GLASILO KOLEKTIVA
JARŠE
ŠT. 7 — X JULIJ 1961 CENA 10 DIN
Doill tl Umagu pričakuje
20. obletnica naše revolucije
Te dni poteka, ali bolj točno, dne 22. julija letos bo poteklo 20 let, ko je dala Komunistična partija Jugoslavije znak za oborožen odpor narodov Jugoslavije proti fašističnim nemškim in italijanskim zavojevalcem. Zbegano ljudstvo Jugoslavije, ki sta ga sramotno pustila na cedilu takratna pobegla izdajalska vlada in kralj, je prisluhnilo klicu partije in zgrabilo za orožje, da se upre okupatorju, ki je že v prvih dneh okupacije razgalil svojo fašistično kulturo.
Ta dan je zmag pijani Hitler dal svojim generalom povelje za napad na Sovjetsko zvezo, hoteč jo v tako imenovani bliskoviti vojni premagati in poteptati, s to zmago pa postaviti zid proti azijskemu delu Rusije za nadaljnje pohode v Azijo in Afriko. To bi sc mu domala tudi posrečilo, da niso posegle vmes nevidne sile zasužnjenih narodov evropske celine. Največ jo zmedo so zavojevalci doživeli na Balkanu, zlasti v Jugoslaviji, kjer jim je skorajda neoboroženo ljudstvo zadajalo zdaj tu, zdaj tam težke udarec. Komunistična partija Jugoslavije je pod vodstvom svojega Centralnega komiteja in tovariša Tita bila sposobna organizirati svobode opeharjeno ljudstvo za neenak boj proti do zob oboroženim okupatorjem.
Prav ta vsesplošna vstaja jugoslovanskega ljudstva je preprečila Hitlerjevim hordam načrtni in bliskoviti poraz Rdeče armade, saj je moral iz svojih armad, ki so se kot grozeči veletok valile proti Sovjetski zvezi, vzeti 30 do 40 divizij s približno 800 tanki in jih poslati nad nepokorne Balkance. Z odvajanjem teh divizij in motorizacije je bila udarna moč Hitlerjevih armad znatno oslabljena in je začela kazati prve znake, od začetka sicer slabotnih porazov, zdaj na tem, zdaj na onem delu svoje širne fronte. Ti porazi so postajali sčasoma vedno pogostejši in večji, dokler ni sledil strahoten poraz Nemcev pred Stalingradom, ki je za vselej prekrižal Hitlerju načrte o novem redu na svetu. Ti neuspehi in porazi so navdali z besom ves nemški vojni aparat, da sc je še bolj brezobzirno in krvoločno spustil nad nepokorno ljudstvo podjarmljenih dežel, hoteč ga prisiliti k pokorščini, da bi delalo za Rajh jn že močno omajano zmago. S tem so se začeli najtežji dnevi okupacije. Okupator je besnel na vseh koncih in krajih, ljudstvo pa je ječalo pod udarci njegovih knut. Izčrpano do skrajnosti je vztrajalo naše ljudstvo, upirajoč svoje poglede v svobodne gozdove, od koder je pričakovalo rešitve.
Po porazu Nemcev pri Stalingradu je bila zapečatena usoda nemškega Rajha. Po tem porazu je dobila Rdeča armada v roke iniciativo in je ni več spustila vse do zavzetja Berlina in popolnega poraza nemške vojske. Vzporedno z ojačanjem sil Sovjetske armade so se krepile tudi sile naše partizanske vojske, ki je prav tako prešla iz defenzivnega bojevanja v ofenzivno in tako doprinesla svoj nemali delež za popolni poraz fašizma.
Z dvojnimi občutki se danes spominjamo nastopajoče pomladi leta 1945, ki nam je prinesla težko pri-bojevano svobodo. Strgali in odvrgli smo spone fašističnega suženjstva in zadihali zrak svobodnega pomladnega jutra. Z nepopisnim veseljem smo gledali, kako se je poražena nemška armada predajala našim partizanskim enotam, v kolikor se jim ni posrečilo pobegniti za Karavanke. Tako je končala ona zmagovita armada, ki je bila še pred nekaj meseci strah in trepet vseh okupiranih dežel in pada sedaj v ujetništvo partizanske vojske, ki je izšla iz ljudstva in se borila samo za ljudstvo. Pri takem navdušenju in razpoloženju so nas istočasno težile trpke misli na številne tovariše in tovarišice, ki niso z nami doživljali teh lepih, veselih dni, temveč so njih trupla počivala po naših širnih gozdovih, množičnih grobovih koncentracijskih in drugih taborišč poražene Nemčije, ali pa je njih krematorijski pepel razpihal tuj veter. Naša svoboda naj nas
vedno spominja teh žrtev, brez katerih ne bi doživeli svobode.
Komunistična partija Jugoslavije je dosledno izvršila svojo obljubo, ki jo je dala pred 20. leti, ko je klicala ljudstvo k vstaji. Zbrala je vse bratske jugoslovanske narode pod enoten krov Federativne ljudske republike Jugoslavije in priznala vsakemu narodu svojo samostojnost. Dobili smo svoja predstavniška telesa, ki so izvoljena od ljudstva in ki odgovarjajo ljudstvu. Vso iniciativo ima v rokah delavski razred, ki daje smernice vsem dogajanjem v deželi. Delavci niso več v mezdnih odnosih s tovarnami, temveč so upravljale! družbene lastnine, ki je tudi njihova last. To načelo se iz dneva v dan bolj krepi in zato ni parola »Tovarne delavcem« samo prazna fraza, marveč je gotovo dejstvo, in to vsak dan bolj doživljamo.
Revolucija preporoda naših narodov je za nami. Pred nami je pa še nekončan boj za popolno in dokončno dosego onih svetlih ciljev, za katere so v dnevih naše ljudske revolucije krvaveli in dajali svoja življenja naši najboljši sinovi in hčere, t. j. za trajen mir med narodi in za boljše življenje vsega delovnega človeštva.
Ob spominu na vsa ta doživetja zakličimo:
»Naj živi 20. obletnica naše ljudske revolucije!«
Odpiramo nrizo nadrobno trgovino
Našemu kolektivu je že znano, da smo se odločili za otvoritev lastne nadrobne trgovine. Že konec leta 1959 bi naj trgovina začela s svojim poslovanjem, ker pa so nastale pri graditelju razne težave, se je zadeva zavlekla. Najavljenih je bilo več terminov za otvoritev, cned poslednjih je bil 1. maj 1961. No, sedaj stvar hitro dozoreva in se bliža svoji" realizaciji. Obletnico vstaje slovenskega naroda, to je 22. VII. 1961, bomo proslavili s tem, da bo tega dne naša trgovina pričela služiti svojemu namenu. S tem dejanjem bomo odprli pot našim izdelkom brez posredovanja ostale trgovske mreže, katera pa seveda ne bo v nobenem primeru od nas zapostavljena.
