Z31. StWflJHL
i ubhhii, f moti. 7. man mi
X1JV. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta .......   m 12*—
četrt leta    ......   , 6*—
na mesec....... 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......jk 22*—
pol leta........n-_
četrt leta    .......5-50
na mesec _ 1-90
Dopisi naj se fratikirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nllca št 5 (v pritličju levo), telefon st. 34.
Ishaia vsak dan svater izvzemal nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposhtve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna11 telefon si. 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avsiro-Ogrsko:
celo leto....... K 25 —
pol leta ....«♦. » 13 —
četrt leta 650
na mesec    ...... . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28 ^
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30--
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnistvo: Enaflova nllca SLS (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 8 5
'Jojnu, Hkl interesi pa
IRHCL
»Kuge, lakote, vojske reži nas, o Gospod!« Tako se moli po cerkvah. Poleg- kuge in lakote se navaja v katoliških molitvah tudi vojno kot največje zlo, ti more zadeti človeški rod.
Pričakovati hi torej bilo, da bi bile zlasti stranke, ki se imenujejo katoliške in krščanske, načelne in dosledne nasprotnice vojne. Saj je eden izmed glavnih naukov krščanske vere zapoved »Ne ubijaj!«, a vojna ni ničesar drugega, kakor sistematično ubijan je en masse.
Toda kakšen prizor se nam nudi dandanes?
Stroje, ki so sicer na glasu, da so brezbožne in destruktivne, so danes
vrvmi o o krščairskega načela »Ne ubijaj!«, dočim so stranke, ki stoje na stališču absolutnega krščanstva, najbolj gorečo pobornice presnovnega prelivanja dragocene človeške krvi.
In na čelu teh po gorki, puhteči !n*.-p.ški krvi hlepeeih hijen koraka-jo slovenski klerikalci!
Kakor hripnvi žerjavi, že mese-oe kriče isto pesem: »Na vojno preti vtalfji!«; zadnje dni pa so tej pesmi se pridejali refren: »V S&ndžak in IfbanJjo proti Solnim!«
In če bi šlo po volji teh bojevitih klerikalnih Don Quix:>tov bi že danes avstrijska armada stala v rjg-aju v Sandžaku in v albanskih go-rah, avstrijsko vojno brodovie pa bi krržarrk) ob albanski in italijanski obali.
Kakšne posledice bi imel ta krpic^,   tega seveda ti klerikalni državniki« in strategi   na papirju ne noinislijo. Glavno jim je, da bi jele pokati puške in grmeti topovi, da pa nas v tej avanturi lahko tudi 'astrofa.   s tem kajpak ti junaki cisto nič ne računajo, ker nc vktijo delj,   kakor pedenj pred sabo.
Toda ljudje, ki so navajeni trezno razmišljati,   tehtati   razloge s [razlogi in soditi z razumom, ne ■ čustvom,   ti ljudje se zavedajo, ;*i bilo v sedanjem   momentu in nori današnjimi okolnostmi ne samo "u Avstrijo,    marveč z*a vso Evropo naravnost  usodepolno.   ako   bi   stori-!aj naša armada le en   korak v «ri proti Albaniji in Solunu. Saj sta Albanija    in "Makedonija podobni sodu dinamita, ki se vžge
in razpoči v trenotku, ko se ga kdo dotakne in gorje tistemu, ki bi povzročil to eksplozijo.
Cisto gotovo je in nad vsak dvom vzvišeno, da zadostuje najne-znatnejša iskrica, ki bi od zunaj šinila preko mej albanskih ali makedonskih, da bi nastal na Balkanu in v vsi Evropi požar, kakoršnega še ne pozna svetovna zgodovina.
Denimo, da bi avstrijska armada zasedla Sandžak ter skušala prodreti v Albanijo.
To bi bil signal, da bi se dvignilo ne samo vse mohamedansko prebivalstvo v dotičnih pokrajinah, marveč da bi v tistem momentu vdrle v Makedonijo in Albanijo vse sosedne države: Bolgarska in Srbija, Črna gora in Grška.
Da bi pa boj vseh proti vsem ne ostal omejen samo na Balkan, to je tako gotovo kakor je dvakrat dve štiri.
Ne motimo se, ako trdimo, da bi prvi avstrijski strel v albanskih gorah povzročil, da bi se pred Trstom pojmile angleške okiopnice, gališko mejo pa bi prekoračili ruski kazaki.
A še eno ie, kar je treba uvaže-vati. Italiji se vkljub vojni s Turčijo ni treba bati turškega napada. Ako se torej Avstrija zaplete v vojno na Balkan u, kar bi imelo za. neizogibno posledico tudi konflikte na ostalih frontah, je toliko kakor gotova, da bi Lahi v tistem trenotku prekinili svoje operacije v Tripolitaniji fer dirigirali svoje oklnpnice in svojo armado naravnost proti Avstriji.
1+aIija je sicer formalno naša zaveznica, toda to ne spremeni na stvari čisto nič, saj že star pregovor pravi »Romana fides, nulla fides«, a tudi sicer so Lahi znani po svoji zali rbtn ost i in perfidnosti.
Takšen je torej položaj, takšne so šanso za eventualno našo avanturo v Albaniji.
Sedaj pa vprašamo: Ali so naši, baje ugroženi interesi v Albaniji Aredni, da vzpričo takšne ona snosi i zsrm^ejo kosti le enejra avstrijskega voJBeaka v albanski prsti?! Ali je pametno, ako v očigled tž?ki evidentni nevarnosti stavimo vse, prav vse — našo sedanjost in bodoenos* na eno karto?
Pravi ?n resnični patriot je bedo na to odgovorili:    Ne in stokrat
ne
Sicer pa: AH so res ngrozrn naši interesi v Albaniji?
Tega ne meremo presoditi niti mi, niti klerikalci.
Za to so tu kompetenti faktorji in kolikor poznamo rigoroznost ministra grofa Aeh rent hala smo prepričani, da \yo !e-ta v varstvo avstrijskih interesov v Albaaiji, ako so v resnici ugroženi, raje storil vee kakor manj in da mu v tem oziru prav nič ni treba brezmiselnih vzpodba-danj s strani slovenskih klerikalcev, ki se sedaj cede patriotizma, samo za tegadelj, da bi ga za bara rita i i ter napravili ž njim zopet novo politično — kravjo kupčijo.
D wmm]\\ neuspeha in wmM.
Pogajanja   klerikalcev   z baronom Gautschem so se razbila. — Klerikalni atentat na a radništvo.
Dunaj, 6. oktobra.
Hrvatsko - slovenski klub je imel danes važno plenarno sejo. Njega načelnik dr. SusterŠič, ki se je včeraj brez vsakega navodila od plenuma ozir. od predsedništva kluba pogovarjal in pogajal z ministrskim predsednikom glede bodečega razmerja kluba napram vladi i, jo danes o tej konferenci poročal. Oficijelni komunike, ki ga je klubovno tajništvo izdalo, konstatira le ta referat ter niti ne pove o katedra predmetu sta se baron Gautseh in dr. Šuster-šič pogovarjala. Komunike le konstatira, da se je razvila o tem poročilu živahna debata, v kateri se je cd raznih govornikov dalo izraza globoki nezadovoljnosti nad vlado zlasti z ozirom na njeno stališče v zadevi zagrebške univerze.
Ta pasus oficijelnoga komunikeja razkriva vse tajnosti včerajšne važne konference klubovega načelnika s kabinotnim šefom. Dr. Šuster-šič, ki jc do dame v svojem Slovencu jako oprezno in ljubeznjivo presojal ministrskega predsednika in njegovo načrte, naen krčit progiašuje svojo globoko nezadovoljnost nad istim kabinetnim šefom, kateremu je še pred kratkimi dnevi laskal. Komunike Hrv. slov. kluba napoveduje naravnost boj in kaže, da je ministrski predsednik ponudbe klerikalcev v včeraj naravnost odkloni!. Ze pred tedni smo mogli konstatirati dejstvo, da baron Gautsch nima novoda izplačati jugoslovanskim klerikalcem kako posebno honorarje za to. da ga podpirajo. Na eni strani ima že danes drugod na   razpolago potrebno
moštvo, na drugi strani pa dobro ve, da baš v onih zadevah, ki so za njega najbolj nevarne (brambna finančna reforma) klerikalci ne bodo upali in v lastnem interesu tudi ne bodo smeli nič dejansko nasprotovati. Obe zadevi ste vrh tega za enkrat pomaknjeni precej daleč v ozadje, popolnoma mirno in kupčijsko je torej baron Gautsch lahko presodil predloge drja. Šusteršiča — ter jih zavr-nil,ker so se mu zdeli premalo skromni. Zaradi tega je ».nezadovoljnost«, katere povod išče komunike — v stališču vladi napram zagrebškemu vseučilišču. Ta motivacija bode naravnost v oči in je najjasnejši dokaz naravnost otroške jeze, ki je vsled tega neuspeha zavladala med klerikalci. Hrv. slov. klubu se zdi največji madež Gautscheve vlade ta, da ni šo rešila zagrebškega reciprocitet nega vprašanja! Dr. Susteršič ne vidi germanizacije, ki baš v poslednjem času bolj kakor kdaj prej prodira v državni upravi na slovenskih tleh, ne vidi nasilnosti, ki se dan na dan dogajajo proti gospodarskemu in kulturnemu napredku naroda, ne vidi bede, kateri zapada ljudstvo vsled zagrešene vladine politike vedno bolj in bolj, njegova nezadovoljnost se je marveč osredotočila okoli zagrebšk? univerze. Srečno slovensko ljudstvo, ki nimaš drugega t.;.voda nasprotovali vladnjcčeinu sistemu, kakor ta, da še do danes tvoji sinovi ne morejo brez zaprek študirati v Zagrebu, srečen narod, katerega politični voditelji so ti izpolnili vse tvoje želje in se ravno pri-pravlja.jo izvojevati če »reciprocitete«! Ni kdo nam pač ne bo smel očitati, da omalovažujemo zagrebško vprašanje, ako konstatiramo kako malenkosten je ta izgovor v dobi ljudske bede in narodnega trpljenja. Malenkosten, in baš zato značilen, kaže, da je drja. Šusteršiča politična taktika ostala brezuspešna ter doživela polom. Gautsch je zahteve slovenskih klerikalcev odklonil in sen o jugoslovanskem ministru se je razblinil ...
Danes že se mora konstatirati, da se je dr ju. Susteršiču posrečilo »skupni« Hrvatsko-slovenski klub z reorganizira t i popolnoma. Le na zunaj še obstoja forma Zvezne organizacije, na znotr:«j jo enotnost popolnoma izvedena in »Narodni klub'; je le še ime, ki ne pomeni ničesar več, kor so se njega člani popolnoma odrekli samostojnosti ter izročili — no-lens ali volens,   o   tem ne moremo
razpravljati — vso oblast vodji slovenskih klerikalcev. Morda s položajem, v katerem se danes nahajajo, niso zadovoljni, morda hočejo in želijo gotove avtonomije, ki bi jih varovalu vsaj pred najnasilnejšim majoriziranjem. Sedaj se kaže z vso jasnostjo, pod kako pomanjkljivimi pogoji so sklenili zvezo, od katere so upali, da postane zarodek velike skupne in enotne jugoslovanske organizacije. Člani »Narodnega kluba« so se danes morali ukloniti veliki večini svojih klerikalnih tovarišev ter se podvreči sklepu, ki je na eni strani tako brutalno sovražen prevažnemu narodnemu sloju, na drugi strani pa tako grdo demagogičen, da mu zaman iščemo para. Kakor znano, je danes predložila vlada državnemu zboru predlogo o reformi uradniških plač. (J izpred vsem za to, da se državnim slugam, pod uradu ikom in uradnikom Oq V J. razreda, torej bas onim uradniškim vrstam, ki v sedanjih dragi nj-skih razmerah največ trpe in katerim zboljšati gmotno stanje je človekoljubna dolžnost. Ni je v Avstriji stranke, ki bi se bila upala odkrito nastopiti proti tej socijalno-politični zahtevi. Vlada je napravila med reformo uradniških plač in uvedbo nekaterih novih davkov, ki obremenja-jo predvsem dobro situirane stanove, junktim, ona zahteva, da ji zbornica dovoli potrebna sredstva, ako hoče, da se reforma tudi taktično izvede. Hrvatsko - slovenski klub na je skh -ni] protiviti se uvedbi davkov in ta-riFaričnih pristojbin, s katerimi bi se naj zvišale uradniške plače. To pravi: izrekel se je proti nujno potrebnemu zboljšanju gmotnega položaja najbolj trpečega dela državnili uslužbencev, onega dela, kateremu prij>ada tudi toliko sinov slovenskega naroda. Praksa klerikalnega aksioma o uradnikih, ki žre in žre, se ni mogla odurnejše udejstviti, sovraštvo do slovenskega inteligentno«:;' sloja ne očitnejše pokazati, kakor v tem sklepu Hrvaško-slovenskega kluba. Ivoliko državnih nastavi jene«-\-in uradnikov jc oddajalo pri vol it vali klerikalnim kandidatom svoje glasove! Danes jim je stranka izkazala hvaležnost s tem, da jih je proglasila za nenasitne pijavke!
Klerikalci štejejo v parlament u tudi nekaj inteligentnih ljudi, dr. Jenkovi č, uradnik dr. V 1 r -s t o v š e k, dr. Fon naj obračunajo I lastno vestjo, bula od profesor ji H a n d i ć a, Spi n č i r» a, drja. L a -ginje sme tudi napredna javnost zahtevati pojasnila in odgovora.
losfu Jurčič,
i
Spominska črtica.
Pred menoj visi fotograf ična skupina kluba, ustanovljenega leta i 875, po dr. Ambrožiču in prof. Sukljettf.
Na sliki gledam 23 po večini nladih akademikov in med temi tu-<\\ Josipa Jurčiča, sedečega med dr. Ambrožičem in dr. Šavnikom.
Podoba Jurčičeva je kakor bi bila iz kamna izskleščena in čedno u1* vo odlikuje izredno široko in visoko če-o.
Člani kluba so bili:
Dr. Pr. Ambrožič, Celc^tina, Fr. Drenik, Viktor Globočnik, Jaka Haf-mi r, Josip Jurčič, Janko Kersnik, Matija Munda, Ivan Murnik, Nosan, viakso Pleteršnik, Julij Pole, Roje, «lr. Edvard Šavnik, dr. Josip Stare, dr. Valentin Štempihar, Simonetti, Pr. Šnklje, Vojteh Vakmta, dr. Šif-rer, Fr. Višnikar in Fran Wiest hale r.
Dobra tretjina (8) je žo mrtvih.
TeJenski sestanki so Lili začetkoma pri »Slonu«, potem na pri »Evropi«.
\a tretjem večeru poročal jo nekdo, da želi vstopiti v slab dr. P. in je predlagal, da se njegovi želji ugodi.
Jnroič je ".abteval glasovanje po listkih Ter zapisal — edino on »V o -t o«. Vsled tega aspirant ni bil sprejet.
Na vprašanje: zakaj je /.oper dr. P., odgovoril je Jurčič kratko: »Ne zaupa m«.
Na razgovor so prišle Čitalnične veselice. Valenta in jaz sva tožila, da vkljub trudu ni povoljnoga uspeha. Na ugibanje, kaj vtegue biti temu vzn k, rekla sva: »Vi gospodje ste temu vzrok!« »Le eden od vseh Va£ navzočih je član Čitalnice. Pristopite, in veselice bodo takoj na ugledu pridobile.«
Staklje je vstal, priznal očitanje kot opravičeno ter izjavil, da postane član. Jurčič in Kersnik se oglasita: »Vpiši najn«.
Prihodnji teden je pridobila Čitalnica IS novih članov - akademikov. Društveno življenje je postalo živahneje, veselice, koncerte, plese — vi* ja prevel nov svež duh.
Popreje so bili glasni ararižerji večinon\a kupčijski sotrudniki, poten so pa prevzeli dober url vodstva dvorjanski Kersnik z nekaterimi kolegi.
Klub je postal interesaoten, ter je po svojih članih zastopal blizu vsa narodna draSiva.
Tudi na pogreb dr. Lavriča v Gorico ^li so 1. 1876 kot delegat je štirje elani kluba: Jurčič, Kersnik, \Viosthn!er in jaz. To omenim zlasti zato, ker je s potovanjem v tesni zvezi Jurčičeva povest »Lepa Vida«.
Jurč'-čevn gostilna je bila Čitalnična restavracija. V drugi manjši sobi shajaH so se prijatelji okoli njega. Sedel je za raztegnjeno mizo, ob steni, ra 1 blizo krajnika dr. Zamika. Mirno je sedel, gledal pred se in roki na mi/i držeč je sledil razprr.vam. 0e je posegel vmes. je bilo njegovo mnenje večinoma odločilno. V političnih vprašanjih je bil meredajen, sploh mem reci, da je Jurčič duševno tovariše nadvladah
Sodomi so vstrajnejši \:o 2 do 9 ure. Med temi tudi Jurčič. Pil je — ne iz poželjenja ali potrebe — po 5 do 7 četnink vina in pokadil pri te:n ravno toliko močnih smotk. Nekoč gu opozorim, da preveč kadi in da najbrže tudi vina preveč pije. On pa reče: :;Prav imaš! Toda jaz ne vem, kdaj toliko podelam; šole račun mi to pove,«
Svetoval sem mu »Kratke«, ka-koršne sem dobival jaz, s posredova- I njem adjunkta M. tobaeue tovarne. *
»Preskrbi jih še meni« reče Jurčič. Jaz sem to takoj storil in Jurčič je zadovoljivo priznal: »Zdaj kadim dobre, lahko in ceno«.
Žena restavraterja Mihelna (Hrvatica) je izborno kuhala, zato je tudi Število opoldanskih gostov naraščalo. Tudi Jurčičevo omizje je bilo redno zasedeno, koja okolščina je bila povod, da je Mihci ponudil gospodom skupno kosilo, po prav primernih pogojih.
Juičičeva družba je predlog sprejela, a že drugi mesec naznani Jurčič svoj izstop, pa zakaj t Zato, ker je bilo kosilo predobro.
Na vsestransko vprašanje je Jurčič odgovoril: »Predobro je — moj želodce je skrčen — če tudi posameznih jedil le malo vžijem, so vendar nabere toliko, da me teži — da nopoidau nisem za delo.« Zdaj, ko mi stoji polna skleda, jo ne smem in ne morem prazniti, popreje, ko sem po polnih skledah hrepenel, bile so te — prazne.«
Slučaj, da se razide družba zaradi predobre postrežbe, je vsekako izreden. Po izstopu Jurčičevem je končala table d' hote.
Ta faktum tudi dokazuje vpliv Jurčičev in atrakcijsko silo njegovo, da je bil os, okoli katere se je sukal velik del narodovega socijalnega in političnega gibanja.
Ker je pri meni stauoval na Kongresnem trgu v sedaj Souvan-Bloi-\v?isovi hiši, hodila sva skukaj domov, večidelj okoli polnoči, krenila pa še v kavarno »Fišer« na brinov-čok. Jurčič je rekel: »Pojdiva malu kramljat. Razprave i d debate /dražijo živee — moram jib potolažiti.«
Nastopila, je v veseli igri v Čitalnici prvikrat dražestna fjanjav dična Z.
Ko sem nje ooeta prosil za do\o ljenje, me je zlovoljno zavrnil: »Kaj
— moja hči — šaušpilarca — to pa že ne!« Ko pa sem gospodu razložil, v kako odlični družbi da bi gospodična hčerka sodelovala, je bil poto-lažen. No, igra je sploh uspela in de-but gospodiene-Ijubiinke še posebej.
Isti večer sva z Jurčičem se jk>-zneje, kakor sicer, šla proti domu, ter zavila po stari navadi v kavarno. Jurčič je bil dobro razpoložen. Beseda je nanesla, da sem mu svetoval, že-nitev. »Več miru in reda bi ti potreboval,« sem trdil, na to reče Jurčič: »Saj bi se že rad ženil — pa —A no, tedaj si že volili« — »Da, da, današnjo ljubimko, gdeno. Z. bi snubil
— pa se je zagledal v njo tudi D. in on jo bo dobil, ker je fest fant.«
Slutnja se je vresničila. Jurčič je poznal.svet...
\
Odgovora, hočejo li se nadalje se udeleževati skupnosti, ki jih vodi od •ene nesrečne situacije v drugo ter jih itlači na nivo, ki se protivi vsej preteklosti teh treh mož. Hočejo biti so-delovatelji pri politiki lažnjive demagogije, ki je znak slovenskega klerikalizma? Kajti sklep »Hrvaško-slo-venskega kluba« ne izraža zgolj sovraštva proti uradništvu, namenjen je tudi nerazsodni javnosti najnižjim • instinktom mase, ki vidi v uradniku mastno plačanega »škrica«. Da, mi od prave ljudsko stranke tem uradniškim lenuhom ne damo nič, mi, ki zastopamo prave interese ljudstva, pa tudi ne dovolimo, da se mu naložijo nova bremena, novi davki! Tako vpije komunike! Resnica pa pravi, da odklanjajo ta nova mala bremena tisti ljudje, ki so brez vsega pomisleka dovolili na stotine milijonov za vojaške izdatke, milijonov, ki ostanejo mrtvi kapital, med tem, ko pride vsak vinar, za katerega se zvišajo prejemki uradnika, v roke obrtnika, kineta in trgovca.
Grši ha hujši, kakor atentat nerazsodnega mladeniča na življenje posameznih visokih uradnikov, je atentat slovenskih klerikalcev na tisoče trpečih uradnikov in slug, ki so sra danes — upajmo, tudi brezuspešno — storili razsodni možje.
Državni zbor.
Dunaj, 6. okt.
Zbornica stoji danes pod vtiskom včerajšnjega atentata. Pred sejo si je policijska komisija ogledala »lice mesta« — naravno, da so poslanci živahno razpravljali o možnostih, ki bi se bile lahko pripetile, da ni srečen slučaj obvaroval poslance in ministre grozeče smrti in težkih ran. Prav živahno se je kolportirala mučen iška vest, ki jo je snočnji »Slovenec« priobčil o viceprezidentu Pogačniku. Poslanci so si smeje pripovedovali, da je poslanec Pogačnik prejel iz Ljubljane in od doma čestitke k »srečni rešitvi iz smrtne nevarnosti,« ki so ga sicer prav razveselile, za katere pa ni dal prav nobenega povoda, ker se za časa atentata prvič sploh ni nahajal v zbornici, drugič pa, ker je ena krogla udarila v njegovo ograjo še-le tedaj, ko je že popolnoma oslabela odskočila od stene. Hudo-mušneži so obžalovali, da njihovo strankarsko časopisje ne zna tako spretno fabricirati mučenikov, kakor kakor slovensko klerikalno ter so predlagali, naj se naknadno aranžira »velika gratulacija« vseh 516. okrajev, ker se je končno vsak poslanec nahajal v isti nevarnosti, kakor vice-prezident Pogačnik, katerega so šale, ki so se delalo na njegov račun, oči-vidno kratkočasile.
V zbornici sami včerajšnji dogodki tudi niso ostali brez posledic. Nerodnost in nezmožnost prezidenta so kaznovali poslanci s tem, da so se al>sentiraii od volitve (danes se je vršila definitivnu volitev prezidija. ki se pri prvem sestanku nove zbornice določi le za dobo štirih tednov), deloma oddali tudi prazne glasovnice. Dr. S v 1 v e s t o r je bil izvoljen le '/ 237 glasi, med tem, ko jih je pri prvi volitvi dobil o87. Krščanski soci-jalci in nemški nacijonalci so hoteli preprečiti izvolitev socijalno demokratičnega podpredsednika P e r -nerstorferja, toda Slovani se tej želji niso vdali in Pernerstorfer je bil izvoljen, čeravno je dobil le 387 glasov.
Vlada je danes poleg drgih važnih predlog predložila tudi državni proračun za leto 1012. in finančni minister ga je uvedel z govorom, kateri pa ni vzbudil skoraj nikakega zanimanja. O proračunu še spregovori-
Leta 1878. sem dobival iz Bosne i pogosto poročila. Pisana so bila s svinčnikom, na kolenih aH štorih, a bila so originalna in aktualna. Zvečer domu grede, je Jurčič vedno vprašal: »Imaš kaj?« Ce sem kaj imel, je šel z menoj v pisarno, bral dotični list, *x>tem pa naročil: »Do 11. ure pripravi.« Ta poročila so listu prav dobro došla in Jurčič je priznal, da je »Narod« vsled zanimivih dopisov z bojišča pridobil precejšnje število novih naročnikov.
Isto poletje obiskal je Jurčič svoj rojstni kraj in dom Muljavo. Zdrav je šel tja, vrnil pa se bolan.Toži I je, da je pri nekem znancu »za-vrelko« pil ter pristavil: »Zavrelka je pokvarjeno, stru]>eno vino.«
Saj je menda res ona zavrelka otrovaia Jurčičevo kri, kajti nič več ni okreval, le hiral je bolj in bolj. Da bi lažje opravljal uredniška dela, preselil se je v sedaj Kirbiševo hišo, kjer je bila »Narodna tiskarna«.
Pred leti se je zavaroval za tisoč goldinarjev tako, da potegne kapital, ko doseže 50. leto; zapusti ga pa, ako prej umrje, komur hoče.
Dan pred katastrofo sem ga zadnjič obiskal. Vprašal sem ga, če je glede zavarovalne police kaj ukrenil? -— Jurčič me široko pogleda in reče: »Rad bi bil tisočak sam užival — pa ta preklican pot me bo uničil.« Pri
mo — posebej — ni treba povdarjati, da je z ozirom na slovenske interesa
do pičice podoben svojim prednikom* V naslednjem podajamo kratko poročilo:
Najprej je finančni minister Meyer pojasnil proračun v dolgem govoru, nakar se je vršila volitev predsednika in podpredsednika. Razpravljalo se je potem o nujnih predlogih zaradi draginje in je bilo zlasti ožigosano postopanje kartelov. Koncem seje je poslanec Einer govoril o napadu nemških poslancev na češke otroke. Ko je prišla deputacija čeških otrok, so jim pred nosom zaprli vse vhode. Na intervencijo čeških poslancev so vrata odprli. Tedaj je bivši vsenemški poslanec S t e i n izdal parolo: »Vrzite češko pakažo ven!« Ko so nemški poslanci poskusili to storiti, so se češki poslanci uprli in so Nemci na to Cehe napadli. Govornik je vprašal prezidenta, kaj misi i storiti, da se kaj takega več ne primeri in prezident je obljubil, da poskrbi kar treba, da postanejo taki dogodki nemogoči.
