[i . i . ii. ■ -n i . i ~ GLA^O SLbvENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKj^POPP. DR. SV/MOHOPJA v rHirAftQ , ivT(No.) x. CHICAGO. ILL., SREDA^. JANUARJA -- WEDNESDAY, JANUARY, 2nd, 1924. ~~ -----LETO (Vol)' rotestantsko-socialistična komedija. O.ASNIL0, zakaj so lawndalski socialisti •iFLANTLI S tako slastjo na oštanke/KI jih JE PUSTILA za seboj debata protestan-tovskih duhovnov. Požar y Slov. cerkvi v Sheboygan-u. OGENJ IZBRUHNIL V PRITLIČJU NA NEPOJASNEN NAČIN. — PREGOREL JE STROP V PRITLIČJU IN TLA V CERKVI ZA ALTARJEM. Iz Jugoslavije. O- \ :k tcroi božičem je Hilo. An- sodišče, je prisodilo zmago mo-? » že navijali strune, da . dernistu. torej za zmotljivost t /capojo. svetu večno lepo sv. pisma.pTo je bil za naše so- ■tn slava Bog-tj -na višavah cialiste. ki se sami na sv. pismo *nir ljudem na 'zemlji, ki so toliko razumejo, kakor osel na ? vulie! \ se. kar Še količ- note. hladeč obliž (flašter). In. :' krščansko, čuti, je s trepeta- t*» ravno za božične praznike, .in-srci prisluškovalo. Saj je ko so jim nekdaj verna srca zo- ••»luriianirano človeštvo bolj pet začela levite brati radi vere AMERIŠKE YEST1. KRALJEVA POT V PARIZ IMA SVOJ NAMEN. — TUDI BOLGARSKI KRALJ POTUJE V PAfclZ. — DRUGE RAZNOTERE NOVICE. Sheboygan, Wis. — Šolske sestre slovenske šole sv. Cirila -m Metoda, so zadnji petek gre- - Washington. - Zadeva 4oi ve muhe. . 1 . . • gosci so ogenj hitro zadušili, ker ... , . J- ..... . .... . ... . i zadeve pn miru pusti, in da nai< ^ - • / , ...... -.^a po tphko blestecm oi>- zre. so si mislih 111 pritisnili ta x A ^ 'J; .________i„ . 1 se se 111 prehudo razsjril. \ en- vedno zastonj čaka, je "ilaster" na svoje razboljene in 1 'ti vsa i nekaj sladkih kosmate duše. ..... a 1 . , , , . i zadene ob nase interese. Oglejmo si malo pobhzje to protestantovsko - socialistično — Washington. — Zakladnik . . , • - ; . , \ se se ni prehudo razširil. Ven- bodo Zedmiene države popolno- , , ■ . .... ,J 1. 1 ožično komedijo, pa bomo videli. da bi bila b-olj primerna za pustni torek, kakor za božič. j, .ie more odtegniti. Saj vi-■*.■»> sv. noč doli za vratmi cer-tudi ljudi, ki jih drugače čar Mellon in tajnik Hoover sta te dni pregleda vala in prouče- ltarje terialna škoda bo znašala kakih $300. Kako bi bil ogenj nastal se ne zna. Nastal j? v jutru in sicer se vala državni in narodni napre-j je neki kup starej?a jesa, »11 ni Kakor znano, je protestan-j dek minulega leta. V svojih izja-i videti. Ko so mislili, da tom, ki še kaj dajo na svojegaf vak navajata, da se je tekom le-, 'ta doseglo velikanski napredek' v vseh panogah nase industriji in obrti. Prerokujeta pa, da bo leto 1924. prineslo državi in na- poteptalk zadnjo iskrico ve- "svetega" očeta Lutra, sv. pis-svoje 'matere", jim sveto noč mo edini vir božjega razodetja. >va kakor kres zagori in jih mej tem ko mi katoličani pozna-eodoli.ivo silo žene v, cerkev mo še drugi, morda ravno tako ;lušat: Tiha noč, sveta noč lahnih • perutih priplavajo t nesrečnim sladki spomini iz je,-spomini na nekdanje z ve-ožarjene sv. večere, sootni-ki marsikateremu izsilijo na . zadušen vzdih: Preklet so- bogati vir — ustno izročilo. Gle- de sv. pisma kot enega, a ne e- uulem letu. dinega vira božjega razodetja, se tedaj katoličani s protestanti strinjamo. Kakor nam, tako je tudi konservativnim protestantom sv. pismo božja beseda. To-lizem. ki si mi ukradel vero da samo v tem se strinjamo z z njo sv. večer, radi katere-j njimi, ne pa glede njegove vpo-samega se splača biti veren !| rabe in umevanja. Sv. pismo ni Zato so. naši socialisti, doma-« kak abecednik, ki bi je vsak, če ki se je nahajal z drugo stran vrženo šaro v nekem kotu. Ker| ognja ponoči v furnacu ni bilo, je za vse uganka, kako bi se bil ogenj zanetil. Poškodovano je tudi nekoliko okno, vrata v o- rodu še večji napredek kot v mu zadju in zkt je nekoliko okajen. vsi sinovi vernih mater, pro-l>ožiču tako nervozni. Nikoli praznota socializma, ki j>o- ni le preomejen razumel. Njegova vsebina je mestoma pregloboka, da bi mogel vsak prodre-a samo želodec, v tako jasnij ti do rije in njegova orijental-^i ne stopi človeku pred oči. ska obleka nam preveč tuja, da t ob skrivnostnem svitu sve-J bi mogel sicer morda navadne noči. Tega se njegovi kolo- stvari prav umeti. Kljub temu jdje zavedajo, ,m boje. Strah a jo,-in sicer upravičen strah, bi jim njih nezavedna masa, so jo potegnili za seboj, vi- da je protestanti zem sv. pismo vsakemu idijotu v roke. da ga bere in razlaga, kakor ve in zna. Sicer tudi protestanti priznava-č to praznoto, ne obrnila hrb-i jo. da za pravo razlago ne zaiti jim izpraznila korit ob ka-; dostuje zgolj naravni razum, "ih se pasejo, na njen račun.i ampak je potreba višjega, nad-idi tega pred-božičnimi praz-! naravnega navdiha. Toda oni enih in ropih je bilo 270 ljudi. Od zavživanja £ Fatheij Černe se je požarni 1 n pa tega nihče več ne v:erja-kdor ni slep. In gluh, so zad-k čase pograbili za drugo sred-»*<>. {la hi svojim potrpežljivim ckorn ubili domotožje po bet-lemskem hlevčku. Letos s<> jil\ : prerl prazniki protestanti re-i iz zadrege. : ^ I brambi osebno iskreno zahvalil, ker je tako hitro ogenj.pogasila in tako preprečila nadaljno škodo. Poročevalec. -o- SLOVENKE SE STEPLE IN BILE NATO ARETIRANE Sheboygan, Wis. — Mrs. Louisa Rohan in Mrs. Sofija Kam-nikar sti naredili veliki £pas za mimoidoče ljudi na vogalu osme ceste in New York avenij. Skočile so vkup po kratki jezični debati in se pričele tepsti s pestmi; Najbolj komični trenutek je bil, ko je morala Mrs. Kamnikar «>dložiti "škrnecelj" jajc, ki jih je držala v rokah, j Ker jo ie njegova nasprotnica i pričela obkladati s svojimi pestmi ni imela Mrs. Kamnikar ni- COOLIDGE SE POTEGUJE ZA OBREGONA. V Ne\y Yorku sta -dva prote-. .intoTska pastorja vprizorila ko: versko komedijo, ki je še( ina vada s katero protestanti- Washington. — Ko se je raz-nje verne privabijo v cerkev,' nesla v kongresu novica, da se r pomeni začetek konca,, tako^ ne sme prodajati municije me-nje. kakor za njih* podrepnike. hikanski vladi je pokazal pred-cialiste. Baptistovski minister, sednik Coolidge nesoglasje. Vi-■v. Dr. John Roach-Strattoir di se, da bi Coolidge rad poma-unitarijanski minister Rev.1 gal Obregonu. Mednarodni pre-'arles Francis Potter, sla na-J kupčevalci so pa mnenja, oa se ti časa lepo položiti ua tla kup-strupenega žganja jih je umrlo Ijenih jajc. jjač pa jih je jezno 219. To samo v Chicagi. Koli-' zagnala, da so se pobili in raz-ko pa po drugih mestih! j leteli ter nato jfla pridno vrača- , — Little Rock, Ark. — Na tj ^ Posoden^ bunke, ki jih je " starega leta večer se-je pojavil od n>ene nasprotnice. " v tej okoliei potresni sunek ne-1 , Sl)as ^ trnial PrcceJ casa; na" kako ob deveti uri zvečer. Sko- kar le dos*>e1 tT,estni 111 de potres ni povzročil nobene. J,.h razdW>jil. Toda mu - Philadelphia, Pa. - Zavži-' Pa l^orili. .