Naš prvi trgovski lokal pod naslovom »Bala« bo v Ljubljani v novi trgovski hiši na Titovi cesti 3 (bivša Šelemburgova ulica). Vprašali boste, zakaj prvi? Znano vam je namreč, da je naš DS sprejel sklep za osnovanje velikega trgovskega lokala z naslovom »MODNA
Prostor, namenjen za našo trgovino
S tem kadrom bomo
tudi mi smo prizadeti, uvozili bomo za
20 MILIJONOV US $ TEKSTILA. Z NOVO KOLEKCIJO STOPAMO SMELO JUTRIŠNJEMU DNEVU NASPROTI. USPEH, KI SE JE RODIL V RAZVOJNEM ODDELKU. — ORGANIZIRALI BOMO LASTNO TRGOVSKO MREŽO V CELI DRŽAVI. OBRATNI DELAVSKI SVETI REŠUJEJO KONKRETNE NALOGE. OTVORITEV MENZE — KO BODO GOTOVA OBRTNIŠKA DELA. ASFALTIRALI BOMO TOVARNIŠKO DVORIŠČE, CE ... IN SAMI BOMO ZA 100 MILIJONOV REKONSTRUIRALI NAŠO KOTLARNO.
Intervju, katerega je pripravil član uredniškega odbora s tovarišem direktorjem, osvetljuje nekatera yprašanja, ki zanimajo vsakogar, komur je napredek in obstoj našega podjetja pri srcu.
TOVARIŠ DIREKTOR, PROSIM, POVEJTE NAM
Nekaj splošnih mnenj o situaciji v tekstilni INDUSTRIJI S POSEBNIM POUDARKOM ZA
naše podjetje.
Uvozili bomo predvidoma za 20 milijonov $ tekstilnega blaga, kar pa verjetno ne bo v celoti realizirano, ker trgovska mreža nima za to potrebnih finančnih sredstev.
Tekstilna industrija ima zaradi restrikcije zmanjšana finančna sredstva in s tem seveda manj možnosti za rekonstrukcijo svojih obratov. Povezano s tem se bo seveda zmanjšala tudi kupna moč določenih manjših skupin potrošnikov — medtem ko bo velik pritisk blaga ha tržišče povzročil stabiliziranje cen. Mnenja smo, da je bilo dosedanje stanje nenormalno in predvidevam, ba bomo šele sedaj polagoma prehajali v normalno stanje.
Vse to pa pomeni, da bo treba pri našem delu vložiti več napora v oblikovanje naših izdelkov, to je v kvaliteto.
Blago, ki se je doslej samo prodajalo (samo distribuiralo), bo našlo v prihodnje kupca le, če bo kvalitetno, lepo na izgled in lepo opremljeno. Kolikor poznam tržišče, lahko rečem, da tista podjetja, ki bodo osvojila Prej omenjena načela, ne bodo imela težav.
KAKO SE JE VODSTVO NAŠEGA PODJETJA
pripravilo na borbo, ki že vlada in bo Se Hujsa na tržišču?
HIŠA«. Ta slednja bo v Nazorjevi ulici v Ljubljani. V tej veliki in moderni trgovski hiši bodo sodelovala vsa večja tekstilna podjetja iz Slovenije s svojimi priznanimi izdelki.
»MODNA HIŠA« mora biti pripravljena za poslovanje 2. novem, letos. Upamo, da ne bo nepredvidenih zaprek in da bomo letošnji praznik republike s tem dejanjem dostojno proslavili.
Naj se povrnem k trgovini »Bala«. Ta naslov smo lokalu izbrali zato, ker si bo v njem gospodinja ali dekle lahko nakupila vso tekstilno blago za balo odnosno za gospodinjstvo. Trgovski lokal otvarjamo skupno s Tovarno dekorativnih tkanin, Ljubljana, ker sc artikli naših dveh podjetij medsehojno dopolnjujejo.
Da bi izpopolnili asortiment proizvodov, ki so potrebni v gospodinjstvu, bomo vključili v prodajo še nekatere izdelke drugih podjetij. Tu mislim razne odeje, Posteljni inlet in slično. Lokal bo v ponos našemu kolektivu, kakor tudi sami Ljubljani.
Vse bolj pogosto se slišijo glasovi o izločanju posrednikov med proizvajalci in potrošnikom. Zato ni izključeno, da bomo po izkušnjah v prvi trgovini pričeli misliti na osnovanje novih trgovskih lokalov po večjih mestih naše domovine.	Jože Mavko
prebrodili vse težave!
Kljub temu, da ima Induplati specifične pogoje, lahko trdimo, da nas najnovejša situacija ni našla nepripravljene. Že dolgo časa je od tega, ko smo se pričeli zavedati, da bo v našem delu igral važno vlogo potrošnik, njegov okus in njegove želje. Da je temu tako, vidimo iz ukrepov, katere smo podvzeli že pred leti, to je, ustanovitev oddelka za razvoj artiklov in pa priprava za otvoritev lastnih industrijskih prodajaln.
KATERE SO NALOGE RAZVOJNEGA ODDELKA IN KAKO JE UPRAVA ZADOVOLJNA Z NJEGOVIM DELOM?
Ko je naš DS sprejel sklep o otvoritvi novih delovnih mest, je bil ta sklep sprejet dokaj hladno in brez komentarja. Ta pojav je bil razumljiv, ker niti sami nismo imeli izdelane detaljne koncepcije tega oddelka, temveč smo prvenstveno želeli organizirati neko enoto, ki bi pripravljala vzorce, katere bi potem komisijsko ocenjevali ali so za prodajo ali niso. Tako smo to delo vršili skoraj dve leti vse do dneva, ko so se same od sebe pojavile dejanske naloge tega oddelka. V mislih imam namreč osnovno nalogo, katero smo postavili temu oddelku leta 1960, da mora predložiti vodstvu podjetja do 15. junija 1961 kompletno kolekcijo naših izdelkov za naslednje leto, to je za leto 1962.
Na ta način smo ta oddelek postavili pred odgovornost, medtem ko je ležala ta odgovornost pred tem na nekaj vodilnih ljudeh, kateri so pa na podlagi trenutnega razpoloženja »modro odločali«, kaj naj gre v proizvodnjo In kaj ne.