Italijansko - turika volno.
Italijani so torej zavzeli Tripolis in izobesili italijansko trikoloro na tripolitanskem ozemlju.
Po zavzetju Tripolisa mislijo velevlasti, kakor so se izrazile, začeti s posredovalno akcijo. Kakšen rezultat bo imela ta akcija, je pač težko presoditi, ker vlada v Italiji veliko bojno navdušenje. Toda Turčija je začela z najostrejšimi represalijami. Začela je izganjati Italijane iz osmanske države in tudi z bojkotom italijanskega blaga so začeli.
Zavzetje mesta Tripolisa.
\Volffov biro poroča iz Dehibata na tunezijsko-tripolitanski meji: Sovražni streli so napravili v Tripolisu razmeroma malo škode. Hiša nemškega dragoma na je bila težko poškodovana. Nahaja se še 2000 Evropejcev v mestu. Šest vojakov in šest zidov je bilo ubitih, pet vojakov in en žid je bilo težko ranjenih. Muhame-danci so mirni in molijo, da bi se bombardement več ne ponovil.
Iz Tripolisa poročajo v Rim: Ko so se italijanski mornarji izkrcali v trdnjavi »Sultanie«, so se podali Arabci iz Tripolisa, ki spadajo k plemenom v tripoliško okolico, na krov admiralske ladje in so izjavili, da se podvržejo. Obenem so pa prosili, naj se preneha z bombardiranjem. Tudi nemški generalni konzul je šel kot starosta diplomatskega kora na krov admiralske ladje in prosil admirala, naj prevzame vzdržavanje javnega miru in varstvo tujih kolonij v mestu.
Italijani so izkrcali še nadaljne stotnije mornarjev s topovi in strojnimi puškami in vojaško zasedli Tripolis. V utrdbi »Sultanie« je ostal en atachement. Izkrcanim četam poveljuje kapitan Cagni. Konteradmiral IJoreadolmo je bil imenovan za guvernerja tripolitanskega. Nemški generalni kouzul je sporočil admiralu Faravelliju, da Evropejci vsled bombardiranja niso trpeli nikake škode.
Nadaljna poročila iz Rima pravijo: Italijani so gospodarji pristanišča in mesta Tripolis. Ko so na utrdbah izobesili italijanske zastave, so ladje v pozdrav streljale. V utrbah so dobili dvajset mrtvecev in tri ranjence. Ostale ranjence so vzele s seboj turške čete, ki so se umaknile. Dve turški torpedovki so Italijani na veliko daljavo s streli zadeli in potopili. Konstatirati niso mogli niti njih imen. Ekspedicijske čete pričakujejo med 10. in 12. oktobrom.
t tem je z levo roko posnel znojno kapljo raz čelo in dostavil: »Bratu sem dal.« Temu bratu sem pozneje zavarovalnino 1000 gld. pri dr. Zar-niku izplačal.
Pedesetakov 19 in nekaj drobiža sem razpoložil po mizi, denar glasno preštel, potem pa rekel: »T oje vse vaše, poberit e.«
Mož je gledal, bil zamaknjen in nekako sam s seboj govoril: »Vse to je moje — vse to mi je Jože zapustil. — Kako bo zaleglo — dolgove bom poravnal — krav'co in junca kupil in še mi bo ostalo.« — Poskušal je denar pobrati, a ni šlo. Roke so se mu tresle. Pobral sem denar jaz ter mu pokladal bankovce na omahajočo dlan.
Josipa Jurčičeva smrt je bilo gospodarsko življenje brata in rešitev domačije.
Vsi, ki smo Josipa Jurčiča najbolje poznali, smo ga tudi najvišje cenili, ljubili in spoštovali.
Fr. Drenik.
Ljutejen in sovraštvo.
Povest.
(Spisal Anton Antonov.)
mami
»Napačno se vam je pevedalo,« de Ze -eznikova mama, ker je mislila,
^Turska posadka se je umaknila 20 kilometrov južno od mesta. Beng-hasi, Demo in Bombo so italijanske M« savsele bres boja. THpolltanska obal je s Kyrenejko vred v, oblasti italijanske mornarice.
Z albanske obali.
Iz Carigrada poročajo: Ne daleč od Leukaaa sta dva italijanska torpe-dolovilca vjela dva turška transport-na parnika,  ki sta imela na krovu
precej vojaštva, konj in vojnega materijala. Parnike so prepeljali y Brindisi.
Iz Rima poročajo: V četrtek zjutraj so z obali pri San Oiovanni di Medna začeli streljati na neko itali-lijansko ladjo, ki je plula z belo zastavo. Italijanski torpedorušilec »Ar-tigiieri«, ki pazi na to, da se ne vtihotapi ja orožje v Albanijo, je moral ta-di streljati, da obvaruje italijansko ladjo. Torpedorušilec je bil nekoliko poškodovan. Poveljnik je bil na nogi ranjen. Kakšno škodo je utrpel sovražnik, ni znano.
Dogodki v Rdečem morja.
Reuterjev biro poroča iz Hodei-de: Dne 2. t. m. sta izstrelili dve italijanski ladji enoindvajset granat na mesto. Spremljevalni čoln angleške križarkc »Grudna 11« se je potopil.
»Agenzia Štefani« poroča iz Massauah: Z utrdb Hodeide in s turških topničark so streljali na italijanskega torpedorušilca »Arethuso«, ki v Rdečem morju varuje italijansko trgovino. Italijanski rušilee ni bil zadet, pač pa je tudi streljal in potopil sovražno topničarko.
Dragoman angleškega konzulata se je zaradi napada na angleški čoln takoj brzojavno pritožil v Adnu in zahteval, naj se odpošlje angleško vojno ladjo, ker postopanje italijanske eskadre ni korektno.
Izganjanje Italijanov iz Turčije.
V Carigradu vzbuja zdaj največje zanimanje vprašanje, ali se naj Italijani izženejo. »Wiener Bankve-rein« ho interveniral pri poslaništvu, ker so Turki zaplenili na neki italijanski ladji se nahajajoče pošiljatev žita, ki je bila lastnina nemškega podanika. Mestna policija sestavlja imenik vseh Italijanov, ki so nastavljeni v javnih in privatnih zavodih.
.  Gospodarske škode.
Italijanska vlada je suspendirala vse subvencionirane paroplovne proge, ki spojujejo Genovo in Benetke z Orijentom in Italijo. Velikih množin blaga, ki so nakopičene v pristaniščih, se torej ne more transportirati.
Italijansko mnenje o turški moči.
Inspektor in organizator turške žandarmerije general Robilant, ki se je vrnil v Rim, je izjavil v pogovoru z nekim urednikom lista»Giornale d* Italia« sledeče: Turška vlada je prej mislila na konec sveta nego na vojno. Turčija se ne more dalj časa upirati. Mornarica je navzlic dobremu človeškemu materialu popolnoma desorganiziraiia in nesposobna za boj. Mir je le vprašanje par tednov. Italija bo Tripolitanijo okupirala brez boja. Bati se je težkoč le v slučaju, če bo nerazumno in ostro postopala z Arabci.«
Poročila iz Egipta.
Iz Kaluže poročajo, da ondotni mohamedanski listi agitirajo za bojkot italijanskega blaga. Več velikih muhamedanskih družb je dvignilo svoje kapitalije iz »Bance di Roma«. Turška vlada je sporočila egipčanski vladi, naj pogasi svetilnike v turških pristaniščih. Generalni ravnatelj egipčanskih pristanišč je prosil angleško vlado za instrukcijo, na kar je
ta odredila, da se svetilniki v egipčanskih pristaniščih ne smejo pogasiti.
iftinccni t KmrtHii oMlMli
Zdi se nam pravi čas in zelo potrebno, da ravno sedaj, ko se vrše po celi deželi kranjski občinske volitve, opozorimo kmečke volice na veliko važnost volitev. Naj veljajo nase besede in misli zlasti onim kmetom v preudarek, ki so bili in so še slepo orodje v rokah župnikov in kaplanov. Napredne in zavedne kmete — naše pristaše pa kličemo na delo, kajti samopašna klerikalna stranka je novi občinski volim i red skovala v prepričanju, da padejo občine druga za drugo v klerikalne — ali za občine na deželi boljše rečeno — v roke politikujočih župnikov in nezrelih kaplanov.        . .
Ce bo vsak narodno - napreden ali pa vsaj samostojen, neodvisen kmet storil svojo dolžnost in šel med sosede agitirat, potem bodo klerikalci želi mesto zaželjenih uspehov — razočaranje.
Kako izgleda gospodarstvo v onih klerikalnih občinah, kjer je župnik z županom - hiuavcem na čeiu absoluten gospodar, nam ni potreba dosti pisati. Domačini, ki imajo pod svojo kožo le še par mišic za čutiti in vsaj malo samostojnosti, vidijo to in čutijo le preveč. V takih občinah je vsaka nova naprava odveč, ako se ne gre za farovške koristi, pa naj bo za občane še tako potrebna. Nasprotno pa mora obveljati vse, kar zahteva Župnik zase, pa naj občinske doklade še tako rastejo in izžemajo ubogega kmeta, katerega tlačijo že itak dovolj visoki državni davki.
Kako se gospodari v klerikalni občini, kjer županuje župnikov hinavec, naj pokažemo na zgledu, ki v gospodarskem oziru kriči naravnost do neba.
V neki občini na Notranjskem je kupil župnik pred leti dve hiši z velikim sadnim vrtom za 5004) K. Ker je videl, da se mu občinski odbor brezpogojno pokori in vsak njegov sklep odobri, predlagal je občini, naj mu izplača 4000 K, za kar bosta imela kaplan in rnežnar v eni teh hiš stanovanje za vedno. Občinski odbor je temu pritrdili in tako sta ostala župniku za 1000 K faktična last obe hiši in vrt in modri klerikalni občinski možje so sklenili, da mu bodo občani ono hišo, kjer imata kaplan in mež-nar par sob, morali sami popravljati.
Če ta vzgled v Čisto klerikalni občini dokazuje, da farška malha nima dna, potem ni dalje pomoči! In klerikalno gospodarstvo je skoraj v vseh občinah slabo, ker gospodarijo neizkušeni župniki in kaplani, ki imajo o gospodarstvu take pojme, kakor slepi kranjski berač o lepotah cesarskega Dunaja! Občinsko gosno-darstvo bo le takrat ugodno, kadar bo v rokah kmeta. Kmet sam bo v rokah kmeta. tKmet sam ve, kje ga čevelj žuli, župnik pa ve le, kje žuli njega samega!
Tako je neki župnik v prijaznem gorenjskem kraju izvabil par kmetov, da so mu podpisali menico, ker se mu je zazdelo po lepi. novi hiši za čisto nepotrebno klerikalno izobraževalno društvo. Menica je podpisana, a hiša niti za en vinar plačana! Kaj bodo storili ubogi kmetje, ki so menico podpisali v slučaju, da jim dušni pastir po vzgledu par svojih so-bratov uide na letovišče čez veliko lužo, to prepuščamo tistim, ki so bili tako neprevidni, da so menico podpisali brez vsakega nadaljnega jamstva. Ta župnik je neomejen gospo-
dar v občini, kjer vodi gospodarstva tako vzorno in v korist ljudstvu, de se bodo morale v kratkem času zvi lat! občinske doklade za 50—40%. Župniku seveda to ne bo škodilo. On bo svoje pogrebe računal še nadalje po 140 K ah še več, ljudstvo mu bo nosilo kokoši in masla, pa mirna Bosna!
Sklepamo. Oni, ki hočejo v občinah dobro, kmečko gospodarstvo, bodo volili neodvisne kmečke gospodarje, kdor pa je zadovoljen z zavoženim klerikalnim gospodarstvom, naj voli farovške hinavce. —e—
OMinjte volitve v Zmincn.
Ker že nikakor nočejo potihniti glasovi o zminških občinskih volitvah, sem skoro prisiljen povedati, kar se tiče tega in sicer brez&tran-karsko.
V prvi vrsti se moram spomniti gosp. župnika škofjeloškega, ker je bil on glava vsi agitaciji, ki bi bila sploh izostala in bi bila ljudem dana priložnost, izraziti svojo voljo glede volitve, kar bi bilo jk> zdravi pameti gotovo najbolj prav. On je bil sicer dober duhovnik, pa prav slab politik, ker je povzročil sam sebi tako sr& moten polom. Ali je mislil, da se bodo naši pošteni kmetje dali voditi pod komando tistih Karloveanov, ki plačajo vsi skupaj toliko davka, kot ga en sam kmet v občini! Drugič je odbral za odbornike same tiste može, ki, če bo on rekel črnemu mačku — bel je, pa bi vsi potrdili: res je bel. Drugi pa, kar jih je postavil, so sami analfabeti, da bi še nobeden vedel ne bil, kaj se z županovanjem godi, akoravno so sicer poštenjaki. Pa on je hotel tako in je že vedel zakaj. Pa tudi drugi vedo o tem nekoliko. Šlo se je za plačo cerkovnika in orga-nista, da bi jo bil zvalil na rame davkoplačevalcev in jo tako lahko brez vse sitnosti pobiral dvakrat. Gospod župnik, le tisto odstopite tema dvema, kar so pogrebi dražji v Škof.p Loki kot v Stari Loki. pa bosta ona dva in vsi občani vseh treh vfaranih občin zadovoljni. Seveda se ne sme pozabiti, da za tem še stoji namera, povečati farno cerkev. Ko je že sedanja prevelika postala, odkar ni druge pridige, kot samo o nekem liberalcu. Ženske pravijo, da je moral biti ta človek gotovo 73. Gosp. učenec, drugače bi se ga ne spominjal kar naprej. Ce pa stvar bolj natanko pogledamo, pridemo do zaključka, da župnik liberalce fabricira kar en gros s tem svojim dejanjem, ali pa, kakor ljudje po navadi pravijo, ni prav čiste.
Preidem na Kokarja, ker j© imel županstvo že v žepu. Od njem se je že dosti pisalo in povsem resnično, vendar je mož tako poštenjak in je že ob volitvah kot od komisije dosti pokore naredil za njegove zvijače. Prvi dan ni šel ves dan rz volilne s<>-be. tako da se je komisija spogledovala, da bi se mu kaj ne primerilo v telesnih potrebah. Neki hudobneži so rekli, da ima zapertje. drugi pa, da se ne upa med volilce No če je bilo poslednje res, bi bil pač lahko žu-panoval.
Drugi je Kernček iz Puštala. Ta se je tudi troštal, da zna postati župan, ako g. župnika kandidatje pro-derejo, zato pa še voliti ni prišel in je dva dni pil ta kratkega, da ga je morala žena domu pod pazduho voditi in je vpil: Preklet, Tona, za tri leta smo spet dobri.
Tretji, ki se je tudi nadjal izvolitve za župana, je Pevničan z Bodo-velj. S tem pa imam le nekaj poravnati. Tisto nedeljo večer, ko so prišli Bodoveljčani prepisovat zapisnik
»Je že prav,« mu de Zamejec »Pa napelji pred Vernikovo hišo.«
»Kako je tam, dragi sosed,« ga vpraša Vernikova gospa.
»Hvala, izborno, prekrasno,« odgovori agi arec.
»Potem so se moja pričakovanja izpolnila,« reče gespa Vernikova z zadovoljnim usmevoin.
»Do pičice, predraga gospa! In komu se imam zahvaliti za vse te uspehe 1! Edino vi ste mi toliko pomagali, da dobim ženo z bogato doto v svojo hišo. Zato pa vam najprisrč-nejša hvala!«
»E, malenkost!« zamahne gospa Vernikova z levo roko. »Veseli me, da se je tako rešila ta zadeva. Vi ste zelo zadovoljni hi Mila mora biti tudi. Saj pride v hišo, ki je najbogatejša daleč naokoli.«
Take materija listične pomenke sta imela nocoj gospa agrarka in gospod ngrarec.
»Kdaj mislita rapvnviti svatbo!«
»Pred pustom, ker ne mara Mila prej!*
-Strašansko inc veccli, gospod sesed. in čestitam vam: Škoda je le, da ni Gabra tu!«
»Saj res! V svoji »reči bi bil skoraj rozebil na Gabra! EakraL mi je pisal v Zavinek. Tu me bodri k odločnosti in vstrajnosti. Dober prijatelj, izvrstna duša! Kako pa je s nje-
cla mora ona tudi reči kako besedo.
»Ali je to res T« vpraša vzhičeno Zalka.
»Natančna in gola resnica,« ji zatrdi gospod Železnik.
>*Papa, kdaj se vrnemo domov,« vpraša svojega očeta nestrpno Zalka.
»Počakaj vendar, nestrpni otroki de gospod Sušnik. »Saj si še nismo ogledali jame.«
In spet sta čebljali Zalka in Mila sami zase. Dogovorile sta se, da ostane Zalka nekaj dni v Zavinku pri Zc'eznikovih, čemur je pritrdil tudi Sušnik.
»Veka.i dni že še prebi jem brez nje,« veče proti Železniku, ali več kake* teden dni bi je ne mogel pogrešati.«
»Kaj pa potem, kadar se orao-ži,« de Železnik s šaljivim usme-vom.
»Saj bo menda prav blizu ostala,« meni Sušnik ter pomenljivo pogleda Zravna, ki se je visoko in jako močne zardel. Ne ve se, ali radi prijetnih, ali neprijetnih poeutkov.
Že ob eni popoldne so se jele zbirati gruče poleg gruče starih in mladih, moških in ženskih pred jamo, krajem podzemskih earob, ter siliti vanjo liki čebele v panj.
Ob treh se je bilo pa že toliko na-gromadilo ljudi pred svetiščem naravnih krasot, da so dovolili vladni
x gospodje vhod. In razlila se je pisana množica po neštevilnih rovih ter občudovala podzemska čuda.
Zalka je šla sicer med to vriska-jočo množico, ali njeno srce ni vriskalo; oči njene so sicer gledale, ali duša njena se ni radovala.
Popraviti neizmerno krivico, ki jo je storila svojemu dragemu, nesrečnemu Zgovormi, je bila njena edina želja.
Zgovoren je stopil v čakalnico, kjer ga je z neskončnim hrepenenjem in koprnenjem čakala Sušnikova Zalka.
»Odpusti!« so zatrepetale njene ustnice. In Zgovoren je s poljubom pojedel vse nadaljne besede z njih.
»Zalka, kako sem srečen,« je vzkliknil Zgovoren ter tesno objel krasno Zalkino telo.
Veleposestnik Ivan Zamejec je bil po binkoštnih praznikih ostal le še nekaj dni v Zavinku. Kajti takoj, ko mu je Mila skoraj jokaje obljubila svojo roko, se je odpeljal, da se pripravi za svatbo, ki bi se imela vršiti še-le predpustom.
Veselega srca se je pripeljal gospod agrarec v Podravje. »Gospa Vernikova vas prisrčno pozdravlja,« mu reče hlapec, ki ga je čakal s kočije. >.01yenem so mi naročili, naj vam porečera, da se domov grede oglasite pri njej.«
volileev, mi je ta rekel: Jaz nam nič ne rečem, da bi ne bili dobri, pa santo nikdar tega ne govorite, kot mislite. Jaz takoj nisem nič rekel na te
besede, pač mu takoj po volitvah pisal, da, če mi to dokaže, kar mi je očital, plačam 50 K, kot prvi vložek za napravo uhožne hiše. V nasprotnem slučaju pa da jih mora on položiti, če ne, da ga bom imenoval javno navadnega natolcevalca in moža brez misli. Ker se do danes ni odzval na noben način, mi je dolžnost, to izpolniti in ga s tem imenujem, kakor je zgoraj rečeno in še zraven bodolj-sko žlobudro brez moškega ponosa.
Na vse to se podpišem s svojim polnim imenom
Lnka Dagarin.
Zrsavjte in oMffiko 3bornlca.
V dvorani mestnega magistrata ljubljanskega se je vršila včeraj ob pol 5. redna javna seja trgovske in obrtniške zbornice.
Predsednik g. Ivan K n e z je otvori] eejo in imenoval za overova-teije zapisnika gg. svetovalca Jerneja L o ž a r j a in Ivana M e j a č a. Zapisnik zadnje seje se ne prečita, ker je overovljen od overovateljev zapisnika.
K predsedništvenemu poročilu govori svetovalec Kamil P a m m e r ter poroča o akciji zbornice za priklopite v Ponižal v medmestno telefonsko zvezo. Zbornica se je obrnila s predlogom na poštno in brzojavno ravnateljstvo ter na trgovinsko ministrstvo ter je končni uspeh zbornične akcije ta, da se sprejmejo Domžale v medmestno telefonsko omrežje, če se zgradi lastna telefonska proga do Ljubljane, ki bi stala 6000 kron. Od te vsote bi morali pokriti interesent je 30% ^n so interesenti, katerih je 12 priglašenih, to tudi obljubili. Poročilo sprejme zbornica odobril je na znanje, nakar sledi tajniško poročilo, ki je zbornica odobri.
Sledi nato nujni predlog sveto-a Jerneja Lož ar j a, ki kritizira postopanje vojaških oblasti glede oddaje dobave kruha za c. kr. domobranski polk št. 27 v Ljubljani. Vojaška intendanca je oddala dobavo kruha v dveh slučajih in zadeva en tak slučaj tudi Ljubljano. Intendanca pa dobave kruha za L.jnMjano ni raz-isala, namreč je bila ta dobava od-
lana za tri teta pekovskemu mojstru v Celju. To znači kršenje principa, da se mora oddati dobava v kraju garnizije, na drugi strani pa je to tudi moralična in brozprimema izguba za ljubljansko obrtništvo. Zato poživlja trgovsko in obrtniško zbor-
i en. da naj ukrene vse potrebno, da
■ razveljavi pogodba*s celjskim mojstrom in odda dobava kruha ljubljanskemu obrtniki:. Ne glede na že omenjene razloge pa zmiči ta dobava tudi v b igijeničnem in v gospodarskem oziru velik nedostatek   in ueekono-
no ravnanje, zato predlaga: Slavna zbornica skleni: Obrniti se je Jo c. kr. domobranskega ministrstva \ utemeljeni vlogi, v kateri je izrečeno zavarovanje proti temu, da se je aa evidentno škodo Ljubljane in kranjskih obrtnikov oddala dobava kruha    za    e. kr. domobranski polk
j7 v Ljubljani izven Ljubljane v iii to celo za dobo treh let (Sle-
■ podpisi.) Predlog rje bil soglasno sprejet.
Določiti je ]>otem člane zbornice, i s prihodnjim   letom   izstopijo iz sborniee in ti so. ker jim je potekla doba: v 1. trgovski kategoriji nobe-. v 2. trgovski kategoriji sveto-
valca Viktor Rohrmann   in Feliks
Urbane; v 3. trgov, kategoriji svetovalca Fran Š u b e 1 j in Pavel V e 1-kavrh, yt ,1. obrtniški kategoriji
svetovalec   Andrej   Gassner, v obrtniški   kategoriji svetovalci
Ivan R a k o v e c, Ivan S c h r e y in Filip S u p a nč i č, v 3. obrtniški kategoriji svetovalec Josip G 1 o b e 1 -u i k in v rudarski kategoriji nobeden. Kot naslednika po umrlih članih istopita svetovalca gg. Vrban H r o v a t in Fran Zore. Ker pa mora izstopiti polovica članov, se izžreba še en član in pade žreb na svetovalca g. Vinka M a j d i č a.
Ostanejo tedaj še člani, izvoljeni leta 1909: v 1. trgovski kategoriji, ki ima dva Člana, svetovalca gg. Ivan Hribar in Ivan Knez; v 2. trgovski kategoriji, ki ima 4 člane, svetovalec Ivan Mejač; v 3. trgovski kategoriji, ki ima 4 člane, svetovalec Leopold Ffirsager; v 1. obrtniški kategoriji, ki ima dva člana, svetovalec Kamil Pammer; v 2. obrtniški kategoriji, ki ima 5 članov, svetovalec Josip Lenarčič; v 3. obrtniški kategoriji, ki ima 5 članov, svetovalci Josip Hafner, Ivan Krega r, Jernej Ložar in Tomo Pavšlar ter v rudarski kategoriji svetovalca dr. E. Ambrositsch in Makso Samassa.
Kot člani volilne komisije so bili pri zadnji seji predlagani svetovalci gg. Hafner, Ložar, Mejač, Pammer, Schrev in Supančič, ker svetovalec Hafner ne more sprejeti tega posla, se izvoli soglasno v komisijo svetovalec Zoreč.
Zbornica dovoli nato tudi letos trgovskemu društvu »Merkur« podporo 500 K.
V odbor deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev se izvoli soglasno predsednik zbornice gosp. Iv. Knez.
Nato slede volitve zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani, na Vrhniki, v Kranju, Škof ji Loki in Tržiču in so bili izvoljeni: za Vrhniko gosp. Lenarčič; za Ljubljano gg. Ogrm in Franchetii: za Kranj: g. Pavšler; za Tržič gosp. Deu in za Škof jo Loko gosp. Babic.
V nato sledeči tajni seji je sklenila zbornica 10rc enkratno draginj-sko doklado k temeljni plači pisarnici; ini uradnikom in istotako zvišanje slogam in diurnistom. Stanislavi Šu-steršičevi iz Radovljice se dovoli 130 kron podpore za obisk centralnega učiteljišča za žensko obrt na Dunaju in Ivanu Franc lju 150 K podpore za obisk državne obrtne šole v Brnu. — Vdovi po za pokojnino neupravičenem slugi Pogačnik« se dovoli milostnim potom odpravnina 1100 K.
Nlžjeavstrijsko namestništvo se je   udalo   dunajskemu občinskemu
svetu. Stavbna deputacija nižjeav-strijska je imela včeraj sejo, v kateri je sklepala o prošnji druživa Komen-skv, da prizna deputacija njegovemu ugovoru na upravno sodišče odloži ji-vo moč. Prošnja je biia odklonjena. Vsled te-^a bo ostala češka šola na Dunaju tudi za naprej zapna.
