a; i/tj Im i ibj! i Tj GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO IZREDNA ŠTEVILKA MAJ 1977 LETNIK XV. ELABORAT o združitvi OZD TGA „Boris Kidrič” Kidričevo in TOZD Livarna lahkih barvnih kovin „IBT” Trbovlje Naš aluminij (iz IBT) Uvod Povezovanje in združevanje kakršno se zastavlja z določili nove Ustave in Zakona o ZD jasno začrtuje družbeno — ekonomske in družbeno — politične cilje takšnih združevanj. V socialističnih samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosih delavci združujejo svoje delo iin sredstva, ki so družbena lastnina, s katerimi gospodarijo, v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja, da bi: — razvijali in zboljševali socialistične samoupravne družbeno-ekonomske odnose; — razširjali in zboljševali materialno osnovo združene^ ga dela, zboljševali svoj materialni in družbeni po; ložaj in družbeni položaj ter zadovoljevali osebne, skupne in družbene potrebe in interese; — povečevali svoj dohodek in skupni dohodek družbe na podlagi povečanja produktivnosti svojega im celotnega družbenega dela; — družbeno in ekonomsko smotrno upravljali in gospodarili z živim in minulim delom; — samoupravno med seboj usklajevali in planirali delo in razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti; — samoupravno določali pogoje za delo ter pridobivanje in delitev dohodka. Če danes ocenjujemo povezovanje in združevanje organizacij združenega dela se moramo zavedati, da je pogoj' za nadaljnji razvoj organizacij združenega dela ustrezna povezanost delovnih procesov zlasti v vertikalni smeri^ ob neprestani nadaljnji družbeni delitvi dela. Tako izboljšujemo pogoje za optimalizacijo razvojnih programov njihovo uresničevanje in s tem zagotavljamo nemoten potek proizvodnje. Zavedati se moramo namreč, da se je samo s povezovanjem in združevanjem mogoče učinkovito vključiti v mednarodno delitev dela. I. Namen in cilji združevanja Splošni gospodarski položaj nas sili, da razmišljamo, kako čim uspešnejše obstati na tržišču in v novih pogojih, krepiti našo proizvodno in poslovno dejavnost. Prav tako ne najbolj ugoden finančni položaj pospešeno sili' organizacije združenega dela k združevanju, ki privede ob povezanosti finančnih in proizvodnih sredstev ter umskih in strokovnih sposobnosti. Povezanost finančnih sredstev pa omogoča, da se posamezne proizvodne kapacitete dopolnijo oziroma obnovijo, obenem pa so dane večje možnosti za finalizacijo proizvo- dov. To pa pomeni velik korak naprej v konkurenčnem boju za obstanek na tržišču. V okviru razvojnih koncepcij OZD TGA tako v elaboratu o združevanju v OZD »IMPOL« kot v osnutku srednjeročnega plana je bil jasno o-predeljen razvoj OZD TGA tudi v smislu višje stopnje predelave aluminija v polproizvode oziroma finalne proizvode. Da je pri izdelavi razvojnih programov OZD TGA prišel v razpravo projekt o proizvodnji litih izdelkov na začetku velikih investicijskih pristopov, je bolj slučaj kot dajanje prednosti, ker se je pojavila možnost najožje povezave s TOZD livarno barvnih lahkih kovin sedaj v okviru OZD »IBT Trbovlje«. Povezovanje s TOZD livarno barvnih lahkih kovin v Trbovljah pomeni torej istočasno uresničevanje razvojnega programa OZD TGA v smeri nadaljnje predelave aluminija in to na področju visoko- in nizko-tlačnega litja ter kokilnega litja. Obenem ta predelava odpira OZD TGA daljnje možnosti povečanja proizvodnje primarnih livarskih zlitin v začetni fazi, kasneje pa tudi z novo proizvodnjo uporabo sekundarnih livarskih zlitin. Poleg omenjenega pa so pri tem še drugi pomembni cilji za obe organizaciji: — širitev proizvodnega programa edine slovenske aluminijske bazne industrije v Kidričevem pomeni1 nov kvaliteten korak v pogledu povezanosti baze z dalj-njo predelavo; — rentabilnost poslovanja in reprodukcijska sposobnost novih livarskih kapacitet livarne v Trbovljah je možna samo z naslonitvijo na močno aluminijsko bazno industrijo; — skupen nastop v okviru večje OZD TGA mora prinesti večjo poslovno učinkovitost, učinkovitejši nastop v predstavniških organih in bankah. V ta namen bi se v tako enotni OZD TGA formirala enotna proizvodno-razvojna politika, enotno oblikovala komercialna, finančna, planska in kadrovska politika. Ne nazadnje pa mora biti cilj takšnega združevanja tudi v tem, da naša aluminijska industrija, v skladu z našo splošno gospodarsko situacijo, teži k uresničitvi razvojnega programa slovenske aluminijske industrije. II. Splošni podatki o obeh OZD 1. Splošni podatki o OZD TGA Firma podjetja je v polnem besedilu: Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo —S'z n. sub. o., v skrajšanem besedilu: TGA Kidričevo tì—; z n. sub. o. ■Podjetje je ustanovila vlada FLRJ s sklepom pov. br. 1926/46 z dne, 20. 1. 1947 pod firmo: Tovarna glinice in aluminija Stmdšče, v letu 1953 se je preimenovalo in dobilo sedanjo firmo. TGA je samostojna in samoupravna organizacija združenega dela, ki posluje kot podjetje v panogi 115. Vpisana je pri reg. sodišču po št. reg. vi. 478-00 dne 5. 11. 1974 v Mariboru, kjer je tudi poslovni predmet podrobno o-predeljen. 2. Splošni podatki o OZD »IBT« 1. Podatki o ustanovitvi Delovna organizacija IBT Trbovlje je bila ustanovljena z odločbo Okrajnega ljudskega odbora številka 01/1-57 z dne, 3. aprila 1957. 2. Sedež Sedež delovne organizacije IBT Trbovlje je v Trbovljah, Gimnazijska cesta 16. 3. Registracija Delovna organizacija IBT Trbovlje je vpisana s sklepom Srg št. 678/75 z dne 6. junija 1976 v sodni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani na registrskem vložku št. 1160, kjer je predmet poslovanja podrobno o-predeljen. 4. Firma IBT — industrija, livarstvo in montaže — projektiranje in inženiringi — izvoz-uvoz — Trbovlje, n. sol. o. Skrajšana firma: IBT Trbovlje, n. sol. o. III. Organizacijska struktura in organi upravljanja 1. Organizacija TGA V decembru 1973 so delavci na zborih ustanovili 4. temeljne organizacije združenega (Nadaljevanje na 3.strani) Livarna IBT delai (TOZD) in eno delovno skupnost, in to: — TOZD tovarno glinice — z n. sub. o. — TOZD tovarno aluminija — zn. sub. o. — TOZD Vzdrževanje — z n. sub. o. — TOZD Promet — z n. sub. o. — Delovno skupnost skupnih služb. TOZD opravlja naslednje naloge: — opravlja naloge in zadeve, določene s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo, statutom in drugimi splošnimi akti, — razpolaga s skladi in sredstvi v obsegu in na način, določen s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo, statutom in drugimi splošnimi akti, — sprejema sklepe o pravicah in dolžnostih iz delovnega razmerja v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, statutom in drugimi splošnimi akti, — ima organe upravljanja. Ti so: delavski svet TOZD, kolegijski, izvršilni in drugi organi ter individualni poslovodni organ TOZD, — sklicuje zbore delavcev TOZD ter — opravlja po svojih organih ostale zadeve, določene s statutom in splošnimi akti. a) Struktura organov upravljanja TGA Najvišji organ upravljanja je delavski svet (DS), ki ima 33 članov, ki jih izvolijo neposredno delavci v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb s tajnim glasovanjem. b) Struktura kolektivnih izvršilnih organov podjetja Kolektivni izvršilni organi (KIO) delavskega sveta so: 1. Poslovno koordinacijski svet, 2. Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje, 3. Svet za splošni ljudski odpor, 4. Svet za družbeno samozaščito. Kolektivni izvršilni organ DS TGA ima 10 članov in ga sestavljata po dva delegata TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Pravice in dolžnosti teh organov so določene v statutu. Sveti delajo na sejah po poslovniku KIO. c) Struktura organov upravljanja v TOZD Najvišji organ upravljanja v TOZD je delavski svet TOZD, ki šteje 21 članov, voljenih na tajnih in neposrednih volitvah. Pravice ih dolžnosti so določene v statutu in splošnih aktih. d) Struktura kolegijskih izvršilnih organov TOZD Delavski svet TOZD pover-ja določene izvršilne funkcije: — odboru za gospodarske in organizacijske zadeve in — odboru za kadre. Odbor sestavlja 9 članov, ki jih imenuje DS TOZD s tajnim glasovanjem. V TOZD je tudi- izvoljena s tajnim glasovanjem — komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti delavcev TOZD. Komisijo sestavljajo 3 člani in 3 namestniki. e) Struktura individualnih poslovodnih organov TGA — glavni direktor — individualni poslovodni organ podjetja, — direktorji TOZD individualni poslovodni organi TOZD. Imenuje jih DS TGA oz. DS TOZD za 4 leta. Pravice in dolžnosti so določene s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo, statutu in splošnih aktih. 2. Organizacija IBT Trbovlje Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v podjetju IBT Trbovlje so organizirane naslednje temeljne organizacije združenega dela: — Temeljna organizacija združenega dela industrijska proizvodnja, montaže in kooperacije Trbovlje, b. o., — Temeljna organizacija združenega dela projektiva Trbovlje, b. o., — Temeljna organizacija združenega dela aeroinže-niring, Beograd, b. o. — Samoupravna organizacijska enota brez statusa pravne osebe je tudi delovna skupnost skupne službe. V sestavu delovne skupnosti skupnih služb so: 1. vodstvo podjetja, 2. splošno kadrovski sektor, 3. sektor za finance, plan in analize, 4. komercialni sektor. Samoupravljanje v organizaciji združenega dela Samoupravni organi na nivoju delovne organizacije so: — skupni delavski svet. — skupni odbor za družbeni standard in rekreacijo, — skupni' odbor za izobraževanje, — skupni odbor za notranjo samoupravno delavsko kontrolo, — skupni’ poslovni odbor. Samoupravljanje v TOZD — delavski svet, — odbor za medsebojna razmerja, — odbor za družbeni standard in rekreacijo, — odbor za notranjo samoupravno delavsko kontrolo, — poslovni odbor. Struktura individualnih poslovodnih organov — glavni direktor — individualni poslovodni organ delovne organizacije, — direktorji TOZD — individualni poslovodni organi TOZD. Pravite in dolžnosti so določene v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo, statuti in drugimi splošnimi samoupravnimi akti. IV. Razpoložljive kapacitete 1. V TGA Glinica in kotlarna Sedanja proizvodna kapaciteta je 125.000 t kalcinirane