To novo stališče, kateremu smo bili priča 15. junija t. L, pa nam je pokazalo svoje rezultate v tem, da smo v celoti akceptirali predložen predlog in pri tem ugotovili, da je naša kolekcija za leto 1962 verjetno do sedaj najboljša in da garantira dobro prodajo. Ob tej priliki želim povedati tudi dejstvo, da so bili naši obratovodje dokaj skeptični na delo razvojnega oddelka, medtem ko so sčasoma pričeli tudi sami z izkušnjami sodelovati pri pripravah za novo kolekcijo in je zato dober rezultat pravzaprav posledica dobrega sodelovanja med tistimi v proizvodnji (katerim je napredek podjetja pri srcu) in razvojnim oddelkom.
ŠE DVE VPRAŠANJI k TEMU. KAKO JE ZAGOTOVLJENA VEDNO DOBRA KVALITETA ZA PRIPRAVO KOLEKCIJE IN — ZAUPAJTE NAM NEKATERE POSEBNOSTI OZIROMA MODNE BARVE, ZAJETE V NASI NOVI KOLEKCIJI!
Prepričan sem, da bo celotni kolektiv prav kmalu užival rezultate tega oddelka, zato bomo morali zagotoviti stalno izobraževanje in poživitev za tiste, kateri nam morajo kreirati vzorce in barve.
Namen imam predlagati našemu UO podjetja, da v zvezi s pripravo kolekcije za leto 1963 odide kompletni vzorčni oddelek za nekaj dni v Italijo s kon-
kretnimi nalogami, da si na ta način pridobi idej in material za prihodnje.
Poudariti moram, da želimo, da je kolekcija za leto 1963 gotova do 1. maja 1962.
K drugemu vprašanju naslednje. Nočemo prehitevati časa, zato smo se odločili našo kolekcijo prezen-tirati šele septembra trgovski mreži oziroma januarja 1962 na sejmu na GR v Ljubljani potrošnikom.
TOVARIŠ DIREKTOR — ZAKAJ SE NE BI Z NAŠIMI NOVITETAMI PREDSTAVILI ŽE NA SEJMIH V LESKOVCU (Srbija) IN V ZAGREBU?
Odločili smo se, da se bo trgovska mreža seznanila z našo novo kolekcijo takrat, ko bomo že v polni proizvodnji. Prav zato bodo tudi trgovci lahko že kupovali od nas vse tisto, kar jim bomo pokazali in ponudili. Poleg tega se bomo s tem izognili kritiki, da razstavljamo blago, ki ni v prodaji.
SLIŠAL SEM, DA SO ŽELI NAJVEČ PRIZNANJA ARTIKLI, KATERE JE IZDELALA DOMAČA KONFEKCIJA. ALI NAM LAHKO POVESTE KAJ O TEM?
Res je. Izdelki, katere dokončno izoblikuje naša domača konfekcija, so naši naj reprezentativne j ši izdelki. Tako smo ocenili situacijo mi in tako jo ocenjuje trgovina. Žal pa zaenkrat ne moremo zadovoljiti potrebam maloprodaje po teh artiklih, zato bomo morali slej ko prej misliti na povečavo in pojačanje naše konfekcije.
MNOGE KRITIKE TRDE, DA NAŠIH IZDELKOV V MALOPRODAJI KRATKOMALO NI. JE TO RES IN KAJ OZIROMA KAKO NAJ SE TO STANJE IZBOLJŠA?
Dokaj artiklov je, katere imamo v tovarni na skladišču, potrošnik jih pa ne more kupiti. Na drugi strani pa imamo tudi artikle, kateri zaradi male proizvodnje ne pridejo potrošniku v roke.
Za delno ublažitev takšnega stanja smo se odločili ustanoviti v Ljubljani lastno trgovino, v kateri bomo prisluhnili okusu potrošnika ter posredno tudi vplivali, da bodo tudi ostale trgovine imele v prodaji celotni asortiment izdelkov Induplati.
Vsi znaki kažejo, da bomo morali kmalu odpreti take trgovine tudi v drugih centrih naše države, kar pomeni, da bomo pričeli organizirati lastno trgovsko mrežo.
PO VAŠIH IZJAVAH SODEC NI BOJAZNI ZA OBSTOJ INDUPLATI!
Tako je. S kadri, katere imamo, bomo lahko prebrodili vse težave, ki so in ki nas še čakajo.
KAJ PA NAŠE NOVE DELAVNICE?
V	objekt smo do sedaj vložili preko 30 milijonov dinarjev. Sredi dela pa so nas zadeli ukrepi, o katerih sem že govoril. Upam pa, da bomo na neki način ta objekt kljub temu dokončali, ker ga rabimo.
V	nove prostore bomo vsekakor vselili naša skladišča in pomožne delavnice.
SLIŠIMO, DA SO VODILNI KADRI PONEKOD PROTI OBRATNIM DELAVSKIM SVETOM. KAKO JE S TEM PRI NAS?
Za naše podjetje moram reči, da smo takoj uvideli pomembnost delovanja obratnih DS, ker posebno smatram, da bomo le-ti prevzeli nase dokaj dela in da bo položaj direktorja s tem precej lažji.
Po prvih znakih že lahko sodimo, da je nova oblika samoupravljanja konkretnejša in bližja proizvajalcu, zato je tudi zanimanje zanjo večje kot za dosedanji centralni DS.
Tudi ni čudno, da se proizvajalci bolj živo zanimajo za ta način upravljanja, ker bodo odslej sami delili osebni dohodek ter soodločali o najvažnejših stvareh svojega obrata (odpust in sprejem v službo, disciplina, vzdrževanje obrata, kvaliteta in podobno).
Centralnemu DS ostanejo samo tri glavne naloge in to: sprejem letnega plana proizvodnje, osnovni pro-porcij delitve dohodka (fondi — osebni dohodek) in pa investicijska politika. Med važne naloge centralnega DS spada tudi potrjevanje zaključnega računa podjetja kot celote.
TOVARIŠ DIREKTOR, PROSIM ŠE ZA NEKAJ MNENJ O SPLOŠNIH VPRAŠANJIH, POVEZANIH Z NAŠIM DELOM IN ŽIVLJENJEM.
S 1. junijem smo ukinili prodajanje toplih obrokov malice. Nimamo pa niti menze, tako da je vprašanje zelo pereče.
Topli obrok v odmoru nameravamo nuditi našim delavcem ponovno po otvoritvi naše menze — predvidoma v septembru mesecu.
OPROSTITE — SEPTEMBRA, KATEREGA LETA?
Kljub našim slabostim je od sedaj dalje datum otvoritve menze odvisen samo od zunanjih izvajalcev obrtniških del.
Od večjih del omenjam še asfaltiranje našega tovarniškega dvorišča. To delo bomo predvidoma izvršili v avgustu mesecu, realizacija pa je odvisna od tega, če bo asfalterska skupina pričela s podobnimi deli na domžalskih cestah.