Nove hcaiatije se baje pripravljajo v Bfnrokn. Nemci v Mamku n:-kakor ne marajo dati miru in da bi mogli v kalnem ribariti, se poslužujejo najnižjih sredstev ter ščuvajo domačine proti Francozom. Kor. ktni in v vsakem oziru zelo prijazni nastop Francozov jih je tako razjaril, da so naščuvali Kalifa v A^adi-ru, da je zavzel Francozom sovražno stališče. Tadi so dali razglasiti, da namerava Nemčija zasesti južni ' del Marr,-;a, vse to pa samo zato, da
govo zadevo glede učiteljice? Niti besedice mi ni v zadnjem pismu crknil o svoji ljubezni.«
»Hm, dragi sosed! Čudne reči se na svetu! Gaber se je zares zaljubil v učiteljico, katero misli vzeti v zakon takoj drugi mesec.«
»Nič napačnega ne bo storil,« ai gospod agraree, ki je potem še precej časa kramljal  z gospo Verni kovo.
Natanko vse sta se pomenila. Razložila mu je kar po vrsti, kako je njen oskrbnik gospodaril tudi na njegovem posestvu.
Ker je bil Ivan Zamejec zadovoljen z gospejinimi podatki, se je z veselo dušo poslovil od nje. In zdr-orala je kočija izpred Vernikove hiše proti ponosnim Zamejčevim poslopjem.
Važnejšega dogodka za našo povest ni bilo tisto leto nobenega več.
IX.
V Zavinku so volili župana. In bil je izvoljen za načelnika zavinški občini Anton Železnik, kovaški moj-ster in posestnik v Zavinku. In zagr-meli so topiči v veliko žalost in jezo Nemcem in kaplanovim pristašem.
Gospod dekan se je pa prav domačega počutil med veselo družbo naprednjakov »Pri lepi Mimici«.
Seveda pa ni povedal, da ga je /bodel nekoliko pogled na svetnikovo
Olgo in poleg nje sedečega Slamnika, ker kaj takega ni sodilo v slavnostni govor, katerega bi bil govoril gotovo še eno uro, da ni zaneslo njegovih oči na oni srečni par.
Med tem pa je Ržen moril Milo s svoji ni i bridkostmi svojega srca.
»Mila, Mila, kaj si storila,« je vzkliknil žalostno Ržen v veži Železni ko ve hiše.
»Oprosti, dragec moj, ni drugače mogoče,« se je opravičevala nezvesta ljubica. »Ljubim itak Zamejca ne. ►Srce je in ostane tvoje. V zakon pa »noram z njim, ker to zahteva teta, in me silita roditelja k temu. Tebe pa ljubim, ljubček moj!«
»In tako mi je še hujše,« spre-i*-o*-ori spet Ržen. »Lažje bi mi bilo pri srcu, da me ne ljuhiš.«
Rad bi bil sicer hud na Milo, a ni mogel. Tudi razumeti je ni mogel. Vesela, zaljubljena in ljubka napram njemu, je vendar obljubila neljublje-nemu in zopernemu človeku svojo roko v zakon . .. Večkrat je o tem razmišljal, a ni nikdar prišel do pametnega zaključka.
»Maček pride jutri,« mu pove Zgovoren, ko je vstopil v prometno pisarno.
»Po pa spet sitnaril celo popoldne,« zavzdihne nesrečno zaljubljeni Ržen.
delajo Francozom neprilike. V intrigah so se res pokazali velike mojstre v zadnjem času.
JtojersKo.
Iz Celja. Tukajšnji »Narodni List« se je bavil v zadnji številki obširneje z očividnim neuspehom klerikalne obstrukeije v Gradcu. Nemci vstrajajo trdno na stališču, da morajo slovenski klerikalci popolnoma brez vsake kompenzacije opustiti obstmkcijo v štajerskem deželnem zboru. To je za naše klerikalne poslance tem bridkejše, ker bo imel konec obstrukeije to posledico, da bodo z rešitvijo deželnega proračuna zvišane tudi deželne doklade. To zvišanje bodo naši kmetje, ki so najtrdnejši volilci klerikalne stranke, jako hudo občutili; k vojnim stroškom za obstmkcijo še 20% zvišanje deželnih doklad! Samoobsebi umevno, dn to klerikalcem misliti. Zato so tudi skrajno nervozni, ako jih spomnimo z napredne strani na »velikanske uspehe« v Gradcu. »Straža« sedaj vpije o našem »sobojevništvu« v začetku obstrukeije. So bojeval i smo se res toliko, da smo klerikalce do obstrukeije pripravili; kar pa se tiče nadaljnega našega sotrudništva pri tej stvari, pa smo takoj jasno in odločno povedali, kaj mislimo. Dež. poslanec dr. V. Kukovec je rekel na shodu dne 13. februarja 1909 v Celju: »Bojujemo se proti nemški večini v štaj. dež. zboru vsi, naprednja-ki in kler'kalci. Naše stališče je in ni isto: mi smo manjšina in opozicija, katera bode sicer v boju pomagala tako dolgo, dokler se bode isti bil za splošno narodne cilje, katera pa si bode tudi vnaprej ohranila pravico do kritike in obsodbe teffa, kar ne ho prav. Boj je začela večina in ga ona tudi vodi; ona je tudi edino odgovorna za izid.« Razvoj obstrukeije v Gradcu je znan; najprej je šla po vodi splošno narodna stran obstrukeije, potem so klerikalci, kakor zatrjuje »Straža«, opustili celo svoje strankarskopolitične zahteve in beračili zadnjič v Gradcu samo za male gospodarske drobtinice, da bi imeli svojim ljudem vsaj nekaj pokazati kot sad »zmage« nad Nemci. Mi smo kritizirali vedno na postopanju klerikalnih obstrukcijonistov to. kar tti bilo prav — in na tem stališču smo od 13. febr. 1909 pa do danes. Nedoslednost je treba iskati pri tistih klerikalcih, ki so šli začetkom febr. 1909 tako lepo na led in kot vladajoča stranka obstruirali. mesto za svoje volilce kaj koristnega debli. Tudi to bodemo ljudem jako razločno povedali, ljubi pater Korošec! Zato je tudi zelo umesten vsklik »Straže«: »Bog daj norcem pamet, mi jim je ne moremo dati!«
Razmere pri c. kr. domobranskem pešpolku Št. 26 v Mariboru. Odkar je prevzel poveljstvo polka podpolkovnik Schonauer je zavel po Aojašniei čisto drugi zrak. Ko so pod polkovnikom Nottesom zahtevali častnik^ lavru-tenis in kegljišče, jih je ta kratkomalo zavrnil, češ, vojašnica ni nobeno zabavišče. Kar jim je prejšnji polkovnik prepovedal, jim j c novi takoj dovolil. Častniki so dobili moderno urejeuo kegljišče in !awn tenis, katerega mora moštvo oskrbovati. Vojaško službovanje ima namen, vzgojiti in izvež-bati človeka za vojaško službo, ne pa za postavljanje kegljev in podajanje žog, a ne rekli bi k temu še nič, ako bi se oskrbovanje kegljišča in la\vutenis-prostora vršilo ob delavnikih. Ne moremo pa molčati, da se vršijo dela na gori omenjenih prostorih v nedeljo popoldne o velikonočnih počitnicah; da,   zgodilo se je celo,   da je
»Že zjutraj pride. Načelnik je rekel, da hoče vsem štirim nekaj povedati.«
»Kaj vraga neki bi bilo,« zaskrbi Ržena.     »Kaj hudega itak ne more
biti.«
»Kaj dobrega pa tudi ne. Kakor je po vetru zmerom slabo vreme, -ako ne prinese Maček nikdar kaj prijaznega.«
»Povej to tudi Grivi; Slamniku žc jaz porečem. Namenjen sem k »Lepi Mimici«. Servus!«
Drugo jutro je natančno ob osmih prišel Maček ter dal poklicati vse uradnike pred svojo mogočnost.
»Ljudje se pritožujejo, da so zavinški gospodje železniški uradniki fanatično nacijonalni ter se vmešavajo v politična vprašanja. Vprašam vas, kaj je na tem resnice,« reče gospod kontrolor ter se pri zadnjem prav hinavsko namrdne.
»Kot najstarejši med nami naj odgovorim jaz v imenu vseh štirih na neumestno natolcevanje,« povzame Zgovoren besedo. »Da smo delali o prostem svojem času za svojega prijatelja gospoda Zeleznika, je neovirana resnica. To mislim ni nikaka pregreha. Da pa bi bili fanatično narodni, je naravnost velikanska laž. Ce zahajamo v slovensko družbo, vendar nismo za to se fanatični. Kajti vsakdo si poišče pač tako družbo,
moralo moštvo na velikonočno soboto popoldne do 6\, ko ima vendar vsak delavec prosto, delati na kegljišču in na lawntenis-prostoru, da so se za mogli častniki čez praznike zabavati. Tam, kjer stojita lawntenis in kegljišče, so imeli oženjeni podčastniki že od nekdaj prostor za perutnino. Ko pa je prišel sedanji podpolkovnik, je morala perutnina kar čez noč zginiti. Za kontrolo so postavili majorja g. Bubnika, ki je marsikaj novega na Štajersko prinesel. Ta gospod šikanira moštvo in podčastnike do skrajnosti. Obklada jih s priimki, katere bi si vsak človek prepovedal. Kaj se vse zgodi z moštvom, naj služi par primerov. Dne 15. avgusta (praznik) je moralo moštvo, katero so poklicali na orožne vaje, na ukaz podpolkovnika eksereirati, ko je vendar vsled odloka z leta 190o št. 33 nedelja, oziroma praznik prost dan. Popoldne istega dne je moralo moštvo pod nadzorstvom g. Bubnika stranišča snažiti, kamenje po dvorišču pobirati in travo puliti. Po jako naporni vaji dne 17. avgusta se je vršilo enako delo do trde teme. Vsako leto je imelo vojaštvo 18. avgusta (cesarjev rojstni dan) in na Veliko noč pri hrani pri-boljšek, letos so se praznovali ti prazniki kakor drugi navadni prazniki. Najlepše pa še pride. Izdal se je namreč od polkovnega }>oveljstva strog ukaz, da se ne sme pri nobeni gostilni počivati in da si ne sme moštvo v nobeni gostilni ničesar kupiti. Kjer je moštvo med manevri v bližini kake gostilne počivalo, so postavili pred gostilno z nasajenimi bajoneti stražo, da se ni nobeden sestradan vojak mogel vtihotapiti v gostilno, da bi si nasitil svoj lačni želodec. Ali se je zgodilo to radi tega, da bi se mogli g. častniki nemotena zabavati? Tako daleč pa še res nismo v Avstriji, da bi si častniki dovoljevali lasu reči. Ako se ne bodo razmere pri c. kr. domobranskem peš-T>olku št. 26 temeljito izpremenile, bomo poročali še o drugih stvareh. — Več rezervistov.
Kandidatura dr. pl. Hochenbur-gerja v Gradcu? Že nekaj tednov sera so imeli graški nemški nacijo-nalci hudo vojsko v lastnem taboru. Dr. Weidenhoffer - Verbodoufatel in dr. Gargitter sta se prepirala za mandat v drugem graškem mestnem dr-žavnozborskem volilnem okraju. Za \Veidenhofferja so bili uacijonalci na skrajni levici, za Gargitterja trez-nejši, konservativnejši elementi. Volilni boj se je tako zelo poostril, da so mnogi člani nemškega National-verbanda v parlamentu izraz;, i i strah, da se bo razširil iz Gradca in napravil v nemško - nacijonalnem taboru še večjo zmešnjavo, kakršna že tam itak vlada. Graška »Tages-post« je priporočala, naj bi odstopila Verbodoufatel in Gargitter ter bi naj kandidiral dr. Hochenburger, ki je že bil v tem okraju enkrat ]x>slanec. V tem ga je podpiral »Grazer Tag-blatt«. Po včerajšnjem napadu na Hoehenburgerja v parlamentu pa vpije »Grazer Tag-blatt«, da se naj demonstrativno voli dr. Hoehenburgerja. Kdo je danes veselejši , ko ta »najneumnejši« graški list, da je morebiti pripomogel atentat nerazsodnega človeka v parlamentu graški nemško - nacijonalni kliki tako iejx> iz zagate? Izvoljen še seveda Hochenburger ni, ker imajo v tem okraju pri volitvah važno besedo tudi socijalisti. Tudi se še ne ve, kaj poreče sedaj Gargitter in ali Hochenburger kandidaturo sprejme ali ne.
Drobne novice. M a r i j a e e l j -
sko cerkev je hotel zažgati ? Iz Ljubnega na Zgor. Štajerskem poročajo,   da   se   tam   nahaja pri
v kateri se zabava, ne pa zabavlja. To je naš zagovor, gospod kontrolor!«
»Inšpektor mi je naročil, naj zadevo natanko preiščem,« reče ■ visokim glasom kontrolor. »Ker pa ste deloma sami priznali, česar se vas dolži, vam vsem štirim izrekam oster ukor, natanko ]K> želji gospodov pri inšpektoratu. Z vami, gospod Zgovoren pa imam še posebej nekaj. Prosim, stopite semkaj v načelnikov kabinet.«
»Prosim, gospod kontrolor,« rece Zgovoren ter vstopi za kontrolorjem.
»Vi ste ostale tri tovariše napeljevali j ter nagovarjali k politični agitaciji,« očita kontrolor Zgovornu.
»To ni res, gospod kontrolor!« za-kliče Zgovoren. Za priče se lahko pozove moje tovariše!«
»Se ne splača,« de zauičijivo kontrolor. »Vrana vrani oči ne i zk Iju je.«
»Tako mnenje je pod častjo nas vseh, gospod kontrolor.«
»Ljudje se gotovo ne pritožujejo zaman.«
»Ne branim se več, ker se eo ipso ne verjame mojim besedam. Kontrolor več verjame tujim ljudem, kakor pa svojemu u radništvu.«
»Gospod adjunkt, zahtevam spo-dobnejše obnašanje in dostojnejše besede.«
okrožni sodni ji v ječi neki Konrao August, kateri je hotel v enem zvoniku marijaceljske cerkve dne 10. septembra .zažgati. Zmečkal je več napol do^goretih sveč, položil vo*>ek med tramov je in zažgal. K sreči so ogenj pravočasno opazili in pogasili. Mož pravi, da ni imel namena, zažgati cerkev, temveč se samo maščevati nad mežnarjem, ki ga je l>ojda neprestano kregal. Ker je videti August precej zmešan, ga bodo dali preiskati, če je umobolen ali ne. — Zaprli so v Ptuju poštnega slugo StrasseTJa zaradi različnih nepravilnosti v službi. — Ponesrečil s eje v Ravnah neki 161etni kmečki fant, kateri je hotel ob očetovem godu streljati z možnarjem. Fant ni vedel, da je možna r nabit in ga je hotel najprej osnažiti. Pri tem pa se je naboj vnet in fanta grozno razmesarii. Izgubil je popolnoma desno roko, eno oko na prste na levi roki. — Živinske cene v Gradcu dne 5. oktobra. (Po uradnem poročilu.) Na tedenski sejm je bilo prignanih 101 vol, 93 bikov, 106 krav, 6 telet, skupaj :J06 glav. Cene nekoliko višje, prodaja živahna. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 50—53, napol pitani 45—49, suhi 43—44, pitano krave 39—43, napol pitane 30—38, suhe 27—29, biki :59—48 K. Zunanji kunci, največ gor. Štajerci, so pokupili 111 glav. — T'/ Š t. J n r j a o b J. ž.
V Goričici se je obesil v nekem hlevu 181etni kmečki fant Miha SpoVe-nak bojda zaraditega, ker je minulo nedeljo pri kegljanju v Proseniškem izgubil precejšnjo vsoto denarja. — Tatvina. Pokradel je hlapec Fran Kolednik večje število govejih kož svoji bivši gospodinji dulijani Friedt v Št. Vidu pod Ptujem in jih je sku->al v Ptuju prodati. Pri tem pa ga je policija zasačila in zaprla. -— Imenovan je za sodnika na Vranskem gosp. dr. Pernat. — lz Grad-c a. Vsled energičnega pritiska od ^trani zdravnikov, se jo odločil deželni odbor, v najkrajšem čaj»u ukazati sest STO zdravstvenih odborov in razpisati prazna mesta distriktnib zdravnikov. Opozarjamo naše narodne kroge na to važno zadevo! — I z, Maribora. Pri volitvah članov *>. razreda pridobninske komisije za ]k>-litični okraj Maribor - okolica so bili izvoljeni Slovenci, in sicer Viktor Glasor, lesotržec na Smolniku; Josip Mulej, gostilničar v Rušah pri Mariboru; M. Les jak, gostilničar v Slivnici in Luka Pinta r, trgovec v Slov. Bistrici. — Moška in ženska podružnica C i r i 1 - M e t o d o-ve družbe priredita \ nedeljo,dne Bi oktobra skupen izlet \ gostilno Koželj (Sodin). Prijatelji dobrodošli! — Od S v. Lenart s V Slov. gor i-ca h nam pišejo: Snlferajnski učitelji mečejo kamenje v slovensko šolo.
V kratkem se vrši tozadevna razprava pri okrajni soduiji. O izidu bomo poročali. — lz Vranskega nam poročajo: Dne 3. septembra je bii tu obsojen Anton Rančigaj, podom; » Hamot radi zavratnegti napada na svojega nečaka   na 10 dni sin »gega
zapora, poostrenega ■ enim poslom
Mož je genereil klerikalcev v St. Jnr-ju ob Taboru.
Iz Maribora nam  pišejo: »Stm-.zahteva od gosp. dr. IfosJIMl. kateri je izvoljen v razsodniki v o Ciril Metodove dražbe, naj bi »energična vplival na njo radi murinorsk i b šot skih zahtev«. Zmiraj stara  reč: < i ril - Metodova družba naj bi sname zbirala in dajala denar za slovenske šole in v zalivalo za to dobi vabi od klerikalcev neprestane brce. »Sloven-ska Straža« pa razdaja denar za k le rikalne časopise, bralna društva, ne politične«    predavatelje, klerikalne akademike — za šolstvo pa ji nič ne preostaja! Za to skrbi Ciril - Metodo-
»Vse, kakor je prav.«
»Ste. odpravili za danes, go-poe* adjunkt,« reče kontrolor Maček Zgovornu ter ga zaničljivo premeri od nog do glave.
»Klanjam se, gospod kontrolor,«* ss pokloni Zgovoren ter odide iz ka-bineta.
Ni minilo Še dva dni potem, pa je dobil Zgovoren od ravnateljstva ukor sestavljen v najostrejšem naglasu. In Zgovoren je vedel, da je vse to delo preprijaznega in prepravio nega kontrolorja Mačka.
Toda kaj je bilo vse to kontro lorjevo  sovraštvo   proti brezmejni ljubezni!!
Vrstili so *e jHUem dnevi * Za. vinku, kakor }>o ilruarom eivilno SOJO* jene m svetu.
Devetnajstega oktobra se je pihalo, in lep jesenski četrtek je bil ti sti dan v tistem letu, ko je prišla kontrolorjeva Ana po dolgih lOSOoili zopet i>ogledat svojega uvoza, ki se je pa ni nikakor razveselil.
»Prišla sem,« je rekla svojemu zakonitemu možu, »da se nekoliko po veselim na Olgini svatbi.«
»S svojim ljubčkom,« ji srdito o ponese mož.
»Ce hočeš, s svojim pravim, a nezakonitim možem,« de Ana pikro.
{Dalje prihodnjič.)
va druSbat Ob tej priliki povemo »Straži« rudi sledeče: Neki obrtnik ob narodni meji je član Ciril - Metodove družbe in je dovolil tudi, da se je v njegovih prostorih vršila mala Ciril - Metodova slavnost To je bil povod, da mu neki klerikalni denarni zavod v veliki stiski ni hotel pomagati, češ, za — Cirilmetodarje katoliško - narodne posojilnice nimajo denarja! Tako se vrši na Slovenskem po zaslugi politikujočih farjev narodno - obrambno dek>!
Z Vranskega. Dne 3. oktobra je priredila tukajšnja požarna braniba serenado na predvečer imendne Njegovega Veličanstva Frana Josipa L Po serenadi se je vršil koncert v Bri-novčevi dvorani na čast trem jubilantom. Dne 4. oktobra pa je po slovesni sv. masi, katere sta se tudi udeležili korporativno z zastavama prekopska in kapeljska požarna hramba, pripel na glavnem trgu g. načelnik L. Stober trem udom častno kolajne, in sicer: gg. Antonu Brišni-ku, posestniku, Josipu Lukmanu, krčmarjn in Franu Ocvirku- krojaškemu mojstru. Po dekoraciji se je vršila veselica zopet v Brinovčevi dvorani. — Sedanji odbor jo sklenil, nabaviti si parno brizgalno, kar tukajšnji vodilni krogi z veseljem pozdravljajo.
»Sokol« v Trbovljah priredi v nedeljo v Foterjevi dvorani na Vodah svojo prvo vinsko trgatev, ki ne no zaostajala za drugimi našimi prireditvami. Zato vabimo vse prijatelje dobre zabave, tla se gotovo udeleže te veselice, h kateri znaša vstopnina le 60 vin. Pri veselici sodeluje trboveljski šramol.
Trgatev v Slov. goricah se je že pričela. Vino bo precej takšno, kakor je bik> 1. 1906. Pričakovalo se je de boljšo kapljico, ker je bilo grozdje izvanredno sladko, a sedanji dev. je je močno skvaril. Grozdje je pričelo pokati in gniti, zato ljudje hite 8 trgatvijo. Kupcev kar mrgoli in res, prve ceaie so bile jako visoke: 18 do 52 vin. liter. To je še najlažje vino (črnina) ; imelo je 14°—16*, Sedaj so pa cene padle vsled dežja. Trdnih cen še ni: niti kupci, niti prodajalci nočejo ž njimi na dan. vse še gleda na nebo: kaj bo rekel Jupiter. Vsekakor bodo kupci malo pritisnili Vinogradnike, ker nimajo posode; morali bodo bočeš-nočeš hitro prodati, ker nimajo kam vlivati m že čakajo celo poletje na vinski denar, ker so sejmi zaprti. Kupei vse to vedo in s tem operirajo. Posebno radi obljnbujejo denar »naprej«. Vinski veletrgovee Kleinoscheg iz Gradca je oznanil pn Sv. Jakobu, da da 6 v na stopinjo. Torej če bo imelo vino 17° fkar .je upati), bo stal liter 40 v. Ljudje seveda s to ceno niso zadovoljni: kdor bo le količkaj mogel, ga bo ohranil. Letina bo srednja, ker je mnogo vinogradov pobila toča.
Sejmi v mariborski okolici so že .^koro celo leto zaprti in kmetovalci poti tem občutno trpe. Imajo blago, a ne morejo ga spraviti v denar, davek pa vseeno morajo plačevati. Kje le vzeti denar, ko je vse druge pridelke vzela suša in toča? To vprašamo slavno oblast. Res je bila oblast radi bolezni upravičena sejme zapreti, toda čemu se ne prepove onim osebam sejmov, ki so bolezen prinesle potom živine, ko jo prineso vedno eni in isti, namreč neki pre-1 upčevalei s hrvaške meje, katerim pravijo ljudje: Sauerprunerji. Sedaj je to zaprtje že neznosno; hlevi polni, denarja nikjer. To ljudi lahko pripelje v bedo. Na ta način živina >ie bo imela nobene vrednosti. Svinje, ki so dosedaj pasle, morajo stran, ker v hlevih ni prostora zanje. Saj bi se lahko ona bolna živina izolirala — menda je samo ena krava — ali kakorkoli že, neki izhod se mora dobiti. Naš »delavni« poslanec, kmet RoŠkar, ima sedaj seve — d4 h* itn iee.
Koliko je vreden sadni pridelek na Sp. Štajerskem? Graška zveza inetijskih zadrug si je ustanovila L 1901 posredovalnico za prodajo sadja. To i>osredovalnico so rodile praktične potrebe sadjerejccv, pro-ducentov: dočim je bil poprej štajerski nemški sadjerejec navezan na prekupca in mešetarja, more sedaj sadje naravnost spravljati ali v tovarne ali na trg. Kako važno erospo-darski činitelj je sadjereja na Štajerskem, kažejo sledeče številke, katere je sestavil /a dobo 1896—1905 po raznih virih urednik Lešničar: V tem desetletju se je prodalo iz Štajerske v druge dežele samo svežega sadja 2,017.901 q za skupni znesek 31,414.820 K. Od tega je prodal Sp. Sta jer 1,021.000 q za 12,252.000 K. Na posamezne okraje se razdeli ta vsota približno sledeče: Pomurje 'radgonski, emureški, šentlenartski in ljutomerski okraj) je izvozilo približno 248 tisoč stotov za 3,276.000 K (stot računan povprečno po 12 K). Pod ra v je (mariborsko, konjiško in ptujsko okrajno glavarstvo) približno 594 tisoč stotov za 7,128.000 K. Savinskii dolina 103.000 q za 1 mil. 236.000 K   in Posavje   76.000 q za
912.000 K.  Tu seveda  niso  vštete I
ogromne množine sadja, ki se jih je porabilo, da ne rečem dostikrat naravnost potratilo za jabolčnik, hru-ševec itd., kar se ga je dajalo živini za hrano in kar se ga je skuhalo za žganje. Mnogo se ga je tudi posudilo in prodalo posušenega, mnogo zvozilo po Dravi v ladjah na Ogrsko. Potom graške posredovalnice se ga je prodalo (iz cele Štajerske) nad 700.000 q, torej skoraj Četrtina. Spodnještajerski Slovenci se te posredovalnice manj poslužujejo, ker jo od rok in ker so s tem zvezane tudi jezikovne težkoče. Morali pa bodo to sčasoma storiti, ker pri nas doma se naše kmete samo hujska proti trgovcem in me še t ar jem, ne da pa jim nobene prilike za samopomoč. In zopet bc ena močna gospodarska vez z Gradcem več.
Koroško.
Meso poceni. V Celovec je prišel na Benediktinski trg neki nežna- j nec kupovat meso. Ker se mu je pa zdelo meso predrago, si je pomagal prekanjenec s tem, da je skrivaj po-basal kar cel zadnji kos vola, 90 kg težak, ga naložil skrivaj na voz in odpeljal. Dosedaj tatu še niso zasledili.
Podražcnje mleka v Celovcu. Celovška mlekarna je obvestila včeraj svoje odjemalce, da je zaradi draginj-skih razmer morala dvigniti ceno mleka, in sicer pri litru za 2 vin. Nova cena se uveljavi s 1. novembrom.