\Ioral je poklicati; 1 „ . . . pomoč, da p h je odvedel na po-vanje strupenega zganja ie zah- , . ~ ... . . . . , » \ •<>< - licnsko j>ostajo. lam so bile hi-; tevalo. kakor kaze zdravniška . /£>. r .. . • . .. , ■ . . tro izpuščene ijroti varščini, statistika v tem mestu tekom le-. • , . , .. • o „ lJrugi dan pa je bila zaslisba 111 ta ig23. 87s človeških žrtev. J, . 1 . , . , obsojene so bile obe enako radi — Sioux C ity, Ia. Znana klav- nespodobnega obnašanja po nica Midland Packing Co. se bo $U5 Sodnik jih baje ni razu- Kelgrad. — V političnih krogih se misli, da bodo v prihodnjih dneh padle važne odločitve. posebno v zunanje političnih vprašanjih in se s tem spravlja v zvezo nenaden txlhod kralja Aleksandra v Pariz. Uradno j h Točilo, je sicer govorilo, da se1 je odpeljal v Pariz k zobozdrav-; niku radi zob, vendar se temu uradnemu poročilu tie veruje. Ker se zadnje čase govori, da se bo grški prestol ponudil princu Pavlu, je prav lahko mogoče, da je kralj šel na posvetovanje h vplivnemu grškemu politikar-ju Venizelosu v Pariz. Ta vest bo najbrže vsebovala več istini-tosti kot prva. Bolgarski kralj na potu v Pariz. Relgrad. — Iz Sofije se. uradno poroča, da je te dni odpotoval skozi Bukarešto kralj Boris. kjer se je nekaj časa ustavil in stopil v stik z romunskim dvorom. Zo^jtoo je tudi, da se to potovanje vrši skoro istočasno s potovanjem kralja Aleksandra. Najbrže se hoče delati za ohrano monarhije na Grškem. -o- Strah pred novimi povodnjimi. Ljubljana. — Dne 6. dec. je Ljubljanica zripet začela naraščati. Na Barju, ki skoro voda odtekla je voda tudi začela naraščati. Vas Lipe je ie zopet pod vodo. Gradašca silno dere in je že zopet večja. Ljubljanici manjka le še dobrega pof metra, da bo dosegla isto višino kot zadnji teden. Ker še vedno dežuje je pričakovati nove katastrofe. —* Jesenice so vsled povod-nje in razdejane proge brez moke in že drugega živeža primanjkuje. Sava je vsled zopetnega deževja zopet narastla. — Vsled novega deževja poročajo iz Kranja. se je bati še večje katastrofe kot se je dogodila pretekli teden. Ljudstvo ne ve kam bi se djalo. — Iz Domžal poročajo, dsL> je Kamniška Bistrica vnovič narastla in da je že dosegla tisft* višino, kakor zadnji teden. Potoki Rovšca. Radomlja in Raca so hujše narasti i kot zadnjič. — Iz Zagreba prihajajo poročila^ da so ognjegasci zopet ^ioč nt -dan na delu s pripravljanje«:" proti zopetni grozeči ^ poplavi. Sava baje zopet silno naraščat. Mnogi stanovalci so zopet zap«*-stili svoja stanovanja in se seli na višje varne kraje. -o- Velika nesreča v Špitaliču. V ponedeljek, dne 3. m. m. seje zgodila v Špitaliču poleg Konjic velika nesreča, ki bi lahk«? postala usodepolna, da se n*9®»* ljudje po čudovitem naključjm še pravočasno rešili. Vsled velikega deževja se je utrgal okrog* 8. ure zvečer med hišo posestnika Janeza Iskrač plaz, ki |e sestra hovi to silo zagrmel v dolino,, rušeč pred seboj se zapreke . V trenutku je zdrobil in pokop®!' med hišo in hribom stoječ hfeir in klet. V hlevu sta bili dve kravi, poleg hleva mnogo vozov, v kleti pa sod "starine" in vsa letošnji pridelki, kakor žito,, krompir, itd. — vse je zemlja sula in pokopala. Domačini se> bili že v postelji, ko so začaE strašno grmenje drvečega plaze? in opazili, da se stene hiše nn-jejo — v zadnjem trenutku so še pobegnili iz hiše, ko je že pridrvel plaz in porušil del hiše s sobo, v kateri je pred par minutami še cela družina spatsu Škoda je ogromna, sreča je se samo to, da so ravno prejšnji da» odgnali skoro vso živino razetG dveh krav na drugo posestvo-..t ker tu je že primanjkovalo krme. Za obrambo vere ni boljšega, sredstva, kot katoliški časopis? Zato širite ga! vedala debato o raznih dogma nih vprašanjih", rt katerih ho ta javno razpravljati. « Prvo; kdo kaj kupiti. 1 vprašanj, o*katerem sta pred' ^ pičeni razmotrivala, se glasi:! 1h> delala kupčija z revolucionarji in vlado samo, če bo hotel ta mesec prodala, tako je sklenili družba, ki jo lastuie. Gena mel, ker so se vpričo njega vda-rile po Slovensko. Da je zadostil za vse poslopje in priprave pravici je zasolil obemn enako. nekako okoli $300,000x10. j Poročevalec. — Redding, Cal. —- Potniški { -o- vlak Southern Pacific proge je ODLIČEN ROJAK UMRL. skočil s tira kake dve milje odj Barberton, Ohio. — V petek mesteca Kennett. Najbolj sitno pono£j ^ preminul tukaj eden je to, da se je nesreča zgodila,; jzmed prvih starih tukajšnih na-ko je ravno zavozil v tunel. Po^ seijencev dobroznani rojak Mr. Toledo, Ohk>. — Tukaj je 1 je sv,^ pismo nezmotljiva res-j umrl te dni znani miljonar Mi-a božja ? Baptistovski pastorj chael J. Owenš, lastnik znane v- L Roach-Stratton je zago-| tvrdke Bottle Maofrine Compa--jal konservativno stališče, da| ny. Zadela ga je kap v njegovem rovalninsko družbo, kakor poro-sv. pismo nespremenljiva in' uradu in obležal je na mestu| čano pred kratkim v tem listu, t moti ji ya beseda božja. Uni-' mrtev. | je bil te dni obsojen vred z nje nesrečil se pri nezgodi ni nihče. — Superior, Wis. — Znani "mrtvi mož" Edward J. Sail-star, ki je mislil potegniti zava- ijanski minister Rev. Charles1 — Council Bluffs, Ia. — W. tter je pa zastopal moderni- E. Hart elektrar je bil ubit te no stališče, da to ni res, ker dni od električnega toka, ki ga ji sv. pismo v očitnem nas- je zajdel pri napeljavi električ-»tju z ugotovitvami moderne ne žice, ki jo je napeljaval po te, zlasti naravosldyfie. r«Mdrogeh ob ulici. govo prijateljico Miss Anderson za štiri leta v ječo. — Indianapolis, Ind. — Standard Oil Co. je te dni podražila olje in gasolin za skoro cent in pol. Martin Možek. Pokojni je bival okoli 35 let v Ameriki yečina v Barbertonu. Za seboj zapušča soprogo Mrs. Ano Možek, dve hčere in Ltiuise ter dva sina Franka in Martina. Starejša hčer Mary d«^la na Banki druga pa, pohaja v\višjo šolo. En sin pa je zaposljen pri Barberton Cemical Co. Vsem sorodnikom! iskreno sožalj^! Pokojniku paj R. T. P. j I ' Porocevalec. Denarne poštljatve V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoie lastne zveze s o°što in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošibjatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: , SKUPNO S POŠTNINO $ 510 $ f.85 $2375 $46.25 i 500 — Din.....$ 6.3S <100 — Lir. ... 1000 — Din.....$ 12.35 200 — Lir ... 2500 — Din.....$ 30-75 500 — Lir ... 5000 — Din.....$ 61.00 1000 — Lir ... 10.000 — Dth-____$121.00 Pri pošiljatvah nad Din. 10.000 in nad aooq lir se po možnosti dovoljuje ie poseben popust. » Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. .Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam še stroški za brzojav. Dolarje pošiljamo mi tudi r Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno._ t « * Za potovanje v stari kraj, kakor tudi od tam Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka._ Vse pošiljatve naslovite na: ^ SLOVENSKO BANKO Lj Zakrajsek & Češark ^ 70 —■ 9th Avenue, Ne« York, City. .......< rf "T spsTS?