glinice »metalurške« kvalitete. Z minimalnimi tehnološkimi spremembami je možno del te glinice proizvesti v kvaliteto za abrazive. Glinico proizvajamo po kon-tiniui/mem Bayer postopku. (Nadaljevanje na 4. strani) Obrat je relativno dobro mehaniziran in fizičnega dela ni, razen pri nekaterih čistilnih delih. V veliiki meri je uvedena tudi avtomatika in se proizvodni parametri v veliki ve čini avtomatsko naravnavajo. Obrat je relativno star, delno dotrajal, po kapaciteti pa presega lastne potrebe po glinici. Kotlarna ima kapacitete 80 t Vt pare na uro in 20 t Nt pare na uro. Kapaciteta odgovarja potrebam. Kotli so starejšega tipa in potrebni letno večjih vzdrževalnih del. Pomožni obrati kotlarne kot črpalnica vode, omehčevalnica in deminirali-zacija odgovarjajo potrebam im so v dobrem stanju. Elektroliza A io B Proizvodna kapaciteta v e-lektrolizi A je 21.000 t in v elektrolizi B 26.000 t, t.j. skupno 47.000 t elektrolitskega Al letno. V obeh elektrolizah so vgrajene elektrolitske celice stare izvedbe s Söderbergovo a-nodo z vertikalnimi klini za dovod toka. Hala A je bila grajena pred več kot 20 leti, hala B pa je stara 16 let. Tej starosti primemo je tudi stanje proizvodnih naprav. Hala B je v glavnem rekonstruirana, za halo A pa lahko rečemo, da je dotrajala, zato je v teku izdelava načrtov za rekonstrukcije te hale. Stopnja mehanizacije v elektrolizah je minimalna. V okviru elektroliz je tudi livarna, ki je opremljena s pečmi in livnimi napravami za litje hlebčkov ter formatov za stiskanje in valjanje. Te izdelke lahko proizvajamo v kvalitetah čistega aluminija in vseh vrst livarskih in gnet-nih zlitin. Kapaciteta instaliranih naprav je 57.000 t letno. Naprave omogočajo potrebno spreminjanje asortimana, so delno mehanizirane in v relativno dobrem stanju. Sem spada tudi obrat za proizvodnjo anodne mase — Söderberg — katerega oprema je v dobrem stanju. Obrat je visoko mehaniziran in avtomatiziram, lahko pa proizvede 60.000 t anodne mase na leto. Vsi obrati so v zadostni meri opremljeni s skupnimi ali lastnimi pomožnimi prostori in napravami. Za vzdrževanje imamo zadovoljivo opremljene delavnice, za transport pa odgovarjajoča prometna sredstva. 2. V livarni IBT Livarna v Trbovljah je popolnoma ločeno locirana od ostalih obratov v sklopu katerih sedaj deluje. Skupno obsega 2800 m2 pokrite ih 1500 m2 nepokrite površine, s posebnim dodatkom za pisarne, sanitarije, jedilnico im s svojim energetskim delom. Proizvodna dejavnost livarne je visokotlačno litje, nizkotlačno litje in gravitacijsko kokilmo litje v skupni teži u-litkov cca 1000 t na leto. Čistilnica ima kapaciteto sedanje dosežene proizvodnje t.j. cca 500 t. Orodjarna je pa o-premljena le do možnosti vzdrževanja orodja in nekaj večjih popravil. Vsa instalirana infrastruktura oz. oprema za vso infrastrukturo zadovoljuje potrebe proizvodnega obrata. Podrobnejši pregled je podan v poglavju XIII., kjer so podane sedanje kapacitete kot osnove za potreben razvoj oz. potrebno dogradnjo za vskla-ditev kapacitet in nadaljnji razvoj. V. Sredstva in njihovi viri 1. Bilanca stanja TGA na dan 31. 12. 1976 rektificirana AKTIVA PASIVA Tek. št. Naziv sredstev Znesek Tek. št. Naziv virov Znesek i. Obratna sredstva 614,924.733.— i. Kratkoročni viri posl, sredstev 130,638.177 — 2. Plasmaji iz posl. sreds. 53,135.594.— 2. Dolgoročni viri posl. sredstev 63,885.049 — 3. Osnovna sredstva 421,730.775.— 3. Trajni viri posl. sreds. 879,198.178 — 4. Poslovna sredstva izven funkcije 387.150.— 4. Viri sredstev rezerv 28,409.393,— 5. Sredstva rezerv 21,787.945.— 5. Viri sredstev sklada skupne porabe 37,222.803.— 6. Sredstva skupne porabe 27,387.403.— SKUPAJ AKTIVA 1,139,353.600 — SKUPAJ PASIVA 1,139.353.600.— Dobro polovico (54 odst.) sredstev TGA vežejo obratna sredstva. Struktura obratnih sredstev izkazanih v bilanci stanja per 31. 12. 1976 je naslednja: Tek. št. N aziv Znesek Struktura 1. Denarna sredstva im devize ter vrednostni papirji 263.390.612 42,8 — od tega žiro račun 13.161.054 2,2 2. Terjatve iz poslovnih razmerij 119.294.835 19,4 3. Terjatve iz dohodka — 4. Sredstva v obračunu' — 5. Zaloge materiala 176.142250 28,7 6. Zaloge drobnega inventarja 5.130.613 0,8 7. Zaloge nedovršene proizvodnje lastnih polproizvodov 23.413.659 3,8 8. Zaloge gotovih izdelkov 25.982.350 4,2 9. Zaloge trg. blaga 1.570.414 03 SKUPAJ: 614.924.732 100,0 * niso zajete terjatve iz internih odnosov med TOZD. Četrtima sredstev odpade na osnovna sredstva, ki so se nahajala konec leta 1976 v naslednji tehnični strukturi: Tek. št. Naziv OS Nabavna vrednost ÉÌÉ BÉBÉ i. Zemljišča 19.277.105 2. Gradbeni objekti 507.604.589 196.130.942 61,4 3. Delovne priprave 853.538.358 838.805.839 1,7 Skupaj OS v funkciji 1,380.420.052 1,034.936.781 25 % 4. Denarna sredstva za inv. 11.525.631 _ _ 5. Zaloge opreme in invest materiala 2.660.182 . 6. Investicije v teku i 62.061.691 SKUPAJ: 1,456.667.556 1,034.936.781 7. Sedanja vrednost vseh osnovnih sredstev 421.130.755 V tehnični strukturi so najmočneje zastopane delovne priprave, ki so hkrati tudi najbolj amortizirane. Med viri močno prevladujejo trajni viri poslovnih sredstev s 77,2 odst., to je poslovni sklad in viri obratnih sredstev, odstopljeni v trajno uporabo. Sledijo kratkoročni viri z 11,4 odst., ki jih predstavljajo predvsem kratkoročni krediti za obratna sredstva, dobavitelji za obratna in osnovna sredstva in drugi obračunski viri. Struktura obratnih sredstev izkazanih v bilanci stanja per 31. 12. 1976 je naslednja: Tek. št. N aziv Znesek Struktura i. Denarna sredstva in devize ter vred. papirji 4.102.873 21,5 2. Terjatve iz poslovnih razmerij 2.175.563 11,4 3. Terjatve iz dohodka 662.334 3,4 4. Sredstva v obračunu — — 5. Zaloge materiala 8.943.498 6. Zaloge drobnega inventarja avtogum im embalaže 320.472 7. Zaloge nedokončane proizvodnje 1.148.003 8. Zaloge gotovih izdelkov 1.684.638 9. Zaloge trgovskega blaga 69.843 63,7 Skupaj: 19.107.224 100,0 Pretežni del obratnih sredstev odpade na zaloge, zlasti pa na zaloge materiala, kjer je ključna pozicija orodja, in kokile. Na dan 31. 12. 1976 je livarna posredovala osnovna sredstva, kot so vrednostno prikazana v naslednjem pregledu: Tek. št. Naziv osn. sredstev Odpisi Stopnja sed r vrednosti 1. Zemljišča 449.700 — 2. Gradbeni objekti 15.629.735 1.873.648 88,0 3. Oprema 31.640.771 7.852.808 75,2 4. Patenti 28.569 25.354 11,3 5. Zagonski stroški 565.099 56.510 90,0 Skupaj1: 48.313.874 9.808.320 IjSi Sedanja vrednost 38.505.553 79,7 % Tehnična struktura osnovnih sredstev je v korist delovnih priprav na katere odpade dve tretjine vrednosti, ostalo so gradbeni objekti in druge vrste osnovnih sredstev. Odpisanost osnovnih sredstev je cca 20 odst. Poslovna sredstva izven funkcije sestoji: — Dvomljive terjatve 52.392.— — Sanacijski kredit skup. rezerv SO 2.705.700.— (Nadaljevanje na 5. strani) 2 Bilanca stanja Livarne IBT Trbovlje na dan 31. 12. 1976 AKTIVA PASIVA Tek. št. Naziv sredstev Znesek Tek. št. Naziv virov Znesek i. Obratna sredstva 19.107.224 1. Kratk. viri posl. sredstev 9.348.459 2. Plasmaji iz posl. sredstev 2.191.114 2. Srednjer. viri posl. sredstev 8.419.571 3. Osnovna sredstva 38.956.033 3. Dolgor. viri' posl. sredstev 17.737.088 4. Posl. sred. izven 4. Trajni viri posl. 27.466.066 funkcije 2.758.092 sredstev 5. Sredstva rezerv — 5. Sredstva rezerv (viri) 6. Sredstva skupne 6. Viri sredstev 544.599 porabe 503.320 skupne porabe Skupaj aktiva 63-515.782 63.515.782 „Aluminij“ le tribuna delam! VI. Rezultati poslovanja 1. Fizični obseg poslovanja — DO TGA Kidričevo Zap. št. Opis Enota mere Doseženo 1976 Plan 1977 i. Glinica kot AI2O3 t 109.050 110.000 2. Anodna masa t 48.299 36.153 3. Elektrolitski al. t 46.039 46.702 4. Livarna skupaj t 46.738 48.626 — Al formati t 31.311 25.787 — /.litine gnetne t 3.903 9.400 — zlitine livarske t 10.391 12.400 | — predzlitine t 1.133 1.037 Pri proizvodnji glinice v letu 1976 in 1977 so proizvodne kapacitete izkoriščene cca 87 odst. Vzrok temu je v prilagajanju proizvodnje dejanskim možnostim prodaje glinice v izvoz. Proizvodnja anodne mase tudi niha. V letu 1976 beležimo rekordno proizvodnjo, saj smo obratovali s polno kapaciteto praktično celo leto. Tudi ta proizvodnja je poleg lastne porabe anodne mase v TGA odvisna od prodaje v izvoz. Za proizvodnjo primarnega aluminija, kot tudi proizvodnjo livarne je značilna stalna rast. To ugotavljamo že nekaj let, razen takrat, ko smo zaradi redukcije električne energije morali proizvodnjo omejevati. Postopna rast proizvodnje aluminija je rezultat tehnoloških izboljšav in boljšega izkoriščanja vseh proizvodnih faktorjev. 2. Poslovni uspeh delovne organizacije v 000 din Zap. št. Opis Doseženo 1976 Plan 1977 1. Celotni dohodek (prihodek) 1,717.281 1,648.808 2. Porabljena sredstva 1,486.992 1,399.249 3. Dohodek 244.493 249.559 gSftr pogodbene obveznosti 9.869 9.391 — zakonske obveznosti 26.335 21.573 — osebni dohodki 141229 156.224 — osebni prejemki — obvez, iz ostanka doh. po 7.968 9.481 zakonu in SS 17.828 22.110 1 — rezervni sklad 6.411 6.265 — sklad skupne porabe 8.485 8.485 1. — poslovni sklad 26.368 16.030 4. Amortizacija 85.055 86.931 Pridobljeni dohodek v letu 1976 je večji, kot pa znaša razlika med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi. Dohodek je večji za del dohodka, ki ga je po Samoupravnem sporazumu o začasni1 ureditvi dohodkovnih odnosov odstopila DO IMPOL Delovni organizaciji TGA. Celotni dohodek (prihodek) DO TGA je seštevek celotnih dohodkov TOZD tovarna glinice alumimja, Vzdrževanje in Promet in DSSS. Obračun učinkov znotraj DO je potekal po planskih internih cenah. Pred dokončno ugotovitvijo dohodka TOZD (v letu 1976 in plan 1977) pa je izvršen dokončni' obračun dohodka iz skupnega prihodka in porazdelitev ostanka dohodka iz naslova združevanja dela in sredstev po določilih letnega plana. Podatki o celotnem dohodku niso popolnoma primerljivi z letom 1976, saj je v tem letu bilo odprodano. cca 9.000 ton zalog aluminija iz preteklih let, prišlo pa je tudi do sprememb obračunskega sistema (prehod na plačano prodajo). Porabljena sredstva iz leta v leto naraščajo v glavnem zaradi rasti surovin in energije. V analiziranih obdobjih ni