Pri popravljanju cerkvenega zvonika pri neki podružnici v okolici Špitala je padel s strehe 601etni krovec Mihael Egartner. Obvisel je sicer na vrvi, ki je imel privezano čez pas, vendar ga njegov tovariš ni mogel obdržati. Pri padcu si je zlomil vrat in vsa desna rebra. Obležal je na mestu mrtev. — Pri nekem gostilniškem pretepu na cesti v Veli-kovec v Celoveu, je dobil 421etni pleskar Josip Gros, hoteč pretepače pomiriti, tri težke sunke z nožem na glavi. Oddali so ga v domačo oskrbo.
Primorsto.
Prodaja novega vina v Gorici je
prepovedana do 20. oktobra.
Iz šolske službe. Fran Jereb je postal nadučitelj II. kategor. v Dolini, Herman Rudež, definitivni učitelj II. kategorije v Dekanih, Ivanka Omahen m Valerija Maver definitivni učiteljici III. kategorije, prva v Podgradu, druga v Krvavem potoku.
Davkarija v Gorici je dobro založena z nemškimi in laškimi tiskovinami, katere rabi v uradovanju s Slovenci. Tako pošilja v goriško okolico eksekutorje z laško - nemškimi polarni. Zavedni Slovenci nočejo podpisa vati takih pol in eksekutarji morajo po slovensko napisati, kar zahteva stranka. Zadnji čas hi bil, da primorski poslanci po ropotajo radi tega na merodajnem mestu, da se uvede za Slovence slovensko uradovanje na davkariji v Gorici.
Šole v Istri ji. Istrski deželni šolski svet je sklenil v svoji zadnji seji v petek, da razširi hrvaško enoraz-rednico v Valturi v dvorazrednico. Dvorazrednica v Dobrinju bo dobila 3 razrede. Ciril Metodovi dražbi so podelili dovoljenje ustanoviti zasebni otroški vrtec v Lovranu. Deška ljudska šola v Poreču dobi svojega učitelja za veronauk.
Izpred porotnega sodišen v Trstu. Včeraj bi se bila morala vršiti obravnava proti obtožencem Francu Milosti, Avgustu Proftu in Josipu Ocretiču zaradi žaljenja časti potom časopisja. Kot tožnik je nastopil svetnik Dudan. V zadnjem času so pa zahtevali obtoženci, da se delegira drugo sodišče, vsled česar so obravnavo preložili. — Danes se vrši glavna razprava proti uredniku »Edinosti« Štefanu Godina tudi radi žaljenja časti potoni časopisa. Godino je tožila Marija Muskovič, učiteljica na ljudski šoli v Kanfanaru. — Včerajšnja obravnava proti Štefanu Godina, uredniku »Jedinosti« zaradi žaljenja časti je bila preložena. Obtoženec je zahteval, da se delegira drugo sodišče. — Danes se vrši obravnava proti Quarantoto in drugimi, ki so obtoženi poskušene tatvine pri tvrdki Bol-lafio na cesti Antonovi.
Blagovni promet v Sredozemskem morju in vojna. Ravnateljstvo Llovdovo v Trstu je izdalo sledeči oglas: Turški trgovci bojkotirajo blago, ki pride iz Italije. Zato opozarja ravnateljstvo vse trgovce, da naj ne sprejemajo blaga italijanske provenijence za prevoz v pristanišča Levante. Promet v Egipet pa je silno narastel. Zatorej bo uvedlo ravnateljstvo poleg dosedanje in poštne in brzovozne zveze še en parnik, ki ho v prvi vrsti namenjen za blagovni promet. Tako bodo šli iz Trsta v Egipet sedaj vsak teden trije parniki. — Novozgrajeni parnik »Wien« se je na svoji prvi vožnji v Egipet izborno obnesel in prevozil progo kljub neugodnemu vetru v 70., mesto v 72. urah.
Nezgode. Pri zamenjavanju pol« ken i zimskimi okni je padel raz okno tretjega nadstropja na cesto Semina-rio dninar Alojzij Mingotti. Dobil je težke zunanje in notranje poškodbe, katerim bo v kratkem podlegel. — Raz 4 metre visok oder je padel pri popravljanju neke hiše na cesti Istr i a zidar Josep Bradaška in se težko poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico. — V tovarni za konserve v Trstu se je 221etni trgovski pomočnik A Ido Brandenburg vrezal s kosom pločevine na roki tako globoko, da si je pre-rezal na zapestju vse glavne žile in kite. Močno krvavečega so odpeljali takoj v bolnico.
Nezgode. Nenadoma je obolel neki Ivan Breitner. Vlila se mu je na cesti kri. Odpeljali so ga v bolnišnico, — Napadel je snoči na cesti v Starem mestu neki neznanec 641etnega Bernarda Biachiattija in mu zadal z nožem dve rani v hrbet in desna pleča. Neznanec je pobegnil, Biachiattija so odpeljali v bolnišnico. Pri Ro-tundo v Boschettu v Trstu se je ustrelil s samokresom 291etni tesar Ivan Srebenič. Zadel se je v desno sence in 6e težko ranil. Vzrok zavrnjena ljubezen. — Z razbito steklovino se je obrezal včeraj na cesti Muggia 211etni Andrej Lozar po glavi in rokah tako močno, da so ga morali odpeljati takoj v bolnišnico. — Med vožnjo je skočil iz tramvaja na cesti Piccardi v Trstu 231etni trgovski potnik Hubad Sauvesti. Pri odskoku je priletel tako nerodno na tla, da se je zadel v svetilnik, si razbil glavo in padel po tleh, pri čemur se je poškodoval p;> rokah in nogah. — Raz brzojavni drog je padel včeraj pri državnih skladiščih v Trstu elektrotehnik Franc Bratana. Zlomil si je desno nogo v stegnu. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Velik požar v Gradišču ob Soči.
V Gradišču ob Soči se ponavljajo za vsakih par let veliki požari. Še ni pozabilo prebivalstvo velike eksplozije v drogeriji, že je tu nov velik požar. Včeraj ponoči je gorelo v veliki gostilni »Alla Speranea«. Gospodinja gostilne se ni mogla rešiti drugače kot da je skočila iz prvega nadstropja na ulico. Poškodovala se ni. Gasit so prišli iz Zagraja in Fare, ali ogenj je hitro napredoval tako, da se je raztegnil tudi na sosedno hišo Moze-tičevo. Poslopja so zavarovana, škode pa je nad 200.000 K.
V čukariji na Goriškem, kakor povsodi, se zbirajo skoro sami izvrž-ki. Nekaj posebnega je to, da je v njej močno razširjeno fridolinstvo.
V Zapadnih Brdih so zopet prišli na sled fridolinstvu, v Vipavski dolini blizu Ajdovščine pa so te dni aretirali nekega načelnika »Čukov«, ker je na sumu, da je izvršil veliko tatvino. Čukarija je res prava izprije-valnica mladine in velika sramota za slovenski narod.
Nesreča pod Mangartom. Nenavadno hitro je nastopil mraz in zapadel je sneg. Po gorah so se še pasli koštruni, ko je že zapadel sneg. Šla sta jih iskat, da jih spravita domov Štefan Štrukelj in Andrej Marka, oba iz Loga. Ali prišla sta v sneg in plaz ju je na strmem kraju pograbil in odnesel. S težavo so ju dobili. Marka so dobili še živega, Štruklja pa mrtvega, zasutega v snegu. Zapustil je vdovo in tri otroke.
Igra naravo. V vinogradu Josipa Cerneta, mizarja na Gradišču nad Prvačino je dozorel med navadnimi grozdi krasen grozd, na katerem so na eni strani jagode burgundca, na dragi strani jagode rizlinga, in sicer popolnoma dozorele. Domači vinogradniki še ne pomnijo tako lepe igre narave.
Tri dečke je odpeljal. Včeraj so aretirali v Trstu 271etnega mornarja Ivana Papadopulo. Išče ga že delj časa deželno sodišče, ker je odpeljal iz Dalmacije tri dečke brez dovoljenja staršev. Papadopulo se zagovarja, da so se mu otroci sami ponudili v delo na njegovi ladjici.
Pomorske zavarovalnice in vojna. Zveza tržaških pomorskih zavarovalnic je imela včeraj izredno sejo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, kako stališče zavzamejo zavarovalnice proti svojim klijentom z ozirom na nastalo vojno in na turški bojkot italijanskega blaga. Sejo so sklicali na izrecno vsestransko željo trgovcev in lastnikov parnikov, ki so v trgovski zvezi z Levantom. Sklenilo se je, da ostane podkomite permanenten, da lahko določi višino premij za zavarovalnino na nevtralnih ladjah naloženega blaga. Višina premij bo odvisna od vsakokratnih poročil in od položaja v Jadranskem in Sredozemskem morju. Trgovski promet v Levante je v zadnjih dneh precej padel, ker tržaški trgovci dosledno izvajajo bojkot laškega blaga in ga kratkomalo zavračajo. S tem so oškodovani tudi avstrijski trgovci in ravnateljstvo Llovda je parobrodne družbe, lastnike parnikov in trgovce, ki kupčujejo z Levante, na to že opozorilo in jim svetovalo, da naj nikar ne pošiljajo blaga turškim trgovcem v Levante.
Kito le prtilo do umora srttkttt bilja Aleksra-In U krama Draje?
XXIV.
Ker se je vse tako končalo, kakor je bilo zamišljeno, sem bil popolnoma spokojen in*niti na misel mi ni prišlo, da še ni bila odstranjena nevarnost, da bi ne prišlo do velikega prelivanja krvi. O vsem tem sem izvedel šele kasneje.
Takratni divizijonar Dimitrij Nikolič je slišal streljanje in hrup. Videč, da mu je hiša obkoljena, je skrivaj preskočil vrtno ograjo ter pohitel na Banjico, da privede tamkaj taborečo vojsko v Belgrad v obrambo kralja Aleksandra.
In ako bi se ne bil slučajno srečal z dvema oficirjema-zarotnikoma, kdo ve, kaj bi se bik> Še tistega dne zgodilo.
Ta dva sta sicer preprečila Ni-količev načrt, toda oba sta to plačala s svojim življenjem, zakaj Dimitrij Nikolič je streljal na nju in oba smrtno zadel.
Ko sem prišel domov, sem tamkaj že našel svojo rodbino, ki se je med tem v veliki razburjenosti že vrnila iz vinograda. Moji ljudje so mi očitali brezbrižnost, ker jim nisem ničesar sporočil. Zavrnil sem jih, da sem rmel nujnejše posle, ter odšel zopet z doma.
Napotil sem se v hotel »Pariz« ter ukazal, naj se nastavi sod piva v pogoščen je vojske. To se je zgodilo, toda kmalu se je izkazalo, da nimajo v hotelu dovolj pijače za toliko množico. Za to sem angaževal še vse sosedne gostilne in kavarne, da so pogostile vojake s pijačo in jedjo.
Tako je bila pogoščena vsa vojska, ki je stala na ulici, in vsakdo, ki se je hotel poslužiti jedi in pijače.
Razume se samo obsebi, da sem odredil, da se pogoste tudi vojaki v trdnjavi, na Banjici in v taborišču na Topčiderskem Brdu.
Priznati pa moram, da nisem trosil svojega denarja. Denar za pogostitev mi je dal na razpolago Hadži Toma.
In tako je potekel ta dan povsem mirno.
Toda proti večeru je Genčič izvedel, da gotovi krogi ne verujejo, da bi bila armada proglasila za kralja kneza Petra Karagjorgjevica in da se z gotove strani deluje na to, da bi se proglasila republika. Za to se je baje najbolj trudil Voja Veljko-vic.
Takoj sem odbitel v vojašnico ter o tem obvestil Petra Mišica v svrho, da se častniki dogovore in sporazumejo tudi za to eventualnost.
Kaj so nato oni storili v tem oziru in kako so se dogovorili glede te eventualnosti, mi ni znano, ker nisem imel takrat časa, da bi se o tem informiral.
Okrog 10. ponoči je došel k nam v hišo Stojan Ribarac z Vojom Veljko vičem.
Ker se Genčič še ni vrnil iz vojašnice in ker sem jaz imel opraviti j še z raznimi posli, sta gospoda čakala na nas ter se razgovarjala z mojo I hčerko o dnevnih dogodkih.
! Dnevne vesti.
i 4- Zopet zaplenjeni. Snoči so ! nam zopet zaplenili list. Zaplenili so j nam ga zaradi poročila o izjavah \ j vsenemškega poslanca Malika o dr. J Hochenburgerjevem delovanju in o delovanju nemških sodnikov na Sp. Štajerskem. Značilno je, da skoro ravno to, kar smo mi poročali, je včeraj seveda z veliko nevoljo poročal tudi »Grazer Tagblatt«. Upamo, da bo kmalu prilika o tej stvari še obširnejše poročati, kajti Malik obeta, kakor naznanja »Grazer Tagblatt« s strahom in trepetom, da bo stvar sprožil še v državnem zboru. Zaradi konfiskacije se bomo seveda zopet pritožili na vse instance in za revan-šo Hochenburgerjevim junakom bomo malo ponatisnili, kar se bo v prihodnjih dneh govorilo v državnem zboru o Hochenburgerju. Tako bodo ljudje še malo več izvedeli o avstrijskem pravosodnem ministru, kakor pa jim je povedal konfiscirani član-čič našega lista.
-f Dr. Rvbar in kranjski naprednjak!. Neodpustljivi govor, ki ga je imel dr. Rybar zadnjo nedeljo v Trstu, spada gotovo med najznačilnejše pojave tržaške oficijelne politike zadnjega časa. S tem govorom je dr. Rybaf udaril narodno - napredno stranko v obraz, menda v zahvalo za vse ogromne žrtve, ki jih doprinaša za Slovenstvo v Trstu. Ta govor je zategadelj neodpustljiv, ker je krivičen in ravno tako nelojalen, kakor je bilo nelojalno vse postopanje dr. Rvbafa pri združenju primorskih poslancev z dr. Šusteršičem. Nelojalno je, da očita dr. Rybaf napredni stranki nekdanjo »zvezo« z Nemci in da predstavlja klerikalce kot čisto slo-
vensko stranko. NeKdanja zveza na-prednjakov z Nemci ni slovenski stvarf v nobenem oziru škodovala, kajti nikoli ni slovenska stvar na Kranjskem tako napredovala, kakor takrat, nasprotno pa pridobiva Nem-štvo na Kranjskem in izgubljamo Slovenci važne pozicije, odkar je razbita ta zveza, ki je Nemce držala ob strani, in vlada na Kranjskem dr. Šusteršič. Napredna stranka jo bila pred 16. leti prisiljena, skleniti tisto zvezo, kajti če bi je ne bili sklenili naprednjaki, bi jo pa bili sklenili klerikalci, kajti Nemci so bili jeziček na tehtnici v deželnem zboru. To ve dr. Rvbar vse prav dobro, a vendar je izigral to zvezo proti naprednjakom, da bi v lepšo luč postavil klerikalce, ki so Nemcem dali več kakor so ti kdaj pričakovali in ki so v občinski zastop ljubljanski spravili sedem Nemcev, samo zato, da bi potlačili slovenske naprednjake. In »zvezo« goriških napreduj ako v z laškimi klerikalci! Ali ni tudi dr. Gregorin, najožji tovariš dr. Rvbara, član te zveze? In če se najnovejši zaveznik dr. Šusteršiča tako zgraža nad to zvezo slovenskih naprednjakov z laškimi klerikalci v Gorici, zakaj je popolnoma zamolčal, da imajo slovenski klerikalci v Gorici ravno tako zvezo z iredentovskimi Uberalci? V tem se zrcali nelojalnost dr. Rybara in to si bodo slovenski naprednjaki dobro zapomnili!
-f- Kregar-Štefetova afera pred sodiščem. Državno pravdništvo je uvedlo kazensko preiskavo proti odgovornima urednikoma »Slov. Naroda« in »Slovenca« in sicer radi notic, ki sta jih ta dva lista pretekli teden priobčila o Kregar-Štefetovi aferi. »Slov. Narod« je v preiskavi radi pregTeška proti členu VII. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862. št, 8 drž. z. Člen VII. se glasi t ako-le: »Kdor objavi s tiskom kak obtožni sklep, o katerem je pričakovati sodne razprave, ali kako obtožnico, prodno se je obtožba pri glavni razpravi razvila, ali kdor objavi vsebino dokazilnih listin, tekom kazenske preiskave k spisom priloženih, ali izpovedbo obdolžencev, prič ali izvedencev pred končano preiskavo in predno so se porabile pri glavni razpravi, zakrivi se pregreška ter je pokoriti z globo 50 do 500 goldinarjev.« — Proti »Slovencu« je uvedena kazenska preiskava radi Člena VIII. istega zakona. Ta člen se glasi tako-le: »Kdor se o priliki kake še tekoče kazenske razprave v tiskovinah razpušča v razgovore o moči (vrednosti) dokazil, v ugibanja o izidu razprave ali v prevračanja podatkov pravde tako, da utegne vplivati na javno mnenje, šc prr,dno je sodišče izreklo sodbo, se zakrivi pregTeška ter je obsoditi v zapor od 1 do 3 mesecev.« Torej bo Kregar-Štefetova afera imela pred sodiščem tudi svojo predigro!
-f- Pristranost na ljubljanski pošti. Za telefon je prijavljenih v Ljubljani že dve leti več strank, a dan za dnevom se prijavljajo še nove, a niti eni izmed teb se ne da telefona, češ, da ni prostora. Lahko trdimo, da č:t-ka več tvrdk, trgovcev, podjetnikov, skratka okrog sto strank že mesece, da, celo leta na telefonsko zvezo, a je kljub prošnjam ne dobe. Tako se postopa na pošti z navadnimi strankami, za pri vi ligi rance pa seveda ti predpisi ne veljajo. Nedavno lega jo prosila klerikalna stranka za napravo telefona v prostorih strankinega tajništva. Prošnji se je takoj ugodilo. Te dni so otvorili nemško gledališče. Razni interesent je so sicer že d v« leti predzaznamovani za telefon, toda dobili ga še sedaj niso, pač pa jo poštna uprava dala napraviti telefon — nemškemu gledališča. Pa pravijo, da vlada povsod objektivnost in pravica!
+ Shod naprednih volileev na Viču se vrši v ponedeljek, dne 9. oktobra ob pol 8. zvečer v gostilni g. Končana v Rožni dolini. Somišljeniki udeležite se ga polnoštevilno.
+ Kandidati naprednih volileev za občinske volitve na Viču. L razred. Odborniki: Knez Andrej, posestnik Vič 60. Končan Ivan, posestnik, Glince 191. Oblak Franc, posestnik, Glinee 4. Pirnat Ivan, posestnik, Glince 23. Robežnik Ivan, posestnik, Vič 25. So jer Franc, posestnik Vič 35. Traun Jakob, posestnik, Glince 6. Tribnč Josip, posestnik, Glince 6. Namestniki: Ceh Al., posestnik, Glince 217. Karo Valen tin, posestnik, Glince 226. Škerl Anton, mesar, Vič 56. Štunn Ferdi-nand, tov. delavec, Glinee 36. II. razred. Odborniki: Battelino Valentin, posestnik, Gince 230. Gašperin Ivan, ključavničar tob. tov., Glinee 226. Jager Ivan, posestnik, Glince 220. Knez Ivan, posestnik, Glince 54. Ma-rinčič Franc, posestnik, Glince 207. Oblak Matej, posestnik, Glince 93. Stanovnik Franc, miz. mojster, Glince 215. Škerlj Ivan, posestnik, Vič 66. Namestniki: Mesec Josip, posestnik, Glince 47. Panoc Franc, ]>osest-nik, Vič 28. Pirnat Franc, posestnik Gince 38. Rozmane Primož, posestnik, Glince 255. III. razred. Odborni-
ki: Cel are Ivan,   posestnik, Glino©
189. Erjavec Ivan, posestnik, Glinee 172. Klemenčič Franc, posestnik, Glince 253. Kos Henrik, posestnik, Glince 179. Magister Franc, mizar, Glince 28. Petrovca o Jnri, posestnik, Glince 98. Sluga Ivan, ključavničar, Vič 75. Ž i gon Josip, posestnik, Glince 138. Namestniki: Beseničar Ivan, posestnik, Glince 188. Kerže Ivan, delavec, Glince 6. Miš Franc, ključavničar, Vič 41. Škerl Matija, posestnik, Vič 89.
+ Iz delovanja leskovškega kaplana Kopitarja. Iz Krškega. Dne 28. septembra t. 1. je imelo okrajno sodišče v Krškem priliko, podučiti zloglasnega kaplana Kopitarja iz Leskov ca pri Krškem, da tudi zanj velja zborovalni zakon. Dolgozobi in širokousti Andrejček je priredil z ozirom na bližajoče se občinske volitve v Krškem na raznih krajih shode, ki jih ni prijavil oblasti, misleč, da ga tudi v tem pogledu more ščititi stranka, ki se zanjo poganja s tako vnemo. Priredil je med drugimi take shode na Goleku, na Straži sv. Valentina in v Senušah, kjer je neuko kmečko ljudstvo pital z raznimi izmišljotinami; pogreval je zlasti laži
0 vinorejski zadrugi in o »Sokolu«, ki ležita njemu iu sploh njegovim pristašem hudo v želodcu. A nehva-1. žnost je plačilo sveta. Za lepo pri-digovanje na gori omenjenih shodih mu je krško sodišče prisodilo kazen 50 K, ali pa pet dni zapora. Sodišče mu je torej dalo na izbiro, da ali odšteje svetlih 50 K, — najbrže iz zaklada »Straže«, ker svojih nima, kakor kaže rubežni zapisnik krškega sodišča, — ali pa gre sedet pet dni v temno luknjo, kjer bi lahko študiral zborovalni zakon, posebno 2, 3 in 19! — Nedolgo je poročal »Lažiljub« in trobil v svet, da je načelniku le-skovške požarne brambe g. Franu i Butkoviču krško sodišče radi žaljenja dveh čukov iz leskovške fare prisodilo 10 K denarne globe. — Pri vzklicni razpravi pa je okrožno sodišče novomeško to sodbo kot neutemeljeno ovrglo in g. But kovica oprostilo krivde in kazni, dočim bo ogromne j stroške dr. Pegana, oziroma njegove-ga koncipijenta dr. Adlešiča, menda j
eal kaplan Kopitar, ki je dotična j anta naščuval k pravdi, ali pa po j njegovem naročilu zopet »Straža«. —-Dopisnik iz Krškega, ki ga izdaja ] njegovo slabo pisarjenje, si je dovolil v zadnjem »Lažiljubu« žaliti od- ] io krško meščanko, gospo Vol a v- j škovo, kakor da bi bila ona v kakšni j vezi z bodočimi občinskimi volitva- j mi v Krškem. Infamija prve vrste je, j vlačiti dame v ostudni volilni boj, ki j ga bojuje klerikalna stranka! — ! Končno bodi še omenjeno, da je pri- ! čela svetoduškega Zusta peči vest, I ker se izraža, da noče biti v bodočem j klerikalnem ol>činskem odboru kr- j škem, ker si baje ponoči ne upa priti v Krško. Menimo, da se bode mesta \ v občinskem odboru lahko obranil!
Zvišanje aktivitetnih doklad državnim uradnikom in slugam. Dr-ni   poslanec    dr. Ravniharl i poroča o načrtu zakona, ki ga j vlada predložila v seji 6. t. m. gle- j rvišanja dajalnostnih doklad dr-! lini uradnikom in slugam. Vla-Mimtra zvišanje   dajalnostne do- | klade kot nekaka prehodna  določila j
vladni   predlogi o službeni pragmatik! in Časovnemu avancementu, ro predlogo si vlada pridržuje iti kasneje. Kdaj, tega ne pove. ] iti pa je iz predložene vladne odloge   o   zvišanju   dajalnostnih j klad,   da službena  pragmatika še j pride tako kmalu na vrsto. Kajti la pravi, da je pot ponovne pred-tve  in ponovnega razpravljanja 'oone pragmatike še dolga in da zategadelj, da ustreže najnuj-fšim    iHjtrebščinam uradništva, rllasra zvišanje    dajalnostnih doklad. D ajalnostne doklade se zvišajo oo za 7 spodnjih razredov in sicer • ritualno k sedanjim dajalnost- ! ni m dokladam. Dosedanje doklade se išajo v NI. čin o vnem razredu za 30, v X. za 25, v IX. in VIII. za 20, v VIL za 15 in v VI. za   10 odstotkov. Načrt zakona pušča vladi možnost, da posamezne kraje izjemoma postav! v višji razred. Doki ada torej /naša v I. razredu 80. v II. 70, v III. 60 in v IV. 50 odstotkov od za Dunaj
1 »ločenih zneskov. Vsa višja potreb-
na za to zvišanje bode znašala na leto 10045.000 K. Slugam se je doki ada zvišala za 15 odstotkov in bode Laja potrebšina znašala 2,820.000 K na leto. Razun zvišanja doklad uradnikom in slugam hoče vlada enake iHjholjške odrediti tudi v korist drugim državnim uslužbencem, to pa naredbenim potom. Za orožništvo r>00.000 K, za sinačno stražo 480.000 kron, potem 5,000.000 K za gotove kategorije uslužbencev poštnega in brzojavnega urada, za pisarniške oficijante, pisarniške pomočnike, za pomožne sluge in druge pogodbenim potom nastavljene osebe, končno tudi za delavce, v kolikor se pri posameznih kategorijah izboljšanje plač ni bilo že pred kratkim izvršilo ali ne bode izvršilo v bližnji prihodnosti.   Naredbenim potom hoče vlada
tndl »boljšati prejemke nastavljen, eem državnih železnic, ki niso državni uradniki in državni sluge. Potrebščina za nje bode znašala 14 mil. kron. Skupna potrebščina za vse to izboljšanje znaša potemtakem 33 milijonov kron na leto, ki v proračunu ne najdejo pokritja. Zategadelj vlada določa junktim med to vladno predlogo in pa med zaeno vloženimi vladnimi predlogami glede izpre-membe zakona o osebnem davku, glede pristojbin o zavarovalnih in preživitnih pogodbah in glede pristojbin o stavah pri konjakih dirkah. Skupne prejemke iz teh treh vladnih predlog proračuna vlada na 22*4 milijonov kron. Nedostalih 10*6 milijonov kron bode skušala vlada udobiti iz povišanih tafifov pri železnicah ter s prištedenjem v obratu in v upravi državnih železnic.