«^ —— 'EDJ** OST; C D I N OST (UNITY) Izhaja vsaki torek, sredo, četctek in soboto. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Saturday. — Published bv: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Str&t, Chicago, 111. * Telephone: Canal 0098. , Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za cclo leto ......*..........$4.00 Za Zedinjene države za pol Ifeta ................ $i.oo Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago.. Kanado in Evropo za pol leta ......$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$400 For United States per half year ..............$2.00 - For Chicago, Canada and Europe per year .. .$4-75 For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio bifi doooslani na uredništvo oravočasno in morcio biti orereti vsaj dan in pol ^red dnevom. 1 Naš program. r Kakor vsakdo stopa z novim programom v novo leto, tako tudi naš list Edinost stopa na svoje vzvišeno delo kot desetletnik. Kot čvrst in krepek stopa pred slovensko javnost s svojim bodočim programom, po katerem bo izvajal dosledno svoje delo po načrtih, ki si jih je zarisal na polju katoliškega -Slovenstva v A-meriki. . . Njegova vsebina se bo delila v štiri dela. Prva torkova številka v tednu bo nedeljska številka, kjer bo priobčevan krščanski nauk in apologe-tični članki pod rubriko: "V NEDELJO POPOLDNE." V drugi številki vsakega tedna to je v sredo bodo v serijah nadaljevane" lepe raznotere ,povesti, katere bo prispval naš marljivi sotrudnik pisatelj Rev. John Plaznik. V tretji številki to je v četrtek bo določen poseben kotiček za naravoslovna razmotrivanja in predavanja pod rubriko: "PODOBE IZ NARAVE." To bo prispeval naš dobroznani sotrudnik in pisatelj Rev. J. M. Trunk. < V četrti številki to je ob sobotah pa bodo še nadalje kot doslej imele svoj. kotiček naše Slovenske žene in gospodinje pod rubriko "AMERIŠKA * SLOVENKA." ' - . ■ * # V drugi številki vsakega tedna to je ob sredah se bo določil še posebni kotiček za delavska vprašanja, ki se bodo priobčevala pod rubriko "SOCIALNA RAZ-MOTRIVANJA." Pod to rubriko bodo imeli naši slo- Socialna Razmotrivanja Nekaj programatičnih misli. Fr. F. Narod se ne pretehtava samo I po številu, svetovna tehtnica ga \ sodi po izobrazbi. Svetovna zgodovina od nekdaj in sedaj dokazuje, da je visoka kultura malega naroda odločevala nad usodo mnogo večjih in močnejših narodov. Malo naše pleme dokazuje prav sedaj vsemu svetu, da ga vzdržuje samo njegova izobrazba. ko bi sicer bila njegova eksistenca skoro gotovo uničena. Zato je Krek tako gojil naša izobraževalna društva, ker je v njih sili čutil silo naroda. Leta TQ13. na občnem zboru S. K. S. Z. je izrekel sledeče besede: Slovenci med ftigoelovaiskimi brati kot vsesplošen narefl kulturno najvišje stoječi. To je dejstvo, ki vzbuja v svjčTF^o:t,rriost in je tudi dejstvo, [daSftia Krek in njegova S. K. S. Z. «b tem dejstvu poglavitni delež. \ o j ska je z roparsko i>ko u-ničila premnogo kulturni'! vrednot. pa tudi kulturno delozavr!a — in deloma zatrla. Najfylj delavni člani naših društev 50 od-šff na fronto. Društveno* taljenje se je prekinilo. Zato i naša dolžnost, ko sedaj že beretio sadove tega dela. da s podfojen« silo zastavimo svoje močiv na-d al j no delo. da se vsa čustva pozive, na novo urede. usfcnovi- venski delavcf priliko razUtrivati poljubno o delav-skih vprašanjih in razmerah. S tem bo dano v našem listu mesto mnogoterim razmotrivanjem in list bo brezdvomno najzanimivejši slovenski list v Amerik:. Naš političen program pa ostane ta kot dosedaj. Edinost ie katoliški delavski list. Kot tak se je krepko boril dosedaj in se bo tudi v bodoče: Nikdar ne bo mir-.no gledal, da bi se delavstvo izkoriščevalo pa najsi bo to od kapitalističnih ali socialističnih brezvestnih izkoriščevalcev. Za resnico in pravico bo nadaljeval naprej svoj boj do končne zmage. Njegov najvišji namen je ohraniti svojemu slovenskemu narodu sv. vero in ga vzgojiti na krščanskih principih. To je naš program, katerega se bomo držali, dokler bomo gibali! i*- fnts.i Dye strani sta hvalevredni pf'\ Jo še nova in se strnejo y veli-vsakem narodu: njegova delav- 1^» vrsto naše 5. K. S. Z. Ni smo nost in njegova inteligenca. Kjer osvobojeni — nočemo biti več se druži delavnost z inteligenco, podaniki — kot prej — ampak aH pa, kjer je inteligenca delav- državljani — in to svobodni. Tona, tam živi najsrečnejši narod j da zares svoBr86 člani. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Štirikr« • w It me. "Kako dolgo že nam obljubljajo — pa še vedno ni Tako si je gotovo mislil že večkrat marsikateri naš naročnik, ki je čital naše obljube* Priznamo, da je to deloma naša krivda. Zakaj bomo pa tudi povedali vzrok. Med nami Slovenci je navada, da zelo radi obljubljamo, damo pa malo. Veliko imamo na jeziku — na dlani pa malo. Ko sem jaz prišel h listu pred tremi leti sem dobil par laskavih pisem, sem takoj napisal članek za katoliški dnevnik. A tistim pismom je sledilo le malo dejanj. Čez leto dni sem še le spoznal, da ni za računati kar tjavendan. Danes sem v tem ozira večji pesimist kot optimist. Kampanja* tekom zadnjega meseca, pri kateri smo dali naročnikom izredne pogoje ni dosegla tistega viška kot bi ga mogla. Lepo število naročnikov se je dobilo za list, a lahko bi se jih bilo še veliko več, če bi bil vsak naredil svojo dolžnost. Nekateri so jo storili v večji meri kot je bila njih dolžnost. Drugi pa zopet po stari navadi samo gledajo, ko drugi delajo. List Edinost se drži svoje obljube in bo odslej naprej prihajal po štirikrat na teden. Tri dni v tednu bo dnevnik. Ti dnevi so torek, sreda in četrtek, četrta izdaja pa bo izhajala vsaki teden v soboto, štirikrat na teden je že skoro dnevnik. Je že precej. - Toda naročniki! V dolžnost si štejemo ponovno povdariti, da za štirikratno izdajanje list nima dovolj naročnikov. Naročnina je premala, da bi ga vzdrževala. Vendar kljubtemu mi hočemo svojo voljo pokazati za stvar. Odločili smo se, da bomo izdajali list Edinost po štirikrat na teden za dobo treh mesecev. Ako se tekom teh treh mesecev priglasi ali dobi dovolj novih naročnikov, katerih mora biti'najmanj en tisoč, bo list stalno izhajal naprej po štirikrat na teden, ako tega ne bo, bomo pričeli zopet s trikratno izdajo na teden. Da se listu zagotovi štirikratno izdajanje na teden, zato naj stopi te dni vsak na delo, vsaj tisti, ki dosedaj še niso nič naredili za svoj list. Vsakega je dolžnost delati za razširjenje katoliškega tiska! Cleveland, O. ^ Gospod urednik! — Priloženo vam pošiljam par novih naročnikov za vaš . list "Edinost." "No," saj zadnje čase jih vaš l*st tudi zasluži, kajti predali lista so napolnjeni s čiti-voin katero čitivo ji med za dobro misleče, in je bič za hudomušne ljudi. Veselje je čitati dopise in članke neustrašenih hrabrih bori vcev za pravico in resiiico sv.. Vere v vašem časniku ''Edinost/' Da tako bi morali tudi drugi