O kotlarni pa sledeče. Ker do sedaj ni predvideno, da bi nam bili odobreni zvezni krediti za rekonstrukcijo naše kotlarne, smo se odločili za najcenejšo rešitev, to je za postavitev novega kotla v popravljeni kotlarni. Predvidevamo, da bodo ti stroški okoli 100 milijonov dinarjev.
STALNO NARAŠČANJE MOTORIZACIJE ZAHTEVA TUDI MOŽNOST PARKIRANJA MOTORNEGA VOZILA. JE UPRAVA MISLILA TUDI NA TO?
Tudi našim delavcem je postal čas dragocen, zato se opremljajo s hitrejšimi vozili. Naša dolžnost pa je, da mislimo na razširitev parkirnega prostora na račun kolesarnice.
IZ PODATKOV, KATERI SO VAM NA RAZPOLAGO, NAM PRAV GOTOVO LAHKO POVESTE, CE
OBSTOJA BOJAZEN, DA BO ZAVOLJO PROSTE SOBOTE ZASLUŽEK NAŠIH LJUDI MANJŠI?
Vsi dosedanji izračuni kažejo, da bo proizvodnja za nekaj %> manjša kot do sedaj, vendar lahko mirno trdimo, da bo članom našega kolektiva zagotovljen isti zaslužek, kar pomeni že določeno zvišanje, verjetno Pa bo povprečje letnega zaslužka višje od istega v lanskem letu.
KAKO JE TO MOGOČE?
Vse naše delo in vsi naši napori so usmerjeni v to, da usmerimo našo proizvodnjo v take artikle, ki sc nam finančno izplačajo. V pripravi pa je tudi proizvodnja iz mešanic lan-kemična vlakna, s katerimi ima-
mo namen nadomestiti sedaj slabo prodajne artikle (n. pr. kanafas).
Na tak način nam bo mogoče doseči večji dohodek.
TOVARIŠ DIREKTOR, PRAV LEPA HVALA ZA VAŠE IZJAVE NAŠEMU ČASOPISU. ZAKLJUČNO POSTAVLJAM ŠE DISKRETNO VPRAŠANJE. IMATE MORDA ŠE KAKŠNO POSEBNO ŽELJO, O KATERI BI HOTELI SPREGOVORITI, PA VAS NISEM VPRAŠAL?
Želim, da bi imel večkrat podobne razgovore, s katerimi bi posredoval članom kolektiva važnejše dogodke, ukrepe in perspektivni razvoj Induplati.
O. Lipovšek
Perspektive razvoja proizvodnje po tekočem traku
v industriji trdili vlaken
v soboto, 24. junija je šel skoraj neopazno mimo pomemben dogodek za podjetje — odkrit je bil fulard. Bil je namreč res že nekaj mesecev pokrit s plahto zaradi ne povsem opravičljivih vzrokov. Poskusno barvanje nam je dokazalo, da je učinek prebarvanja tka-nine mnogo boljši, kot doslej na starih jiggrih. Poraja Pa se upravičeno vprašanje: bo novi stroj dovolj izkoriščen?
Ugotovoljeno je, da je laže organizirati proizvodnjo Po tekočem traku v proizvodnji lanenih tkanin, v belil-nicah in tkalnicah, kakor pa v lanenih predilnicah. Zaradi tega je potrebno izdelati novo tehnologijo tega Procesa.
V procesu pridobivanja vlaken je bil izdelan avtomatski aparat za proizvodnjo lanenih vlaken po tekočem traku. Ves proces močenja na kemični način in mehanična obdelava ter sušenje se bo vršil po tekočem traku z avtomatsko regulacijo procesov. Princip še ni popolnoma izdelan. Obstoja pa možnost, da bodo Predilnice lanu dobile že vlakno v traku, kar bo znatno skrajšalo predilni proces. Tudi beljenje same surovine ie doseglo zelo lepe rezultate. Izdelani so že avtomatski regulatorji za sušenje lanenih stebel ter prehod istih iz sušilnice v turbino in tresilni stroj po tekočem traku. V celoti bo to združeni agregat za izpiranj e-ožeman j e, sušenje in obdelavo lanenih stebel, katerega rezultat bo laneno vlakno v pasovih, navito na role. Prav tako sp izdelani agregati za proizvodnjo konopljenih in jušnih vlaken po neprekinjenem procesu s popolno avtomatizacijo.
Na ta način in morda z rešitvijo še nekaterih pomanjkljivosti bo privedlo do popolnoma avtomatizirane Proizvodnje trdih vlaken, kar se bo lahko imenovalo 'mbrat avtomat«.
V proizvodnji česane lanene preje se danes še mnogo operacij opravlja ročno. Z uvedbo novega grebensko česalnega stroja pa vse predhodne ročne opera-
cije odpadejo, posebno pa še, če bodo lanare proizvajale laneno vlakno v trakovih. Z vpeljavo teh česalnih strojev se že močno približamo proizvodnji lanene preje po tekočem traku. Ta način česanja močno povečuje proizvodnjo, ne da bi bila pri tem kvaliteta kaj prizadeta. Prednost tega stroja je tudi v tem, da dobimo dolgo in kratko vlakno iz stroja v trakovih.
Dober napredek je dosežen tudi pri predelavi kratkih vlaken z uvedbo čistilno mešalnega agregata, ki nam da polfabrikat paralelizirana vlakna navita v role. Te role nam služijo kot predložek kardam, kar znatno poboljša izdelek karde in obenem olajša delo na kardi in zviša proizvodnost. Vpeljava mešalno čistilnih agregatov v proces proizvodnje nas privede do skrajšanih predilnih procesov, kar poceni potek proizvodnje, ne da bi bila pri tem prizadeta kvaliteta proizvodov.
Z izvedbo novih konstrukcij raztezalk, z visoko-razteznimi raztezali in avtomatsko regulacijo raztegov in debeline traku, v zavisnosti od vhodne debeline traku, dosežemo boljše egaliziranje brez dubliranja, kar bo zopet omogočilo skrajšanje števila pasaž na raztezalkah. Tudi proizvodnost strojev se močno zviša, saj preidemo od današnjih 30 m/min na hitrost do 150 m/min.
Tudi uporaba visoko-razteznih raztezal na predilnih strojih, kjer lahko dosežemo do 60 kratni razteg, nam omogoča skrajšanje predilnih procesov, ker lahko predemo direktno iz traku, brez predhodnega predpre-denja.
Novi proces predenja preje nizkih numeracij po suhem sistemu bo vključeval le dve do tri pasaže, in to agregat za rahljanje, čiščenje in mešanje, kardo in centrifugalni predilni stroj z visoko-razteznimi raztezali. Ce pa v ta sistem vključimo eno do dve pasaži raztezalk, lahko izgotovimo prejo iz izčeskov po principu mokrega predenja širokega območja, od Nm 7,5 do Nm 20.