dosežen dovolj velik dohodek, da bdi poleg pokrivanja vseh zakonskih in dogovorjenih obveznosti lahko namenili za osebne dohodke toliko sredstev, kot znašajo 100 odst. NOD po sporazumu črne in barvaste metalurgije. Naša DO kot članica omenjene grupacije ne dosega vseh dogovorjenih meril po panoškem sporazumu. Poprečni osebni dohodki, izplačani iz dohodka 76, so v DO TGA v letu 1976 znašali 4.152 din po zaposlenem. Planirani poslovni uspeh za leto 1977 je povzet iz plana poslovanja DO TGA. Iz podatkov je razvidno, da pričakujemo v letu 1977 približno takšne rezultate, kot so bili doseženi v preteklem letu, v kolikor bomo uspeli v celoti realizirati planske predpostavke in stabilizacijski program, ki je sestavni del plana poslovanja 3. Kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja DO TGA Zap. št. Opis Enota mere Doseženo 1976 Planirane 1977 1. Dohodek na delavca dim 117.433 140.133 2. Dohod, v primer j, s popr. up. sred. % 23.49 28,44 3. Čisti dohodek na delavca din 30.134 90.681 4. Akumulac. v primer j. z dohod. % 14.94 8.00 5. Akumulac. v primer j. s čist, dohod. % 58.21 12.36 6. Akum. v primer j. s pop. upor. sr. % 3.51 2.27 '7. Oseb. dohodki in sred, SSP na delavca din 76.346 87.533 8. čisti (neto) OD na delavca din 50.954 53.658 9. Osebni dohodki na delavca din 76.082 83.269 10. Sredstva za skup porabo na delavca din 7.093 6.277 11. Del. izplač. OD za zadovolj. skup. družb, potreb na delav. din 22.784 30.943 12. Sred. iz dohod, za zadovolj. skup. potreb družbe na delavca dim 5.135 9.734 Orodjarna (iz IBT) VIL Položaj OZD v grupaciji svoje panoge 1. OZD TGA »Boris Kidrič« Kidričevo TGA Kidričevo je začela s proizvodnjo glinice in aluminija v drugi polovici leta 1954. Leta 1957 je pričela tudi prva proizvodnja gnetnih zlitin, le-leta 1961 pa so se pojavile že tudi prve livarske zlitine. Leta 1963 je šla v pogon druga elektroliza v hali B, kar je povečalo proizvodnjo primarnega aluminija najprej na 26.000 t, leta 1966 pa že na 36.000 ton. V letu 1972 je bila TGA še vedno skoraj edini proizvajalec glinice s proizvodnjo 126.000 t glinice letno. Do prve polovice tega leta je bila z izjemo Lozovca (letna proizvodnja 6.000 t Al) tudi edilni proizvajalec primarnega aluminija v Jugoslaviji s kapaciteto 40.000 t primarnega Al. Koncem prvega polletja 1972 je začela poskusno obratovati elektroliza kombinata aluminija v Titogradu s kapaciteto 50.000 t aluminija in 200.000 t glinice. V letu 1973 oz. 1974 pa je šla v pogon tu- di nova elektroliza TLM v Šibeniku s kapaciteto 70.000 t aluminija. Leta 1976 je začela obratovati nova tovarna glinice v Mostarju s kapaciteto 280.000 t letno v okviru Energoinve-sta, ki planira v naslednjem obdobju ob tej tovarni tudi elektrolizo s kapaciteto 50.000 t primarnega Al letno. Razen tega sta trenutno v izgradnji še dve Energoinvestovi tovarni glinice: V Vlasenici s kapaciteto 600.000 t in v Obrovcu s kapaciteto 300.000 t letno. Ob upoštevanju izgradnje vseh navedenih kapacitet se je delež TGA Kidričevo v jugoslovanski proizvodnji primarnega Al bistveno znižal in znaša v letu 1976 le še približno 26 odst. skupne jugoslovanske proizvodnje primarnega aluminija. Pri tem pa ugotavljamo, da so proizvodne naprave zlasti v stari elektrolizi v veliki meri zastarele in je potrebna nujna rekonstrukcija in modernizacija o-menjene elektrolize. Proizvod- nja, ki jo je TGA dosegla v preteklem letu ne krije danes niti več potreb slovenskih predelovalcev alum, gnetnih in livarskih zlitin. Materialna bilanca za leto 1977 ugotavlja v Sloveniji že primanjkljaj cca 15.000 t primarnega aluminija, v Jugoslaviji pa znaša ta že cca 55.000 t primarnega aluminija. Dejstvo je namreč, da je posebno v zadnjih desetih letih slovenska predelovalna industrija pospešeno širila svoje proizvodne kapacitete naslanjajoč se na TGA kot edinega proizvajalca primarnega aluminija v Sloveniji. Pri tem pa se je pozabljalo na TGA, ki se zaradi pomanjkanja električne energije ni mogla dalje širiti in je tako zaostajala v vsesplošnem razvoju. Šele v zadnjem času je bila dana TGA možnost, da do leta 1980 razširi kapacitete v elektrolizah na 70.000 t primarnega aluminija letno. Ves ta čas ko je bila TGA praktično omejena v svoji razširitvi pa so bile izvedene številne rekonstrukcije in tehnične izboljšave, prav tako pa se je izpopolnjevala tudi tehnologija. V preteklem letu je tako TOZD Aluminij proizvedel že zahtevnih Al gnetnih zlitin v višini cca 3.300 t letno, Al livarskih zlitin pa že v višini' cca 11.500 t letno. Plan proizvodnje za leto 1977 pa postavlja proizvodnjo livarskih zlitin že na višino 15.000 t, kar postavlja prej kot slej TGA kot naj večjega proizvajalca livarskih zlitin v Jugoslaviji. Temu pa še moramo prišteti dejstvo, da se predvideva v naslednjih dveh letih tudi nova proizvodnja sekundarnega aliiminija, to pa pomeni novo proizvodnjo cca 5.000 t sekundarnih livarskih zlitin letno, ki se v svetu vedno bolj uveljavljajo zaradi nižjih cen. ■ Zaradi nizke akumulacije zastarelih elektroliz, preteklega omejevanja širjenja zaradi pomanjkanja električne energije je bila TGA v preteklih dveh letih prisiljena, da začne sama izdelovati srednjeročni plan lastne predelave v višini 10. do 15.000 t letno v smeri zahtevnejšega lit- (Nadaljevanje na 6. strni) 13. Sred. iz dohod, za pogodb, obv. na del. din 5.033 4.719 14. Sred. iz dohod, za zadovolj. spl. potreb družbe na delavca din 4.043 4.500 15. Popreč. upor. sred. na delavca din 500.017 492.731 16. Popreč. št. delav. na podlagi stanja na. koncu meseca štev. 1961 1990 4. Fizični obseg poslovanja TOZD livarna Trbovlje ?taP' Opis st. ^ Enota Doseženo Plan mere 1976 1977 1. Ulitki t 346.000 486.000 5. Poslovni uspeh TOZD livarna Trbovlje Doseženo Plan 1976 1977 I. CELOTNI DOHODEK 20.355,3 30.500,0 II. PORABLJENA SREDSTVA 20.708,4 26.074,0 III. DOHODEK ZA RAZDELITEV 353,1 4.426,0 — pogodbene obveznosti 2.486,3 2.592,0 — zakonske obveznosti 944,6 736,0 — osebni dohodki 6.363,5 6.940,0 — drugi osebni prejemki 358,3 277,0 IV. IZGUBX —10.905,8 —6.119,0 Izguba, dosežena v letu 1976, se je pokrila iz dohodka ostalih dveh delovnih enot v okviru TOZD ind. proizv. montaže in kooperacije. Tudi v letu 1977 je po planu predvideno, da se Dokriva na nivoiu TOZD. ja, izdelave izparilnikov, ron-dic oz. končnih izdelkov v obliki al. embalaže in podobno. S tako proizvodnjo, modernizacijo elektroliz, proizvodnjo specialnih glinic in ogljikovih materialov pa stopa TGA na novo pot razvoja, na mesto, ki mu v slovenski aluminijski industriji že dolgo pripada. 2. TOZD livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje Z ozirom na inštalirane kapacitete za visokotlačno, nizkotlačno in kokilno litje sodi TOZD livarna Trbovlje med 5 največ jih tlačnih livarn Al odlitkov v Sloveniji (MLM Maribor, LTH Škofja Loka, Tomos Koper, Èlektrokovina Maribor) in 10 največjih v Jugoslaviji (Petar Drapšin Mladenovac, Gorenje Sever Subotica, Gorenje M. Središče, Lipovica Popovača, IPM Beograd). Ker je naša livarna šele na začetku svojega razvoja smatramo, da je osvojen asortiment odlitkov glede na težo posameznih komadov dokaj neugoden, saj ni bilo možnosti izbire, zato tu- di kapacitete niso bile zasedene. Skupna proizvodnja _ v teh letih obratovanja je bila sledeča: leto 1974 180 t leto 1975 370 t leto 1976 346 t Ostale livarne namreč že dalj časa poslujejo, pa je bila možnost izbire boljše povprečne teže odlitkov večja. Ta neugodnost povprečne teže pa nam ob bolj ugodnem asortimentu daje možnost večje produktivnosti in s tem v zvezi ekonomičnosti poslovanja naših proizvodnih kapacitet. Naša tehnološka prednost pred ostalimi zgoraj naštetimi livarnami (razen P. D. —• Mladenovac) je tudi- v tem, da obvladamo ročno-kokilno litje, kar je za kupca bolj u-godno (obe vrsti odlitkov pri enem dobavitelju). Tako v SR Sloveniji kot ostalih republikah je še dosti manjših livarn, ki večji del svojih kapacitet porabijo v lastnem proizvodnem procesu, ostale proste kapacitete pa nudijo na trgu po neekonomskih cenah. VIII. Analiza pogojev gospodarjenja 1. Razvojne tendence svetovne proizvodnje in porabe aluminija Več kot štiridesetletne izkušnje v industriji aluminija so pokazale, da je izredno težavno dajati napovedi celo za kratka obdobja naprej, zato pa še tem težje predvidevati, kako bo potekal razvoj aluminijske industrije v naslednjem dolgoročnem obdobju. Če sklepamo po znanih statističnih svetovnih pregledih aluminijske industrije lahko ugotavljamo neverjetno nagel vzpon zlasti po letu 1960 tako v proizvodnji primarnega in sekundarnega aluminija, kakor tudi v potrošnji aluminijskih polizdelkov. Izjemo predstavlja krizno leto 1975 oz. začetek 1. 1976 ko je bila aluminijska industrija povsod v stagnaciji. Če bo ta trend tudi v prihodnjih letih nadaljeval, potem se obetajo aluminijski industriji vsekakor dobre perspektive. Že tradicionalno pri industriji aluminija v preteklem obdobju je vertikalno združevanje. Obenem z vertikalnimi integracijami, t.j. z združevanjem pridobivanja, predelave in finalizacije aluminija pa prihaja v svetovnem merilu tudi do horizontalnih integracij na nacionalni ali celo mednarodni ravni. Združevanje postaja že nujna potreba, da je lahko dosežena višja rentabilnost zlasti pri izdelavi masovnih polizdelkov, da je lažja borba proti vse večji konkurenci na trgu, da se predelovalcem zagotovi bazna surovina, ki postaja iz leta v leto dražja in končno, da je dohodkovni efekt za vse partnerje čim ugodnejši. V strukturi porabe aluminija v prihodnosti ne moremo pričakovati bistvenih sprememb kot jih prikazujejo sedanje statistike. Glavna področja porabe aluminija bodo verjetno še dalje transport, gradbeništvo, embalaža, elektroindustrija, potrošne dobrine kot so avtomobilska industrija, industrija bele tehnike in podobno, črna metalurgija in še nekatere. Kakšnih večjih premikov v tej smeri je seveda težko predvideti. Produkcija aluminijskih livarn v svetu pa se je v obdobju od leta 1960—1975 gibala sledeče: Leto 1960 1970 1973 1975 Zah. Evropa 262.900 t 557.200 t 795.600 t 676.500 t Evropa (pribl.) 