. Izvrstna kuhinja. — Vse po najnižjih cenah. Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče >Na zdar!« vsem slov. bratom Gorazrt Ivaiieic gosiilnićar. 'JC Svoji k svojim Naznanje iu<4e v Barkovljah. Priporoča se udani Mihael Vičič. Huber & Co. Trst ulica Jladonnina (nasproti bivšemu parnemu mlinu). I! TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA| registrovana zadruga z omejenim poroštvom. • riiea S. Francesco šter. 2, I. - TRST - Ulica S. Francesco štev. 2, I. I I i Telefon 962. = Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila tlaja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 57*°/o» na menjiee po 6%, na zastave po 5^2 °/o- Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki ^ JU r.sf ;i«f ('reiki z »troje vsake vrst«* za poljedelske in obrtni' potrebe mline za ->;nfje in crozdje. stiskal-iiie<- za olje in irrozdje. škropilnice za trtje, p< ljska orodja, stiskalnice za seno, nilatilniee vitlje, t.ijfije. čistilnice za žito, hi učilnice 7 a koruzo slamorezniee, s roje za rez 1 nje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se-saljke za vodnjake in gnojnice, željezne cevi, vodovode itd. itd. od sedaj vsakomur po zopet zdatno z n iia 11 ih ee 11 a h ravno tako vse priprave zi kletarstvo, sesaljte za vino. mecene pipe, gumijeve ploče konopljene in gumijeve cevi, stro;e za sladol-d, priprave a izdelovanj-* soda v de in peneči i r« vin. mline zi diš-tvo. kavo itd, stroje za delanj** klobas. tehtnice za živino, telit ice na drog, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, želiezno pohištvo, željezne clagajne, šivalne stroje vse s-stavov, or>dja ia str »je vsake vrste /.a ključavničarje, kovače, sedla-je. pleskarje itd. itd. dolgoletnim jamstvom, po najugodtiejih plačilnih pogojih, tudi 11a obroke! več kot 400 >1 i kami brezplačno in franko. — I>op:siije se tudi v slovenskem jeziku. * „ .JOfir"^ 3*JU* m Prekupcem in agentom posebne prednosti. Pišo s naj naravnost : Ivan Schindler, Dutinj Iliji. Erdbergstrasse 12. Na najvišje povelje Njepveia c. in li apostolskega Veličanstva XXXV. ces. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, ob sojra ]N-*>t»7 dobitkov v irotovhii v skupnem znesku 442.850 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini : 200.000 kron žrebanj*' in»pr«-khVno dno i v junija vm. Jedna srečka stane 4 krone. Srečke -e dobivajo pri oddelku za državne loterije na I>una u, III., Vordere Zollamts-strasse 7 in v loterijskih kolekturah. v tobakarnah, pri davčmh, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralci načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopo&jejo poštnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddel k za državne loterije. Najboljše stiskalnice grozdje Automatićna briz-galnica in OLJKE so nase stiskalnice = „ERCOLE" = najnovejšeira in najbojšeira sestava z dvojno in nepretrgano pritiskajo močjo; zajamčeno itiijhojie delovanje, ki prekaša vse druge stiskan ice. Hidravlična, stiskalnica. Najboljše aut o matične paten-toviine trtne hr iz ca 111 i ee „S Y P H O N I A" Plugi. ki delujejo parne od ee!>e, ne da jih bilo treba goniti. Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje. mastiti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušei^je sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznili velikosti li in vsi drugi stroji zn poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot najnovejšo posebnost, izbor-nega. uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikovanega sestavo PH. MA7FARTH & C o. tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj, II. Taborstrasse št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 550 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razproiajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani. Pavel Oastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga i>ohi£tV3, popoln.h ecb. Dnnaj—Trst. Ze'ezno pohištvo, zrcala iz Be e je. — Pixi< be v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dum in obrt po n?jugodnejš h cerali. Likalnica Zavod sv. Nikolaja ustanovi likal -nico. Cenjene dame, katere bi blairo- * D volile podpirati tj podjetje prosi se uljudno da se čini prej priglase, bodisi ustmeno ali pismeno, vodstvu zavodu. Rocol 34. ali Stadion I. cael gkeeinitz neffen Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Gol doni 2. Priporoma svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze, zaklepe, železo za kovače, stare it leznične šine, držaje in ograje, \od-njike, pumpe, zelezne cevi itd , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne pohištvo in pred ognjem varna blagame, nagrobne križe in ograje ter orodja za vsako obrt. i > > > > > Tovarna za cementne plošče , _ - .. ANDREJ STOLFA Nova 1 asca lasij! jTrst _ uUca deirindustria št. 1. - Trst. Cementne j lošže ume lene od 25 in 33-cm, šeat.'ogalne plo^Se od 20 in 2") etn po K 2.