Ce hočemo dobiti prejo iz izčeskov, boljše kvalitete, pa moramo v proces predenja vključiti še česalne stroje. Kvaliteta preje se lahko močno izboljša, če pred-prejo belimo pred predenjem v posebnih aparatih. V tem primeru pa zadnjo raztezalko zamenjamo s pred-predilnim strojem, visoko-raztezna raztezala pa zamenjamo za navadna.
Mnogo načinov novih tehnoloških procesov pri predenju trdih vlaken je že izdelanih, vendar je naloga tehnikov in inženirjev, da še nadalje študirajo procese, ki bodo omogočili čim krajše tehnološke postopke pri predenju in katerih potek bo popolnoma avtomatiziran.
Poizkusi so pokazali, da organizacija neprekinjenega procesa predenja po delno opisanih shemah dovoljuje povečanje proizvodnosti dela od današnjih 25 kg Nm do 120 kg Nm na uro na enega delavca, zaposlenega v predilni proizvodnji. To bo značilno za tehnični napredek v predilnicah in celotni industriji predelovanja trdih vlaken.	S-čo
PREGLED BILANCE za leto 1960
V dnevih od 12. do 17. junija je pregledala zaključni račun ali kot pravimo tudi bilanco za lansko leto posebna tričlanska komisija, postavljena od centralne Narodne banke za LRS.
Komisija je ugotovila, da je bilo bilanci priloženo izčrpno poslovno poročilo, ki obravnava vse za podjetje važne poslovne dogodke, kakor tudi prikazuje podrobne obračune gospodarjenja v podjetju.
Komisija je ugotovila, da je bil zaključni račun formalno pravilno sestavljen in sprejet. Poslovne knjige so bile pravilno zaključene in povezane, naknadno je treba povezati samo še knjige materialnega knjigovodstva. Vsa pomožna knjigovodstva so bila vsklajena med seboj in z glavnim knjigovodstvom.
Glede materialne pravilnosti bilance je komisija ugotovila, da je bil inventurni popis v redu izvršen in da je o rezultatih razpravljal DS podjetja.
Nadalje je komisija ugotovila, da so bili skladi podjetja pravilno trošeni v okviru razpoložljivih sredstev.
Celotni dohodek je podjetje izkazalo pravilno. Ugotovljene pa so bile razlike pri izračunih prometnega davka in dohodnine, odnosno honorarnega dela, ter je bil v zvezi s tem popravljen dohodek in sicer:
Za predilnico, v senci topolov, grade naši delavci nov vhod v predilnico in tiskarno. S tem se bo sedanji vhod precej razbremenil in bistveno preuredil. Prvenstveno bo namenjen transportu, ker bo v pridobljeni prostor vgrajeno močno dvigalo, ki sc bo lahko spustilo tudi do nivoja dvorišča. S tem bo odpadlo mučno in za naš čas včasih že komično drsanje, porivanje in dvigovanje bremen
....'rf'7M
dohodek podjetja se je povečal za 717 739 din; čisti dohodek se je povečal za 215 625 din; izdatki za os. dohod, pa so se zvečali za 308 562 din.
Komisija je soglasno predlagala, da se bilanca našega podjetja, z zgoraj navedenimi popravki, sprejme in izda odločba o potrditvi k zaključnemu računu.
Dr. Jerovec
Mahava in prodaja v mesecu
MAJU 1961		Z
Surovine:	Nabavljeno	Porabljeno
	kg	kg
LD		33 793	29 024
LK		25 546	17 166
KD		21 847	24 573
KK		4 250	8 722
Preja:		
Bombažna — nabavljena	43 417,8	41 901,5
Stanična — nabavljena	9 323,9	10 492,1
Lanena — nabavljena	24 772,2	—
Lanena — domača proizvodnja	33 034	34 330
Konopljena — domača proizv	21 468	28 202
Premog:	254,9 ton	422,6 ton
Proizvodnja	Prodaja	H	prodaja
Tkanine:	m2	m*	na maj 19G0
Bombažne tkanine	86 163	84 339	— 72,5 %
Lanene tkanine	47 796	39 313	— 14,5 °/o
Pollanene tkanine 181 843	204 679	+ 55,3 %>
Konopljene tkanine 30 651	27 274	— 45,8 %
Bombaž - konoplja	7 945	12 275	+ 632,0 °/o
Lan - konoplja	3 302	2 867	+ 25,0 ”/o
Gasilske cevi — kg 3 232	3 101	+	3,6 »/o
Oprti — kg	63	—	—
Makulaturnih tkanin je bilo v tem mesecu 2081 m2, v istem mesecu 1. 1960 pa 4225 m2 ali 102 %t več kot letos. Izgledi so, da se je kvaliteta tkanin izboljšala in je odstotek makulaturnega blaga manjši kot prejšnja leta.
V letošnjem maju smo dosegli 1,15 %> boljšo prodajo kakor v istem mesecu prejšnjega leta. Da nismo dosegli boljši rezultat realizacije, je krivo dejstvo, da nismo naročenih količin blaga pošiljali onim koristnikom, ki niso bili v stanju svojih obveznosti do nas pokriti. Takih komitentov je vedo več in zaradi tega pričakujemo v naslednjih mesecih še slabšo realizacijo.
. Pomanjkanje surovin je še občutno. Primanjkuje bombažne preje nizkih številk in smo se z njo morali preskrbovati iz uvoza. Konopljenega vlakna ni v zadostni meri, kar ga pa je, ni kvalitetno. Slabo vreme na terenu še bolj otežkoča delo pri sušenju konoplje, zato še ni pričakovati izboljšanja v preskrbi s to surovino.
Plačevanje obveznosti do nas še ni urejeno, zaradi tega tudi mi nimamo urejenih razmer do naših upnikov.
Rako smiTtlelali v mesecu
MAJU 1061
Primerjava
Izpolnitev količinskega plana:	izpolnitev kumulativa.
piana	Leto lOGO*
indeks 100
Predilnica.....................104,6%	117,8 %
Tkalnica............................ 89,5%	96,0 %
Gasilske cevi..................100,0%	200,0%
Zatkani votlci...................... 95,1%	96,5 %
Izpolnjevanje norm:
Predilnica	129,3 %	v	normi	je	delalo	234	delavcev
Tkalnica	114,7 %	v	normi	je	delalo	480	delavcev
Plemenitil.	124,2%	v	normi	je	delalo	106	delavcev
Tiskarna	124,0 %	v	normi	je	delalo	22	delavcev
Povprečno preseganje norm za celo podjetje je bilo 120,9 % in je v normi delalo 842 delavcev.