799.100 920.800 7902500 USA 351.300 683.300 919.000 673.900 Japonska 612500 335.500 416.100 361.200 2. Razvoj in karakteristike jugoslovanskega tržiiča na področju finalizacije aluminija a) s stališča proizvodnje Al in Al-livarskih zlitin Z ozirom na opisane jugoslovanske kapacitete za proizvodnjo aluminija pa v bližnji prihodnosti ni računati z večjo ponudbo primarnega Al na domačem tržišču, ker morata tako KAT Titograd kot TLM Šibenik odplačevati v naslednjem obdobju svoje kreditne obveznosti tujim partnerjem s primarnim altuninijem. Zato pa je tem večjo borbo v bodoče pričakovati pri plasmanu na jugoslovanskem tržišču na področju livarskih zlitin s strani KAT Titograd, ki komaj začenja s to proizvodnjo, še bolj pa s strani TLM Šibenika kot najstairej-šega proizvajalca al. zlitin v Jugoslaviji, ki ima že svojo določeno klientelo. V trenutnem položaju pa i-majo še vedno livarske zlitine TGA določene prednosti, ki jih moramo izkoristiti: Dvorišče (iz IBT) — kvaliteta TGA proizvodov je poznana zelo dobro v Jugoslaviji. V proizvodnji livarskih zlitin smo osvojili tudi tiste asortimane, ki so zaenkrat brez konkurence pri ostalih domačih proizvajalcih, — s prodajo livarskih zlitin smo vezani na sebe proizvodnjo največjih jugoslovanskih aluminijskih livarn posebej še v Sloveniji kot so: LTH Škofja Loka, TAM Maribor, Elektroko-vina Maribor, TOMOS Koper, Iskra Commerce Ljubljana kot tudi v drugih republikah: Petar Drapšin Mladenovac, Lipovica Popovača, Sever Subotica, Mural Mursko Središče. Te možnosti pa lahko še razširimo v ožji Srbiji in Vojvodini, — naša prednost je tudi v tem, da smo lokacijsko bližje predvsem slovenskim predelovalcem, kar zelo vpliva na ažurnost poslov, nižje transportne stroške ... — uporaba sekundarnega a-luminija nam bo lahko v bodoče zmanjšala proizvodne stroške livarskih zlitin, to pa pomeni, da bomo lahko bolj konkurenčni v prodaji. Če sedaj pogledamo potrošnjo aluminijskih izdelkov v Jugoslaviji, potem moramo u-gotoviti, da smo v porabi aluminija v Jugoslaviji na^ prebivalca nekajkrat manjši od razvitih in srednje-razvitih držav. Upoštevati moramo, da je uporaba aluminija v naši državi sorazmerno mlada in nizka, bi pa morala biti višja z ozirom na razvitost celotnega gospodarstva. Zato je tudi večina naših predelovalnih kapacitet v tem času prevelika za domače tržišče, ki je nujno usmerjena v izvoz, (tudi do 50 odst.). Tako ugotavljamo tudi, da smo danes v Jugoslaviji investirali vse preveč v livarne, ki se ukvarjajo s tlačnim litjem aluminijskih zlitin, cinkovih zlitin in baker-cinkovih zlitin, če bi hoteli samo zadostiti potrebam domačega tržišča. Vedeti moramo, da so danes rešile problem izkoriščenosti kapacitet in prodaje samo tiste naj Več j e jugoslovanske livarne tlačnega liva, ki so se tehnično popolno usposobile za hitro in kvalitetno dobavo aluminijskih ulitkov in si obenem zagotovile trdno in čim cenejšo surovinsko bazo. Zato pa je vsaki od teh livarn bil potreben določen čas, da se lahko enakopravno spopade s konkurenco na tržišču. b) S stališča predelave ulitkov in plasmaje ulitkov Že v teku izvajanja investicije v livarni IBT Trbovlje je bila z LTH Škofja Loka podpisana pogodba o poslovno tehnični sodelavi in s tem v zvezi o skupnem plasmanu 700 t naših odlitkov. Na osnovi te pogodbe naša akvizicija pri kupcih LTH-ja ni bila dovoljena, s tem pa se nam je bistveno zožil krog naših kupcev. V letu 1975 je naša so-delava splahnela, vzrok je bila nabava 6 novih strojev v LTH. Naša akvizicija se je pričela odvijati na celem jugoslovanskem tržišču. Akvizicija in pridobivanje poslov je bilo v tej fazi izredno težavno, konkurirali smo (praktično brez referenc) renomiranim livarnam. Del našega neuspeha na trgu je pogojen tudi z dejstvom, da je naša livarna pričela z nastopom v največji krizi livarstva, ki delno traja še sedaj, kar je razvidno iz prostih kapacitet, ki se na trgu pojavljajo. Naš nastop na trgu v sedanjem obdobju je možen v dveh vidikih: 1. kot kooperanti za odlivanje 2. kot samostojni finalisti gotovega izdelka. Naša pretežna orientacija pri akviziciji je bila nudenje odlitkov, to pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in kadrov za realizacijo drugega vidika, za katerega pa smatramo, da je glede ekonomskega efekta najugodnejši. Pri nudenju uslug kot kooperanti smo naleteli na dve vrsti odlitkov: 1. odlitki za nove proizvode 2. odlitki za že obstoječo proizvodnjo. Največ uspeha smo imeli pri pridobivanju poslov pri novih proizvodih. Po našem mišljenju je razlog v tem, da pri teh proizvodih nastopajo v osvajanju še neznanke, ki jih vse livarne vkalkulirajo in je zato nastop na trgu ize- načen. Veliko več težav in manj uspeha pa smo imeli pri pridobivanju poslov, ki jih odliva že neka druga livarna. Analize so pokazale, da je naša konkurenčnost manjša iz dveh razlogov: 1. tehnologija litja že osvojenih odlitkov na trgu je že dodelana in v kalkulacijah ni več rizikov (mi pa jih moramo vkadkulirati) 2. cene odlitkov z leti ne rastejo v istem proporcu kot ostali stroški poslovanja. Pri dosedanji akviziciji in predpostavki, da lahko ob primernem asortimanu dosežemo v livarni kapaciteto tudi 1.000 t, je bilo ugotovljeno, da vsega tega ne bomo uspeli plasirati na domačem trgu. Osvajanje novih proizvodov namreč ni šlo v korak z razvojem livarskih kapacitet, ki so se gradile (IPM Bgd, Resen, M., Središče, Uniš Bugojno). Največji potrošniki Al odlitkov) 21. maj Rakovica, Tomos Koper, Zastava Kragujevac, Gorenje Velenje, Iskra Kranj, Rade Končar Zagreb) so zelo vezani ali na svoje livarne ali na obstoječe kooperante, novih odlitkov pa ne osvajajo toliko, da bi se drugi lahko resneje vključili v njihov program. Iz tega zaključka je tudi sledila naša delna usmeritev na akvizicijo v_ inozemstvo odn. pri zastopniških firmah v Jugoslaviji. Tu pa smo naleteli na precejšnjo oviro in sicer, da je izvozna stimulacija manjša od razlik v ceni materiala in ostalih obremenitev na enoto proizvoda. Analize so namreč pokazale, da je na domačem trgu (kakor tudi v naših kalkulacijah) razmerje material: ostali stroški cca 35 : 65, dočim je ta odnos pri inozemskih kupcih v najboljšem primeru 50 : 50 odnosno 60 : 40. Da bi premostili te težave, smo se z inozemskimi kupci dogovarjali (poleg dobav odlitkov) tudi o drugih možnostih sodelave: 1. predelava materiala (Willy Bauer Göpingen BDR), 2. kooperacija odn. kompenzacija (Tomos Koper — Bing Nürnberg, Agrostroj Ljubljana — Giovarmi Pag-lisilo Torino, IMV Novo mesto, Truma München). Pri teh pogovorih smo najdalj z Willy Bauer-jem Gö-pingen in sicer smo podpisali preliminarno pogodbo na osnovi katere na® zastopa na nemškem trgu, predvidene pa so sledeče možnosti sodelave: 1. dobava ulitkov z domačim materialom in orodjem 2. dobava ulitkov z domačim materialom in njegovim o-rodjem 3. dobava ulitkov z njegovim materialom in njegovim o-rodjem. -Omeniti bi bilo potrebno tudi problem izdelave orodij. Naša orodjarna namreč ni sposobna prevzeti izdelave večje količine orodij, kakor tudi ne bolj kompliciranih. Razlog je oprema, ki trenutno primanjkuje. V veliki večini1 ponudb pa prav orodje odn. rok izdelave bistveno vpliva na odločitev, komu bo posel poverjen. Razmere v jugoslovanskih orodjarnah so zelo slabe, po- leg slabe opreme imajo tudi želo dolge izdelavne roke, ki pa se jih sploh ne držijo. Zaradi tega smo bili- dosedaj prisiljeni na nabavo orodij iz tujine., kar pa je bistveno podražilo ceno orodja odn. je vplivalo na dejstvo, da do posla sploh ni prišlo. Ta pojav je namreč najbolj problematičen pri odlitkih za izvoz. Orodje moramo uvoziti (36 odst. dajatev) in ga nato vkalkulirati v ceno odlitka, s tem pa pade naša konkurenčnost. Po povpraševanjih jugoslovanskega in inozemskega trga pa lahko sklepamo, da kljub vsej konkurenci še vedno obstaja možnost plasmaja proizvodov v višini obstoječih kapacitet, če se lahko hitro, pravočasno in kvalitetno vključimo v borbo s konkurenco na tržišču. Samo v zadnjem obdobju je bilo izdelanih za potrebe trga dosti ponudb s skupno 103 pozicijami v višini 2.387 t ulitkov, kar sigurno kaže na daljnje potrebe tržišča. IX. Dolgoročne obveznosti (Stanje 31. 12. 1976) 1. TGA Kidričevo — Dolgoročni krediti za osnovna sredstva 54.855.507.— — Dolgoročni krediti za trajna obratna sredstva 9.029.541.— Skupaj: 63.885.048.— Delež dolgoročnih obveznosti v strukturi virov sredstev znaša za TGA 5,6 odst., kar pomeni majhno odvisnost od zunanjih virov finančne moči. 2. TOZD Livarna IBT — Dolgoročni krediti za osn. sredstva 9.468.243.— — Dolgoročni krediti za obratna sredstva 16.705.700.— Skupaj-: 26.173.943.— Delež dolgoročnih sredstev v strukturi virov znaša za IBT 41 odst. Odvisnost od zunanjih virov finančna moč je močna. Razen navedenih dolgoročnih obveznosti ima TOZD Livarna IBT še obveznosti do ostalih TOZD iz internih finančnih razmerij v skupnem znesku din 5.038217,53 Obveznost iz internih finančnih razmerij predstavlja.manjkajoča obratna sredstva, do katerih je prišlo zaradi odplačila anuitet. / Za obrat Livarno, ki ni dosegla v zadnjih treh letih zadostne akumulacije. X. Struktura kadrov Struktura kadrov je prikazana v naslednjih tabelah: 1. TGA Kidričevo — z dne 28. 2. 1977 2. Livarna IBT Trbovlje — z dne 31. 3. 