— Poziv preiskovalnega sodnika glede umora Božidarja Šibenika. V
četrtek, dne 21. septembra 1911, zjutraj ob 4. našel se je Božidar Šibenik, uslužbenec tvrdke Bončar v Domžalah, v Dobravi pri Črnučah na kupu mrve v šupi poleg hiše št. 3, imel je na glavi za desnim ušesom smrtno-nevarno poškodbo in brezzavestno ležal, kjer je tekom dopoldneva umrl. Božidar Šibenik se je peljal v sredo, dne 20. septembra 1911 ob 9. uri 20 minut zvečer s kolesom iz Ljubljane v Domžale. Šibenik je bil star 21 let, srednje velik, krepko razvit in je nosil dolge, postrani česane lase. Oblečen je bil v rjavo, križasto obleko in imel na glavi belo kolesarsko čepico s črnim trakom. Na kolesu je bila pritrjena v sredi na balanci luč - ace-telinka. S tem se poživljajo vse dotične osebe, ki so v noči od 20. na 21. septembra 1911 na cesti med Črnučami in Trzinom med pol 10. zvečer in 4. uro zjutraj videle zgoraj opisanega kolesarja, da se naj kar najhitreje in sigurno javijo pri preiskovalnem sodniku ali pri orožništvu, ki jim je najbližje.
— »Ljudski oder«. Klerikalci in Nemci so storili slovenskemu gledališču najlepšo uslugo. Nemci so si postavili svoje gledališče, klerikalci pa so si na starem strelišču napravili »Ljudski oder«. To je dobro za slovensko gledališče, ker se zdaj lahko razvija in je dobro tudi za mestno občino ljubljansko, ker ji ne bo treba kupiti od dežele gledališkega poslopja. Ce bodo Nemci imeli srečo s svojim gledališčem in če se bodo izpolnile tiste nade. ki jih goje, se bo še pokazalo. Naše skromno mnenje je, da se bodo še jako kesali. Klerikalci se pa menda že danes kesajo, da so v »Ljudski oder« zabili ogromno vsoto denarja. Prve predstave so jim pokazale, da s temi ljudmi, ki jih imajo, ne bodo ničesar opravili. Zadnja predstava na »Ljudskem odru« je bila čisto navaden škandal in se klerikalci kar sramujejo tega početja. Nevolja klerikalcev se obrača pred vsem proti prof. Robidi, ki ga dolže, da jih je zajahal in zapeljal v silne izdatke za stvar, ki nima in ne more imeti prihodnjosti. Kako so pri otvoritvi »Ljudskega doma« poudarjali verski moment in religijoznost, ki jo naj goji katoliško gledališč, v resnici pa še iz resne igre z etično vsebino napravili surovo burko. Mi le vprašamo: Kaj se klerikalcem ne smili ta ogromna vsota slovanskega denarja, ki so ga zabili v svoje katoliško gledališče, ko je vendar več kot gotovo, da iz tega katoliškega gledališča nikoli nič takega ne bo. kar bi imelo le najmanjšo vrednost? Saj denar se vendar ne pobira na cesti! Koliko koristnega in pametnega bi se dalo napraviti s tem denarjem! A klerikalci so ga vtaknili v stvar, ki je naprej izgubljena. Zapisali smo to le, ker se nam smili ta denar, zakaj zoper katoliško gledališče nimamo ničesar. Konkurenca ne bo to nikoli in če bi bila, bi tudi le koristila slovenskemu gledališču in slovenski stvari.
— Iznajdljivost kranjskega deželnega odbora. Pred kratkim je deželni odbor izdal bivšemu idrijskemu žnpanu Jos. Šepetavcu nalog, da plača nad 8000 K za preži davanje obč. poslopja št. 509 v 14 dneh, sicer se mu naloži občutno globo. To je pač najnovejša pravniška modrost klerikalne večine v kranjskem deželnem odboru. Upravno sodišče je z razsodbo z dne 4. aprila letos dovelj jasno izreklo, da more le redni sodnik koga obsoditi v plačilo kake odškodnine, nikdar pa ne avtonomne oblasti. To je dokaz, da se nahaja deželni odbor kranjski po zaslugi idrijskega kateheta Oswalda v lepi zadregi radi občinskega poslopja št. 509 in bi si torej na ta ali oni način rad pomagal iz neprijetne zagate.   Nazaj ne sme,   ker mu idrijski
; Oswald ne dovoli, vložiti tožbe pred rednim sodiščem si pa ne upa, ker ve, da propade. Bivši idrijski odborniki niso ne sleparili in ne kradli, marveč storili le to, kar jim je naložila ogromna večina idrijskega prebivalstva in velevala korist v upravo izročene jim občine. Pred rednim sodiščem se ni odločilna beseda mo-J gočnega   dr.   Lampe ta. Najnovejši
odlok deželnega odbora je popolnoma nepostaven in le za nekaj časa pot iz zadrege. Bivši župan Šepeta-vec ne bo plačal in radovedni smo, si li bo upal deželni odbor naložiti zažugano globo. Ali se bo morda še enkrat razpravljala ta zadeva pred upravnim sodiščem t Ved ere mo!
— Poziv. Dne 19. avgusta t. 1. je nastal požar v Mokronogu, okraj Krško, ki je vpepelil 3^ hiš in 45 gospodarskih poslopij ter veliko število blevov. Skoda se ceni na 631.000 K, zavarovalnina pa pokriva samo majhen del škode.Od nesreče zadeti prebivalci so torej v skrajni bedi, iz svoje moči se ne morejo rešiti iz nje, treba jim je sedaj pomoči od drugod. — Da se Jim olajša beda, je c. kr. deželni predsednik odredil, naj se nabirajo mili darovi po celi kronovini kranjski. — Darila sprejemajo pri c. kr. deželnem predsedništvu, pri mestnem magistratu v Ljubljani in pri vseh okrajnih glavarstvih; razglasila se bodo v uradnem listu »Laibacher Zeitung« in odkazala svojemu namenu. — Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: L a s c h a n.
— Družinski večer dalje služe-čih podčastnikov ljubljanske garni-zije se v«led nastalih ovir ne vrši v nedeljo 8. t. m. kakor je bilo objavljeno, ampak v sredo, dne 11. t. m. ob istem sporedu v veliki dvorani hotela Union.
—Slikarska in risarska šola R. Jakopiča. Radi selitve šole v umetniški paviljon ob Lattermannovem drevoredu se prične letos pouk s 10. oktobrom. Vpisovanje za zimski tečaj: Emonska cesta 2, I. nadstr. vsak dan od 11. dopoldne naprej. Sprejemajo se le taki učenci, ki se obvežejo za ves tečaj in hočejo obiskovati šolo vsaj dvakrat na teden. Šolnina se plača naprej za ves tečaj ali pa tudi v mesečnih obrokih.
— Ni vec težko danes za kavo izbirat^ dobro kavno primes. In ni nam niti treba hoditi daleč, ko imamo doma v Ljubljani Kolinsko tovarno, ki izdeluje najboljši kavni pridatek: Kolinsko kavno primes. Kolinska kavna primes se v vsakem oziru lahko me^i z vsemi dragimi kavnimi pridatki in jih daleč nad-kriljuje. To in pa obenem okolnost, da je Kolinska kavna primes edino pristno domače blago te vrste, je vzrok, da se je ta karani pridatek že v vsaki slovenski hiši udomačil. Slovenske gospodinje, kupujte samo pristno domačo in izborno Kolinsko kavno prime«!
Kolodvorsko restavracijo inžne železnice v Št. T*etru prevzame s 1. novembrom g. M. Dolničar. dobro znani gostilničar in vinski trgovec iz Šmartna pri Ljubljani.
Cercle Franco-Illvrien (Fran-eosko-sl o venski krožek). Pouk francoščine se vrši odslej naprej: za I. tečaj (za začetnike) ob torkih in četrtkih, 7a TT. ob sredah, za TIT. ob petkih, vsak i krat ob 6—7 zvečer. Nanovo vstopiti je mogoče kadarkoli: zglasiti se je treba pred poukom pri profesorju francoščine v poslopju dekliškega liceja, T. nadstropje, zadnja vrata na levo. Članarina znaša 2 K na mesec ter se mesečno pobira po društvenem slugi, in sicer samo za ono dobo, ko se vrši pouk, t. j. od oktobra do majnika. Vsak lanski član se smatra še nadalje za Člana, doklr pismeno ali ust meno ne priglasi svojega izstopa.
V prid revnim šolskim otrokom v Spodnji Šiški sta sklenili napraviti podružnici družbe sv. Cirila in Metoda fond, iz katerega naj bi dobivali revni šolarji in šol ari ce obleko, obutev, šolske potrebščine itd. Za ta fond priredi jutri, v nedeljo, veliko vinsko trgatev v gostilni pri Moharju. Mislimo, da pač ni treba posebej poudarjati, da je vsakega dolžnost se te trgatve udeležiti, da s tem pokaže razumevanje dobrega namena cele prireditve. Prihod viniča^jev in brhkih viničaric ob pol 8. zvečer. Vstopnine ni.
Elektroradiograf »Ideal« ima sledeči spored: V torek, 10., sredo, 11. in četrtek, 12. oktobra. V zadnjem trenotku. Drama z Asto Niel-sen v glavni vlogi. — Doslej nedo-sežna slika. Spored za soboto 7.. nedeljo 8. in ponedeljek 9. oktobra: Izlet na obrežje Nove Zelandije. (Prekrasen naravni posnetek.) Tete Uršule dežnik. (Jako komično.) Izgubljeni dom. (Zanimiva drama.) Izdelovanje mask. (Naravni posnetek; jako zanimivo.) Babvlas. pogumni raziskovalec. (Jako komično.) Zvečer ob 7., 8. in 9.: Grešna ljubezen. (Drama iz življenja odličnega sveta v treh dejanjih.) Pozornost zbujajoče od začetka do konca. Slika prve vrste. Dolgost filma 1000 metrov.
»Grešna ljubezen«, prekrasna drama iz življenja odličnega sveta, katera vzbuja napeto pozornost od začetka do konca, se predvaja danes, jutri in v ponedeljek v »Elektroradiograf« »Ideal«. Predočuje nam ljubavno razmerje zakonske žene z
drag. častnikom ter neizprosnega, prevaranega soproga, ko zahteva od nezveste žene, da si sama pretrga nit zagrešenega življenja. Slika je delo prve vrste. Dolgost filma 1000 metrov in traja predvajanje 1 uro. Ta slika se predstavlja samo pri večernih predstavah, in šolski mladini ni pristopna. — Za torek pridobilo si je ravnateljstvo krasno sliko »V zadnjem trenotku«, o kateri izpregovo-rimo v prihodnjih dneh podrobneje.
Iz Dravelj. Sirovost šentvidskega župnika Zabreta presega že vse meje. O dostojnosti tega človeka niti ne govorimo, ker mu je povsem neznana čednost. V ilustracijo prinašamo nekaj zgledov. V nedeljo so imeli njegovi podrepniki v Dravljah shod, na katerem je bil kot govornik priglašen dr. Pegan; ker je pa Pegan za agitacijo za bodoče občinske volitve jako slabo govoril in le prepričal navzoče poslušalce, da bi bilo slabo za občino, če bi se izvolil občinski odbor, ki bi imel nalogo pristransko postopati v vsaki, še tako gospodarski zadevi, je za njim i>ovzel besedo Zabret in se jel norčevati iz naših občanov. Sedanjega lastnika Mihelnove gostilne g. Brenka, ki se pogosto rad trka na prsi rekoč, tu sem jaz gospodar in nihče drugi, je tako - le nahrulil: »Ta hiša je sedaj Brenkova, če bo priden in ubogljiv, mu morda ostane, če ne pa je moja in Klanfarjeva.« — Navzoči Brenk je postal rdeč kot kuhan rak ter izginil iz pozorišča, ko je dobil tak poklon od svojega šefa vpričo zbranega občinstva. Iz navzočih občanov, ki imajo podružnično cerkev v Kosezah, za katero so plačali v zadnjih petih letih do 10.000 K pa se je norčeval, češ, draveljska cerkev ima skoraj več denarja kot koseška dolga. Odhajajoči Kosežani so bili mnenja, da je to sirovost, če se na tako predrzen način norčuje iz njih župnik, ki bi imel biti vendar hvaležen, da so občani sami podrto cerkvico prenovili na lastne in naravnost ogromne stroške in za katero bodo tudi še ostali dolg sami plačali. Vse to mu pa še ni bilo zadosti. Spravil se je tudi osebno nad gosp. Iv. Kregarja, prejšnjega najemnika Mihelnove gostilne in njegovo obitelj, rekoč: Premišljal sem, kako bi to »sodrgo« spravil iz te hiše, kar se mi je tudi posrečilo. — Poslušalci so se spogledali, in kaj bi se ne, gosp. Kregarja poznajo kot mirnega, dostojnega in neoporečnega obrtnika, ki uživa pri soobčanih popolni ugled, pa pride župnik, oznan je valeč miru in nazivlje javno na shodu naše občane »sodrgo«. Upamo, da gosp. Kregar take žalitve ne bo molče prenesel, ker njegova dolžnost je, da se župnika Zabreta na primernem mestu poduči, kaj sme na shodih javno govoriti in ■C ga kaznuje. Potem bomo imeli morda en čas mir pred tem božjim namestnikom.
Napad na cesti. Neznani napadalci so napadli ponoči na Potokih pri Koroški Beli preddelavca Nikolaja Kovica in ga tako pretepli, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Vzrok napada bo bržkone stanovska maščevalnost.
Iz Zagorja ob Savi se nam piše sledeče: Pri sv. maši so namesto pridige pretečeno nedeljo čitali pastirski list. Zjutraj ob 6. je imel ž njim posla župnik Rot, ob 10. pa kaplan Primar (ta mal kaplan). Obadva sta prav dobro razumela ga ljndem na srce polagati. Čitala sta in prepovevedovala svojim vernikom, da ne smejo citati časnikov n. pr. »Slov. Narod«, »Slovenski Dom« itd. ter priporočala lažnjive in opravi ji ve klerikalne cunje. Tudi sta žugala staršem, da bi svoje sinove odvrnili od sokolskega društva, ter jih nagovorili, da bi pristopili k Čukom. Pristavili so, da imajo tudi pri Čukih na razpolago orodje za telovadbo, kjer si zamore jo svoje ude krepiti. Pristavila sta še tudi, da v tem društvu njihovem nič slabega ne vidijo, ne berejo, še manje pa slišijo. O jej! o jej! Res, prav dobro nam želijo naši »Črni bratje«. Marsikateri bode se sam povprašal, kaj je vzrok, da tako sovražijo naše napredno misleče Sokole? Jaz bi si pa sam odgovoril: ali mar ne veste, da imamo tu mnogo Marijinih devic, a Čukov pa komaj kakih 5 po številu . . . Tudi agitirajo prav pridno naši črni bratje po gostilnah in po hišah, kakor se je že tu in tam pokazalo.
Novi mošt že kaž** svojo moč. Dne 1. oktobra je pilo v KolenČevi gostilni na Mirni mnogo fantov iz različnih vasi in so se že v gostilni med seboj zbadali in enega celo vrgli iz gostilne. Nazadnje so odšli fantje iz Migoviee in Sela. Drugi fantje so metali za njimi polena, oni pa so pridrvili nazaj, zgrabili pre-mogokoparja Jožeta Rugelja z Mirne in mu prizadjali z nožem dve tako globoki rani v prsih, da mu je sapa iz rane uhajala in bi bil tudi kmalu izkrvavel. Storilci so znani. Rugelja so prepeljali v bolnišnico.
Zaradi   dekleta   so se sprli. Že dne 15. avgusta so pili v Spod. Rib-t niči v Petričevi  gostilni  fantje in j
dekleta. Tudi Jože Vovk iz Prilipe je imel s seboj svojega dekleta, h kateremu se je pa prisedel Janko Galič. To pa seveda ni bilo prav Vovku, ki je zgrabil Galiča in ga treščil s stola na tla. Galič takrat ni vrnil Vovku, ker je bilo navzočih več Vovko-vih tovarišev. Pač pa je sklenil ob ugodni priliki vrniti mu. Že pet dni pozneje se mu je nudila taka prilika. Vovk, Janko Galič in Lojze Galič «o delali pri regulaciji Save pri Brežicah. Da bi jih sodnija ne mogla kaznovati, so šli na Savski most ravno na sredo Save, torej med Štajerskim in Kranjskim in so imeli pravcat boj z vinjeki. Poškodovana sta bila Jože Vovk na glavi in hrbtu. Če bodo jedli štajerski ali kranjski ri-čet, to še ni znano.
Bojaželjni vojaški novinci. Glasno petje in vriskanje pomešano z otožnimi glasovi harmonike in zabel jen o s kletvicami se je slišalo dne 4. oktobra po Novem mestu in okolici. Pričalo je, da gredo naši fantje k vojakom. S petjem so kasali korajžo in skrivali bolest. Na novomeškem kolodvoru so pa pokazali korajžo tudi drugače. Sprevodnik jim je ukazal vstopiti vsem v en voz, fantje pa so se zavedali, da le vseh v eno vojašnico ne bodo vtaknili in da je treba imeti rezervo, so samolastno vdrli tudi v sosednji prazni voz. Ker niso hoteli zapustiti tega voza na sprevod ni ko vo povelje, je prišel postaj«' načelnik, bivši nadporočnik Kiep-pach in jim uka-zal izstopiti iz drugega voza. Fantje so ugovarjali, to pa zopet bivšemu častniku Kieppachn ni bilo prav, da se mu drznejo ugovarjati vojaški novinci. Postal je hud, novinci pa mu tudi niso molčali in so ga nazadnje vrgli na tla in pretepli. Zdaj bo pač treba iti par-krat v paradi in s spremstvom na sod ni jo.
Prijeli so v Jesenicah na Gorenjskem Jankota Mol lana, o katerem smo poročali pred kratkim, da, ga iŠoe sodnija, ker je baje kot bolnišnični strežaj pri usmiljenih bratih v Kandiji ukradel nekemu bolniku bankovec za 100 K. Izročili bo ga sodni ji.
Iz Brezniee. Veliko se je že govorilo, prepiralo in tudi pisalo čez občinsko cesto, ki veže sosednji občini Breznica in Begunje. A žalit>og, vse to ni nič izdalo. Dokler sta bila župana gg. Kržišnik in Sodja, sta vsaj toliko skrbela, da je bil človek, če se je peljal po tej cesti, življenja varen. Odkar pa kraljujeta na županskih stolčkih dva zagrizena klerikalca, od katerih eden nima bas potreb. -se voziti po tej cesti, drugi pa sploh konja ni v rokah imel, odkar je prišel od vojakov,je nastala na tej cesti taka mizerija, da že več ni cesti podobna, ampak le ;arku, po katerem teče voda, na ve i- začudenje potujočih, celo v največ i i suši. Radovedni smo, kake čudeže bodeta delala ta dva novoizvoljena, tako dobra poznavalca cest šele v okrajnem cestnem odboru. Možakarja, ki županujeta v Breznici in Begunjah, ali nimata drugega opravila, kakor kimati na >vojih stolčkih? Zakaj pa nista vložila prošnje za podporo na deželni odbor potom okrajnega cestnega odbora, ki bi jo ta priporočal'! Kaj pravzaprav mislita? Ali sta vidva zastopnika občin Peračica, Bodešče in Koroške Bele, ali svojih občin t Saj je vendar ta cesta najbolj potrebna popravila in se kljub temu nič ne zmenita za to. Ali sta toliko nevedna, ali pa iz strankarskih ozirov nalašč nasprotujeta, ker se vama ni zdelo vredno, da bi to željo sporočila v zadnji seji dr. Lam petu in Pogačniku. G. župan, oglejte si cesto Zasip - Žirovnica, ki se ji je izposlovalo 3300 kron za popravo, v kakem stanju so nahaja danes. Brezničan.
Sam se je kaznoval. V nedeljo, dne 3. t. m. so pili v Kobetovi gostilni v Gabri ju Janko Ivaneš, Jakob BoHei, Janko Rajk in Janko Deželam Zadnji je pridno vničeval pivo in se ga že nekoliko naleze!. Ko je bilo treba pa plačati, mu nikakor ni hotelo iti v glavo, da bi bil izoil toliko piva. Branil se je plačati. Gostilničar K obe in njegova žena pa tudi nista hotela popustiti nobenega vinarja in sta trdo prijela Dežela-na, da naj plača, kar je zapil. Tedaj se razvname Deželan, zagrabi gostilničarja in njegovo ženo Alenko, jn speha do omare za kozarce in hoče tam gostilničarja suniti v prsi. Gostilničar pa se mu umakne in Deželan predre s pestjo šipo na omari in si tako poškoduje desno roko v zapestju, da je moral iti v bolnišnico v Kandijo. Bil je torej za svojo sirovost pri priči kaznovan.
Idila v ljudski šoli. Ko začnejoj otroci pose ča t i ljudsko šolo, se marsikaj izpremeni v njihovem do takrat tako brezskrbnem življenju. Marši kako ljubko navado morajo opustiti in spoprijazniti se z drugačnimi nazori. Tako je prišla zdaj v nekem mestu ljubko dekletce v prvi razred. Neženirano je tikalo vse ljudi in seveda tudi uiteljico v šoli. Čez kakih 14 dni ji pa učiteljica vendar
pove, da ji ne sme reči »ti«, marveč »gospodična«. Dekletce je bilo s tem takoj zadovoljno in pravi: »O saj ti rada rečem gospodična, pa še to ti povem, da si ti najlepša gospodična v mestu.«
Naprednim akadem. društvom v
prijazno uvaževanje. Ko se je reševalo na Dunaju načelno vprašanje, je odločilo napredno dijaštvo: »Zvezda« mora biti — napredna! Kadar so bile v vodstvu preveč »slovaške« aH pa neprimerne osebe, se je oglasilo vsikdar dijaštvo: Proč ž njim ali — bojkot! Ugodilo se je vsema, in čast tej mladostni energiji! A kaj sedaj? Nisem osamljen v skromiiem mnenju, da si je naprtila
glina napredna mladina s takimi uspehi zase in za sledeče generacije •dolžnost, da društvo tudi drži, t. j. I^odpira. In tu konstatiram po lastnem opazovanju: vsaj glavni, največji del aktivno sodelujočih je danila »Slovenija« — a tudi ta pomoč je imela iiedostatek nezanesljivosti in ni bila stvarni važnosti primerna (to je le kritika, ki naj ne krati velikih zaslug!), kajti taka bi imela biti: načelna. Ali ni morda tudi na Dunaju toli koristno in pomembno polje za — podrobno narodno delo, ki kliče mlade, čvrste močil In vzgled »Danice« nič ne vleče 1 Ugovoru, da je tisto delo brezuspešno, izi endijaška javnost davno več ne veruje . . .   Drugič se mi zdi nedo-
■ ustno stališče naprednega odbora, češ da 1. svobodni smo in ne silimo nikogar, 2. po pravilih nt1 smemo! 1 Torej za res dobro narodno stvar bi
e udov niti pozvati ne smelo, res dobra stvar bi se udom niti na srce položiti ne smela??! S tem da bi se kršila svoboda?! In ta pravila: plot
' stavimo, da čezenj skačemo! Kaj drugega se vrši pod okriljem —
e tu bi se ne našlo »formule« vsaj /a skromen poziv?! Na misel mi prihajajo besede starejšega moža in po ujegovi želji jih povem po svoje, ker tudi meni ugajajo: Je li disciplina že rorizemf Disciplina je grenka sladčica,    svoboda   sladka grenčica,
ajte, vzgojnjte narodu discipliniranih mož in hvaležen vam bo, krvavo
|ih potrebuje! — Će torej odbor po ;nem prevdarkn za dobro spozna.
i >»i ojimaei odbornik ali kdo drugi >r za kliče:   Fantje, »Zvezda« kliče
ia pomoč in »Zvezda« je naša: pojdimo! Naša dolžnost je in bo nam zabava, kaj bi bilo na tem hudega ali zakaj bi ne šli?! Gotovo pojdejo, saj petje dozdaj še mladini ni bilo tporno, pevska pomoč (le v pro-em casn) pa je irlavna, ki ia njo Zvez la tako nujno prosi. — Še ne-;j o tej priliki. Pred leti nekoč se je
•rozilo iz prav neznatnih vzrokov odreci »Zvessdi« vsako po-noč . . . To-
la kljub težkemu boju za lastni ob-atbj je j Zvezda« ustanovnik dijaškega podpornega društva, za obče na-r idne namene j*1 »Zvezda« delovala vedno,   kakor   so   pač   bile njene
kromne moči, in največ, kar je dunajska kolonija narodu dala. je gotovo izišlo iz »Zvezde«. Več ko en-\it je nadel tliiak v sili ali drug beden v tujino vržen rojak v »Zvezdi«
- orbrotfošlo podporo — koliko več se bo zgodilo, kadar se društvo razširi
• i utrdi! Motivov je torej dovolj, da
- . akad. društva zdaj, ko gre za priprave, da%se društvo — ne spremeni, r>ač pa postavi   na   širšo podlago,
ažujejo z vso resnobo težavni položaj in v tem odločilnem trenotkn i svojo mladostno energijo pomore jo, **a postane »Zvezda-, to, kar ji je na-: Faktično središče dunajske slovanske kolonije, prijetno ?n dostopno vsem slojem dunajskih Slovencev! Da to postane in ostane, mu treba krvi in življenja, in kdo mu naj to da,
Če De ti — mladina? V lepih nadah tc Z dohrim namenom napisal
Zveadoljnh.
Za mrtvo so jo imeli. Ko se je 171etna služkinja Ana Stibrič, katera bila zaposlena v neki gostilni v ;. atpetrskem predmestju v zaklenjeni sobi oblačila, ji je prišlo slabo, ■led Česar je padla in nezavestna obležala. Ker je le ni bilo v gostilno, .•v,) šli skozi okno gledat, kaj da je in ' ©r -lso dobili nobenega glasu, so Mislili, da je umrla in poklicali po-< ijsko komisijo in ključavničarja,da vrata odprl. Ker je bila pa še živa, so jo spravili k zavesti in položili na posteljo. Slučaj je pa hotel, da je imel :'dra\ ni k posla z dvema OSeba-uia. Ko je ključavničar prišel v hišo, ga je napadla božjast in je tudi ta padel na kamnita tla. Takoj so mu p -skočili na pomoč in ga kmalu spravili k zavesti, da je zamogel odpreti vrata.