Konec maja smo imeli v delovnem razmerju 1079 delavcev in 7 vajencev. Tudi v tem mesecu so delali stroji za predenje konopljene preje krajši čas v treh 'znienah. V laneni preji smo dosegli samo 98,1 % planirane količine, medtem ko je bil plan v konopljeni Preji presežen za 106 %. Kvaliteta surovin, ki smo jih v tem mesecu sprejeli, je nespremenjena in je vpliva tudi na količino proizvodnje. Proizvodnost v predilnici se je v tem mesecu dvignila za 4,3 % nasproti rnesecu aprilu, računano na izvršeno delavčevo uro.
Novi upravni odbor podjetja
Slika jc bila posneta med drugo redno sejo v začetku junija letos. Ker od takrat ponovne seje ni bilo, komentar odpade
Tkalnica je postavljeni mesečni plan dosegla le z 89,5 %. Izpad je nastal vsled pomanjkanja bombažne preje In je znašal 6500 metrov tkanin. Nasproti mesecu aprilu smo izdelali 13 380 m2 manj tkanin ali za 3,7 %. Stanje z nabavo bombažne preje bo še cel mesec junij kritično in prav tako tudi nabava konopljenega vlakna. Vsled stalnega deževja je delo v terilnicah otežkočeno, ker ne morejo močena stebelca sušiti, zaloge močene konoplje pa so že predelane.
Ostali oddelki so obratovali normalno. Zastojev zaradi prekinitev električne energije ni bilo.
Achema 1961
Vsako tretje leto v poletnem času se vrši v Frank-•urtu, mestu ob Maini, razstava kemijske tehnike, ime-novana ACHEMA, katera prikazuje najnovejše izsledke na_ tem polju. Pretežno razstavljajo evropske države, obiskovalci pa so iz vsega sveta. Slovensko kemijsko društvo je preko potovalnega urada Kompas organiziralo petdnevni ogled te razstave; ker je pot tudi mene godila skozi Frankfurt, sem se za dva dni priključil *ej skupini kemikov in si ogledal ACHEMO 1961.
Že pri izstopu iz vlaka te na prostranem kolodvoru razni kažipoti in smerokazi napote v prostore recepcije, kjer prejmeš vsa navodila, ki so v zvezi z ogledom razstave; tu vpišejo ime, poklic, državo, izdajo nakazilo za privatno stanovanjc, kajti vsi hoteli v mestu samem in predmestjih so zasedeni. Skratka, v recepciji postrežejo z vsem, kar rabi tujec, ko se naenkrat znajde sredi Prometnega in ne majhnega Frankfurta.
Takoj na samem kolodvoru se opazi, da je dotok tujcev velik. Kar potrjujejo dolgi repi pred kioski, kjer prodajajo načrte mesta, iskanje avtobusov, kli-canje taksijev, tekanje za tramvaji, čakanje, prerivanje. Male, s specialkami (plan mesta) oborožene skupinice, počasi tipaje prodirajo v notranjost mesta. Na vsakem vogalu postoje, odložc prtljago, pogledajo še enkrat v načrt, nato zopet na ulico, če jc vse v redu, se kratek posvet in po drugi ulici navzgor. Vmes nepravilno prečkajo kako ulico, kar povzroči zmedo v Prometu, vendar končno le srečno pristanejo na nasprotni strani, počakajo še nekoga, ki sc jc zamudil z ogledom tranzistorjev, končno je tudi ta tu, bežen Pogled v plan in že se zaženejo v prenapolnjeni tramvaj. Po sto metrih vožnje nekdo ugotovi, da so v napačni številki, zopet prerivanje skozi vsa ta prepotena telesa (v splošno zadovoljstvo potnikov), čez nekaj časa v?.,z°Pet vsi brez izgub zbrani na istem vogalu. Pri-bližno tak je bil za marsikoga začetek ACHEME,
Naj sc vrnem k naslovu. Skozi štiri glavne vhode lahko vstopiš na razstavni prostor s površino 210 000 m2. Številne blagajne pri vsakem vhodu omogočajo, da ni nikjer zastojev in čakanja. Tu si za 25 DM (približno 5000 din) lahko kupiš permanentno vstopnico, s katero potem poljubno vsak dan obiskuješ razstavo. Na razstavnem prostoru je 23 velikih paviljonov s skupno površino 71 000 m2, mnogo razstavljenih aparatur pa je zaradi njihovih obsežnosti montiranih kar na prostem. ACHEMA ni nova stvar, ustanovljena je bila že leta 1920, vendar v mnogo manjšem obsegu. Takrat je v glavnem predstavljala le posvetovanje med inženirji in tehniki — kemiki, ki so vsak s svojega področja poročali in razpravljali o problemih in dosežkih tehnične kemije. Razumljivo je, da je med evropskimi državami prednjačila Nemčija, zastopane pa so bile tudi prekomorske države. Z razvojem tehnike sc je razstava širila iz leta v leto in zavzela v letu 1961 zgoraj omenjeni obseg.
Stopimo v prvo stavbo — paviljon obratne kemijske tehnike. Tu so razstavljene kompletne aparature za izvedbo raznih kemijskih postopkov. Stroji in aparati za destilacijo, filtriranje, sušenje, mletje itd. 356 različnih firm iz 13 dežel je razstavilo vse to, tisoči in tisoči najboljših strokovnjakov je leta in leta konstruiralo in preizkušalo to, kar je danes pravzaprav na majhnem prostoru zbrano in na ogled vsem.
Druga ogromna hala — laboratorijska, merilna in avtomatska tehnika, tehnika vakuuma in visokih pritiskov, tehnika zmrzovanja. Precizni merilni instrumenti za fizikalne in kemijske meritve — mikroskopi, ph-metri, polarografi, spektroskopi itd. Vse to v zadnjih najmodernejših izvedbah.
Tehnika pakiranja, stroji za polnjenje injekcijskih ampul, laki in zaščitni premazi, mehčanje in razso-ljevanjc vode. V posebnem paviljonu — jedrska teh-
1/l/lGfi Colifrtiii
V soboto, sredi junija, je DITTS priredil za člane ogled TOMOSA. Podjetje je pri nas dobro znano, saj smo v zadnji številki Konoplana čitali, da imamo v Jaršah med seboj že nad 120 mopedistov. To je vsekakor lep napredek, ki nas obenem prepričuje, da si je mlada slovenska tovarna v Kopru hitro- osvojila želje naših delavcev po motorizaciji. Malokdo še danes sanja o nekih inozemskih »konjičkih« in sami smo priče, da jih je na naših cestah čedalje manj. Kako tudi ne? Če domač izdelek ustreza vsem sodobnim zahtevam, potem je vsaka bojazen za prodajo odveč. In Tomosov moped tem zahtevam ustreza. V primerjavi z drugimi je razmeroma ceneno vozilo, ekonomično, solidno grajeno in dobro preskrbljeno z rezervnimi deli v servisih. V Tomosu vedo, da motorno vozilo ni več samo luksus, temveč postaja vse bolj in bolj potreba.