1977 1.1. Kadrovska struktura zaposlenih v TGA Kidričevo TOZD Mag. > VIš 1 C/D C/) 2 VKV KV PKV NKV Skup. Aluminij 't 6 3 19 7 28 153 337 21 574 Glinica —- 4 1 12 6 41 108 181 14 367 Vzdrževanje — 6 6 37 12 99 189 126 20 495 Promet — — 1 1 2 13 106 44 3 170 Skup. sl. 1 22 18 73 41 5 76 105 18 359 Skupaj- TGA 1 38 29 142 68 186 632 793 76 1965 2.1. Kadrovska struktura zaposlenih v livarni IBT Trbovlje TOZD C/} > VUš cn C/D C/} 2 VKV KV PKV NKV Skup. Livarna IBT 1 1 18 5 5 32 28 38 128 STRUKTURA KADROV IBT Livarna IBT Trbovlje ima v svojem sestavu po staležu in funkciji kadre, kot je razvidno iz naslednjih podatkov: Proizvod. Režija Proizvod. Režija Skupaj TOZD — vodstvo 1 1 2 komercialno delo — 5 — 3 8 obračunsko delo — — 2 2 splošne zadeve — 1 — 6 7 proizvodnja 69 19 18 4 110 Skupaj 69 26 18 16 129 Pri komercialnem delu so poleg strokovnih delavcev zajeti tudi: 2 skladiščna in 2 transportna delavca. Pri splošnih zadevah so poleg dveh strokovnih delavcev zajeti tudi — 2 vratarki-, 2 čistilki in ena servirka. Med ogledom livarne (iz IBT) XI. Organizacija združene OZD TOZD livarna lahkih kovin Trbovlje se pripaja k delovni organizaciji TGA »Boris Kidrič«., Kidričevo z n. sub. o. kot samostojen TOZD. S tem se naziv delovne organizacije ne bo spremenil, pač pa bo še nadalje ostala firma Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo —-z n. sub. o. Sedež podjetja bo še nadalje v Kidričevem. TGA bo morala- razširiti svojo dejavnost še na glavne dejavnosti TOZD Livarne lahkih kovin, kar pomeni razširitev dejavnosti še na proizvodnjo polizdelkov in konč--nih izdelkov iz aluminija. Sedež TOZD Livarna lahkih kovin je v Trbovljah. Organizacija posameznih delov združene OZD, obseg njihove samostojnosti in samoupravnosti Organizacijska struktura TOZD izhaja iz gospodarskih ih tehnoloških ciljev ter u- strezne kadrovske strukture. Tako se TOZD z ozirom na delovni proces deli na odgovarjajoče organizacijske enote, ki opravljajo zaokrožen dei enotnega delovnega procesa in istočasno omogoča čim bolji neposredno samoupravljanje delavcev. Oblika- organizacije, obseg odgovornosti in samoupravnosti je razvidna iz točke III/I. Organi upravljanja integrirane OZD in organizacijskih enot v njihovi sestavi Organi upravljanja so razvidni iz sheme samoupravne strukture TGA in iz točk III a, b, c, d in e. Organizacija sklopnih služb Za opravljanje poslov skupnega pomena so organizirale TOZD naslednje skupne službe za opravljanje poverjenih poslov: 1. Komercialne posle 2. Finančno-računovodske posle 3. Kadrovsko-socialne posle 4. Plansko analitske posle 5. Splošne posle 6. Posle elektronsko-račun-skega centra 7. Posle kontrole kvalitete_ 8. Posle s področja investicij 9. Posle na področju varstva pri delu 10. Posle predstavništva v Beogradu Naloge omenjenih služb so opisane v samoupravnem sporazumu o združitvi v DO TGA. Skupne službe so organizirane kot delovna skupnost skupnih služb. DSSS gredo samoupravne pravice, ki jih imajo TOZD, delavcem DSSS pa pravice, ki jih imajo delavci TOZD. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovor- (Nadaljevanje na 8. starni) Kontrola (iz IBT) XIII. Koncepcija razvoja OZD TGA s priključeno TOZD Livarna lahkih barvnih kovin nosti delavcev delovne skupnosti skupnih služb im TOZD so določene v samoupravnem sporazumu o združitvi v DO in statutom TGA. Skupne službe so dolžne opravljati svoje storitve v okviru svoje dejavnosti1 na najboljši način, strokovno in v določenih rokih v skladu s sporazumi in drugimi skupnimi splošnimi akti, sklenjenimi v TGA. TOZD so se obvezali priskrbeti DSSS sredstva za delo in poslovanje ter sredstva za pokrivanje osebnega dohodka in skupne porabe po enakih osnovah in merilih, ki so določena za delitev v TOZD in TGA. Sredstva za delo DSSS se določijo v gospodarskem načrtu, obračunavajo pa s periodičnimi obračuni in zaključnim računom TGA. S sredstvi DSSS opravlja organ upravljanja skupnih služb po načelih in merilih, ki veljajo za upravljanje sredstev TOZD oz. TGA. 1. Način formiranja in razdelitev skupnega dohodka TOZD Livarna samostojno formira skupni prihranek in dohodek na podlagi realizacije svoje proizvodnje in storitev, kot to določajo vsakokratni finančni predpisi in v skladu z načeli o medsebojnih ekonomskih odnosih, določenih v SS o združitvi v DO TGA. Organizacija in način vodenja knjigovodstva, komercialnih poslov in splošnih zadev v TOZD livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje 1) Računovodstvo in finančna služba se vodita za TOZD livarna lahkih kovin po enotnem principu, ki so ga dogovorile TOZD v Sporazumu o združitvi v TGA. Knjigovodstvo je organizirano skupno za vse TOZD v okviru Delovne skupnosti skupnih služb v TGA, tako, da pravočasno zagotavlja potrebne podatke samoupravnim organom TOZD in strokovnim službam. Zaradi prostorske oddaljenosti bi v okviru TOZD Livarna IBT ostale naslednje evidence in posli fi-nančno-računovodske narave: — Likvidacija in nakazovanje vhodnih faktur, pogodbenih in zakonskih obveznosti, — blagajniško poslovanje — obračun in evidenca1 OD — Obračun proizvodnje — Drugi posli, ki se racionalneje izvajajo v TOZD. 2. Formiranje skupnih skladov Formiranje skupnih fondov za skupne namene oz. cilje DO, se vrši v skladu z določili SS o združevanju sredstev v DO TGA. Izjeme za TOZD Livarno bodo sestavni del SS o združitvi TOZD Livarne IBT in TOZD v okviru DO TGA. Tudi za združevanje sredstev se uporabljajo določila SS o združevanju sredstev na nivoju DO. Dokumentacija se prilagodi sedanji v TGA. Način povezave in krogotok dokumentacije med TOZD in DSSS DO TGA se podrobneje opredeli s pravilnikom o knjigovodstvu in finančnem poslovanju. 2) Zaradi prostorske oddaljenosti se v okviru TOZD livarne Trbovlje organizira del komercialnega poslovanja, ki zajema operativno nabavo drobnega repromaterijala in koordinira z nabavno službo OZD ter operativno prodajo ulitkov, ki zajema tehnično operativne prodajne posle, izstavljanje faktur, vodenje e-videnc, realizacijo sklenje-stop k višji stopnji predenih pogodb, iskanje novih kupcev in dajanja ponudb istim v skladu s skupno prodajno politiko OZD. 3) Zaradi) istih vzrokov se v TOZD organizira opravljanje splošnih zadev, ki obsega del. razmerje, samoupravo, varstvo in varnost ter družbeni1 standard. Detaljna organizacija bo izdelana kasneje, ko bo potrebno pripraviti samoupravne splošne akte TOZD. Princip združevanja investicijskih sredstev med eno ali več TOZD je zasnovan na neposrednem združevanju sredstev za konkretno investicijo, z udeležbo na skupnem dohodku. Za vsako skupno naložbo se združujejo sredstva s posebnim sporazumom. 3. Finansiranje DS skupnih služb DO TGA se ureja z letnim planom, kjer so navedene podrobnejše osnove in merda. Za leto 1977 se izjemno določi delež za skupne službe DO v SS o združitvi TOZD Livarne. a) Razvoj sedanje OZD TGA v obdobju 1976—1980 Razvoj OZD TGA je že precej točno postavljen ob združevanju z Impol-om. Osnova je vsekakor učvrstiti, modernizirati in mehanizirati osnovno proizvodnjo, istočasno pa uvesti višjo stopnjo predelave v pol ali finalne izdelke. Tako začrtani program je razdelan v našem srednjeročnem planu. Ker so te osnove poznane iz sprejetega osnutka programa razvoja in se v bistvu samo prenašajo v srednjeročni plan, jih bomo tu podali le z osnovami koncepcije posameznega projekta ter prikazali skupna predvidevanja vlaganja. Za priključevat ni TOZD bomo podali koncepcijo razvoja bolj detaljno. Predvidevamo, da bomo v tem obdobju razvijali naslednje projekte: 1. Rekonstrukcija elektrolize B — Dokončanje rekonstrukcije katod jjjb Uvedba avtomatske regulacije napetosti — Mehanizacija dela —- Rekonstrukcija plinovodnega sistema. 2. Rekonstrukcija elektrolize B — Vgraditev novih elektrolitskih celic -f- ureditev žerjavov, žerjav-ne proge iln dvorane — Mehanizacija dela — Avtomatska regulacija vodena z računalnikom — Suho čiščenje plinov #- Mehanizirano doziranje glinice — Priprava anodnih kompletov — roding — Dograditev usmerjevalnice. 3. Rekonstrukcija livarne Livarna bo rekonstruirana na potrebno kapaciteto, da lahko predela ves Al proizveden v rekonstruiranih elektrolizah. Glavna oprema — dodatna bo: S- Livne peči in livni stroji za lirtje bram — Livni stroji' za litje širokega traku — Peč za topljenje odpada. 4. Obrat za izdelavo predpe-čenih anodnih blokov Hj- Oblikovanje blokov — Skladiščenje zelenih blokov — Kalcinacija anodnih blokov — Skladiščenje kalciniranih blokov. 5. Izdelava elektrodne mase — Kalciniranje antracita . — Mešanje surovin v elektrodno maso 6. Flotacija kriolitnih pen 7. Kalciniranje zelenega petrol koksa. 8. Obrat za izdelavo rondic — Litje in valjanje traku —- Izsekovanje rondic —- Obdelava rondic v rotofi-nišu in termično. 9. Izdelava izparilnih teles — Priprava paketov z obeleževanjem kanalov — Valjanje paketov — Obrezovanje in napihovanje. 10. Ureditev vzdrževalnih obratov in prometa prostorno in z opremo, za možnost vzdrževanja vseh obratov po rekonstrukciji oziroma izgradnji. 11. Ureditev laboratorija prostorno in z opremo v okviru potreb kontrole surovin, proizvodnje in izdelkov. Do sedaj, zbrani podatki nakazujejo, da bo za realizacijo navedenega srednjeročnega plana potrebno v teh letih vložiti skupno cca 1.325.000.000 din. b) Razvoj priključene TOZD livarne lahkih barvnih kovin v Trbovljah v letih 1977 in 1978 V tem delu tega poglavja želimo podrobneje prikazati stanje, koncepcije vskladitve kapacitet, razvoj in planirano proizvodnjo bodočega TOZD-a v Trbovljah. Z ozirom na sedanje stanje livarne in potrebe za izboljšanje tega stanja predvidevamo!, da bo urejanje v smislu rekonstrukcije z namenom osnovne vskladitve kapacitet izvajano v letih 1977 — 1978-predvsem sledeče: L Livarna s topilnico Ta obrat ima na razpolago 1230 m2 pokrite površine. 1.1. Razpoložljiva — instalirana oprema ■ sedaj — Visokotlačni livni stroj H 660 D2 1 kom >s- Visokotlačni livni stroj H 400 D2 1 kom — Visokotlačni livni stroj H 250 D2 4 kom — Visokotlačni livni Stroj H 160 D2 2 kom — Nizkotlačni livni stroj COMPACT 600 LD 1 kom gj- Toplotna vzdrževalna peč 0 1070 (elektro 10 kom Čistilnica odlitkov (iz IBT) XII. Sredstva in dohodek — Toplotna vzdrževalna peč 0 1160 (elektro) 2 kom — Talilna peč BT 1300 410 kg/h 1 kom — Talilna peč BT 300 kg/h 1 kom 1— Lonci za prenos talilne in razno drugo potrebno orodje čistilnica ima na razpolago 495 m2 pokrite površine. Sedaj je slabo opremljena in bo potrebno dodati precej o-preme. 2.1. Razpoložljiva oprema - Hidravlična stiskalnica Exact — Dozirne naprave A 870 20 t 2 kom CALAMARI — Hidravlična (niso v uporabi) 8 kom stiskalnica 30 t — Krožna žaga — 1 kom 3.3. 3.4. 12. Dodatna potrebna opre- strojna 2 kom ma za uskladitev kapacitet — Stroj za raziglenje ROTOFINIŠ 1 kom 3.5. — Vrtalni stroj 4. Uvozna oprema stoječi 2 kom Skupno 215.000,— din — Tračni brusilni. Domača oprema stroj za čiščenje ulitkov 4 kom 4.1. Skupno 255.000,— din Z® Namizni vrtalni1 stroj za čistilnico — Viličar INDUS 4 kom Skupna potrebna sredstva VE 1001—01 2 kom za dopolnilno opremo v livar- — Revolverska 4.2. ni in topilnici v smislu vskla- stružnica BRT 36 ditve kapacitet 470.000,—din (za obd. ulitkov) — Univerzalna 1 kom 13. Potrebna sredstva za stružnica 1 kom gradbena dela 100.000,— din — Stroj za rezanje 4.3. 