Delavsko gibanje. V četrtek se ji- z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko (> Kočevarjev. nazaj je prišlo pa Jo Hrvatov. Na Dunaj se je ori;   i i Jo 2o Kočevarjev kostanj peč.
S ceste. Snoči je nek hlapec popustil na Sv. Petra cesti vprelena konja brez nadzorstva ter šel v neko .rnivino. Konja pa nista hotela ea-' ti, inarVec jo sama popihala dalje. Policijski stražnik je konja dohitel ter ju izročil hlapcu nazaj.   — Po
Bleiweisovi cesti je hlapec Zupane tako neprevidno vozil, da je zadel v kandelaber in razbil plinovko. — Enako je napravil v Sodnijski ulici tudi nek drug hlapec.
Sirovina. Včeraj je izvošček Jožef G. prišel v neko gostilno v Kolodvorski ulici ter začel brez vsakega povoda po lokalu razgrajati ter go-stilničarico z raznimi priimki tako zmerjati, da je ta poklicala stražnika. Ker je bil pa tudi proti temu sirov, ga je varnostni organ odstranil.
Razgrajači. Danes ponoči sta dva dragonca z nekim civilistom po Sv. Jakoba trgu tako razgrajala, da je moral stopiti v akcijo stražnik. Civilist je takoj zbežal, vojaka pa sta utihnila. Ko prideta na Krakovski nasip, je eden potegnil sabljo, začel z njo sekati po kostanjih in vpiti, češ, policaj, zdaj pa le pridi sem. Ko je varnostnemu organu prišel na pomoč tovariš, sta mu sabljo izpulila iz rok, potem ga pa odvedla v vojašnico.
Našla je kuharica Magda Stražar jeva srebrno žepno uro z verižico.
Umrl je v Idriji v torek abituri-jent idrijske realke Milan Medic, sin znane narodne rodbine v Št. Petru na Krasu. Prišel je v Idrijo, da v jesenskem terminu napravi zrelostni izpit. Toda predno je mogel stopiti pred izpraše-valno komisijo, zgrabila ga je težka bolezen in v par dneh je postal nje žrtev v cvetu svoje mladosti. V četrtek se je blagoslovilo truplo pokojnikovo ob polnoštevilni udeležbi idrijske realke ter v petek zjutraj odpeljalo iz Idrije na pokopališče v domačem kraju. Pokojnik je bil vrl mladenič z najboljšim značajem.
Pevci, pozor! Pri nekaterih pevcih se je udomačila razvada, da, ako nameravajo prirediti kako podoknico, to kar, skoraj že tik pred začetkom naznanijo na srednji policijski stražnici, kar jc pa popolnoma napačno. Podoknice se morajo naznanjati v uradnih urah t. j. od S. zjutraj pa do 2. popoldne le pri policijskem uradu. Toliko interesovanini krogom na znanje.
izgubljeno in najdeno. Služkinja Ana Pcternelova je izgubila zlat prstan. — Ga. Leopoldina Avčinova je izgubila zeleno denarnico, v kateri je imela nad 30 kron denarja. — Krojaški pomočnik Janko Papež je našel v poštnem poslopju srednjo vsoto denarja. — Poddesetnik 17. pešpolka Ivan Umnik je našel v vlaku od Kranja do Ljubljane srednjo vsoto denarja.
Delavsko gibanje.  Včeraj se je i odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 63 Slovencev, nazaj je prišlo pa 45 Hrvatov. — Na Dunaj se je odpeljalo 70 Kočevarjev.
Zaradi prepovedanega povratka je bila aretovana Marija Jekovčeva iz Adergasa pri Kranju. Oddali so jo sodišču.
Zaradi petelina. Neka brezposelna služkinja je srečala na Frančevem nabrežju petelina, katerega je tako sunila v krof, da mu je počil in ga je, da nc pogine, morala lastnica zaklati. Ko je služkinjo vprašala, zakaj je to storila, je bila za nameček še korenito ozmerjana. Z zadevo se bode pečalo pristojno oblastvo.
Dovoljeni semenj v Sodražici. V četrtek dne 12. oktobra se vrši v Sodražici običajni semenj za blago in živino. Interesenti se nato opozarjajo.
Legitimacijo južne železnice je izgubila cdč. Ana Razlag na cesti od južnega kolodvora na Martinovo cesto. Najditelj jo naj blagohotno odda proti nagradi v Jenkovi ulici št. 20.
Doigoprstnež. Vsaka vas ima navadno kakega človeka, da sc ga vse boji, tako živi tudi v Malih Lip-Ijenah kočar Janez Lunder vidgo Zeli, kateri ne zna ločiti lastnine od tujine. Delati se mu ne ljubi, ampak samo gleda, kje bi kaj zmaknil ali pa kako divjačino pihnil, ker je seveda tudi hud divji lovec. Od torka na sredo je zmanjkalo Franc Peterlinu trgovcu v Starem apnu zaboj zobotrebcev vrednih 160 K. Sum je takoj padel na zgoraj imenovanega. Trgovec je ovadil orož-ništvu, katero je stvar hitro izvohalo. Danes se je vršila pri Lundru hišna preiskava, katera pa v začetku ni imela vspeha, ker je Lunder trdovratno tajil, ko se mu je pa dokazalo, kako jc pod tujim imenom v sredo v Ljubljani trgovcu Krišperju prodal nekaj ravno takih zobotrebcev, tedaj sc je vdal. Šel je pokazat Peterlinovo podrto bajto, kamor je skril ostale zobotrebce. Povedal je, da je že preje kradel zobotrebce, česar pa Peterlin še opazil ni. Orož-ništvo ga je oddalo sodišču v Ljnb-Ijano.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske Od 24. do 30. ni. m. je bilo novorojenih 14 in je umrlo 27 oseb, med njimi za grižo 7, za vratico 1, za jetiko 2, 1 je bil tujec in 1 vsled mrtvouda. Izmed umrlih je bilo 8 tujcev in 19 oseb iz zavodov.
Ubegli kaznjenci. V Kopru je iz zapora pobegnil 221etni Štefan Bizjak iz Trnovega na Dolenjskem, ki je bil obsojen zaradi hudodelstva tatvine v 18mesečno ječo. V Mariboru jo jc iz
zapornega omrežja popihal 201etni Fran Vincek, ki ima tudi obsedeti večmesečno ječo. — V Ljubljani je pa pobegnil 231etni prisiljenec Rudolf Brunn-bauer, rodom iz Nussbacha pri Welsu.
S ceste. Včeraj sta po cesti na južni kolodvor Zormanov in Ranzin-gerjev hlapec tako neprevidno vozila, da je Ranzingerjev zadel v Zormano-vega, kateremu je raztrgal vrečo s pšenico, katere se je precej raztreslo v blato. *
Vabilo
ki bo
danes, dno 7. oktobra ob 8.
zvečer ¥ Mestnem damo.
Na shodu se predstavi kandidat narodno-napredne stranke za deželni zbor, g Adolf Ribnikar.
IZVRŠEVALCI ODBOR
narodno - napredne stranke
v Izubijani.
Dnilftena naznanilo.
Ljublj. Zvona dr. B. in dr. G. Ipavčev večer bo danes teden, v soboto dne 14. okt. t. 1. Vzpored, ki ga drug teden natačno objavimo, obsega znane, melodijozne, Slovencem tako priljubljene zbore dr. Gustava in poleg nekaj starejših kvartetov samospevov dr. Benjamina Ipavca. Kot solista sodelujeta ga. Jeaneta pl. Foedransper-gova (sopran) in g. Ljubiša lličič, oba člana slovenske opere. Že ti dve odlični moči nam jamčite za izvanreden užitek. Predprodaja vstopnic za ta večer, prične z drugim tednom. Pričakujemo, da bo občinstvo pridno seglo po njih. Več na lepih in malih vabilih. — Radi priprav k sobotnemu večeru pričnemo z mešanim zborom šele v drugi polovici oktobra. Vse gčne. gg. pevke, ki so se do sedaj prijavile, blagovolijo priti jutri, v nedeljo dopoldne, točno v pol enajstih v društvene prostore na kratek
razgovor.
„Napredno politično in lzobraž. društvo   za   Kolizejski  okraj11 še
enkrat opozarja svoje člane in prijatelje društva na izredni občni zbor, ki se vrši jutri v nerJeU° dne 8. t. m. pri „Novem svetu" ob 10. uri dopoldan. Po izred. obč. zboru se .vrši na istem mestu društveni shod. Člani in prijatelji društva, pridite vsi!
Izobraževalno društvo ,Bratstvo* ima jutri svojo plesno vajo. Ker so plesne vaje tega društva zelo priljub-licne, vabimo mladino, da se jih v velikem številu udeležujejo. Vrše se vsako nedeljo od 3. do 7. ure v salonu restavracije pri „Levu" na Marije Terezije cesti.
Deviza vsega naprednega občinstva ljubljanskega in okoliškega naj bo: Jutri, v nedeljo, 8. t. m. vsi k Novaku na Tržaško cesto (nasproti tobačne tovarne) na vinsko trgatev v prid našima prepetrebnima: družtvu sv. Cirila in Metoda in dijaški kuhinji „Domovini**.
Za „Sokolski dom" na Vrhniki nabralo se je po nabiralnikih v sledečih gostilnah: Pri „Jurci" K 12'—, pri „Kočevarju" K 7*20, pri „Korenčanu" K 5"—, pri „Ign. Oblaku" K 15-—, pri „Mantovi" K 16*60. Dalje je daroval v isti namen neimenovani tarokist K 2*—. Vsem darovalcem najiskreneja zalivala. Na zdar!
Narodna čitalnica v Kamniku priredi s sodelovanjem „Lire" in „Sokola" v nedeljo, 8. oktobra 1911 v gornjih prostorih Društvenega doma Veliko vinsko trgatev. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina 4 groše. Ker je čisti dobiček namenjen za društveni dom, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Društvo za otroško varstvo in mladir.sko skrb v okraju Idrija je imelo J. oktobra 1911. izredni občni zbor, pri katerem so bili dopolnilno izvoljeni za odbornike gospodje ckr. okrajni sodnik Jakob Antloga, ckr. sodnik Rudolf Potočnik, ckr. rudniški poduradnik Aleksander Gosler in ckr. sodni oficijant Franc Prelovec. Pri dopolnilnem konstituiranja odbora je bil izvoljen za predsednika gospod ckr. okr. sodnik Jakob Antloga in za podtajnika gospod ckr. rudniški učitelj Avgust Šabec.
Prosveta.
Slovensko  deželno gledališče.
V nedeljo zvečer se poje opera „Ri-goletto" tretjič (za p a r-abonente) ter gostuje v vlogi Oildc gospa operna koloraturka'Ci ka Otahalova, soproga tukajšnjega deželnega inženirja. Ga. C. Otahalova je bila koloraturka Narodnega divadla v Pragi, dvornega opernega gledišča v Stuttgartu in opere v Zagrebu ter ima s svoji koloraturni
pevski umetnosti sijajne češke, nemške in hrvatske kritike. Ker ima tudi jako močan glas in lepo igro, bo naši publiki gotovo ugajala. — V nedeljo popoldne za mladino inširjesloje ljudska igra v 3 dej. .Orjaška igrača" (za lože nepar) z gdč. Win-trovo, g. Verovškom in g. Nučičem v glavnih ulogah.
Iz gled. pisarne. Danes zvečer se igra prvič na našem odru Jaroslava Hilberta drama „Krivda" (za ne pa r-abonente). V tej krasni drami stoji v ospredju dekle Mina, senzitivna mlada dama, zaročenka pisatelja Hoška; na njej pa leži krivda iz polotroške dobe, ko je bila še ljubica cukrovarnika Ogljarja. Psihološki razvoj drame se odigrava v zelo napetih, dramatičnih prizorih. Glavno ulogo Mine igra gdč. A. Wi nt rova, ki nastopi v tekoči sezoni prvič; poleg nje imajo velike uloge g. Simaček (Hošek), g, NučiČ (Ogljar), g. Skrbinšek (brat Mine) in ga. Bukšekova (mati). Pri predstavi sodeluje orkester Slovenske filharmonije. — V nedeljo pop. ob 3. ljudska predstava in za mladino „0 r-jaška igrača" (za lože nepar); — zvečer opera „Rigoletto" (za par abonente). — P. n. gg. abonente izrecno opozarjamo na izpremembo razvrstitve prestav: v soboto nepar, v nedeljo par!
nI!
Lovec, list za lov in ribarstvo ima v 9. številki sledečo vsebino: Pravila za love z gonjači. Brakada. Iz Trnovskega gozda. Humaniteta? Lovski utrinki, iz lovskega oprtnika. Listek: Ob košu. Ribarstvo: O sulčji lovi in Iz ribarske mreže.
[j iS!
h HM Ms n Cirila ia MeMa
Telefonsku in Srzopne
noreč!1
Skupni proračun.
Budimpešta, 7. oktobra. Ogrski finančni minister bo obiskal danes zunanjega ministra grofa Aehren-thala, da se posvetuje z njim o skupnem proračunu.
Dunajski gostilničarji in pivo.
Dunaj, 7. oktobra. Gostilničarji so se vdali pivovarnam. Zvišali so cene za pivo za 2 vin. pri litru.
MasM vprašanje.
Budimpešta, 7. oktobra. Vesti, da so se pogajanja strokovnih referentov razbila so neresnične. Pogajanja se še vedno nadaljujejo in so avstrijski strokovni referenti trajno telefonieno zvezani z ministrskim prezidijem. Govori se, da no interveniral tudi zunanji minister, da omogoči vsaj uvoz iz Srbije.
36 šol »Češke Matice«.
Praga, 7. oktobra. »Češka šolska Matica« je sklenila letos ustanoviti 36 novih šol v takozvanem nemškem ozemlju.
Železnica Sv. Hlpolit - Marija Celje. Dunaj, 7. oktobra. Danes se otvori železniška proga Sv. Hipolit - Marija Celje, ki bo imela električni obrat.
Mati atentatorja  Njeguša na Reki.
Reka, 7. oktobra. Mati atentatorja Njeguša Vavraka živi od dne 4. septembra t. 1. na Keki v ulici Via San Agostino št. 4. Stara je 49 let. Pri njej žive trije sinovi Aleksander, liija in Simeon, dočim ostalih 6 sinov živi v Šibeniku. Ko je včeraj zjutraj čitala vesti o atentatu v listih, je brzojavila sinovom v Šibenik, če je res atentator njen sin. Popoldne je reška policija izvedla v njenem stanovanju hišno preiskavo. Zaplenila je več pisem, ki pa niso v nobeni zvezi z atentatom.
Hmelj.
Norimberk, 7. oktobra. 300, 100, kupčija mirna, cene se nižajo.
Ogrski proračun. Dunaj, 7. oktobra. Ogrski finančni minister Lukaos je bil danes dopoldne od cesarja sprejet v posebni avdijenci, ter mu je predložil ogrski proračun za 1. 1912.
Državno - pravna hrvaška organizacija.
Zagreb, 7. oktobra. Danes so se začela meritorna posvetovanja državno - pravne hrvaške organizacije, katerih se udeležujejo tudi dalmatinski in bosanski delegati. Kot prva točka pride na razgovor razmerje pravašev do drugih hrvaških strank; kot druga točka pa fuzija obeh državno - pravnih skupin na Hrvaškem. Do take fuzije pa uajbrže ne bo prišlo.
Monarhi stična sarota na Portugalskem.
Parim, 7. oktobra. Mala četa, obsto- \ ječa iz 8 mož   je   prekoračila mejo \
portugalske republike ter nadaljevala pot proti Oportu. Med to četo je tudi stric bivšega kralja Mannela Alfonso in se trdi, da je med njimi tudi bivši kralj Manuel sam. Republikanci, ki so 1. 1910 vodili revolucijo, zahtevajo, da naj vlada sedanje ministrstvo razpusti in vetvari diktaturo, ki bi najstrožje nastopala proti monarhistom.
Lizbona, 7. oktobra. Invazija monarhistov se omejuje po uradnih poročilih samo na obmejne kraje in je vlada odločena storiti vse, da prepreči nemire.
Oporto, 7. oktobra. SnoČi je bilo tu aretiranih več Častnikov, ki so na sumu, da so v zvezi z monarhisti. V ječah se nahaja 150 političnih jetnikov.
Dunaj, 7. oktobra, »Vaterland« piše, da sta princa Mignel in Fran Josip Braganca v rojalistični armadi in da se poda tudi Ksaver iz Parme, brat prinoesinje Zite, na Portugalsko, da vstopi v rojalistično armado.
London, 7. oktobra. Dailv Chro-nicie« pravi, da se nahaja bivši kralj Manuel v Riehinondu.
Italijansko - turška vojna.
Italijani v Trioplisu.
Rim, 7. oktobra. Iz Malte poročajoča je Italija zasedla Cirenejko. V Derni in Toubwoku so izkrcali Italijani svoje vojaštvo, zasedli trdnjave in razobesili italijanske zastave.
London, 7. oktobra. Italijanski kralj se je baje izrazil, da namerava ustanoviti Italija veliko kolonijalno državo med Heraclejo in Tripolisom.
Carigrad, 7. oktobra. Vojno ministrstvo je dobilo brzojavno poročilo, da je pri bombardiranju Tripo-lisa padlo na turški strani 12 mož in bilo ranjenih 23 mož. Tudi neka italijanska vojna ladja je bila poškodovana. Ponovi so bombardirali Italijani malo mestece Sueidije v vilajetu Aleppo.
Pomorska bitka pri Gumenici. Rim, 7. oktobra. Iz Krfa poročajo o bitki pri Gumenici sledeče: Y pristanišče v Gumenici sta pripluli' dve turški torpedovki in ena turška topniearka. Italijansko brodovje jc zahtevalo, da se turške ladje vdajo. Ker pa te tega niso hotele storiti, se jc začela bitka, v kateri sc je ena turška ladja potopila, druga se je užga-la, tretja pa se je vdala. Sto mož ladje »Aipagos«, ki se je užgala, je priplavalo na albansko obal, kjer pa so jih pričakovali Albanci in z noži in handžari pomorili
Car intervenira.
Carigrad, 7. oktobra. V dobro poučenih krocrih so razširjene vesti, da namerava ear intrr\ niirati v italijansko - turškem konfliktu.
Vojna bo trajala dolgo časa.
Pariz, 7. oktobra. »Matiiuc poroča, da se je baje bivši veliki vezir Hilmi paša izrazil, da bo trajala vojna zaradi Tripolisa zelo dolgo, ker se noben turški minister ne bo upal sprejeti denarja za prepustitev Tripolisa.
Turčija kršila mednarodno pravo.
Pariz, 7. oktobra. Turčija jc baje izkrcala na otoku Samosu 500 v«>-jakov, kar bi pomenilo kršitev mednarodne pogodbe.
Izganjanje Italijanov.
Rim, 7. oktobra. »Agentia Ste-phani« poroča iz Soluna, da so turške oblasti že začele izganjati italijanske trgovce. Tudi iz bolnišnic so odstranile italijanske zdravnike. Italijani se vračajo čez Srbijo.
Grška v konfliktu.
Atene, 7. oktobra. Turčija je mobilizirala vojaštvo ob Tesalski meji. Grška vlada je naznanila velesilam, da bo mobilizirala, ce se te vesti |xt-trde divizijo v Tesaliji.
V Rdečem morju.
Berolin, 7. oktobra. Italijanski torpedni rušilec »Arethusa« je začel streljati na mesto Hodeida v Jemenu.
Indijci zahtevajo intervencijo, I»ndon, 7. oktobra. Muslimanski Indijci groze    angleški   vladi z vstajo, če Anglija nemudoma ne pomore Turčiji.
Za zbližanje Turčije, Avstrije in Nemčije.
Berolin, 7. oktobra, »Vossiscln Zeitung« poroča, da je turški zunanji minister Resid-paša velik prijatelj ožje priklopitve Turčije, Nemčije in Avstro-Ogrske. Njegova naloga bo, da doseže ožje prijateljstvo med temi tremi državami.
Nemčija ne intervenira. Dunaj, 7. oktobra. Politična korespondenca poroča ofieioamo iz Be-rolina, da so vse vesti o intervenciji Nemčije v i talijansko-turškim konfliktu brez vsake podlage in da za sedaj niti misliti ni na kakšno posredovanje.
Srbija mobilizira.
Berolin, 7. oktobra. Listi poročajo, da je začela Srbija mobilizirati svoje vojaštvo ob turški meji in ob meji proti Sandžaku. Mobilizirala je baje štiri potke. Med prebival--tvom vlada zaradi tega vznemirjenje. Vlada je prepovedala listom pisati o vojaških odredbah.
Italijanski begunci v Srbiji.
Belgrad, 7. oktobra. Semkaj je pribežalo iz Turčije 26 italijanskih rodbin. Pripovedujejo, da so bile Že \" skrajni nevarnosti in da so se samo s takojšnjim begom rešile gotove smrti.
Srbska vlada in italijanski begunci.
Belgrad, 7. oktobra. Trgovinsko ministrstvo jo izdalo na železniško ravnateljstvo ukaz, naj izda vsem italijanskim beguncem iz Turčije brezplačne vozne listke po srbskih železniških progah do Belgrada. —■ Srbski listi se o tej vladni odredbi iz-
ižajo zelo pohvalno.
Srbski parniki v Egejskem morju. Belgrad, 7. oktobra. Ministrski svet je sklenil, nakupiti dva brzovoz-
a parnika za prevoz srbskega blaga iz Soluna v Egipt in Italijo. Parnika >c bosta imenovala »Srbija« in >Adrija«.
izkopine iz predzgodovinske dobe. Belgrad, 7. oktobra. Pri arheološkem izkopavanju v vasi Vinči pri Bel gradu so našli v globini 8 metrov človeško okostje iz predzgodovinske dobe. Skelet je iz kamenite dobe in velika redkost in dragocenost, vreden okrog 100.000 dinarjev. Na-m-ni minister Ljuba Jovanović je odposlal v Vinči slovenskega rojaka dr. Nika Žnpanića, da okostje prouči i n ko nservi ra.
Zadnji srbski kontingent   volov za Avstrijo.
Belgrad, 7. oktobra V tukajšnji klavnici so včeraj zaklali zadnjih L08 volov od kontingenta, dovoljenega za uvoz v Avstrijo. Kontingent za svinje in vole pričenja šele 1. januarja 1012.
oasouor jteir h -Slovencu'.*)
Danes   sem dobil številko »Slo-v< ne        'Ine 19. septembra s sestav-Neslan podlistek proti Graf en-t rje v i »Zgodovini novejšega slovstva «, povzetim iz »Zarje«, in odgo-irjam brez ogorčenja, da moj pod-tek v »Slovenskem Narodu« z dne septembra t. 1. nima niti ene be-I Log proti (irafenauerjevi knjigi — jaz sem mu sam pismeno čestital — in da mi je častihlepnost popolnoma tnja.
Ko so mi leta 1SS:>. po promociji -ed odhodom z Dunaja »Slovensko pevsko društvo«,   »Slovanska Bese-»Slovenija« in »Zvonimir« pri-ili odhodnieo, je v poročilu o tej odnici naglašal »Videnskv Vest-, da sem se dunajskim slovanskim   krogom priljubil   po izredni urnosti. Skoz celo četrtletje jaz r<>lo najstarejšim znancem nisem nič povedal o lepem priznanju, ki sem ga rel kakor profesor med Nemci in • uspehih na znanstvenem   polju v skem jeziku. Torej je vsako oči-tanje o pehanju za slavo neutemeljeni leta 1863. je program mojega vi jenja, prirojeno   mi ukaželjnost atl, s tem koristiti slovanskemu stvu,   čast   delati slovenskemu profesorskemu stanu in ožjim roja-Itajerskim Slovencem.
V članku nisem bil oseben, nego 'lal sem samo to, kar sem doži-
Ce pa mora kdo zaradi kakega ;ga dela poslušati in citati zbali je -kozi celih 17 let, je naravno, sebe in druge opomni   na lepa gimnazijska dijaška leta.
Nikdar nisem trdil, da znam sa-o jaz prelagati Shakespeara, nego :al sem letos v »Naših Zapisih«, da je načelo: »Pesnik prevajaj -n ik« krivo.
V istem šolskem letu kakor jaz, dm reč   1. 1876/7, je bil iz Kranj*
•jrn premeščen    tedanji profesor Š i j ki je, sedaj dvorni svetnik, deželni ar in plemenitaŠ, jaz pa živim od profesorske pokojnine, brez ka-i ga naslova in brez reda, ne da bi il zaradi tega žalosten, žalosti me pa . <!a v zadnjih letih od mlajše konservativne struje doživim nenavadno ti» dobrohotnost,   ko   sta mi vendar moja \>\\<-i profesorja na mariborski aziji, Dav. Trstenjak.in Božidar Kai<\ do njune smrti bila srčno naklonjena.
Še enkrat se obračam zaradi kratke preteklosti v svojem življenju in zaradi dejstva, da »Matica« že de-r let odklanja cele moje spise, s nrošnjo do vseh dobro mislečih pisateljev, naj delajo na to, da se razpolo-ije odločilnih krogov meni nasproti izpreobrne na bolje.
Hoče, dne 4. oktobra 1911.
Dr. K. Glaser.
* Za vsebino tega spisa je ured-ništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon« •
Darila.
Upravništvu naših listov so poslati: Za »Ciril-Metodovo družbo" člani slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani K 25, kot preostanek medsebojno nabranega denarja za venec umrlega prvaka hrvatske drame Andrije Fijana.
Za .Rad ogo j a« Albin Perhavec,
Postojna 5 K.
Živeli nabiralci in darovalci.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. oktobra: Marija Arh, delavka, 57 let, Radeckega cesta 11. — Karolina Hess, mestna uboga, 72 let, Japljeva ulica 2.
Dne 3. oktobra: Ivan Mušič, hlapec, 78 let, Radeckega cesta 11. — Ivana Podkrajsek, žena nadspre-vodnika južne železnice, 77 let, Čevljarska ulica 2.
Dne 4. oktobra: Ivana Košenina, bivša delavka, 79 let, Radeckega cesta 11.