kat. časopisi, vsi enoglasno poživljati verno ljudstvo, da se izbucH iz spanja potrpežljivosti in prenašanja zaničevanja in sramotenja podivjanih napadalcev rdečega kalibra na ostalo verno ljudstvo v Ameriki. Z molčanjem in čakanjem ne bodemo ničesar priborili ker odpadniki dobivajo s tem več poguma in korajže, če molčimo in jim ne povemo resnice v obraz, potem oni sami sebi vrjamejo, da imajo prav in mi jim z molčanjem pritrjujemo. Cast možem, kateri odgovarjajo, čast duhovnikom, kateri odločno zahtevajo pravice za svoje verno ljudstvo! «Kaj pa bomo storili mi ostali katoliki? A-li je za nas vseeno, če se kdo šali z našo Sv. Vero in jo sramoti? Kaj pa bi vi storili, ako bi kakšen nizkoten človek pričel napadati društvo, v katerega vi spadate? O, kako hitr*> bi vidva zaropotala, padlo bi po nosu in glavi, ali bi ga pa gna!li pret porotni odbor, nobene 'mu bi ne prizanesli. In kaj je n^ša sv. Vera drugega, kakor društvo katolikov, v katero pravimo, da vsi spadamo, in kako malo nam je lruste\ Te ogromne številke so dokaz, j kako velikansko delo da je zrno-j gla .Krekova ideja m ni bil on ( zastonj ponosen na S. K. S. Z. i Uprav za sedanjo dobo ne more . nihče zadostno oceniti neizmer-! nega nomena S. K. S. Z j je vršila Tiri sedanji osvoboditvi ! našega naroda. Prav nihče med nami — Slovenci, Hrvati in Srbi — in prav noben onih. ki "-o v I tem času prehodili, Jugoslavijo — naj je Francoz. Anglež aTi A-i merikanee — ne taji. da smo ni. še- m< ramo pokoriti redu in oblasti. Ta izobrazba za svobodna* državjjane — t< sameznikov in nam< » zorenje pola — to pa je sedaj poglavitna naloga naših prosvetnih društev $ S štirimi črkami, ki #7 je ki ga Krek ^postavil na čelo. na pra-!»< r sv. Mihaela, je dan program za delo v naših društvih. Slovenska — na? bodo.__kr- sčansko-socialno naj-delujejo. — in zvezana naj bodo. —orgnni^ žira na na j so. Dalje prihodnjo sredo.) Ako oni nemara jo biti verni, naj tega brezverstva drugim ne vsi- ' Ijujejo? Katoličani tudi zahteva- te hraniti svoj težko zasluženi de sila. tedaj pa pricapljajo pri mo versko svobodo in ako treba denar v slovenskem hranilnem pogrebih. krstih v tisto cerkev se bomo borili do skrajne sile, podjetju. Xaše geslo je: HRA- in h tistemu duhovniku- čez ka- pravica bo na naši strani! Bori- NI IX LASTUJ SVOJ DOM! terega preie zabavljajo ' telji za vero le tako naprej. j Ceftjeni čitatelj (ca) premisli Pavle vprašaf ti- ljudi zakaj ^^^^^^^ Anton Grdina. si. koliko rojakov je kupilo svoje gredo tia kamor jim včasjfi tako lastne domove s pomočjo stav- smrdi. Pavle! Pri nas v Kenosfii* ——o-Sv. Jurij v So. Chicago. V nedeljo pred Rožičem je na nagloma nevarno zbolel Mr. James Smrekar, naš organist. V nedeljo popoldne je še stavil s svojimi otroci v cerkvi jaslice binskega društva. Smelo trdim ; imamo tudi take rdeče ptiče, ki da 75% chicaških Slovencev ne[ žvižgi® nevedoč kaj -žvižgajo, bi imelo svojih domov, ako ne E11 članNe celo rekel, da h S bi bili člani (če) tega .prekorist-nega društva. Torej rojak (nje), ako še niste člani (ce). tedaj pri W P. J. ifihko vsak pristopi, ako, ravno hlače strga okofi oltarja, da radi teg-a je vsegffh lahko „ i------------. ' J ' ----------Jw '-^S"" m se tisti večer ob pol sedmih dite na prvo sejo, ki se vrši vsa- član. Zakaj pa vero tako grdo t I vn K • 4 ___1_____* T 1 L" I /Af Al * 1 • Ji.« . \ « A^I^T____ - _ . * w m * _ je moral rabiti zdravniško pomoč. £e v nedeljo ponoči se je moral • Mr. J. S. podvreči hu«___» - t. ___________1 . 1 • -1 - - ■ - . . West 22nd Place, ki bo vam dal vse potrebna navodila in izdal nove delnice. Želeč vsem veselo srečno in ke in so lepo pevali božične pes-! napredno novo Teto 1924. __:__ • * . < . * mice pri sv. mašah brez sprem-. I je van j a orgel j. Pohvala gre pevskemu zboru, ki si zna pomagati tudi v težavah. — Pri vseh treh glavnih sv. mašah je bila cerkev dobro obiskana od vernikov. To dokazuje tudi božična kolekta. ki znaša $668.31. Toraj nismo nazadovali od lani. ampak še napredovali kljub raznovrstnim letošnjim detiarnifri izdatkom. ki jih imajo farani vsled slil- :ania cerkve. Naselbina !*e lahko ponosna,> da v slogi toliko zmore. Poročevalec. -o—-— Chicago, 111. _ Staro leto je nam dalo slovo, mar zato, če se naše kat. dru-1 ko ga je spodrinilo s sveta vče- Dr. odbor —o- Kenosha, Wis. Ker vidim, da je božična šte-vjlka naredila veliko zanimanja med čitatelji. za katero prosijo, vračam Varn nazaj mojo jim postrežete. Prav tako. vese-j li nas mene in mojo soprogo, da] tako dobro napredujete. Le tako. naprej do zaželjenega cilja.; \ sem Vam voščimo veselo in' srečno novo leto! Prav tako tudi Pavle tu! Tri sto medvedov, kie se pa katoliškega mišljenja. On je e-den tistih slavnih dvoreznih nožev. ki reže. kakor m« kaže. Danes je Slovenec, jutri če treba Nemec* prav tako kakor so vsi sociji; Take Ijti-di ima S. N. P. J. Zato se ni čuditi, da se tako dela v Chicago na: T^awndale. Zato Pavle le hitro pridi na dan. Obilo dela te čaka. Treba ie krtačiti tebe pa nikjer ni. Odda k"ar te ni ie, socijem. greben zra- stel. Z odličnim spoštovan iem L. -o- Chica^o. 111. Prireditve na starega leta večer v cerkveni* dvorani, ki so se priredile v korist. Slovenske Či- štvo napada. Radi v/idimo, da se kdo potegne za nas., ali mi pa le čakamo, da bo to j drugi storili! Ampak samo čakati tega mora biti enkrat koneci, mi vsi mora mo storiti svojo dolžnost dokler imamo še čas, dtriigače smo slabi katoliki. Ako naim čuti srce, da se zaničuje vera,', naj tudi to govorijo naša usta, propalicam povejmo v obraz, da ako so vero zapustili, naj jo puste v miru! raj novo leto 1924 Da. novo*leto in nova doba je tukaj, kakor tudi novo gibanje med chicaškimi Slovenci. Z novim letom je izdalo Stavbi nsko -dr. Slovenski Dom novo 62. serijo delnic, kot že omenjeno v zadnjem dopisu tega lista. Toraj rojaki (nje), ako še niste člani (ce) tega prekoristne-ga hranilnega podjetja, tedaj pristopite gotovo sedaj in začni- mozakar Pavle drži. Ali so ga talrtice so se Jako dobro obnes-morda rdeči pajaci na Lavvndale le. Naši igralci, kakoršnih ie maze cist s svojo barvco pobarvali, To so se zopet pokazali kaj znn-ker se nič ne oglasi. Ali pa je jo. kadar oni hočejo. Vse tri i-prisel k miljondolarskem fondu gre so bile vprizorjene iako lepo m se tam prav dobro masti. * in igralci zaslužijo,najlepšo poh- Pri nas smo ga tako radi či-|valo v tem oziru. tali, ker je vedno kakšno špasnoj LTdeležba je bila kljubtemu, da povedal. Prav dopadlo se je. ka-jso ljudje zaposljeni na ta večer ko je znal opisati očka Zafrkni-jpri nakupovanju itd. zelo poka in Zvonkota, kako sta af ne, Voljna. Dvorana je bila polna in guncala tam po Willow Spring-.. farani so pokazali, da jim je Slo-Skoda, da ne pride več na svoj venska Knjižnica in Čitalnica korner. j pr\ srcu prefj «e imej na_ Naši socialisti so res špasni ( govor na navzoče v dvorani nas ljudje. Vedno zabavljajo čez ve- prec, g. župnik Rev. P. Kazimir ro in duhovnike. Kadar pa pri* (Dalje na v strani,) \ V NEDELJO POPOLDNE. -—t)— Ned. po novem 1. Jez. se vrne -iz Egip. Mat. 2, 19. 