1.4, Potrebna sredstva za montažo 25.000,— din navojev za obd. ulitkov — Delovne mize in 1 kom 1.5. Potrebna sredstva razno drobno ročno za instalacije 75.000,— din orodje — Stružnica PA 25/100 0 500 x 1000 'r-i‘ Ostriini stroj UOZA 5 V;,Dvigalo 1,5 t enotirno VEDA — Motor z brusilnimi kolutami BT 200 — Police za orodje z vitljem — Razna drobna oprema Skupno za potrebno opremo 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 400.000, - 450.000, -60.000,-20.000,- 100.000, -1,000.000.- din din din din din1 din 2,030.000g- din 5,934.500.8- din 200.000. — din 165.000. 8. din 200.000. — din ni mogoče precizirati potreb za infrastrukturo ali za neke druge namene, zaradi tega določimo za nepredvidene izdatke vsoto 100.000.— din investirati v opremo laboratorija im kontrole za kar predvidevamo: 300.000:— din v letih 1977—78 bo potrebno izdelati dopolnilni projekt, katerega vrednost ocenjujemo na 300.000.- Skupno potrebna vlaganja za ostale potrebe 700.000.- din din 1 kom 50.000.— din 2.2. Dodatna potrebna oprema za vskladitev kapacitet Uvozna oprema: — Stroj za plansko brušenje ulitkov — Ekscenter obrezovalniki 5—9 t 2 X 15 — ’Lösser brusilni stroj KS 350 — Priključki za Lösser KS 350 AU, AC, EA — Stroj za peskanje ulitkov kom 300.000-kom 40.000.- din din 1 kom 20.000. -j§din 50.000. — din 460.000.— din Domača oprema: — Pištole za prebijanje — Pnevmatske vpeljaine naprave |j§- Delovne mize L—3 m____ — Tirna žaga — univerzalna i§- Namizni vrtalni stroj — Vrtalni stroj do .0 40 mm stoječi — Ročni zračni brusilni stroj — Razno ročno orodje — Viličar in Indos 1 t 5 kom 10.000.— din 10 kom 10.000.— din 4 kom 10.000.— din 1 kom 40.000.— din 2 kom 20.000.— din 1 kom 50.000.— din 2 kom 10.000.— din 50.000.-5;; din 100.000.-3 din 300.000.fS din Skupno potrebna sredstva za dopolnilno opremo v čistilnici v smislu vskladitve kapacitet 760.000.— din 2.3. Potrebna sredstva za gradbena dela 2.4. Potrebna sredstva za montažo 2.5. Potrebna sredstva za instalacije 100.000.— din 30.000. — din 75.000. — din 3. Orodjarna — Vzdrževanje Orodjarna ima sedaj na razpolago 430 m2 pokrite površine. Predvideva se, da bi v okviru TOZD Livarne lahkih barvnih kovin v Trbovljah izvajali velika popravila in vzdrževanje orodij ter izdelavo manjših kokih V ta namen moramo dopolniti opremo sedanje orodjarne IBT. 3.1. Sedanja razpoložljiva oprema — Šeping 76—35 500 x 500 l kom — ^Stružnica TNP 180 T2 0 350 X 2000 1 kom —- Stružnica TES—2 0 400 x 1500 1 kom — Rezkahii stroj K ALG 200 600 X 230 1 kom — Peskaini stroj Prvomajska 1 kom — Brusilni stroj AFC 100 i 0 350 X 1000 1 kom S- ‘Brusilni stroj: URB 750 75 X 270 1 kom — Konzolni vrtalni stroj 1 kom It- Kaliina peč 800 x 600 1 kom j§§- Kaliüna peč 200 x 500 1 kom — Popuščna peč 500 x 400 1 kom — Kaliina kad 1 kom ig|- Žaga tračna Selecta 320 1 kom S- Peskaini' stroj ITB 1 kom 3.2. Dodatna potrebna oprema Uvozna oprema: I Rezkalndi stroj Bokö WF2 800 x 1200 1 kom 1,644.000. Jffldin — Brusilni stroj ABAFFU 1000/60 1000 X 600 1 kom 2,055.000.— din JJ- Pralni stroj Bubi Typ 4 1 kom 205.500.— din 3,904.500.J| din Kontrola odlitkov (iz IBT) 5. REKAPITULACIJA POTREBNIH VLAGANJ: 5.1. Potrebna sredstva za opremo — UVOZ — domača 4.579300.S 2.585.000,— din din 5.2. Potrebna sredstva za gradbena dela 400.000.— din 5.3. Potrebna sredstva za montažo 220.000 — din 5.4. Potrebna sredstva za instalacije 350.000— din 5.5. Potrebna sredstva za ostalo 700.000,— din Skupno: 8.834.500.— din Predvidevamo, da bomo dinamiko teh vlaganj izvršili v letu 1977. Z uresničitvijo navedenih vlaganj, t. j. z nabavo vse predvidevane opreme za vskladitev kapacitet, bo livarna v Trbovljah samostojen proizvodni obrat tlačnega in gravitacijskega litja. Glede izdelave novih orodij pa bo najožje povezana z novo o-rodjamo v TGA Kidričevo, ki bi jim naj po letu 1978 zagotavljala vsaj. 75 odst. novih orodij letno. Po tej dogradnji bo proizvodna kapaciteta cca 1000 t tlačnih ulitkov in cca 200 t ulitkov iiz gravitacijskega litja v kokiie. Doseči tako proizvodnjo pa ne bo tako enostavno. Za dosegajne postavljenega cilja, to je, da se zagotovi polna zasedenost livnih kapacitet bo potrebno, da bo tudi bodoča orodjarna v Kidričevem izdelala potrebno število orodij. Plan za leto 1977 predvideva proizvodnjo vsega 435 t ulitkov, kar nakazuje potrebe po takojšnji izredni angažiranosti na področju raziskave tržišča. Pri tem bo zelo važen moment tudi vskladitev naročil oz. pridobitev tržišča, ki bo odgovarjalo kapaciteti strojev po količini in velikosti ulitkov. Pri predlagani dinamiki vlaganj bi se moral revidira-ti proizvodni plan za leto 1977 vsaj na višino 574 t ulitkov po povprečni: prodajni ceni 53,55 din za kg. Takšno proizvodnjo bi se realno dalo doseči1 z ozirom na povpraševanje tržišča in pod pogojem, da se pravočasno zagotovi izdelava orodij pri poslovnih partnerjih. Ker predvidevamo, da bi bile investicije v novo orodjarno v Kidričevem zaključene šele do konca leta 1978, teoretične proizvodne kapacitete še ne bi mogli’ zasesti v tem času pri sedanjem asortimanu ulitkov. Zato planiramo za leto 1978 skupna proizvodnjo v višini 850 t ulitkov. V tem prehodnem obdobju bi se morali polno angažirati tudi na področju poslovno-tehnične sodelave z obstoječimi slovenskimi livarnami tlačnega liva, kakor s poslovnimi partnerji doma in v tujini, ki izdelujejo orodja za tlačno litje. c) Program razvoja TOZD livarna v Trbovljah v letih 1979—1980. Livarna tlačnih ulitkov kapacitete 1000 t na leto je relativno majhen obrat, ki pri današnjih gospodarskih nihanjih lahko zelo hitro pride v težave. Količinska proizvodnja namreč lahko zelo hitro pade, če ni preskrbljen točen asortiman proizvodnje, ki odgovarja kapaciteti opreme. To pa pomeni, da mora kapaciteta opreme zadovoljevati1 širšemu povpraševanju tržišča. Zaradi tega bi morali v okvirni nadaljnjega razvoja TOZD-a v srednjeročnem planskem obdobju dopolniti livamiško opremo z naslednjim: . Visokotlačni livni stroj zaporne moči 40 t 2 kom Visokotlačni livni ^ stroj zaporne moči 160 t 1 kom Visokotlačni livni. 1 stroj zaporne moči 250 t 1 kom Visokotlačni livni stroj zaporne moči 400 t 1 kom To dodatno opremo bi namestili v sedanji prostor livarne, kjer bi moralo priti do gotovih prestavitev obstoječih strojev. Prostor bo potrebno tudi opremiti z dvigalom za nameščanje orodja in prenašanje raznih bremen. Nabaviti bo potrebno tudi nekaj drobnega orodja. Pregled potrebnih investicijskih vlaganj. Uvozna oprema: Visokotlačni livni stroj zaporne moči 40 t 2 kom 1,950.000.— Visokotlačni livni stroj zaporne moči 160 t 1 kom 1,240.000,— Visokotlačni livni stroj zaporne moči 250 t 1 kom 2,000.000.— Visokotlačni livni stroj zaporne moči 400 t 1 kom 2,450.000.— 7,640.000.— Domača oprema: Toplotno vzdrževalna peč za talino 150.000.— Dvigalna naprava s progo 1,000.000.— Razno drobno orodje 50.000.— 1,200.000,— Potrebna sredstva za> gradbena dela 60.000.— Potrebna sredstva za montažo in instalacije 100.000.— Skupno potrebna sredstva 9,000.000.— Plan vlaganj teh sredstev bi bM: V letu 1979 4,500.000,— v letu 1980 4,500.000.— Z instaliranjem te dodatne opreme se bo kapaciteta tlačnih ulitkov povečala za 350 ton na leto ob primernem asortimentu naročil. Tako bi po letu 1980 bila kapaciteta livarne: 1350 t tlačnih ulitkov 250 t ulitkov iz gravitacij, litja v kokile Z intenzivno raziskavo tržišča in v težnji, da najdemo v tem času tudi popolnoma svoj tlačni ulitek za široko prodajo, predvidevamo zasedenost proizvodnih kapacitet: v letu 1979 1100 t ulitkov v letu 1980 1300 t ulitkov v letu 1981 1350 t ulitkov v letu 1982 1400 t ulitkov v letu 1983 1500 t ulitkov d) Dopolnitev razvoja OZD TGA v obdobju 1977—1978, kot dodatni novi projekt pogojen s priključitvijo TOZD livarne lahkih barvnih kovin v Trbovljah. Kot je že prej večkrat o-menjeno je za uspešno poslovanje livarne zelo važno kvalitetno orodje. Do tega lahko pridemo samo v lastni orodjarni. Samostojne orodjarne kot podjetja, s katerim bi lahko uspešno sodelovali v kooperacijskih odnosih ni V orodjarnah, ki obstojajo pri podjetjih za njihove po; trebe pa ni mogoče dobiti pravočasno kvalitetnega o-rodja. Iz dosedanjih razprav na samoupravnih forumih in na širšem družbeno-političnem in vodstvenem posvetovanju o priključitvi livarne v Trbovljah k TGA povzemamo, da lahko predvidimo lokacijo nove orodjarne v Kidričevem. V srednjieročnem načrtu predvideva TGA tud dahjnjo predelavo aluminija predvsem na področju izdelave rondic in izparilnikov, za kar bomo potrebovah različna o-rodja. Z novo investicijo v orodjarno v TGA bi tako združili potrebe same predelave v TGA, kakor tudi potrebe TOZD livarne lahkih barvnih kovin Trbovlje. Proste kapacitete pa bi lahko koristih v okviru »Uniala« oz. za prodajo drugim kupcem. Orodjarna v TGA bi najt izdelala cca. 70 orodij za TOZD livarno barvnih kovin, da bi ustvarili predpogoje za uspešno delovanje tega TOZD-a. V okviru orodjarne bo morala biti formirana tudi močna konstrukcijska skupina. Predvidevamo, da bo v tem obratu potrebno zaposliti cca. 70 delavcev. Glede mikrolokacije se bo poskušalo izkoristiti sedanje razpoložljive prostore. Obrat bo moral biti zgrajen do konca leta 1978. Predvidevamo, da bo potrebno vložiti1 cca. 30 milij. dinarjev investicijskih sredstev. Izgradnja tega obrata bi se naj vključila kot novi projekt v okviru srednjeročnega razvojnega plana OZD TGA. XIV. Pričakovani rezuliaii TOZD Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje v DO TGA Kidričevo Podatki iz predhodnih poglavij so osnovni vir za oceno pričakovanih rezultatov, ki jih bo TOZD Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje dosegla v DO TGA Kidričevo. 1. Investicije Potrebna vlaganja v srednjeročnem obdobju 1976—80 so razdeljena na dva dela: a) Vlaganje v letu 1911 — livarna 670.000 din — čistilnica 965.000 din — orodjarna 7,199.500 din 8,834.500 din b) Vlaganja v letih 1919 in 1980 — livarna 9,000.000 din Dinamika vlaganja — 1979 4,500.000 din — 1980 4,500.000 din c) Viri sredstev Združena sredstva DO TGA itn krediti izven DO d) Vplivi investicijskih vlaganj v obdobju 1977—1980 1978 1979 1980 1981 1982 — amortizacija — obr. za kredite — zatvar. kreditov 1.104313 491.856 35.856 1.104.313 491.856 35.856 1.666.813 742.391 53.338 2.229.313 992926 71.338 2.229313 992.926 71.338 — Anuiteta 1.596.168 1596.168 2.409.203 3.222238 3222.238 Z aktiviranjem investicij bo amortizacija do leta 1980 naraščala, naraščale bodo tudi anuitete za odplačevanje kreditov in s tem tudi anui-tetne obresti. 