Dne 5. oktobra: Josip Miiller, sin želez, vratarja, 1 dan. Resljeva eesta 25. -— Marija Magister, vpoko-jena delavka tobačne tovarne, 62 let, Gradišče 11. — Marij. Kosmač, bivša delavka, 84 let, Radeckega cesta št. 11.
V deželni bolnici: Dne 2. oktobra: Martin Jeran
čič, delavec, 35 let.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Kasto Pustoslemšek.
* Osebe, ki jih pogostokrat mučijo žel oder ne tezkoce, se čutijo zelo olajšane, oe zavžijejo kake pol ure pred jedjo 1—2 žlici Frane Jožef ove grenčice — »Naravna Franc Jožefo-va grenčiea«, piše prof. dr. pl. Nuss-batim v Monakovem, »učinkuje hitro, brez bolečin in mnogokrat celo pri vporabi majhnih količin.«
Zmage. Na dirki Petrograd-Se-vaistopoij. ki se je v 9 etapah od 20. do 29. septembra vozila za rusko carsko darilo, je letošnje dirkanje ta-korekoČ zaključeno. Bil je to prav poseben dogodek v avtomobilizmu, ker se mora vožnja zaradi slabih cest in potov označiti za eno najtežavnejših turnih voženj, kar se jih je kdaj priredilo. To izhaja že iz tega. da je izmed 57 udeleženih samo 25 prispelo brez kazenskih točk. Pot je bila dolga 2400 km, od tega je odpadlo 700 km na kme tiska pota. — Znane arvtomobilne tvorniee Laurin Sz Kle-ment. d. dr. v Mladi Boleslavi je kakor običajno tudi pri tej dirki dosegla velik uspeh. V tretji kategoriji, kjer je tekmovalo 21 turnih voz najrazličnejših znamk, je dobila firma prvo darilo ter v četrti kategoriji se je med 15 konkurenti takisto priznalo prvo darilo tvrdki Laurin & Kle-ment. Firma je dobila nadalje še dve drugi darili in sicer darilo moskav-skega avtomobil nega kluba ter drugo teamsko darilo ces. ruskega avtomobilskega kluba. Vorlili so posamezne vozove: grof Kolowrat, pl. Dorring, Hieronimus, Winkler in Donie. — Sijajen uspeh je imela tvrdka tudi pri gorski dirki dne 1. oktobra t. 1. na Gaillon na Francoskem. lrjer je tekmoval samo en voz v 5. kategoriji. Voznik avtomobila M. Comanos iz Kahire je dobil prvo darilo, obenem pa tudi prvo darilo pri sj^ošni klasifikaciji vseh turnih voz. - Vse te zmage bodo gotovo pripomogle, da še bolj utrdi dobri sloves tvrdke Laurin & Klement ter tudi v bodoče v športnih krogih ohrani znamki »L. & K.« prednost.
Priporočati je, da pred nakupom vporabnih ter darilnih predmetov vseh vrst pogledate bogato ilustro-vani glavni katalog priznano jako zmožne svetovne firme Jan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj v Mostu (Češko), ki ga na zahtevan je vsakomur pošlje gratis in franko. Katalog ima okoli 4000 slik. ž
Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici B 2'—• Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dnnafn, Tncb-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOU-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    2 18
MeteorolosKno poročilo.
o
JE o
6
7.
čas opazovanja
Stanje barometra
t mm
S* «• i— •
X
o is
o >
2. pop. 9. zv.
7. zj.
7396 7406
7397
20 9 135
92
si. jjvzh. si. svzh.
brezvetr.
Nebo
del. jasno brezoblč.
megleno
VGUMI-PODPETNIKI
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
JiajoKinuJJ? jamstrc. Utstmari ceniki brealična.
K. čamernik
Ljubljana, Datiajska cesta 9.
Sptdd. tfsovina s kaleslte musL ftii.
Izposojevanje koles.
Borzna poročila.
Urtdal kani lanjske borze 7. oktobra 1911
■aloiaeal papini«
4C o majeva renta .... 4-2°/0 srebrna renta .... 4% avstr. kronska renta . . 4°/o ogr.      „ . .
4° o kranjsko deželno posojilo 4 * a k. o. češke dež. banke .
Sreftfce.
Srečke !» 1. 1860 •/, ... •t    ** m 1864 • •  . . .
„ Uske......
„    zemeljske I. izdaje .
n m        11*     it •
„ ogrske hipotečne . .
„ dan. komunalne
„ avstr. kreditne . . .
„ ljubljanske ....
u avstr. rdeč. križa  . .
■ ?^.m. m m • • „ bazilika.....
torSke......
oalnlo«.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice , . • • Državne železnice . . . Alpine-Montan .... CeSke sladkorne družbe . Zivnostenske banke.  . .
Valuta.
Cekini...... .
Marke   • •  • • •  * •
Franki   ....   . . .
Lire . Rubljl.
Ocatrai	j Blagovni
91*40	1 91*60
9465	94-85
9140	91-60
9045	9065
94*10	95-10
97-25	9S-25
419-—	431-
603-—	615 —
302-—	314-
293 50	299 50
271-50	277 50
247*—	252 —
502-—	514-
496*—	508 —
81-	87*—
7075	76 75
45 50	4950
35-75	3975
237 —	240-—
463 —	470 —
64075	641 75
541-—	542 —
	114-20
731-50	732 50
820-—	821-
309*—	313-
278-50	279-50
11-40	11-44
117-62*	117-825
95-80	9605
94 87'	95* 12'
25450	25525
Žitno cene v Budimpešti
Dne 7. oktobra 1911. Termin*
Pšenica za oktober 1911. Pšenica za april 1912 Rž za oktober 1912 . . Rž za april 1912.  . . . Koruza za maj 1912 . .
8ves za oktober 1911 . ves za april  1912 . .
Efektiv.
Trdno.
za 50 kg 1213
za 50 kg 12-27 za 50 kg 1037 za 50 kg 10*70 za 50 kg 8 Ć6 za 50 k* 9 49 za 50 kg 9-69
—<rve*e
Elegantno
Štednja včerajšnja temperatura 156°, norm. 120'. Padavina v 24 urah 00° mm.
stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kopalne sobe z vsemi pripadki. se odda na BlolW6i-SOVI cesti it lip drugo nadstropje, za november. Vpraša se v štabni pisarni F. Supančiča, Šubičeva ulica 5. 3391
J&ifinejse vseh.
Prodajalka
S6 takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. C. Stimpfel ¥ Smar-
|etl na Dolenjskem. 3406
IM leteča na gla-
Im fUlfUlnfl vnem trgn v ■ LIII2ril3 Novem mestu II II U lil I lil se radl smrti lili mf III Uli soproga takoj HM w NI IIM 2 vso opravo
■V  proda. 3375
Vež se poizve od lastnice Anice Žgur.
Jfotarski kandidat
tudi začetnik, se sprejme v notarsko pisarno na deželi. Vstop 15. novembra t 1. Plača po dogovoru. Ponuoe na upravništvo »Slov. Naroda«. 3428
Odvetniški
= kandidat
teli spremeniti mesto. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda.c 3412
Mlad človek
star 13 let, ki je dovršil srednjo solo in zmožen slovenskega m nemškega jezika, si išče primerne službe. —
Naslov pove upr. »Slov. Naroda« 3352
se sprejme ? vttii kavarni v Ljubljani.
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3345
Proda se
gramofon
in
dve psice, stare po 3 mesece
mešane pasme, jako dobre za stražo, v Kolodvorski*ulici št 7. 3431
Prodajalka
trg. izobražena z večletno prakso, vajena knjigovodstva išče primerne službe. Vstop takoj. Gre le na deželo, Koroško ali Štajersko. — Cenj. ponudbe pod »Zanesljivost 1000** p. r. Ljubljana. 3434
Kontoristinja
z večletno prakso, vešča samostojnega knjigovodstva, strojepisja, slovenske in nemške stenografije, korespondence itd.,
nastopi službo takoj ali pozneje. —
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda.« 3422
Jazbečar
(dakelj) 3440
rumene barve — se fe izgubil v nedeljo ▼ Ljubljani na Dunajski
cesti. Kdor ga je našel naj sporoči na naslov E. Rooss v Kranju.
Proda 10 pritlična
H I J^L.
z vrtom in lastnim vodnjakom za nizko ceno K 7000 Ha »Cesti dveh cesarjev« Št. 10.  Natančneje se poizve pri gosp.
A.tara HriTMrfn, Radnik it 47.
se
o zmožnosti moje firme, ako ob potrebi porabnih in darilnih predmetov vseh vrst zahtevate moj glavni katalog z okoli 4000 slikami gratis in franko po dopisnici. — C. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, Most št. 1168 (Češko).
Gostilna
z 6 orali zemlišča in sicer 3 orale sadnega vrta in 3 orale vinograda, novo regolan z branjem vred kakor leži in stoji pohištvo, 6 polovnjakov starega vina, mošt, krave in veliki igralni avtomat, je radi ženitve takoj za 18.000 K za prodat. Vpraša se pri Franc Kor en t. Maribor na Dravi, Kasernplatz 7, L n.
Tipki siMi
mešane stroke, 24 let star, obeh deželnih jezikov zmožen, želi s 1. novembrom službo premeniti. Gre tudi kot trgovski potnik, skladrščar ali kaj enakega. — Blagohotne ponudbe pod »Stalna služba« poste restante Slov. Gradec, Štajersko. 340O
v gosposki alki štev. 3.
in sicer pet velikih prostorov, kuhinje, drvarnice in kleti, pripravno event. tudi za tiskarno, konsumno društvo itd. se s L novembrom 1911
ceno oddalo v najem.
Več pove Alojzij ICunst, Židovska ulica 4. 3W8
slov. izumiteljev
iz Trsta je slav. oiitiDSttii razstavljen
v areni „Unesu doma" 0 Ljubljani
od 16. oktobra vsak dan med urami 10. dop. do 1. pop. in od 5. do 9. zvečer.
Predavanja in eksperimentiranje vsako uro.
Vstopnina 1 X.
Dijaki in vojaki do narednika ter obrtni vajenci plačajo polovico.
VStODBlCC:
Pojasnila daje in dovoljuje znižane cene korporacijam
razstavno ravnateljstvo
Pisarna „Mniversal"š
LJubljana, Sodna ulica itev. 4.
pri blagajni in v pisarni „Universal", Sodna ulica 4.
44
V ponedeljek. 9. oktobra koncert Bnrian
Semnji v Sežani
se vrtijo od 12. t m. dalje za vse parkljarje In kopitarje.
2 čevljarska
pomočnika sprejme Ivan PU, Zgornja Slika. 3421
Prodajalna
sposobna tudi za
OBRT
se tnkoj Odda v Vegovi ulici št. 12 Poizve se KarlovŠka cesta 30. I nadst.
3441
▼ vsaki množini kupuje
po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačilu S. Rooss v Kranju.
Mlađ
ali
3436
gospodična
z nekoliko trgovske naobrazbe in znanjem obeh deželnih jezikov ter poznanjem krajevnih razmer se i&ce za par tednov, da bi vodil okoli. Dnevna plača 2 EL Vprašanja pri g, M. Antretter iz Norimberka, hotel pri „Slonu".
Na predaj
je dvoje velikih in lepih
i posestev z
Prvo posestvo ima 18 oralov travnikov in njiv s približno 1000 sadnimi drevesi in 4000 drogi hmelja, več oralov gozda, stanovalsko hišo, hlev in kozolec. Posestvo leži v bližini farne cerkve in je od železniške postaje odaljeno a/4 ure.
Drugo posestvo leži blizu okrajne ceste od železniške postaje *ji ure oddaljeno in ima 15 oralov travnikov, njiv in sadonosnikov, več oralov gozda, lep vinograd, stanovalsko hišo, hlev, kozolec in zelo veliko, popolnoma dobro ohranjeno opekarno.
Cena obeh posestev po dogovoru. Naslov prodajalca pove upravništvo »Slov. Naroda"
3249
Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posreteiia stonovanj in din
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (preje   Gosposka   ulica   štev. 6)s
išče nujno nekaj kuharic za venkaj, več hišen za Ogrsko, blagajničarko za Reko, kavarniškega kuharja in natakarico (Extram.) za Reko itd. — Priporoča se brhek mlad, sluga, doslužen vojak, zna tudi ravnati s konji in z dobrimi spričevali več dobrih kuharic dobrega slovesa, 2—4 letna izpriče-čevala za Ljubljano, prodajalke in natakarice, mlade, brhke za Ljubljano.* 3418
Pn manjih vprašanjih se prosi znamka za odgoyor.
iz  proste   roke,  v  večjem  trgu na Spodnjem Štajerskem
v kateri je že okolu 30 let dobro idoča gostilna, ter zraven spadajoče gospodarsko poslopje, vrt, mesarija, ter tovarna za sodavico, s koncesijo. Gostilna je prva v istem kraju, in bi bilo zelo pripravno za kakega mesarja ker tam je dosedaj le ena mesarija.
Plačilni pogoji zelo ugodni. Natančnejša pojasnila daje iz prijaznosti V. Vivod trgovsko zastopstvo, v Ljubljani, Stari trg 32. 3450
kupuje po najvišjih cenah
Josip Matic, Celje
so proda v Hrenovi ulici it« 18.
Stalna cena 9.000 kron. Poizve se v gostilni pri Dachsu v Ljubljani. 3444
Iščejo se
za prve vrste tvornico majhnih motorjev, mlinarskih in poljedelskih strojev. — Dopisi rod „Capace" na anončno ekspedicijo Birschfeld v Trstu. 3427
z dvema sobama, kuhinjo 3291 in pripadki se odda s prvim novembrom.
Več se izve Gruberjevo nabrežje IS
Jutri v nedeljo :: ob 4. pop, pri Novaku
(nasproti tobačne tovarne)
veu&t vinska :: trgatev ;:
zavednih Souencev3 Lepega pota
v prid
Ciril- Jrfefodovi drv^bi in dijaški kuhinji , Domovini".
poleg sejmišča sn   faLoj  ali pozneje
oddiu
: Lepo moderno urejena :
^ ^ife m k*. ^
s tremi sobami, predsobo, s< bo za služkinje ter potrebnimi pritlikami oddajo se za november oziroma tudi za pozneje. Cena K 600 letno. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 3393
gostilno
v živahnem kraju um ratu. gospodična, boljša kuharica. Ponuabe pod šifro „gostiliona upravniStvo »Slov. Naroda.« 3413
Diamantni prstan - Vlktorla
v pravem riouble zlatu, puncirano slato čez srebrno prevlečeno, K 1*80, udelan v pri »t no novo ilato KS*—, v 14 karaktno slato K §•-■ , v pristno srebro ■ 1*20, v pozlačeno K t*40, je dosedaj naj* bolj le nadomestilo sa pristne brilantne prstane. Kot mera zadostuje ko££ek papirja. Razpošilja po povzetju ali če se denar naprej posije c. in kr. dvorni do-baviteli Jaa Konrad, Me*t, ŠL lHf, ČeAkO. Bogato ilusirovan glavni katalog z okoli  no.i  slikami  na zahtevo gratis
Zdravo, sveže, belo in modro
S£ grozdje
za mošt, dobavljamo na vagone brez obveze proti polnemu plačilu naprej po K 30— za 100 kg. Pariteta postaja Szeged v košaricah po okoli 20 kg, ki jih zaračunamo po lastni ceni. Na vagon naložimo 60 do 80 metrskih stotov. — Prva segedinska zadruga ogrskih kmetovalcev (I. Szegediner Gen. ung. Landwirte), Szeged (Ogrsko) 3420
Zeiltnc ponudba!
Mlad vdovec, stalno nameščen v Ljubljani, se želi v svrho ženitve s kako gospico ali mlado vdovo brez otrok v starosti 20—27 let, ki kbi naj imela nekaj premoženja — seznati. Le resne ponudbe s sliko pod strogo tajnostjo in proti vračilu pod „SREČA" poste rest. Ljubljana, g\. p.
a
fcnlBisa*
Najfinejše svilnate gumaste :
specialitete
i3 ¥zorci K l—:
5 RfiKl K 1*80. 12 w\m K 3*4Q. Judi v \\vm\\ zUfiFilaiL Posroa iieslrovana bra-if šara grafit in :: franka. :
Higienska manralaktura
J. Sinusr. Dona]. I. Wižt#$fJ|F
Siampiiije
vseh vrst sa a^&de9
tnMia, trgovce itd.
Anton Cerne
grs?er ln ix«Istovatell kiv&akavlh itasr.r^nij
Uiilili&BD, Stari trs 20.
Ceniki Iranko. 235
Zahvala.
Vsem, ki so spremili našo umrlo iskreno ljubljeno soprogo, ozir mater, staro mater, sestro in taščo, gospo . .
Ivano Podkrajšek
v četrtek, 5. t. m. k večnemu počitku, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov bodi izrečena na tem potu najiskre-
nejša zahvala.
Zlasti se tudi zahvaljujemo vsem onim, ki so nam izkazali
ustmeno ali pismeno sočutje.
V Ljubljani, dne 7. oktobra 1911.
3453 iahijoči ostali.
Županstvo v Sežani.
.3445
Josip Mrak
trgovec in posestniJr na Jfelri
Antonija Jrfralc roj.
trgovka v Ljubljani
€-*~<*«st£ poročena. ^»^rJ
Opatija, dne S. oktobra t9tt.
3437
V glavnem mesta Gorenjske v Kranju se
3448
1. Dvonastropna hiša s posebnim dvoriščnim traktom, stoječa v sredini tržišča. Ondi se nahajajo: 20 stanovanjskih in dvoje lepih štacunskih prostorov, dvoje prostornih dvorišč, dvoje kleti in dvoje hlevov.
2. Stavbne parcele, njive, travniki ter lično kmetsko posestvo s zidano hišo, vse to pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Prodaja se seno-
Vprašanja iQ ponudbe je nasloviti na
Fr. Krisper, not kandidat v Ljubljani.
• v
Sne ar <§
ana,
(Prešernova ulica št. 9
priporočata so o jo velikansko zalogo
orhnih sakenj sa jesen in
zimo o poljubnem kroja po
najnižjih cenah.
Prodafa se v velikem mesta na farja monarhije že 25 let obstoječa, jako
renomirana
trgovina stekla,
steklenih in porcelonsklh mi
Potreben kapital 100—150.000 K. Izplača se po dogovora. 3452 Ponudbe pod šifro »Steklarna,150" na apravnlštvo »Slov. Naroda".
X ■ X Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
X BI X
BBSB ■ SSI I
BSSSSSl
L0B
Prelluto mm.>.
(Dalje.)
Narava je dala vsakemu človeku — izvzemši duševne pohabljence — smisel za veselje. To se pravi, zmožnost, vse kar se godi po svetu gledati z dobrohotnim mirom in na vsaki stvari najti nekaj solnenega bleska. Gojiti v človeku smisel za humor in pra pripraviti do tega, da se zna ubraniti nevolje, jeze in žalosti, da zna premagati skrbi in si ohraniti tudi v težkih trenotkih dobro voljo in veselje do smeha je vsaj ravno tako važno, kakor gojenje drugih dobrih lastnosti in zmožnosti. Morda 9e bolj, kajti smisel za humor in veselje za smeh sta najboljši zdravili dnše, najooljša uteha v težavnih urah. najboljši lek za rane sr-<-a. najboljše sredstvo za premr.granje nevoljo in ohranila človeka mladoga in svežega tudi še tedaj, ko ima že pobeljene lase.
Ljodje ljubijo smeh in šalo, kajti to ljubezen jim je dala narava. Lahko je to videti vsak dan. Humo-ristična literatura ima silno mnogo vež Mtateljev, kakor resna literatura; burke in operete ugajajo ljudem dosti bol;, kakor opere in tragedije; v cirkusih je povsod dosti več obiskovalcev, kakor pri simfoničnih koncertih. Kaj mislijo tisti, ki se zaradi tega toliko jeze, da ima to svoj vzrok res edinole v pomanjkanju izobrazbe in okusa m v indolenci? Kaj še! Glavni vzrok je to, da so ljudje žejni razvedrila in smeha, ki jih poživi in pomladi vsaj za nekaj ur.
Veseli ljudje so sami najsrečnejši, so pa tudi rmjvečji dobrotniki človeštva. Če pride resnično vesel človek med slabovoljne ali utrujene ljudi, je tako, kakor da je solnce posijalo v soIk). Vesel človek vzbudi veselje tudi v drugih ljudeh. Tako je, kakor bi jim odvezal jezike in odvrnil plasČ črnih misli i njihovih m ožgan.
Nikoli ne boni pozabil prizora, ki sem ga doživel v neki gostilni. Štirje gospodje so molčeč kakor mrliči sedeli za mizo in se tako kislo držali, kakor ljubljanski škof na Veliki petek. Komaj toliko moči so imeli, da so vzdignili glsve, ko se jim je pridružil mož veselega obraza.
»No, kaj delajo tvoji pacijenti? je vprašal veseli mož v družbi sedečega zdravnika.
Štirje    BO ozdravili  ta teden.« - »Prav se ti zgodi — kaj pa zme-rom v oštariji sediš.«
r. Šala, povedana z veselim smehom je prej tako šmarno družbo hipoma poživela in pri mizi je zavladalo tako veselje, da je vzbudilo pozornost vseh gostov in kmalu so se Vi selo smejali tudi gostje, samo ker so pri drugi mizi videli tako vesele ljudi.
Naj imajo ljudje še toliko skrbi rn dela, za veselega človeka imajo vedno čas. Nikogar ne pozdravljajo tako prijazno, kakor veselega človeka, nikomur tako radi ne ustrežejo.
iežni so mn za vsako šaljivo besedo, h val ožn i že, če g*a le slišijo, kake se smeje.
Pa vendar hodi po svetu toliko ljudi« ki so leto in dan čmerni in sla-
bovoljni, ali vsaj silno resni in vse polno je ljudi, ki vidijo .v tem dokaz posebne zrelosti in pohvalno govore: »Glej, kako se vedno modro drži« in ga postavljajo drugim za izgled. Taki, vedno resni in čmerni ljudje so neznosni. Nikoli se ne smejejo, kakor da bi bil smeh policijsko prepovedan, vsaka še tako dobra šala jim je zoprna in se jim zdi neumna in v vsakem dovtipu vidijo samo razžalje-uje časti. Še pri pijači in na plesu so resni in svečani in dolgočasni in pusti in še ne sanja se jim ne, kako srečen je vesel človek.
Krive so tega življenjske razmere, v še večji meri pa je tega kriva .vsa vzgoja. Starši, ki imajo mnogo skrbi in dela, ne puste, da bi se v otrocih razvil humor in smisel za veselje. Veselost se jim zdi dokaz ma-lopridnosti ali celo greh. Živahni, veseli otroci, naj tudi njihova razposajenost ne prekorači dopustne meje, so tolikrat lasani in tepeni samo zato, ker so veseli, da zamre naposled v njih ravno vse ono, kar bi jim življenje najbolj olajšalo. Črno resnobo jim tlačijo v dušo, dokler ne preženo iz nje celo daru neprisiljenega veselega smeha. Plašni, temnogledi in potuhnjeni postanejo in v njihovih mladih srcih se ugnezrti nezadovoljnost, ki jih skoro nikdar več ne zapusti. Tudi v šolah negujejo vse, samo ne smisla za veselje. Pregledal sem čitanke, ki se rabijo v šolah. Sama puščoba! Pregledal sem nekaj mladinskega slovstva. Strašno! Še čuda, da niso kot enajsto božjo zapoved določili: »Ne veseli se« Ne čudim se nie več, da sega mladina po indijanericah in podobnih spisih. Nisem poklican, izrekati sodbe o sedanji vzgoji in o sedanjem pouku, dovoljujem si ie izreči svoje mnenje: Besser, eln Kopf ist zu eng, als zu Bchwer. Kdor hoče srečno živeti, mora polovico svojega življenja prebiti med ljudmi, ki se radi smejejo — je učil neki angleški filozof in ko bi ljudje količkaj vpoštevali ta nauk, bi bilo vse življenje veliko prijetnejše. Optimizem o vsem delovanju in neha nju je brezdvomno mogočna sila in morda prlavni \-zrok vseh uspehov. Vsi ljudje, ki so dosegli velike rezultate, so bili optimisti, toda optimizem je mogoč samo pri ljudeh veselega srca. Le človek veselega srca more imeti optimistično naziranje, le tak človek vidi prijazno luč, kjer vidijo drugi le temo; le tak človek ima mirno zaupanje v samega sebe in se zanaša na to, da doseže u spoli tudi tam, kjer računajo temnogledci le z neuspehom. Optimističen rod pa se da vzgojiti samo, če se že pri mladini neguje ljubezen do veselja, ne pa, če se jo uči, gledati življenje samo skozi počrnjeno steklo.
Življensko razmere so milijonom in milijonom ljudi pregnalo veselje iz srca. To pa v prvi vrsti zaradi tega, ker niso imeli dovolj trdne volje in odločnosti, da bi bili kljubovali zunanjim vplivom. Človek je navsezadnje vendarle sam kriv, če ga je minilo veselje, zakaj & krepko voljo bi se tega lahko ubranil.
Starodavna pravljica pripoveduje rŽivel je kralj, ki ni bil nikoli vesel in nikoli zadovoljen.     Ker pa je
čutil, da bi bilo njegovo življenje vse prijetnejše, če bi bil vesel, je poklical pred sebe svojega zvezdogleda in ga vprašal, kaj naj stori, da bi postal srečen in zadovoljen. Zvezdogled mu je rekel, naj dobi srajco srečnega in zadovoljnega človeka in naj jo nosi, pa mu bo za vselej pomagano. Kralj je sel na potovanje križem sveta. Obiskal je mnogo mest in našel mnogo ljudi, ki so se mu zdeli veseli in zadovoljni, čim se je z njimi bližje seznanil, je spoznal, da bi mu z njihovimi srajcami ne bilo nit pomagano. Naj bi bile te srajce že svilnene in z zlatimi nitkami prešite, ali naj bi bile revne in raztrgane. Ko se je že ves potrt odpravljal domov, je slišal iz kleti ubožne hišice veselo petje. Ljudje so mu i>ovedali, da živi v tej kleti silno ubožcu čevljarček, ki pa vzlic vsi svoji bedi neprestano prepeva in je tako srečen in zadovoljen, kakor nihče. Hitro je šel kralj v klet, se pogovoril s čevljarčkom in zahteval njegovo srajco. A kaj je rekel čevljarček: »O, gospod, če bi jaz sploh srajco imel, bi se od veselja na giavo postavil.«
Naši koncesijonirani moralisti bodo seveda ix> stari šabloni trdili, da je nauk te pravljice: Bodi zadovoljen s tem, kar ti je dala božja previdnost, bodi vdan v voljo božjo, pa boš srečen, tudi če srajce ne boš imel, kajti popolnoma zadovoljnega človeka sploh ni na svetu. V resnici je prvi nauk navedene pravi j i ce: Noben človek ni popolnoma zadovoljen, ali če ima človek veselje v srcu, mu da to veselje moč, da tudi v najhujših razmerah ne obupa in da se povzdigne tudi nad največje težave. (Dalje prihodnjič J
Zalo koristno
je, paziti na to, da v otroški sobi nikdar ne zmanjka Scottove emulzije. Otroci vživajo ta okusen preparat jako radi, včasih celo tako radi da ga sami zahtevajo
cottova
:: emulzija ::
je izvrstno olajševalno sredstvo
proti kašlju
in večkrat preizkušeno var- 2*~~""* nostno  sredstvo  proti po- stopanja, gostim   prehlajenjem   naših malčkov.