6 Nedelja — Sv. Trije Kralji. 7 Pondeljek — Lucijan, Kri-špin. . . 8 Torek — Severin. opat. <) Sreda — lulian in Bazilisa. rnuč. i o Četrtek Agaton, papež. ii Petek— Higinij, papež in ^uuč. 12 Sobota — Arkadij, muč. -o- KATOLIŠKA CERKEV V LUČI BOŽJEGA RAZODETJA. Početek. katoliške Cerkve. "Boije kraljestvo se vam bo vzelo in dalo narodu, kateri prinaša njega sadove." (Mat. 2i, 43.) Pred Kristusom so živeli narodi brez Roga in so tiodil i svoja pota. Okušati so morali, kako grenko in bridko je življenje brez Roga. "Zmešale so se jim misli in zatemnelo jim je nespametno srce" (Rom, i, 21). in "Bog jih je prepustil poželenju njihovega srca'' (Rom, i, 24.) Ves svet je bil "smrti vreden" in človeštvo je zgrešilo pot v nebeški Jeruzalem. Hodilo je po široki cesti, ob kateri ''sedijo smrtne sence." Svet je bil "brez . srci. brez zvestobe, brez usmiljenja." (Rim. i. 31.) — Ko je bila mera polna, se je naposled Bog usmilil človeškega rodu ter ie poslal svojega Sina na svet. Pomislimo, kaj to , pomeni: }»• g sam je- prišel svet! Do mozga nas mora pretresti to dejstvo. — Rog je sicer od začetka sveta vse ustvaril in vodil: "Vse e-T'o njej (božji Besedi) nasta-Y> in brez .nje ni nič nastalo kar je nastalega," (Jan. 1, 3). . Tudi razvoj svetovne zgodovine je božje delo: narodi so božje on dje, s katerim Bog tako ra*na. da dosega svo^ cilj. Toda "Beseda je meso postala in je1 prebivala med nami." (Jan. i, M-V— Bog je stopil torej na ^vet in hotel gotovo globoko poseči v zgodovino človeštva. Hotel, je namreč biti. "prava luč. ki razsvetljuje vsakega človeka, ki nride na ta svet." (Jan. 1, g.) Hotel je iskati in zveličati, kar ie bilo izgubljenega. (Mat. 19. 10.) < Kako ga je svet sprejeli Hladno in brez zaupanja. Tema namreč luči ni razumela; v svojo last je sicer prišel* a njegovi ga niso sprejeli. — Kako dolgo vendar čakali Judje na prihod svojega Mesija! In zdaj pride; pride pa Mesija, kakor ga oni niso mogli pričakovati:, pride Bog sam. "Položaj je bil ta-le: Majhno judovsko ljudstvo je bridko stokalo pod trdo .roko rimskega cesarja in je po- znalo le eno hrepenenje: otresti se »tega jarma. — Zdaj nastopi Mesija: V politična, narodna, gospodarska vprašanja se ni spuščal, ampak je začel učiti o božjem kraljestvu, večnosti, grehu ; klical jim je: Samo eno je potrebno: rešite svoje duše. — Za take nauke niso imeli Judje nobenega smisla; začeli so se mu upirati. Cela tri leta je imel Kristus pravcato vojsko s svojim ljudstvom: Judje so se prepirali z Bogom samim. To spada med najbolj žalostne prizore svetovne zgodovine sploh. Jezus Kristus se je izkazal pred ljudmi: prinesel je podpise' in pečate z nebes, da je božji »Sin. "Ta je moj ljubljeni Sin; njega poslušajte!" (Mat. 3, 17( tako govori Bog Oče iz nebes. Toda Judje so. si mašili ušesa ob njegovih naukih in so Pilatu rekli: "Nočemo, da bi nam ta kraljeval." Najbolj je razkačilo in razburilo voditelje judovskega naroda. da je Kristus delal čudeže. -— Nepopisno dobroto je Kristus skazal slepcem, ko jim je povrnit vid, gobavim, ko jih je očistil, obsedenim, ko jih je rešil hudih duhov, Lazarju, ko ga je obudil k življenju. Toda glej! Farizejem še na misel ne pride, da bi se veselili tolikih dobrot; samo enega se boje. Pravijo: Če pojde tako naprej, bo drvilo vse ljudstvo za njim. S to besedo kažejo farizeji vso svojo puhlost in revščino. Za kom pa naj hiti ljudstvo, če ne za božjim Zve-ličarjem? Hočejo torej tekmovati s Kristusom in ljudstvo odvračati od njega. Zgodi se. kar se je ivioralo zgoditi: 'Kristus se odvrne od judovske oblasti, od farizejev, in začne graditi nanovo, staviti svojo stavbo brez njih" in proti njim. / . Izbere si vse drugačnih mož. "Zgodi se pa v tistih dneh. da je šel na goro molit in prebil je noč v molitvi z Bogom. Ko se zdani, skliče svoje učence in izbere izmed njih dvanajstere, ki jih je imenoval apostole." (Luk. 6. 12.) Celo noč prečuje v molitvi Bridka noč! Kako naravno bi bi-da bi dosedanji voditelji Judov. veliki duhovni; postali njegovi apostoli! Izobraženi so in sposobni so! Toda zavreči jih mora: zakaj ti niso imeli smisla za njega: nočemo, da bi nam ta kraljeval, tako so izjavili Pilatu. Za svojega namestnika, ki naj bi utrjeval tudi brate, si je izbral sv. Petra. Toda prej se je moral Peter brez ovinkov posta i lo SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat pevsko društvo "Lira- Cleveland, Obio. - Predsednik: An ton Grdina, 1053 E. 62nd St. — Pe v o vodja in podpredsednik: Mate; Holmar. 6211 Glass — Tajnik l'g. Zupančič, 6708 Edna avenue -Blagajnik: Frank Matjašič mj Norwuud Rd. — Kolektor Ant Smo ■'ič. 6411 Vartan a ve. Pevske vaje so v torek, četrtek ii soboto ob pol 8: uri zvečer Seje vsak prvi torek v stari šoli sv. Vida. mesecu i i i i j i i j I DRUŠTVO SV. VIDA ŠTEV. as, K. S. K. J. V CLEVELANDU. O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na te den bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od x.— 16. leta starosti. Dr. zboruje vsako 1 nedeljo v mesecu v KnausovI dvorani. Asesment se plačuje samo na seji, od 10. ure dopoldne do 4. ure j popoldne. Vsa nadaljna pojasnila do-1 bite lahko vsak čas pri društvenih uradnikih. Predsedni:, Jofcn Widervol, 1153 East 61st Street. Podpredsednik, Joseph Žulič. Tajnik, Apt. Forturra 1093 E. 64th Street. .Blagajnik, John Melle. Zastopnik, Joseph Rus, 6519 Bonna a ve. *** Nadzorniki: John 2ulič, Antoi, Strniša in Joseph Ponikvar. — Za stavonoša Ant. Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. viti popolnoma na Kristusovo' stran. Glej, marsikaj dobrega so mislili ljudje o I^ristusu, češ, da; je prerok, Janez Kr-stnik itd., to-| da to mu ni zadostovalo. "Vi pa,' kdo pravite, da sem?" tako. je vprašal apostole. "Ti si Kristus,1 Sin živega'Boga," tako je^po-j Aedal Peter. Takega moža raty, Kristus m zato mu reče: "Ti si( Peter (skala) in na to skalo bom zidal svojo Cerkev.V Od svojega namestnika je torej zahteval polno vero v sebe in pozneje še nekaj več, popolno ljubezen. "Simon Jonov, ali me ljubiš, ali me ljubiš bolj od teh?" (Jan. 21, 15,' 16, 17.) Najprej mu je Peter moral zagotoviti, da ga res ljubi nad vse, potem je šele začul besede: "Pasi moja jagnjetaP "Pasi moje ovce!" Na take može torej je zidal Kristus svojo Cerkev. Novoizvoljene! so navadni ri-j biči, možje iz nijžjih slojev ljudstva. Kdo jih bo učil finega nastopa in kdo jim bo ugladil govorico za velika mesta, za aka-demične (omikane) Atene, za salonski (gosposki) Rim? Kako so farizeji zasmehovali te neuke, robate Galilejce! — Kdo jim bo dal pamet in smisel za svetovni načrt Kristusov? — "Pojdite torej po vsem svetu in učite vse narode!" (Mat. 28, 19.) To je vendar načrt, ki popolnoma nasprotuje ozkosrčnim farizejem in T udom sploh. Oči farizejev so uprte v^ Jeruzalem v tempelj, v Palestino, v judovsko ljudstvo, najbolj pa v same sebe. Tremalenkostni so ti ljudje. Kristus jih ne more rabiti. Toda bodo li oni-le ribiči bolje opravili? Kako naj učijo vse narode? In vendar so jih u-čili! Kdo je tu posegel vmes? Kristusova molitev! Tezus moli vso noč za svoje izvoljence. Kaj je' ta molitev napravila iz onih. ribičev? Kaj bi bili ti ribiči brez j Kristusove molitve? Kdo bi ve-\ del za nje? Kaj pa so postali o-ni prevzetni farizeji, ki so se bili celo upirali Kristusu? Sebični, malenkostni, brezpomembni spo-tikavci in njedljivci, o katerih [ svet ne ve drugega negp to, da I je ime "farizej" grda psovka. Za , farizeja noče veljati nihče! Toda i apostoli? Nasledniki Kristuso-1 vi so, edino za take hočejo ve-j Ijati. "Tako naj nas ima Človek 1 za služabnike Kristusove in dc-livce božjih skrivnosti," pravi sv. Pavel. (1, Ko. 4, i.) Ti skromni možje so bili polni sv. Duha. ki jih je tolažil, u-čil in navdihoval. Prejeli so ključe nebeškega kraljestva, ki jih je bil Kristus prinesel z nebes in jih pustil na zemlji. Judje so sicer res bilr izvoljeni božji narod, a mislili so sčasoma, da je Bog sploh samo za nje in da se za druge še brigati ne sme. Zdaj pa prejmejo apostoli nebeške ključe, Bog si jh izbral drugih oskrbnikov za svojo hišo. , Za zaklad Kristusovega trpljenja in odrešenja niso Judje i-meli nobenega smisla; saj so vendar oni sklenili, da mora umreti. Ta zaklad je pustil Kristus na zemlji, v nebesa ga ni hotel vzeti; zakaj za svet, ne za nebesa je Kristus umrl; za oskrbnike tega zaklada pa je napravil apostole. Novi možje z novimi nauki, z novimi načrti, ki obsegajo ves svet, polni Sv. Duha, opremljeni s ključi nebeškega kraljestva ti skromni možje iz priprostega naroda, pripi^vljeni na dolga a-postolska potovanja po svetu, brez orožja, brez denarja, brez ■doma, poslani od Kristusa samega, so nova Kristusova Cerkev, so prvi početek katoliške Cerkve. Po tem početku se razlikuje katoliška Cerkev od vseh drugih ver. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s. 2. strani.) Zakrajšek, ki je v vznešenih besedah orisal pomen knjižnice in čitalnice. Zasluge, da je naselbina dobila od mesta Knjižnico Rredo vse preč. g. župnika, ki se je potrudil", da mu je mestna vlada dovolila za našo župnijo potrebne knjige itd. Tako se dela za narodni napredek v naselbinah, ne pa s frazami, kakor hočejo naši nasprotniki. Od fraz ni bil še nikejar nihče sit ? V šolski dvorani se je potem za igrami razvila prav prijazna domača zabava. Vse je bilo dobre volje in v najboljšem razpoloženju. Tudi tu je bila udeležba po voljna. Našim igralcem pa feličemo le kmalu se zopet pokažite na dramatičnem odru in nam zopet kako špasno priredite. — Mr. Anton Bogulin, ki je bil odpeljan v bolnišnico, kakor to porocano v zadnji številki, je že precej boljši in vse kaže, da LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Vsem onim, ki so nam vrnili božično številko Edinosti, st tem potom prav iskreno zahvalimo in Bog plačaj! Tudi mi jim bomo o priliki rade volje vrnili uslugo. -o- POZOR! Vsa naročnina, ki bo oddana na pošto za list Edinost po x. januarjem, se bo naročnikom vknjiževala po novi ceni, ki je $4-00 za celo leto in $2.00 za pol leta. Za stari kraj in Chicago, kjer se morajo rabiti znamke pa sta-» ne za celo leto $4.75. za pol leta $2.50. Uprava Edinosti. » Po njegovih mislih. Učitelj vpraša mladega Jožka v šoli: "Kaj misliš Jožek, kako daleč je do našega >olnca?" Jožek: "Ni posebno . .------ daleč. bo kmalu okreval in se vrnil'd^ ^0Sm° ^ ^ naŠem J"* mov v krog svoie družine, kar) " Sm° .Vldeh Protl večeru. NAZNANILO IN PRIPOROČILO . C enjenim naročnikom in vsem prijateljem vn dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu in vsej državi Ohio naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich. ki je pooblaščen pobirati, naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem. Cenjene rojake in rojakinje • prosimo, da mu gredo pri tem težavnem delovanju za katoliški tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno si. r ensko hišo v-*ssaki naselbini. Potreba za kafe^liAki tisk je velika, kar menda fm treba še! j posebej povdarjati. £ato vsi na' delo in pomagajte zastopniku, da I list pridobi kar največ novih na-; ročni kov. mov v krog svoje družine, kar mu prisrčno želi cela naselbina ! — Mr. Martin Cvenk, ki je i-mel hudo glavno bolezen je že tudi precej boljši. V kratkem bo zopet zdrav na svojem mestu. — Sredi teg£ meseca se bo vršil v naši naselbini shod vseh društev Kranjske Slovenske Katoliške Jednote. Tako je nam pismeno sporočil bodoči gl. predsednik K. S. K. J. Mr. Grdina. Kot vse kaže, naša Katoliška Jednota imela v bodoče energičnega moža na krmilu, ki bo delal za povzdigo Jednote. Takega je bilo treba! Dan tega važnega shoda bomo pravočasno občin stvu naznanili. DRUŠTVO SV. CIRILA IN TODA itev. x8, S. D. Z„ CLEVELAND, OHIO, V društvo se sprejemajo člani o* 16 do 55. leta starosti. Zavarujete §» lahko za : $150, $300, $500. $1000 $1500 in $2000. smrtnine. Za bolniik* podporo pa se lahko zavarujete s» $7 ali pa $14 na teden. V društvo lak ko vpišete tudi otroke od 1 do V leta starosti Za nadaljna pojasnil* se obrnite na društveni odbor. Društvo zborujo vsako 3 nedeljo » Knausovi dvorani ob X. uri popoldne Predsednik, Anton Staniša zooi E 72nd Pl.l Podpreds., John Terak Tajnik, John Widervol, 1153 E. 6ts« Street; Zapisnikar, Frank Merbo* Blagajnik, Josef Zakrajšek st.; Nad zorniki, Alouis Tomshe, Anton Ba» ca, Josef Zakrajšek ml. Zdravnik D. J. M. Seliskar; Zastavonoša Johf Jerman; Redar John Peterlin. 7.a Izpahke in ndrgriei-ja. '/. rx»r l.o!f5ti in bole- in/. Vdrgnite ga — prepodite boleT fino. Imejte pri rokah steklenico — nikdar ne veste, kdaj jo boste rabili. 35 in ?0c. steklenica v lekarnah . AD. RICHTER & CO. i] Mazilo velikega slevera. ; S 7\ sklepe i' n>iši*s ! 7<>jnr !•«»!*•('me v prs'h in hrbtu. ČV spravi r<*- :n;ovaza premog — dfVa —? prevaža pohištvo in vse kar spada v to stroko. Vsem se najtopleje priporočal Pokličite ga po telefonu 1 DRUŽINSKA PRATIKA. za prestopno leto 1924. cena 15c., se dobi v zalogi knjigarne, "EDINOST", 1849 W. 22nd St., Chicago, IU, knjigarni Edinost 1849 — West 22nd Street. CHICAGO. ILL. frank suhadolnik 6107 ~ St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Je zastopnik listov Edinost in Ave Maria. — V za- 1ogi ima vsakovrstne knjige, ki jih je dobiti v naši knjigarni. J Ako še nimate letošnjega Koledarja Ave Maria poj-dite h njemu, ki jih ima v zalogi. f SLOVENSKI fotografski umetniški zaved Fr. Rožnik 6214 — St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO. Želim srtčno, zdravo in vspešno Novo leto vsem čitate-ljem lista Edinosti! Obenem se priporoča, da ob priliki, kadar potrebujete, kakršnekoli slike, obiščite naš fotografski atelje, katero je sedaj'upeljano prav po amerikanskemu sistemu. Posebno pozornost pa novoporočencerr. — Prepričajte se, da boste pri nas najboljše postreženi!' 