— C"'. Plošče v risanjih po dogovoru — Se ne hoji nikfike konkurence bo i s irljde cene ali i kakovosti blagra. JVrc tisoče zdravnikov tu- 'n inozemskih jtri-jivroeajo Lovacrinovo vodo za Jase in brado itd., ako rastejo jtomanjkljioo. Liovacrin-voda za luse pjtielja moške u u, ženski tu otreku krasno in polno glnvo la*». najiravlja vs^ke 1 se ffos'e, dolge, polne, bliščeče in mehke kakor svila: vzđižuje iste mlacitnsko sveže in 1 pe, obv ruj^ preti izpadanju in vzdržuje kozo g1ave cisto in zdravo, vslea i'esar glava ne op les i. Predčasno osiveli l«sje postanejo po uporabi Lovacrina, ne da bi jih bi Jo treba barvi t', zopet naravne. Lovacrina je najb >ljse kosmet ško sredstvo za neg--vanje 1 s:j in brade, iet je preakušen t d zdravstven h obl st1 ter priznin od n Jsl »vitejših učenjakov. Cena veliki s'eklenloi »Lacrima*, ki za j dosca za ve5 mesecev 5 kron, 3 s;« kleuioe kron, 6 s^klenio 20 kron, steklenica za : ooskušojo K 2. - Ras;«)š:lja preti povz-tjti,; aU, ako se den r predpbt**, evropejska zalog i : 1 3ME. Feith, Dunaj VI. Mariahilferstrase 45. Zaloge v Trstu : Lud. JSagelr-cbmidt, pr.idaja drobna, u ica S n 8eVa tiano uiic^ Stadion 2, J »^io Z 8, A jenzia Zuilin, C »rso 21, ulica Canile 5 Ivan C 11». N i Keki : K ać i Pa ačić mirod 1 »ic Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva se brezplačno in franko v Sch wan-nen-Apotheke Frankfurt u. M oooooooooooooooo Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente O-ILOBU na debe'o in 1, E. Z roita ulic.« Casertna Ivan Aog^li, centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai St. 1 a (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K; ustanovljena od dunajskega bančnega društva n bavarske hipotekarne :n meničut banke v Monako vu. Sprejema zavarovanja na življenja v razn >vr-?tni:i k >mv>inacijah proti niz-iioi prejaijam. 8pecijaln > zavaro/anje o:rok brez zdrivaiške^d o^le Ia, iziplaSd/si v el ifiaju že-nitve ali prehodi v v >j iice za/arovini znesek prot nia eua i o i utku pred pretek >dq <;avarovdine d Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon '691^ Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konku- ; renče. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. ""^Hi JŠB. V olajšanje nakupovanja se proda-ajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. JAKOB BAMBIC - trgovec z jedilnim blagom - Via Ginlia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-aijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago čudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko M. Aite trgovina z man i fakturo i m blagom ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5 ^ si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. + 0 odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go 9 A kakor tudi povečala prostore a tem, da je Q 0 ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, TL da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam V ce ij. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakova^ti in najmodernejše iz ft prvih tovarn, posebno pa snovi za m >5ke ii a 0 ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu V je valikaiski izbor platnenega in bombažnega Q rt blaga, prt0 7 in prtičkov ter vsake vr^te parila, a bodi od bombaž i, ali pl itua. Pletenine, svile- V nine rasno vratni okraski za šivilje in kit ličarke Velikanski izbor sno rij za naroJn trakov za društvene znake. zas:ave in 0 0 0 Sprejema naroSbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence. Poskušati, za se prepričati ! OO- 0 o ooot ri taiit II i ZOBOZDRAVNIK Univ. M D.r Makso Brillant v TRSTU ulica S. Giovannl it v. 5, I. nadstr. Izvršuje zadelanja z emajlem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tud! delo zobovje. ORDINIRA ob 9.—12. predp., 3.-5. popol. GORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. -- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4i/2°/0, ne da b se odbijal rentn. davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6°/o in nd vknjižbe po 51/a °/0 CJraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopo1. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Iran. Tloj leta 1900. Kron 1,263.563 Poštuo-hran. račuu šty. 831315. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital k 1,000.000 Kupuje in prodaja vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komuna:rlh obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promeie izdaja k vsakemu žrebanja. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eakomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. = Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni - izgubi — Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. ogr Bor—a naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ========= dne vzdiga. —1 ~ ..... — Promet s Čeki in nakaznicami. IIBA