Ni čudno torej, če se med nami porodi želja, da bi si ogledali kraj, prostor, stroje, ljudi, ki take izdelke pripravljajo za nas. Približno ob 8. uri zjutraj smo se javili vratarju, kjer nas je tudi že čakal vodič. Treba je povedati, da sprejema TOMOS ekskurzije samo ob sobotah, so pa takrat za goste vse formalnosti že ure-
nika — radio izotopi. Zaščita pri delu, zaščita pred atomskim žarčenjem itd. Poleg tega je razstavljena tudi vsa kemijska in fizikalna znanstvena literatura celega sveta.
Še in še bi lahko našteval, pa vendar bi samo v skopih besedah opisal vse, kar je tu razstavljenega. ACHEMA je trajala 13 dni, vendar sc tudi v tem času ne bi dalo vsega natančno ogledati, kar tudi ne bi imelo nobenega smisla. Vsakdo se je v glavnem zadrževal le v paviljonih, kjer so razstavljali stvari iz njegove stroke. Tu je imel možnost posvetovati se s strokovnjaki, lahko je dobil obsežna navodila in razlage za tisto, kar ga je zanimalo. Lahko pa je sklenil s firmo, ki je aparat ali stroj izdelala, tudi pogodbo za nakup.
Med paviljoni je neprenehoma valovila množica, tu so bile zastopane vse rase in narodnosti, srečevali so se znanci, sklepala nova poznanstva in prijateljstva.
Ko pa je padel mrak, se je ACHEMA umirila, stroji so se ustavili, vrata zaprla in vso to množico je sprejel vase bajno razsvetljeni nočni Frankfurt. Jaz pa sem se tedaj poslovil, kajti moja pot in z njo naloge so se tedaj šele začele.	Ing. Tone Matičič
Bedanec, Mojca, Kekec, Kosobrin ...
Naša mornarica v Umagu je v letošnji sezoni močno povečala svojo bruto-registrsko tonažo. »Brodogradi-lištc« mizarske delavnice je izdelalo štiri sandoline, pripravne za razno uporabo na suhem in v vodi. Ne vemo pa še, če je ob splovitvi tekel šampanjec
Iz Socerba je lep pogled na Trst
jene in ni treba čakati pred vrati. Naš vodič je naredil vtis, da ima ekskurzij že precej do grla. Takoj je »všaltal« v drugo in s takim »gasom« smo šli po oddelkih brez zveze s tehnološkim procesom. Če nam bi bil njihov izdelek, moped, popolnoma neznan, potem sploh ne bi vedeli, kaj smo pravzaprav gledali. Zvezo s tehnološkim procesom si je moral iskati več ali manj vsak zase. Kup odlitkov, kup vijakov, kup sedežev, kup stisnjene pločevine. Vemo, da iz tega in podobnega res nastane moped, toda v tistem trenutku s tem nismo bili zadovoljni. Ko smo čez pol ure prišli nazaj v avtobus, smo bili razočarani. Imeli smo tudi vtis, da nam vsega niti pokazali niso. Morda smo krivični, toda na koncu lahko zapišem: škoda, res škoda, da smo dobili slab vtis o odličnem podjetju.
NENADOMA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ SODELAVEC IN ČLAN DS
Matevž
ZUPAN
V torek, 20. junija 1961 se je smrtno ponesrečil naš sodelavec in član Delavskega sveta v Induplati Jarše Matevž Zupan. Matevž Zupan se je rodil 17. septembra 1913 v Preserjah. Po končani osnovni šoli sc je izučil krojaške obrti. Ker v takratnih razmerah ni dobil zaposlitve v svojem poklicu, se je moral zaposliti v lesni industriji Preserje, kjer je delal od leta 1932 do 1935, nakar je bil vpoklican na odsluženje vojaškega roka. Po odslužitvi vojaščine se je zaposlil v našem podjetju in delal do 20. decembra 1943, ko se je prostovoljno vključil v narodnoosvobodilno borbo. Bil je hraber borec v Dolenjskem odredu. Leta 1944 pa je bil poslan na Štajersko, kjer je nadaljeval aktivno delo v delavnicah 14. divizije.
Po končani vojni se je zopet zaposlil v našem podjetju ter je delal vseskozi do zadnjega dne v predilnici. Bil je dober, discipliniran in zelo priljubljen med sodelavci. Vrsto let je sodeloval v Izvršnem svetu sindikalne podružnice in v delavskem svetu.
Sedaj ga ni več, kruta smrt ga je nenadoma iztrgala iz naše sredine, toda njegov lik mirnega in tovariškega sodelavca nam bo vedno ostal v spominu,
2 a bmek
m
»Se greva peljat s sandolinom?« »Ja, ko me boš pa prevrnil.« »Kje pa, saj še nisem nobene.«
IZ ITALIJE
Tovarna avtomobilov Fiat iz Torina nas prosi za Podatke, če ima naš nabavni uslužbenec še svojega Pica.
Zvedeli smo namreč, da ta — in samo ta — edinstveni avtomobil skoraj ne rabi bencina. Poln tank zadošča za vožnje skozi vse leto. Poleg tega starta s četrto, vsak klanec zvozi s četrto, ima neuničljive Sume, lak se iz dneva v dan bolj sveti in kmalu bo Postal pameten kot star fijakarski konj, ki sam najde domov.
Rešitve iz 6. številke:
Križanka: 1. kanafas, 7. la, 8. on, 9. silosi, 11. lan, 13. flor, 15. elastika, a, 17. kipar, 18. Abad, t, 20. rtič, »2. Ike, i, e, 23. ris, 24. mn, 25. vodnar, 28. TOS, «9- Bernot, k, 31. nekaj, 32. ruda, 35. or, 36. vezava, d!i- John, 39. ikona, 41. in, 42. old, 43. Z AR.
Rebus: Klešnik Jože.
Bine vedno prvi na »šihtu«
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. oddelek v uradih, 5. gibanje zraka,
7.	vrsta plevela, 8. italijanski spolnik, 9. polt, 10. začimba, 11. števnik, 12. osvežilna pijača, 13. košat, 14. kraj ob robu naše komune.
Navpično: 1. umirjen, ne pozna šale, 2. zemeljski plin, 3. del igre pri tenisu, 4. kmečko delo, 5. prečna nit v tkanini, 6. krmilo, 8. zajčja nadloga, 10. snov, ki se nabira v dimniku, 12. gora v Zasavju, 13. časovni veznik.