3 Trikrat na dan je%treba jesti in logično temu trikrat na dan kuhati. Gospodinja pa mora vedno računati kaj bo pripravila za zajterk, kosilo in večerjo, da bo zadovoljila tiste, za katere kuha. t X kolikor se tiče mesa še dobi najboljšega, pa bodisi sveže meso, suho prekajeno, perutnino ali druge vrste meso pri našem domačem mesarju math. kremesfcc SLOVENSKI MESAR 1912 — West 22nd Street, . Chicago, 111. / Phone: Canal 6319. Prave KRANJSKE DOMA NAREJENE krvave in^friesene vedno na razpolago! Pridite po nje! / ■ ..••• -i . ZitiHŠt "BDINO&T" ■ "Prej pa nisem mogel," se je izgovarjal Mataj, utrinjaje brlečo £večo. "Saj sicer imam še nekaj jezika, .ali, kadar stoji dečla pred mano, takrat sem pa ves drugačen! Tako sem zmešan in ves -neroden, da kar ne morem tnajti prave besede. In če jo najdem, mi pa spak neče iz ust. In obliva me pot, kakor bi vlekel težko bruno sam sebi z jezika!" % "Pa je res čudno, da je nekateri mladenič tako uvezan in lesen tpričo mladega dekleta," je pripomnil berač z modro na-gubančenim čelom. "Kar boji se je. Saj stare babe se ne bi!" Slekla sta se. Hudopisk je dobil nekaj perila in Matajevo odejo na klop in si postlal sam. Matija je nesel mokro obleko v vežo, svoj robec z denarjem in uro pa si je dejal pod zglavje, upihnil svečo, zlezel v posteljo, se odel z razdrapano rjuho in prespal vso noč na enem ušesu. . , Proti jutru se mu je sanjalo nekaj prav lepega. " Čepel je na lopatah jako velikega mlinskega kolesa, vrtečega se vodoravno nizko nad cvetočo livado. Na sredi kolesa, v zlati megli, pa je sedela lepa Anka in pela čudovito pesem. On jo je zvesto poslušal in se vozil venomer okoli nje. "Kdo bi si mislil, da znaš tako ganljivo peti !*" jo je pohvalil, ko je utihnila. "Pa še ti zakroži katero ali zažvižgaj, Matija!" ga je prosila in ga pogledala tako ljubo, kakor še nikdar ne. Matajev Matija se je odkašljal in poizkušal, da bi tudi oiv prav milo povzemal glas, pojoč: "Le hočeš moja biti. te vzamem to jesen." Iz grla pa mu ie prihajalo samo neblagoglasno stokanje in ta|co hripavo grohanje, da se je čudil sam sebi. Toda Anka mu ni očitala ničesar, celo smejala se mu je prijazno in se zibala v bokih. Bližalo se mu je njeno lice, nežno zardelo kakor divje rože cvet; za dosegljaj blizu je videl njene oči. poredne, vesele, sladke. Iztegnil je roke, da bi jo prijel za roko, pa se ni mogel ganiti, kakor bi bil ves prevezan s trdno zavozlanimi ko-nopci. "Tako te imam rad, Anka," ji je zagotavljal, "da bi te nesel štuporamo na Triglav, pa še nazaj!" "Verjamem, Matija," se je odzvala veselo. "Toda veš kaj? Rajši pojdi v ris po denar, potle pa v belo Ljubljano, če me imaš res kaj rad, in kupi mi tam židanO ruto, kakršne nima nobena druga tod okoli!" , . "Pa grem!" ji je obetal moško. "Kupim ti najlepšo ruto in se nekoliko ustavim pri sestri Špeli, ki je omožena v Ljubljani. Rad te imam pa tako. da ti ne morem povedati. Tebe vzamem za ženo, pa nobene druge, ni res? Le še malo me počakaj; zasnubim te v kratkem ! Ali boš srečna z mano! Boš videla, he he, kaj se to pravi! Ali nisem čeden mladenič in krotak in prijazen?, Z lučjo bi si morala iskati boljšega ženina po devetih fa-rah! Le verjemi mi. prava ljubezen se je oprijela mojega srca!" "Beži no, ne bodi tak!" mu je odvrnila in povesila krasne oči "Ne govori tako! To je greh!" "Sram jo je." si je mislil, "pa saj je mene tudi." Poltem pa je nadaljeval na glas: "Ne zameri mi mojih besedi, Anka! Prav povšeči^mi je, da si tako sramežljiva dečla. Pa fie bom več govoril o tem. V Ljubljano doli pojdem pa precej, čeprav nisem bil še svoje žive dni tam. Pa saj imam ondi sestro Špeluzo. Od samega veselja se bo jokala, ko bo videla svojega brata po tolikem času!"' i Zdajci se je izpremenilo mlinsko kolo v ogromen svatbeni kolač. Matajev Matija ga je načel s svojim pipcem in ga ponudil velik kos Anki. Toda komaj ga je pokusil tudi sam, pa se mu je hudo zaletela in zbudil se je iz prijetnih sanj. Na moč mu je bilo žal; da se mu je razblinil čaroviti privid tako naglo v prazen nič. Zastonj je poizkušal prisiliti nadaljevanje prelepe zabave; zastonj je mezal in si venomer ustvarjal, cla se suče okoli Anke. Glasno petje telel >anovskih petelinov ga je zdramilo popolnoma. Skozi razbito okence je videl, da je že velik dan. Zazehalo se mu je široko. Vzdignil se je, sedel, razpel roke nad glavo in jih pretegnil, potresel velike pesti in stresel razkuštrano, rušo' glavo. "Kaj tako lepega se lpi ni sanjalo še nikdar ]P je mrmral in si mel oči. ' V "Kaj godrnjaš?" se je oglasil Hudopisk na klopi. "Godrnjati bi moral le jaz, ker si tako grdo kalil nočni mir!" "Jaz?" se je čudil Mataj. "Smrčal si, kakor bi žagal skalo!" se je pritoževal - berač. "Zbudil si me vsak čas. smrčulj!" , "I, pa bi mc bil malo potresef in me opomnil: Matija, ne smrči no tako, da bom mogel spati!" "Saj sem te dovolj mikastil za ramo, pomagalo pa ni nič!" se je jezil Hudopisk. "Ponehal si vselej le za malo časa, potle si pa vlekel dreto le še huje. Slabo sem spal pri tebi, slabo!"' "Ne zameri mi moje nerodnosti, Andraž, saj nisem smrčal nalašč Sicer spim čisto tiho in pohlevno kakor maček." "Saj bi bil šel vunkaj na svisli in se zaril v listje ali seno. pa sem se bal, da se ne nabodem na kakšne vile in da mi ne pade pol tvpje vegaste strehe^na glavo. In malo preveč sem likofal včeraj. Boli me betica!" "Mene pa nič, Andraž!" se je pohvalil Matajev Matija, že v coklah. "Ti nisi pil toliko." "Veš kaj? Stopi doli k potoku in pomoči glavo v vodo, pa ti odleže. Jaz, pa pomolzem Dimk<^ in zavrem mleko." "Le srečno kuhaj, Matijec, jaz si pojdem pa res hladid bučo. Kje pa so moje cape?" Mataj je odropotal s svojimi coklami v vežo in obema prinesel posušeno obleko. Napravila sta se in Hudopisk se je šel zdravit. Vrnil se je kmalu, ves zaripel v glavo; brisal se je v rjuho, godrnjal in vzdihoval. Po zajterku je vzel Hudopisk svoj slamnik, palico pa malho in se obrnil k Mataju: "Zdaj moram v Zaplano. potle pa po les-l kovke in mačjo kost, Matijec! Adijo!" "Pa ne da bi mi-jo popihal, Andraž!" se je zbal Matajev Matija. ki je dvomljivo gledal prosjaka. "NTič se ne boj. prav gotovo se vrnem popoldne!" je obljubil- H udopisks že na pragu: mahnil mu je z roko in odšel svojim potom. t * j 6. RIS. * Matajev Matija "^tn ob podboju gledal za beračevim .slamnikom. ki se je zdajinzdaj še pokazal izza jelšja in rakitovja vzdolž potoka. Nad tiho dolinico }e lesketalo jasno junijsko jutro. Mirno, svečano so strnžile visoke hoje in smreke bližnjega gozda divje razpokane pečine in sivotne skalitie v dolgih ranih sencah. Naokoli so zelenel' smaragdni holmi, tuintam okriti s temnim le-sovjem ; za njimi so sinjevale strmovite gore v prenežnem hlapu pod ponosrijm zaklonom ledenih orjakov. Počasi se je majal Matija proti svojemu vrtu. Lesena ograja'. nagnita. trohla, ulomljena. je na več krajih žalostno čepela po strani. Pod jablanami in hruškami, omreženimi z lišajem in mahom, sta se šopirila robila in glogje. Osat in kopriva, divja kamilica in pasje mleko, smolika in metalica, gadovec in odo-lin, podponec in mlečki, čemerika in stoklasa — sama glotn, trava in plevel so bohotno rasli ^o gredicah in potih in dušili, nekaj obupanih zeljnatih glavic in nekaj klavrnega fižola "Plevela je malo preveč V-je umoval Matija. "Pa kaj pomaga, če ga izrujem, ga zraste v kratkem še več. Zdaj pa grem Dimko past." Cokla je k horpemu hlevu, odrinil vrata brez kljuke, nagnil oglato glavo in stopil k svoji kravici. Črnordeča buša je bila majhna, slabotna, navidezno skromna in pohlevna — toda Teleban ovci so trdili, da je ni tako poredne, razuzdane 1:rave nikjer na vsem božjem s\e\u ne, kakor je Matajeva šavra. Zlasti urnogolke Telebanovke so rade polagale Dimki vsa grda svoj-stva goveja na suha rebra; oponašale so ji, da je požrešna, jalova. potuhnjena, lahkomiselna, divja, hudobna, bodljiva. 