2. Novi plan anuitet za obstoječe kredite, najete pred letom 1911 Iz tabele je razvidno, da se predvideva za leto 1977 in 1978 odlog odplačila nekaterih kreditov in da je s kreditor-ji doseženo znižanje obrestnih mer za odložene kredite. a) Anuitete za obstoječe kredite 1911 — kredit Biiher 2,464.444 din — kredit SO Trbovlje za sanacijo 243.129 din — skupne rezerve SRS 852.476 din Skupaj: 3,560.049 din 1918 — kredit Biihler 1,232.228 din — skupne rezerve SRS 1,314.952,20 Skupaj 2.547.180,20 din 1979 dalje. — normalno odplačevanje odloženih kreditov m vseh, ki do takrat niso odplačani. b) Rezultat znižanja obrestne mere — za kredite pri LB Trbovlje je dogovorjeno znižanje obrestne mere na 8 odst., kar pomeni znižanje obresti: — za leto 1977 322.420 din — za leto 1978 322.420 din Za- naslednja leta so obresti' po novem načrtu. c) Kapitalizacija obresti Odlog anuitet ob kapitalizaciji obresti računajoč kredite pri LB Trbovlje in skupne rezerve SO Trbovlje, predstavlja naslednje znižanje o-bresti: — za leto 1977 1,266.329 din — za leto 1978 1,356.822 din d) Skupen učinek ukrepov pod b) in c) t. j. za obdobje 1977 in 1978 bo vplival na znižanje obresti v znesku 3,267.991 din. 3. Ocena proizvodnje livarne za obdobje 1911—1983 Količin, proizvod, v tonah 1977 574 1978 850 1979 1.100 1980 1.300 1981 1.350 1982 1.400 1983 1.500 Ocena proizvodnje obsega tlačno in kokiino litje. Pričakovano povečanje bo doseženo z združenimi močmi pri investicijskih vlaganjih in osvajanju tržišča. 4. Ocena obsega storitev o-rodjarne za obdobje 1911—1983 Storitve v OÖO 1977 4.500 1978 6.900 1979 7.000 1980 8.000 1981 8.500 1982 9.000 1983 9.500 S potrebnimi vlaganji v orodjarno bo realno mogoče povečati obseg storitev. 5. Kadri Število zaposlenih: 1977 128 1978 154 1979 172 1980 185 1981 195 1982 200 1983 210 Število narašča vzporedno z naraščanjem proizvodnje in storitev Izboljšati bo potrebno tudi kadrovsko strukturo, pri reševanju te problematike bo morala aktivno sodelovati poleg TOZD še DO. 6. Skupni prihodek in njegova razdelitev V 000 din Zap št. OPIS 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 Realizacija livarne Realizacija orodjarne 30.738 4.500 47.794 6.900 64.946 7.000 80.408 8.000 87297 8.500 94.466 9.000 105.431 9.500 i CELOTNI DOHODEK 35.238 54.694 71.946 88.408 95.797 103.466 114.931 Materialni stroški Amortizacija 23.893 2.753 35.481 3.857 45.326 3.857 55.697 4.420 60.352 4.982 65.184 4.982 72.407 4.982 2 DOHODEK 8.592 15.356 22.763 28291 30.463 33.300 37.542 Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Obveznosti do skupnih služb 1.004 736 2.013 810 3.310 883 3.513 957 1.400 3.689 1.030 1.400 3.274 1.104 1.400 2.945 1.178 1.400 3 ČISTI DOHODEK 6.852 12.533 18.570 22.421 24.344 21522 32.019 Osebni dohodki Ostali osebni prejemki 7.849 277 10.388 305 12.638 335 14.725 369 16.716 405 18.369 446 20.573 490 4 ČISTI DOHODEK ZA RAZDELITEV — 1.274 1.840 5.597 7.327 7223 8.707 10.956 a) Realizacija livarne in orodjarne Izhodišče je leto 1977, podatki v tabeli predstavljajo rebalans letnega plana. V ta namen je koniščeno gradivo pod naslovom »Prispevek k vsebini elaborata o ekonomski upravičenosti združitve livarne IBT in DO TGA«, z dne 31. 3. 1977, ki ga je pri-pravil tov. Bojan Pajk, ing. Ocena realizacije livarne za naslednja leta upošteva povečanje proizvodnje in letno povečanje prodajnih cen za 5 odst. Realizacija orodjarne se bo povečala z realizacijo predvidenih investicij. b) Materialni stroški Za leto 1977 so vzeti iz rebalansa plana in predstavljajo cca 68 odst. v celotni realizaciji. Glede na rast realizacije in predvsem storitev orodjarne se predvideva relativno zniževanje materialnih stroškov, saj bo predvidoma od leta 1979 dalje znašal delež mat. stroškov v celotni realizaciji cca 63 odst. c) Amortizacija Obračunana je po predpisanih stopnjah, iz leta v leto narašča vzporedno s povečanjem vrednosti osnovnih sredstev (nove investicije). d) Celotni prihodek in dohodek Celotni prihodek bo predvidoma leta 1980 2,5 krat in leta 1983 3,3 krat večji kot leta 1977, dohodek pa bo večji 3,3 krat leta 1980 in leta 1983 cca 4,4 krat. e) Pogodbene in zakonske obveznosti S predvideno dinamiko investiranja bodo do leta 1981 naraščale pogodbene obveznosti _ oziroma konkretneje obresti, čeprav je upoštevan odlog odplačila anuitet in kapitalizacija obresti za leto 1977 in 1978. Pri zakonskih obveznostih je predvideno 10 odst. povečanje na leto. f) Obveznosti do skupnih služb Do vključno leta 1979 TOZD ne bi obremenjevali s stroški skupnih služb DO. Ta predpostavka je eden od elementov sanacije, v kolikor pa bodo doseženi' v teh letih boljši rezultati od predvidenih, bo morala TOZD pokrivati ustrezni del stroškov skupnih služb DO. g) Čisti dohodek in njegova razdelitev Čisti dohodek bo od cca 6,8 mio. din leta 1977 predvidoma narastel na cca 22 mio. din v letu 1980 oziroma 32 mio. din v letu 1983. Razdeli se na osebne dohodke, osebne prejemke in sklade. h) Osebni dohodki Izhodišče je predvideni povprečni osebni dohodek za leto 1977, M bo znašal bruto cca 5110 din na zaposlenega. Pri izračunu bruto mase OD je poleg števila delavcev upoštevana 10 odst. letna rast bruto OD. Celotna politika OD TOZD Livarne barvnih lahkih kovin bo sestavni- del politike DO TGA. i) Čisti dohodek za sklade Za leto 1977 se predvideva 1,274.000 din izgube, od leta 1978 dalje pa bo dosežen čisti dohodek za sklade. Glede na obveznosti odplačevanja kreditov bo potrebno iskati vse možnosti, da bo del čistega dohodka za sklade čim večji. (Nadaljevanje z 10. strani) j) Dopolnilni pogoji TOZD Livarna Mikih barvastih kovin Trbovlje v letu 1977 zaradi nepopolne zasedenosti razpoložljivih livar-ndiških zmogljivosti ne bo rentabilno poslovala. To ji bo mogoče ob večjem naporu na prodajnem in tehničnem področju doseči šele v letu 1978. Zato se pričakuje v letu 1977 izguba iz poslovanja. Zaradi velikega deleža kreditnih sredstev v virih finansiranja poslovnega procesa predstav-, ljajo močno obremenitev dohodka obresti in odplačila najetih kreditov. Da bi to obremenitev v teh kritičnih letih znižali, je dosežen z LB Jj Podružnica Trbovlje in skupnimi rezervami SO Trbovlje sporazum, da se za dve leti odložijo odplačila kreditov in znižajo obresti. Z navedenima dvema ukrepoma bodo doseženi naslednji poslovni učinki za TOZD Livarna lahkih barvastih kovin Trbovlje: — z znižanjem obrestne mere pri bančnih kreditih za 2,5 — 4 odst., bodo nižje pogodbene obveznosti v obeh letih skupno za 650 tisoč din, z odložitvijo odplačila a-nuitet za bančne kredite in kredite skupnih rezerv SO Trbovlje, bodo zaradi kapitalizacije obresti nižje pogodbene obresti za skupno 2,610.000 din. S temi ukrepi, kot tudi z najetjem novih posojil za investicijska vlaganja v osnovna sredstva po nižjih obrestnih merah, bodo ob ukrepih na ostalih področjih poslovanja omogočali rentabilno poslovanje že v letu 1978. Navedene predpostavke so upoštevane tudi pri izračunu pričakovanega rezultata TOZD Livarna za naslednja obdobja. 7. Anuitete a) Pre, gled amiitet po letih v 000 din Leto Za! investicije v - obdobju pred 1976 Za investicije v obdob. 1977—1980 Skupaj 1977 rj 3.560 _ 3.560 1978 2.547 1.596 4.143 1979 ..-'■j 5.983 1.596 7.579 1980: 5.983 2.409 8.392 1981 §f 5.983 3.222 9.205 1982 r 5.983 3222 9.205 1983 3.842 3222 9.205 Odlitki (iz IBT) Anuitete bodo do leta 1981 naraščale, po letu 1983 pa začnejo močno upadati z odplačilo kreditov, ki so bili najeti pred letom 1976. b) Viri vračanja _____ v 000 din 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 Anuiteta 3.560 4.143 7.579 8.392 9.205 9.205 9.205 Viri vračanja Amortizacija 2.753 3.857 3.857 4.420 4.982 4.982 4.982 Anuitetne obresti 580 1.589 2.886 3.089 3.265 2.850 2.521 Čisti doh. TOZD — 1.274 — 836 883 958 1.373 1.702 Viri' OZD in ost. 1.501 — I 1 — — — — Pri virih vračanja so upoštevane obveznosti za najete kredite pred letom 1976 in za predvidene kredite v letih 1977—1980. Glede na pričakovani finančni rezultat ob u- poštevanju vseh navedenih u-krepov in predpostavk ugotavljamo, da bo potrebno sa- mo za leto 1977 iskati vire izven TOZD Livarna lahkih barvastih kovin Trbovlje za pokrivanje anuitet. Od vključno leta 1978 dalje bo predvidoma doseženi dohodek livarne skupaj z amortizacijo pokrival obveznosti odplačevanja anuitet ob istočasnem oblikovanju skladov TOZD. PREGLED ANUITET ZA KREDITE TOZD LLK TRBOVLJE Zap. št. Kredit Pogoji Stanje ANUITETE leta do m. 31. 3. 77 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 i 2 3 : 4 .5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 i Gebrüder Bühler OS 5,5 7 3.048.672,002.464.440,00 1.232.228,00 2 LB Trbovlje I. faza OS 4 S 1 2.783.091,00 826.733,00 826.733,00 826.733,00 826.733,00 3 4 LB Trbovlje II. faza Skupne rezerve os 5 8 4.705.045,55 1,160.178,60 1.160.178,60 1.160.178,60 1.160.1/8,60 1.160.178,60 SO Trbovlje San. 5,5 6 2.766.944,75 598.088,50 598.088,50 598.088,50 598.088,50 598.088,50 299.04425 5. Skupne rezerve SO' Trbovlje Orod. 5,5 6 2.247.200,00 485.74330 485.734,30 485.743,30 485.743,30 485.74320 242.871,65 6 Skupne rezerve SRS OBS 5,5 6,5 6.000.000,00 852.476,15 1.314.952,20 1.314.95230 1.314.952,20 1.314,95220 1.314.952,73 7 LB Trbovlje OBS 5,5 8 6.998,400,00 1.597.721,30 1.597.721,30 1.597.721.30 1.597.72120 1.597.721,30 798.860,65 Skupaj' 28.549.354,20 3.316.916,15 2.547.180,20 5.983.416,90 5.983.416,90 5.983.416,90 5.983.417,43 3.841.731,70 1.340.776,55 8 — obresti 580257,25 484.541,80 1.781.842,60 1.422.397,35 1.036.120,05 620.980,05 292.112,75 46.50820 9 Čisto odplačilo 2.736.658,90 2.062.638,40 4.201374,30 4.561.019,55 4.947.296,85 5.362.43728 3.549.618,95 1.294.267,65 8. Formiranje skladov Čisti dohodek za sklade (po pokrivanju anuitet) v 000 din 1977 WS 1.501 1978 1.840 1979 4.761 1980 6.444 1981 6.265 1982 7.334 1983 9.254 Glede na pričakovani celotni prihodek se predvideva, da bo od leta 1978 dalje TOZD dosegala dovolj akumulacije za formiranje potrebnih skladov. 