REBUS
personalne izprentembe
Vstopi:
1.	Bešič Sabit, pomočnik v oplemenitilnici, vstopil dne 31. 5. 1961,
2.	Jurgec Ana, pomočnik kuharja v Počit, domu v Umagu, vstopila 1. 6. 1961,
3.	Senica Jože, upravnik modne hiše v Ljubljani, vstopil 1. 6. 1961,
4.	Bogadi Ana, tkalka v tkalnici, vstopila dne 3. 6. 1961,
5.	Ošep Jožica, tkalka v tkalnici, vstopila dne 5. 6. 1961,
6.	Vršnik Ivana, tkalka v tkalnici, vstopila dne 5. 6. 1961,
7.	Šenk Štefka, kurirka, vstopila dne 5. 6. 1961,
8.	Stražar Marjeta, tkalka v tkalnici, vstopila dne 6. 6. 1961,
9.	Zajec Stanislava, čistilka strojev v tkalnici, vstopila dne 12. 6. 1961,
10.	Močnik Cecilija, tkalka v tkalnici, vstopila dne 19. 6. 1961.
Izstopi:
1.	Plej Marija, adjustiranje tkanin, izstopila dne 29. 5. 1961, nastopila poklicno rehabilitacijo v šivalnici podjetja,
2.	Mrhar Julka, previjalka v pripravljalnici, izstopila dne 31. 5. 1961, na podlagi lastne odpovedi,
3.	Ocvirk Marija, previjalka v pripravljalnici, izstopila dne 31. 5. 1961, upokojena,
4.	Novak Antonija, predica v mokri predilnici, izstopila dne 28. 5. 1961, vsled upokojitve,
5.	Pikš Ferdo, upravnik doma v Umagu, izstopil dne 4. 6. 1961, ni prestal preizkusne dobe,
6.	Orehek Ivan, voznik viličarja, izstopil dne 13. 6. 1961, na podlagi lastne odpovedi,
7.	Levec Terezija, tkalka v tkalnici, izstopila dne 19. 6. 1961, sporazumno z upravo podjetja,
8.	Zupan Matevž, predilec v predpredilnici, izstopil dne 20. 6. 1961, umrl.
Poročili so se:
Kopitar Marjana, tkalka v tkalnici, poročena Jako-
p i č.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti mojega tragično preminulega moža Matevža Zupana, darovali cvetje in izrekli sožalje, najtoplcjša zahvala.
‘Posebno lepa hvala organizacijam, ki so darovale vence: sindikalni podružnici, ZB, DS, UO, sodelavcem in sodelavkam, pevcem in upravi podjetja, ki je z razumevanjem pomagala.
Žalujoča žena Zofija z otrokom
VSEBINA:
F. Panjan — 20. obletnica naše revolucije O. Lipovšek — S tem kadrom bomo prebrodili vse težave — Kino spored F. dr. Jerovec — Pregled bilance za leto 1960 J. Mavko — Nabava in prodaja
— Odpiramo prvo maloprodajno trgovino S. ing. Bergant — Perspektive razvoja proizvodnje po tekočem traku . . .
F. Rebernik — Kako smo delali
T. ing. Matičič — ACHEMA 1961
J. Ukmar — Med Colibriji V. Habjan — Personalne izpremembe
I. Sešek — Fotoreporter — Za smeh in razvedrilo
Izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne »Induplatic. Odgovorni urednik Jože Klcšnik. Tiskala in klišeje izdelala Tiskarna > Jože Moškrič« v Ljubljani
Filmi v kinu
»IMDUPLATI«
22. in 23. julija ameriški barvni cinemascop film ZLOMLJENA ZVEZDA. Pustolovec Džo namerava na Divjem zapadu oropati banko nekega manjšega mesta. Zaradi podobnosti z neko drugo osebo vzbudi spoštovanje meščanov, kateri ga zato postavijo za mestnega šerifa. Skoraj istočasno pride v mesto lepa Tesa z namenom, da ugotovi pogoje, pod katerimi bi Tesina banda oropala mestno banko. Novi šerif je sedaj odločen braniti zaupano mu mesto, toda prav tedaj ga prepoznajo v pravi osebi. V boju z banditsko bando si pridobi ponovno zaupanje in se rehabilitira za preteklost.
29. in 30. julija jugoslovanski film RAZPOKA V RAJU. Film s sodobno tematiko. Donava je naplavila na svoj breg truplo mlade žene. Pred zakonom za njeno smrt ni nihče kriv, toda družba, katera jo je obkrožala, mora najti v svoji sredini krivca. Zelo dober film, ki prikazuje posledice popolnoma nepremišljenega sklepanja zakonske zveze.
Oglejte si ga — ne bo vam žal.
5. in 6. avgusta francoski film ZLOČIN IN KAZEN, katerega so mojstrsko posneli po romanu slovitega ruskega pisatelja Dostojevskega.
Ponosni, a revni študent Rene se upre svoji materi, da bi le ta oddala ali bolje rečeno prodala svojo hčerko Nikolko zoprnemu Monestieru. Rene ve, da gre samo zavoljo denarja, zato roparsko ubije neko starko.
Policija zapre osumljenega delavca, kateri v svojem siromaštvu in bedi ter strahu prizna policiji vse, kar želi, da bi priznal. Toda policijski inšpektor ni tako lahkoveren človek.
Neka mlada prostitutka Lili roti Reneja, naj se javi policiji. Rene se resnično javi ter s tem reši nedolžnega in revnega delavca.
Lili pa — ona čaka ljubljenega Reneja.
V glavnih vlogah nastopajo: Jean Gabin, Marina Vlady, Ulla Jacobsson, Robert Hossein in drugi. Ne zamudite tega francoskega filma z vsem, kar spada k francoskim filmom.
12. in 13. avgusta bodo predvajali francosko-angleški film HAZARDER z Gerardom Fillipom, Liselotto Pulver, Bernardom Bierom in Francoise Rosayevo v glavnih vlogah.
Leta 1867 spozna vzgojitelj Aleksej Ivanovič obraz prave buržoazije. Njegov gospodar general grof Zagorjenski je že zapravil vse premoženje. In Pelina, generalova pastorka, kuje načrt, v katerem predvideva poroko z markizom De Grieuom, ko bo le temu umrla žena. Tudi De Grieu je zaljubljen v Polino — toda v tem času pride bogata tetka, ki je še prav čila in zdrava. Takoj sprejme v službo Alekseja ter se v njegovi družbi napoti v igralnico. Tudi tetka vse izgubi. Sedaj je pripravljen Ivanovič poizkusiti srečo, toda na domenjeni kraj pride prepozno. Polina je čakala oba. Zal je prišel prvi De Grieu, katerega je hotela v besu ustreliti. Toda žensko srce je za to premehko in ubije zato samo sebe.
Film je posnet po romanu Dostojevskega.
Predstave so vsako soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 17. in 19. uri.
Za številen obisk se priporoča Uprava kina INDUPLATI