1 ez-' Ijava. Opravljele so jo. da je zinikarna kakor za molžo, tako za vprego in mesarja. Čim bolj pa so sosedje črnili njegovo gav-ro, tem rajši jo je imel Mataj. Večkrat še je moško potegnil za čast obrekovane govedine — pa so se mu'le smejali in natofce-' vali kravišče še huje. ; Dimka je pozdravila svojega gospodarja z zamolklim mukali jem. K************************ Edgar Allen Poe. ŽIY POKOPAN.. Nekatere snovi, ki so za nas vedno in vedno zanimive, vsebujejo take grozote, da jih ni moči u-porabljati v pesnitvah. Romanopisec se jih mora ogibati, če noče vzbuditi gnusa — studa.»Le tedaj so porabne, če jih resno veličanstvo smrti posvečuje - in podpira. K/iko "prijetno" nas je groza, ako n. pr. čitamo o prehodu čez Berezino, p potresu v Lizboni, o kugi v Londonu, o krvoprelitju v noči sv. Jerneja, ali pa o zadušen ju 123 jetnikov, v kalkutski "črni luknji." Vendar razburja v vseh takih poročilih ravno dejstvo, resnica.j zgodovinski dogodek. Takšna domišljija bi vzbujala gnus. Omenil sem pravkar nekaj ve-' likih in pogubonosnih nesreč, v! vseh pa napravita veličina in vrsta" nezgode na na-šo domišljijo! mogočen vtis. Ni mi treba pov-darjati, da bi lahko zajel iz dolgega in strahotnega zapisnika človeških stisk in nadlog marsikateri posamezen slučaj, ki bi bil bolestnejši kot katerikoli omen-1 jenih. Pravo nesrečo, najglobljo! bolest, občuti le posameznik, ne pa množica. Zahvalimo se usmi-j Ijenemu Bogu, da tudi najstrašnejše grozote smrtnega^xija bojuje le vsak posamezpik zase. Ziv pokopan biti je nesporno, najstrahotnejša vseh muk. ki soj namenjene nam Zemljanom. I Vi godilo pa se je to že često. zelo cesto — noben premišljen človek ne bo tega zanikal. Meje med življenjem in smrtjo so nedoločene in temne. Kdo ve podati, kje iteha prvo in prične drti-go? Znano nam je. da pri nekaterih boleznih nastopi popolen zastonj vseh vidnih življenskih funkcij"; vendar pa je ta presta-nek le odmor, le začasno odne-hanje nepojmljivega ustroja. Nekaj časa preteče in nereden skriv-j nosten vzrok oživi znova čarobna krila, požene pošastno kolesje. Srebrna struna se ni utrgala: zlati lok se ni zlomil za vedno.! Kje pa je bila medtem duša? Toda brez ozira na logični; sklep a priori, da imajo takšni dogodki posebne posledice, daj taki dobro znani slučaji navidezne smrti sami posebi tupatami dovedejo do prezgodnjega poko- pa — brez ozira na to razmišljanje . imamo namreč direktna . zdravniška spričevala in skušnje kot dokaz, da je bilo dosti takšnih pokopov. Na zahtevo lahko navedem več kot sto avtentično dokazanih slučajev. E-den njih. čegar prav posebne o-koliščine so gotovo še živo v spominu nekaterim mojih čita-teljev, se je dogodil nedavno v sosednem mestu Baltimore, kjer je vsepovsod izzval^ globoko in bolestno razburjenje* Žena enega najuglednejših meščanov — znamenitega advo-. kata in člana kongresa — je zapadla neznani in nerazložljivi bolezni in vsa zdravniška umetnost je odrekla. Po strašnih bolečinah pe umrla, ali vsaj zgle-dalo je tako. Nihče ni domneval da je le navidezno mrtva . ni bilo vzroka za tako misel. Lice je očitovalo znane skremžene in upadle poteze; ustnice so bile blede ko marmor, oči brez bleska. Tri dni je ostalo truplo nepokopano; v tem času je postalo ledeno mrzlo. Pohiteli so še s pogrebom, ker je navidezni razkroj tako brzo napredoval. i Položili so jo v družinsko grobnico. ki je ostala -nedotaknjena tri leta. Po treh letih so grobnico odprli, da bi spustili vanjo nov sarkofag — toda, ah! Kakšno strašno presenečenje je čakalo soproga, ki je lastnoročno odklenil duri! Ko so se vrata-odprla na ven. je vjel nekaj belo oblečenega, škepetajočega v roke. Bilo je okostje njegove žene, v mrtvaški, še ne razpereli halji. Skrbna raziskovanja so razkrila, da se je žena prebudi-, la dva dni po jx>grebu in da je rakev vsled njenega obupnega napora padla z mrtvaškega odra in se razbila ter ji dala prostost, j Svetilka z oljem, ki so jo bili \ slučajno pustili polno v grobni- J ci, je bila izpraznjena, lahko pa. da je olje izpuhtelo. Vrh stop- . njic. ki so vodile v grobnico, je ležal del rakve, s katerim je sko- j ro gotovo bila po železnih vra- J tih, da bi opozbrila nase. Pri tem jo je bržkone napadla ome-dlevica, ali pa jo je vsled groze doletela smrt. Pri padcu se je njena mrliška halja ujela v želez-je, ki je molelo iz vrat. Tako je obvisela in strohnela — pokon- ci. ZbpLŠnik JAVNI NOTAR, soba 306 Bake well Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodni je) Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. Slovenska Laundrija v Chicago. Slovenskim družinam v naselbini naznanjam, da obratujem lastno pralnico, kjer peremo vsakovrstno perilo. — Delo dobro in za vsakogar zadovoljivo. — Kadarkoli imate kako perilo za pranje pokličite nas po telefonu, da pridemo po perilo na Vaš dom. Perilo Vam pripeljemo, ko ga operemo zopet nazaj na Vaš dom. Kadarkoli imate kako perilo nepozabite na lastno slovensko pralnico! ~ Park View^Wet Wash Laundry Co. ŠTEFAN HORVATH, lastnik. 1501 — So. California Ave. Tel.: Rockwell 1230. Avwwwxmv *■*———^— ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo. & Priporočamo se za obilen obisk. BENJ. BICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Str. Forest City, Pa KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO? Takšne kaj ne. kakršne ste na letni seji sprejeli! KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI? Ste že tudi to odločili? AKO ŠE NISTE, tedaj pišite nam po ceno. NAŠA TISKARNA - v izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? # * Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo kako tiskarsko delo. Zmerno ceno. lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa. če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam. če ne vedo za Vas? Poslužite se v teni^ozi-ru lista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd St. Chicago, ni.