9. Obveznosti iz internih finančnih razmerij v IBT Iz poglavja IX. je razvidno, da znašajo taka razmerja po stanju 31. 12. 1976 5,038.217,53 din. Za ta znesek je pri LB — Podružnica Trbovlje vložen, zahtevek za kredit za trajna obratna sredstva. 10. Sanacijski program Ocena pričakovanih rezultatov TOZD Livarna lahkih barvastih kovin Trbovlje za leto 1977 kaže potrebo po izdelavi programa za saniranje obstoječega stanja. Že sam elaborat v nekaterih poglavjih nakazuje konkretne sanacijske ukrepe, s katerimi se planska izguba bistveno zmanšuje, ob tem se pa predvideva ukrepe za popolno odpravo izgube v letu 1978 in dalje. Ukrepi, ki imajo v elaboratu sanacijski pomen za leto 1977 so: — program investicij v izpopolnitev kapacitet, Že v predhodnih poglavjih obdelana vprašanja jasno kažejo na potrebo za povezova-njem aluminijske industrije v Sloveniji in prednosti takšnega povezovanja. Pri tem je potrebno še posebej podčrtati naslednje: 1. Industrija aluminija v Jugoslaviji se hitro razvija, — dveletna odložitev večine obstoječih anuitet, ’čh- znižanje obrestne mere za odložene anuitete, —• kapitalizacija obresti, — prizadevanje DO TGA, da omogoči čimvečje izkoriščanje proizvodnih naprav livarne. Do TGA Kidričevo bo nosilka nadaljnjih ukrepov za sanacijo, ta obveza ji pripada glede na vertikalno povezan proizvodni' proces. pri čemer obstoja vse bolj jasna usmeritev na tehnološko in ekonomsko zaokrožene grupacije, od lastne proizvodnje surovin do izdelave končnih izdelkov, čeprav bo potrebno tudi v bodoče usklajevati naše interese v okviru jugoslovanskega Al-komple-ksa, pa ne bi smeli izgubiti tistih prednosti, ki jih imamo na področju tehnologije, tržnega deleža, specializacije itd. Nadalje uspešno vključevanje na jugoslovansko tržišče ob upoštevanju partnerjev z novimi proizvodi, nam samo potrjuje pravilnost odločitve in nujnost povezovanja, ker sicer ne bomo mogli slediti hitremu razvoju al. industrije. Še bolj velja to za uspešno nastopanje in povezovanje interesov na zunanjih tržiščih. 2. Združitev TGA s TOZD livarno lahkih kovin v Trbovljah je nadaljevanje širšega povezovanja slovenske industrije aluminija. Za TOZD livarno barvnih kovin v Trbovljah pa bo tako povezovanje pomenilo povečanje fizičnega in vrednostnega obsega poslovanja do take stopnje, da bo zagotovljena rentabilnost poslovanja in podana reprodukcijska sposobnost. 3. TGA je že v letu 1975 načrtovala razvoj livarne. S priključitvijo TOZD livarne barvnih kovin v Trbovljah sedaj v okviru IBT Trbovlje kot samostojnega TOZD k OZD TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, vidi TGA hitrejši pristop k višji stopnji predelave. V to pa nas sili tudi današnja ekonomska nuja o vertikalni' povezanosti surovin do finalnih proizvodov in novi dohodkovni odnosi, kot jih predvideva Zakon o združenem delu. 4. Že obstoječa strojna oprema TOZD livarne lahkih barvnih kovin v Trbovljah, štiriletna iskustva v tehniki visokotlačnega litja in večinoma že usposobljeni delavci, predstavljajo tisto osnovo, ki bo lahko zagotovila že v naslednjih dveh letih rentabilno poslovanje v povezavi z OZD TGA in njenimi izkušnjami na področju aluminija. 5. Proces te integracije ne pomeni le formalno združevanje TOZD livarne lahkih barvnih kovin v Trbovljah s štirimi TOZD v okviru OZD TGA, temveč tudi združevanje dolgoročnih interesov delovnih ljudi v združenem delu in s tem jamstvo, za sigumej-šo prihodnost in večjo socialno varnost članov obeh kolektivov. Zato predlagamo obema kolektivoma z ozirom na zaključke elaborata s točko XIII in XIV, da se pozitivno izjasnijo o omenjeni združitvi. Delovna grupa TGA — IBT XV. Zaključek o upravičenosti združevanja Dne 28. aprila 1977 smo po sklepu poslovno-koordinacij-skega sveta in v dogovoru s strokovnimi delavci obiskali livarno »IBT« (Industrijski biroji Trbovlje). V avtobusu, ki je odpeljal izpred naših blokov na Potrčevi cesti, je bilo le 5 članov kolektiva, pozneje pa sem kot vodja poti izpred tovarne v Kidričevem ugotovil, da je v avtobusu prisotnih (skupaj z mano) 38 članov kolektiva iz vseh struktur. Navzoči so bili člani PKS, DS TGA, samoupravljali iz vseh TOZD in predstavniki družbeno-politič-nih organizacij. Osnovna in delovna naloga za vseh 38 udeležencev potovanja je bila ogledati si prostore, naprave in delovni proces v livarni, pogovoriti se s predstavniki IBT o trenutni situaciji v livarni in perspektivah v srednjeročnem obdobju in vse vtise prenesti na člane našega kolektiva pred odločitvijo o združenju TGA in IBT. Pred livarno so nas počakali predstavniki IBT. Razdelili smo se v manjše skupine in ob razlagi za to posebej zadolženih tovarišev, smo spremljali tehnološki postopek pridobivanja različnih tlačnih odlitkov. Bili smo zelo prijetno presenečeni ob vrsti sodobnih strojev precejšnjih zmogljivosti in veliki delovni vnemi ter disciplini, ki smo ju zasledili, čeprav nas je 40 ljudi hodilo okrog strojev in delavcev in čeprav smo spraševali in si ogledovali sleherno stvar, so delavci ostajali poglobljeni v delo ter nam vljudno, vendar v kratkih stvakih, skoraj skopih, odgovarjali in ponovno hiteli naprej, da odlijejo, odrežejo, očistijo, zbrusijo ali spa-kirajo 200, 500 ali 1000 komadov, koliko norma od njih zahteva. Osebno sem skrbno opazoval prostore, ki so še na razpolago za instaliranje novih kapacitet orodjarne in moja ugotovitev je, da so razpoložljivi prostori zelo uporabni in da se z majhno adaptacijo dajo absolutno koristno izrabiti. V razgovoru, ki je potekal v restavraciji družbene prehrane IBT smo govorili o vseh pomembnejših zadevah iz elaborata za združitev TGA in livarna IBT. Ne bom omenjal vseh zastavljenih vprašanj (včasih tudi malo provokativno) in odgovorov; zaključil bi le to, da so predstavniki IBT odkrito, samokritično in odgovorno orisali trenutno situacijo in perspektivne plane razvoja ob načrtovani integraciji s TGA. Menim, da ne bom zapisal napačno, če zapišem, da so trije momenti odločilni pri odločitvi za inetgracijo in sicer: — ob relativno majhnem vlaganju sredstev predelava 1000—1500 ton aluminija, — pridobitev statusa predelovalca, — plasman oplemenitenega a-luminija na domače in inozemsko tržišče. Naši domačini so ob koncu obiska naredili lepo gesto in vsakemu posamezniku podarili model livarskega lonca z inicialkama IBT in gramofonsko ploščo ter značko. Za konec obiska | so nas po čudovito lepi hribovski cesti zapeljali do Čebin, do hiše, v kateri je bila 18. 4. 1937 ustanovljena KPS. V nekaj minutah so domačini zgodovinske hiše ostali brez prigodnih razglednic in knjižice o ustanovitvi KPS, mi pa smo se napotili proti avtobusu in naprej proti Savinjski dolini. Potovanje se je končalo pozno popoldne, s splošno ugotovitvijo: »Po tem kar smo videli, prečitali in slišali, nam ne bo težko obkrožiti DA za integracijv«. Vojo Veličkovič Na Čebinah V tej hiši je bil leta 1937 ustanovni kongres KPS Dragi prijatelji smučanja! Ugotavljamo, da večina smučarjev ne ve, da Je na Kaninu, edinem visokogorskem smučarskem centru v Jugoslaviji, možno smučanje vse do konca meseca junija. Letošnja izredna obilica snega pa bo smučarsko sezono podaljšala tudi v mesec Julij. Do sredine junija so vam na razpolago smučišča v Skripih med postajo C in D. Proga je do tega datuma dolga 2000 m, višinska razlika pa znaša 600 m. Tu obratuje krožna kabinska žičnica kapacitete 900 oseb/h. Po 15. juniju pa prenesemo 2 vlečnici v Veliki Graben. Tukaj je proga dolga 400 m višinska razlika pa znaša 150 m. Kapaciteta obeh vlečnic znaša 400 oseb/h. Žičnica na Kanin je dolga 6000 m in premaga višino 1800 m v času 35 minut. Cena povratne karte znaša 40.— din, dnevno 70.— din in tedensko 300.— din. Za skupine in sindikate nudimo posebne popuste. Poleg gondolske žičnice se nahajata še dve prenosni vlečnici. Trenutno je na postaji C 300 cm snega, na postaji D pa 700 cm. Žičnica obratuje vsak dan razen ponedeljka ob 8.00, 9.00, 11.00, 13.00 in 15.00. Ob ponedeljkih vršimo redna vzdrževalna dela žičnice in zato pelje gondolska žičnica na Kanin le ob 9.00 uri, s Kanina se pa vrača ob 15. uri. Žičnica obratuje po tem urniku skozi vse leto, saj je Kanin prijetna izletniška točka ob vsakem letnem času. Kai vam poleg smučišč še lahko ponudimo? — Penzion v naših hotelih Alp (po ceni 160.— din po osebi v dvo- posteljni sobi) in Kanin (po ceni 200.— din po osebi na dfcn v dvoposteljni sobi). Skupinam fn sindikatom nudimo za bivanje nad tri dni posebne popuste. če koristite v naših hotelih penzion, dobite zjutraj, pred odhodom na Kanin blok, ki vam omogoča koriščenje penzionskega kosila na Kaninu, v naši restavraciji Pre-streijenik na višini 2202 m. Naša restavracija ima 400 sedežev. Vsi gostje naših hotelov imajo brezplačno na razpolago bazen v hotelu Kanin (dimenzije) 16 x 8). Imamo tudi sauno (cena 30.— dih za 1 uro) ter možnost podvodnih masaž v samem bazenu (cena 10.— din za 10 minut). — Vsak dan razen torka imamo v hotelu Alp plesno glasbo, keglji- šče pa obratuje dnevno od 16. ure do 23. ure, razen ob torkih. — Za skupine, ki želijo vaditi tudi v telovadnici, lahko brezplačno nudimo sodobno urejeno telovadnico bovške osnovne šole. — V obeh hotelih imamo TV aparat namenjen gostom. Okolica Bovca z dolino Trente je polna edinstvenih naravnih lepot, ki privlačijo vedno večje število ljubiteljev narave, saj so zelo redki kraji, ki se lahko pohvalijo s tako nepokvarjeno in čisto prirodo ter kristalno čistimi rekami. ATC Bovec Interesenti za izlete v Bovec in dolino Trente prijavite se pri predsed-sednlku komisije za rekreacijo in šport pri svoji osnovni organizaciji sindikata. IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO Uredniški odbor: Ivo Tušek — predsednik, člani: Franc Meško, Anton Zadravec, Jože Huzjan, Anton Kozoderc — namestnik predsednika — Franc Vreže, ml. — odgovorni urednik — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl ing. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« — TOZD tiskarna, M. Sobota Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Pogled na Bovec Iz pisarne sindikata