Pri nakupu zahtevajte izrecno  Scottovo emulzijo. Znamka >Scott<  je, ki je  vpeljana že   čez   OS ]et in jafeiči za dobro kakovost  in učinek.
Cena izvirni steklenici 2 K SO.   Dobi  se v vsaki lekarni.
Za otroške bolezni
od zdravnikov prav rada priporočena.
Pristno samo s to   znamko —
samo  direktno! —- črna,  bela  in barvana,
od 1 . 35 vin. meter naprej za blnze in obleke Franko in ic ocarinjeno se pošlje
na dom.   Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo pošto. 1 269
mm n svila IMMl Mil
albalicita kislina
Ob želodčni kislini
škrofeljnih. rachitis oteklosti žlez
katarjih oslovskem kašlju.
KASLJM^CIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
ThUHOHEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvmomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja.
IV Prosim vprašajte svojega zdravnika.
1 steklenica 2*20 E. Po pošti franko akc se poSlje naprej 2-90 S. 3 steklenice ako denar naprej 1*— X.  10 steklenic ako
denar naprej za 20*— K.
Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji mmmmm    Praga lil., št. 203. -
Pazite na ime izdelka, izdelovalca   in na varstveno znamko.
V Ljubljani v lekarnah. Jos. Mayr, dr. G. Piccoli in Jos. Čizmar.
Kašljajoce opozarjamo na mse-rat o Thvmomel Scillae, preizkušen izdelek, ki g-a zdravniki večkrat priporočajo.
Soieiii in Slovenke! lis /lliile imh \i Cirila ie Metoda
Ranifoe
trvefa vrst na' m akrfcno t sručio vsakega onečišćen*«.
ker se s t-m lahko najmanjša ranitev razvije do prav hudih, težko eeljivib ran. Že 40 let s»e praško dom*5e mazilo obnaša kot cmečujoče obvezilno sredstvo, ki vleče iz rane. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zarnSčenje in zacelitev.
war  Po poifl se poatUa vsak dan. "vii
Cel lonček 70 hel. Kdor
pošlje po pošti naprej 3 iC 16 h dobi 4, kdor 7 K pa 10 lončkov poštnine prosto na vsako postajo Avstro-
Ogrslie. Posor na  ime izdelka,
izdelovalca, cene in varstveno ankt. Prtoma
Glavna is! oca
B. FRAGNER, c. k. dvorni dobavitelji,
lekarna pri „CneD Orla*. Praga.  Mala atrana
ogel Kerudovt nI. it 203.
Zaloge fo Tsek lekarnah Aitrr>-OgrUie. V LJnbljazU: lekarne Jos. Mayr,  dr. G. Ploooil,
Jos. Cimala?.
Sto]I k svojim! Svoji k svojimi
Albert Feldsteln
Radeckega   cesta 12,
vljudno priporoča svojo
316S
knjigoveznico.
Trdne, lepe in cene
so 3262
g£#     platnine H
iz tkalnic
Josip Zeleny & sinovi
B. Cerme pri JVacbodu, Gešlto.
Vzorci vs*ke m*e najboljših že 33 let preizkušenih tkanin za gospodinj-,t». i. .prce mtm.
Priložnostni nakup s
4—L5 m dolgi ostanki la blaga do 120 cm široko: 30 metrov K 13'— 40 metrov K 17-— franko.
Gradi  kanefasi,  rjuhe,   fine   tkanine, cefirji, oksfordi. tnleti, brisače, žepni robci itd.
Varstvena znamka: Sidro. 3329
liniment. Capsici comp.
Nadomestilo za
s
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenja itd. po
80 h, K 1 40 in 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. Richtcrjeva lekarna
pri »Zlatem levu* i Pragi. Eiisčina L 5 mm.   [' T
D -a C
O rt
£ o 13
QJ
_ a
O
Spocijelna mehanična
pletilna industrija
in trgovina
za povrSne in spodnje jopice, raoderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal itd.
na drobno in debelo.
Šivalni stroji od 70 K naprej;
pletilni stro]
patent .VVedermann" je edina in
najuglednejša prilika za dober zaslužek, podnk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentuT, so cene veliko nižje. 232
ca O
P
o' o
(D
O
rt> 3 o
"O
o
Cu
Ljubljana, Sodna ulica St. 3.
ES-NAGRAD K 30.000-
Da tudi tam vpeljemo jedilno mast »Ceres«, kjer se ista vsled stare navade in neutemeljenih presodkov še ne uporablja, obrnemo se s prošnjo na vse one, ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovoriti na sledeča vprašanja:
1. Kaj je povzročilo, da ate pričeli uporabljati jedilno maet „Ceres"? 2. Katere vrline poseduje ta mast napram drugim jedilnim masten? 3. Vsled kakih koristi Vam je ta maat nenadomestljive)T 4. 3 čim prepričate Vase znance o teh koristih?
Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila, katera
se bodo izžrebala:
1 darilo od K  1000 — K  1000 I
K   2000 I
10 daril po 200 — K 2
20 daril po K 100 = K 2000 1000 daril po K    20 = K 20000
Za pošiljatelje takih odgovorov, ki se po obliki in vsebini posebno odlikujejo, razpišemo sledeče nagrade, ki se bodo razdelile:
1 nagrada od K   1000 — K 1000  I    5 nagrad po K   200 — K 1000
2 nagradi po K    500 «= K 1000 |  25 nagrad po K 100 == K 2000
Skupaj
K 3000
K 22.000
K 20C0
K 1000
Posebno razsodišče, kojega sestavo bodemo svoječasso v časopisja objavili, bo odločilo, kateri odgovori da se prepuste k izžrebanju daril v sknpnera znesku K 25.000 in med katere pošiljatelje, da se bo razdelilo gornjih 28 nagrad v zaesku od K 5600.
K 30.000.—
Te« razpisa ae lahko udeleže vsi tisti, ki vpošljejo dobre odgovore ua gornja 4 vprašanja najdalje do 15. listopada 1911 iu se s tem izkažejo, da oDorabuajo našo jedilno mast .Ceres-, da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po % kg. ali od kock po % kg). Za vsakih nadaljifh 5 ovitkov, dobi pošiljatelj dSbrilli odfovorov po eno nadaljno številko srečke, tako da ima pri žrebanju dvojni, oziroma večkratni up na dobitek.
Žrebanie se vrši dne 20. grudna 1911 ob 10 uri predpoldne, v § 88 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dr. viteza pl. H. Kopetza, v njegovi pisarni v Ustju. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini, brez odbitka. Imenik vseh dobiteljev se bo tiskal in se'
na zahtevo dopove. J|JR|J sc|||C||Tf d> d>f ,(Tekm« a« nagrade", U.tj«, Češko.
W4
m
<*a m** aaaanf tiiiii iiiiiii
j A. KUNSTf
3 Velika zaloga obuval
Vsakršna naročila se izvršojejo točno hi po nizki ceni. Vse mere se sirranjojejo hi zaznana je jo. — Pri zunanjih naroaiih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
r IL
F.
ogl snovalec in
Ljubljana, Poljanska c 13.1.
Prodajam in po-sojujem glaso-virje, planino In harao«
nije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu. Solidno cono! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument UglaSevanje izvršujem špecijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in dragim slovenskim zavodom uglašuje edino le
Mlin
Nove
dvostranske slovenske plošče!
Cona K 4-— in po K 2*50.
Gramofoni
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zafetvnjtt takoj brezplačni četrte gramofonov in raznih plošč.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana.  Stari trg štev. 9.
□tnlnlDlD
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočani svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremljene *
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljeno vozove in konjske nprave.
□ininininioin
ročnih del
TOKI JAGER
w LJubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tambur iranj e
Montiranje :-:
Plisiranje :-::-;
Sfreftnl
0
»šiilii tššlitli IIŠIŠ3UI
Minutna
Florijan''
Vami proti viharju in ognja, trpežni poeti vvenoofis. In ne potreboje)o nikako
naknadne poprave. Lo4H Ni poootfiolof stresati*.
Setoilil zastopal 9
Ludwig Insoin. Orodeof WM*Ungerga*oe aH. 32.
platnine in
3883
V
pavolnine
kipite naravnost pri izdelovalca najceneje.
M fBih H ii larttitn.
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opremo za hotele, zavode itd. Vzorca gratis in franko.
TkUiia Bratje Rrejcar, Hihita 3B, m
B 143/11 144/11-33
Dražbenl oklic
Po zahtevani« dr. Frana Majrerja kot upravitelja konkurzne mase in »Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju« bo
dne 23. oktobra 1911 in naslednje dni
izvzemši petka m sobote na licu mesta dražba sledečih zemljišč po sledečem verstvenem redu.
A. Vsako zemljišče zase v. sledečem redu: 1. yl. št.   25 kat obe. Topolschitz a    88    »     » Schmersdorf
2. »
3. p
4. m
5. »
6. »
7. a
8. »
9. a
10. »
11. »
12. a
13. a 14. 15. 16. 17. 18. 19.
20. »
21. »
23. »
24. a
25. »
26. t>
27. a
28. p
29. »
30. »
31. »
32. »
33. »
34. »
35. »
36. »
37. a
38. »
39. a
40. a
41. »
42. »
43. »
44. »
45. »
p 208
a 178 Bi 179 p 200 a 201 > 202 p 203 p 204 p 18 » 50 a 181 a 182 » 183 H 184 » 185 » 186 » 187 a 188 » 189 p 30 399 45 77 54 612 28 613 1 47 58 » 102 » 18 » 20 » 59 a 155 » 342 » 365 » 277 » 287 » 343 » 400 » 150 » 349
a
a
5> a
p
» » a »
7>
p » p
p
»
p
» a a a
» M
» » » P a » » a a »
» 5» p p » » » » »
p
»
p p
»
» P 1» P p p P P »
»
P P a
a a p > p
a
»
p a
»
» »
»
P P P P
p >
p »
Skorno - Schonstein Kaune p
M » P P
> P
p
»
Schonstein p
a
a
a p
§korno
- Schonstein
Schonstein
p p a
»
p p p
» »
»
B. V skupinah, ki tvorijo posamezne skupne gospodarske enote,
in sicer:
1. Skupina A., obstoječa iz zemljišč vi. št. 1, 47 in 58 k. obč. Skorno-
Schonstein.
2. Skupina B., obstoječa iz zemljišč vlož. št. 102 in 18 kat. občine
Schonstein.
3. Skupina C, obstoječa iz zemljišč vlož. štev. 20 in 59 kat. občine
Schonstein.
4. Skupina D., obstoječa iz zemljišč vi. št. 155, 342, 365, 277, 287, 343, 400, 150, 349 kat. obč. Schonstein.
5. Skupina E., obstoječa iz zemljišč vlož. št. 50, 181, 182, 183, 184, 185, 186, 187, 188, 189 kat. obč. Raune.
C. Vsa ta zemljišča naenkrat kot celota.
K dražbi namenjena zemljišča so cenjena sledeče:
1.	yl.	št.	25	kat.	obč.	Topolschitz	2641	K	66 h	
9 M.	»	p	54	»	»	Schonstein	2898		85	3»
3.		»	88	»	»	Schmersdorf	6010	»	59	»
4.	»	v*	178	»		»	4055	»	—	»
5.	»	»	179		»	3»	1907	p		3»
6.			200	»	»	a	4452	3»	80	»
7.	»	»	201	»	»	p	644	3»	—	»
8.	»	»	202		3»	p	1428	3»	40	3»
9.	p		203	»	»	p	847	p	95	p
10.	a	»	204	p	3»	»                  * i i*	1044	»	80	3»
11.	»	»	1	»	»	Skorno - Schonstein	44	3»	27	3»
12.		p	47	»	p	p	2269	3»	48	p
						vodna moe tukaj	1500	»	—	a
13.		»	58	3»	3»	Skorno - Schonstein	900	3»		a
						vodna moč tukaj	1500	3»	—	a
14.	p		18	p	3»	Skorno - Schonstein	14.562	»	25	a
		*				pritikline	80	»	—	p
15.	»	»	50	»	p	Raune	28.017	a	dO	p
16.	p	p	155	p	p	Schonstein	77.748	p	80	p
						vozna pravica	400	p	—	p
				t		stavbna pravica	500	a		p
						najomninaka pravica	3000	p	—	p
17. yl. št. 342 kat. obč. Schonstein
18.	p	p	365
19.	p	»	30
20.	p	a	277
21.	p	p	287
22.	a	»	343
23.	a	a	400
24.	a	>	399
25.	>		28
26.	p	p	102
27.	a		18
28.	»		20
29.	»	»	45
30.	a	a	77
31.	p	»	150
32.	p		349
33.	»	»	59
a » » a » a a
»
p » p »
p » pritikline
najemninska pravica p Schonstein
3fr
3* > p
a p
a
p p
p p
a a a a > a a
a a a
a p p
»
polovica polovica pritikl.
stvarne pravice
194 K		40	h
20.223	a	—	a
30	a	—	a
600	a	—	a
3296	p	—	a
4127	p	—	a
131	»	20	a
659		40	a
216	a	—	a
294	»	99	a
8805	a	—	a
12580	a	37	a
228	a	—	a
1337	»	09	a
1967	»	80	a
693	»	43	»
100	»	—	a
2482	»	56	a.
3786		20	a
2289	»	06	a
1873	a	51	p
Varščina ali vadi j in najmanjši ponudek znašata, kakor sledi;
k št	varščina				najmanjši ponud			
1. ex	JL      264 K		17 h		1761	K	11	h
2.	561		74	a	3744	»	90	a
3.	39	a	33	»	262	a	16	a
4.	405	»	50	»	2703	a	34	a
5.	190	»	70	P	1271	»	34	p
6.	445	m	28	»	2968	a	54	a
7.	64	a	40	p	429	a	34	p
8.	142	»	84	»	952	»	27	a
9.	84		80	a	565	»	30	a
10.	104		48	a	698	»	54	»
11.	1464	a	23	a	9761	y>	50	a
12.	79	»	90	»	532	p	64	p
13.	131	p	36	a	875	p	74	a
14.	1304		77	a	8698	»	44	a
15.	144	»	96	p	966	a	40	a
16.	177	a	06	a.	1180	»	40	a
17.	182	a	80	a	1218	a	—	a
18.	435	p	95	p	2906	a	30	a
19.	26	p	68	p	177	P	84	p
20.	60	a	72	p	404	p	80	p
21.	4	a	59	a	30	a	56	p
22.	329	»	60	»	2197	»	34	a
23.	29	a	50	a	196	»	66	a
24.	69	a	84	a	462	a	29	a
25.		»	26	»	1655	»	04	p
26.	288	p	57	P	1923	p	77	p
27.	1	p	32	a	8	a	80	a
28.	871	»	50	a	5810	a	—	»
29,	18	a	—	a	120	a	—	a
30,	4	a	43	a	29	m	52	p
31.	376	p	95 p		2512	p	99	p
32.	240	p	90	p	1606	»	—	a
33.	1280	a	84	a	8538	a	92	p
34.	133	a	71	a	891	»	40	a
35.	196	a	78	a	1311	a	87	a
36.	187	p	36	P	1241	»	01	a
37.	7634	P	88	a	60899	p	20	a
38.	19	P	44	P	129	p	60	p
39.	2025	P	30	»	13502	p	—	p
40.	412	p	70	p	2571	P	34	a
41.	13	a	12	a	87	a	47	»
42.	65	a	94	a	440	a	10	a
43.	21	a	60	a	144	a	—	»
44.	378	a	62	»	2524	a	14	»
45.	228	a	91	p	1526	a	04	»
1. ex B.	622	a	28	a	4148	a	51	a
D. 2.	1414	»	55	p	9430	a	32	a
C. 3.	384	»	14	a	2560	a	88	»
D. 4.	10940	»	51	»	72757	»	23	a
C. 5.	2801	»	73	a	18678	»	20	»
C.	21725 K 86 h				145019	K 01		h
Dražba skupin, zgoraj pod B. in C. zaznamovanih, bode pri spodaj označeni sodni ji, soba št. 9, dne 13. novembra 1911, eventualno sledeče dneve.
Začetek dražbe je vsakokrat ob 9. dopoldne in se bodo zemljišča zaporedoma dražbal a.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško« knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v sobi št. 5 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti glede nepremičnine same. *
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katera imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena, ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti m stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodni je, niti ne imenujejo tej t sodnem kraju stanujočega pooblaščenca sa vročbe.
C kr. okrajna sodnija v Šoštanju oddelek IL,
dam 9.
1911.
sna
62
2
82
Diloskl vestnih.
*R adi kak' i in svobodomiselno narodno - napredno dijaštvo.
(Konec.) S kakšno površnostjo se je na zaupnem sestanku radikalnega dijaštva razpravljalo o razmerju narodno - radikalnega dijaštva do narodno-naprednega, izhaja iz vseh trditev, ki so jih v tej zadevi izrekli na naš naslov. Ne samo, da je trditev, da smo se organizirali »popolnoma po vzoru narodno - radikalnega dijaštva« napačna, je tudi komično, ce se pri istem sestanku enkrat trdi, »da se narodno - napredno in narodno - radikalno dijaštvo vendarle ne krijeta in zato o kaki fuziji obeh straj no more biti govora«, v resoluciji pa konštatuje, da narodno - napredne »programske točke po vsem odgovarjajo našemu (t. j. radikalnemu) programu.«
Nemnljivo nam je, da more kak resen človek trditi, da je »dosedanje delo narodno - naprednega dijaštva obstajalo v »Dijaškem vestuiku«, ki izhaja vsako soboto v »Slovenskem Narodu«. Enako naslednji stavek kaže veliko ignoraneo: »Poudarjalo se je . . ., da si ni mogoče biti na jasnem, kaj narodno - napredno dijaštvo pravzaprav hoče. Jasno je le toliko, da je to dijaštvo del politične, narodno - napredne stranke . . .«
Kaj hoče narodno - napredno dijaštvo, smo že ponovno pisali in to jasno izpoveduje naš program, ki smo ga sicer že lani priobčili, pa ga menda ves »zaupni sestanek narodno-radikalnega dijaštva« ni poznal. Zato ni samo smešno, ampak tudi neumno to radikalno govorjenje, ki razodeva strašno nepoučenost.
Kar se pa tiče radikalne trditve, da smo del politične narodno - napredne stranke, pa samo citiramo izjavo O. s. n. n. d. predsednika z dne 9. julija, v kateri je — in tudi to so radikalei prezrli — jasno povedano, »da O. s. n- n. d. ne more biti nobena strankarska organizacija in je torej popolnoma neomejena v najsvobod-uejši samoodloičitvi. Treba pa je ob-enem konstatirati, da bi bilo ignoriranje političnega prepričanja vsakega člana zase enako usodno, kakor smo to videli že pri neki drugi narodni dijaški organizaciji in zato smo se iz praktičnih vzrokov odločili pri iz-v rševanju svojih kulturno - svobodomiselnih principov, hoditi v narodno-napredni smeri, da se pospešuje skupno in enotno gibanje v dosego zdravih in i>oštenih razmer na Sio-. mrkem.«
Nasproti našemu stališču pa zanj u jejo radikalei, da hočejo ostati »kulturna struja«. Nam se zdi samo kulturno strojarstvo nesmiselno in nemogoče, če pomislimo, da je politika le posledica kulture, in sicer nujna posledica, katero izvesti je v interesu napredka kulture. Zakaj pa naj nam bo kultura, če jo neznaino, aii • mo izrabiti v politiki? Dr. Dešič je zato prav povedal, da je kultura pridobivanje sile ali potenca, politika pa vporabljanje sile ali efekt.
Zato se nam zdi po)x>l rtoma upra-\ ičeno in potrebno, nastopati tudi politično, a to enotno in disciplinirano, ker drugače je vsak uspeh iluzo-ren.
Najbolj originalna v pravem humorističnom smislu pa je radikalna resolucija« ob koncu, ki pravi: »Že-Iidjo da (narodno-na prodno dija-štvo») formulira glede vseli točk, da se bo potem videlo, ali ima to dijaštvo kako novo idejo, ki je od našega programa toliko diferentna, da je istanovitev in eksistenca posebne napredne dijaške organizacije stvarno utemeljena in potrebna.«
Radikalei tedaj mislijo, da bi le s kako »novo idejo« (morda tako famozno, kakor je bila radikalna »go-spodarska ideja') pridobila O. s. n. n. d. pravico do življenja. Smejali bi se, če ne bi bila radikalna imperti-:ienca tako velika. O stvari potrebnosti in utemeljenosti naše organizacija radikalcem ne gre niti najmanjša sodba; zakaj, povemo v naslednjem.
O. s. n. n. d. se, kakor smo že v prvem »Dijaškem vestniku« dne 22. oktobra 1910 poudarjali, ne sme smatrati za nič novega, ampak je le takli« en izraz enotnosti v O. s. n. n. d. združenih društev. Zato vprašanje o potrebnosti eksistence O. s. n. n. d. postane za radikalce popolnoma irelevantno. O. s. n. n. d. se ni ustanovila iz konknrenče proti radikalizmu in naša društva, ki so se v vseh časih lepo razvijala, ne rabijo nobenih »novih idej«, ker smo ustanovili O. s. n. n. d. le, da z enotnim nastopom poudarimo svoje skupne smotre in privedemo svoje načrte s skupno silo hitreje do uresničenja,
Z večjo pravico bi pa lahko mi vprašali, če naše »programske točke odgovarjajo povsem radikalnemu programu,« zakaj traja ob takih razmerah radikalna secesija, ko ji manjka vsake eksistenčne potrebe po njihovi lastni resoluciji, če ne priznajo osebnosti kot vzrok razdvojenosti. — Mi, kot najstarejša dijaška struja, se
ne bomo menili za to, Če najmlajši odcepki priznavajo, ali ne priznavajo naše formacije.
Liberalna mladina.
Letošnje počitnice so rodile celo vrsto vzdihovanj in tožba o izkvarje-ni, ničvredni in sterilni liberalni mladini. Čudno pri tem je edino to, da se pritožuje tu tisti, ki mu je največ na tem, da pogine vse liberal-stvo, da želi izboljšanja liberalne mla/line tisti, v katerega interesu bi morala biti še večja naša izkvarje-nost in brezpomembnost. Že iz tega je jasno, da »Slovenec« ne govori morda iz ljubezni do nas, ali vsled želje po našem izboljšanju. Vendar pa naj bo »Slovencev« namen kakršen že hoče, toliko je gotovo, da je najmanj vse, kar »Slovenec« piše na naslov liberalne mladine infamija in laž. Naj bi »Slovenec« napravil le navadno primero med narodno - naprednim in klerikalnim dijastvom, pa mu bo takoj jasno, kje je sterilnost, nezmožnost in manjvrednost.
Prav ničesar ni napravilo klerikalno dijaštvo vse počitnice in vendar smo stali pred gospodarsko krizo slovenskega dijaštva. Napredni akademiki so se na prireditvah v Idriji, Zidanem mostu, Braslovčah, Muljavi, Ljubljani in Ptuju trudili, pošteno in vztrajno za nepotrebno sanacijo dijaških podpornih društev, ki je zahtevala vseh sil in neverjetno mnogo dela, klerikalno dijaštvo pa, ki bo vsaj na polovico uživalo uspehe našega truda, pa je mirno in nedelavno opazovalo naše priprave.
Klerikalni napadi na liberaluo mladino nas zato prav nič ne razburjajo, kajti mi smo zelo, zelo oddaljeni, obu pava t i nad sabo, dasi se bolje poznamo, kakor nas hoče poznati »Slovenec«.
A tudi tržaška »Edinost« je dne 15. septembra v članku »Naša mlada inteligenca« prinesla precej pesimistično sliko razmer med mlado slovensko inteligenco. Kot primer navaja: Ali ni žalostno, da v Trsi u ni možno spraviti skupaj več, uego DO Sokolov v kroju? Ali ni žalostno, da je mnogo članov v Skednju, ki imajo kroj, bilo minoio nedeljo v Skednju v civilni obleki. Zakaj to? Kaka materijalna žrtev bi biia v zvezi s tem, da so se oblekli v kroj!' Seveda, trebalo bi v popoldanski vročini korakati skozi mesto, ko je vendar mnogo komodnejše voziti se v tramvaju! To je le en slučaj, ki pa je izbil sodu duo. A takih slučajev bi mogli naši« i i še celo vrsto. Da ne gremo predaleč nazaj, omenjamo samo držav-nozborskih volitev. Vprašajte g. Jed-lovskega, ki je prevzel od političnega društva »Edinost« nalogo, da organizira slovansko mladino, vprašajte ga, koliko te mladine se je na njegove ponovne pozive v »Edinosti« zbralo v »Sokolovi« telovadnici in potem v »Slovanski Čitalnici«?! — Vprašajte g. Jedlovskega, kak uspeh je imela vsa ta akcija za organizacijo slovanske mladine v svrho volilne agitacije.
Mi pa vprašamo: »Kje so tu materijalne žrtve, ki jih baje zahtevamo od mladine.' Ne. gospoda! Ne zahtevamo od vas materijalnih žrtev; mi sploh ne zahtevamo ničesar; a po dolžnosti narodnega glasila vam kličemo, da narod potrebuje idealne in delavne mladine.
Nečemo sicer trditi, da so ti slučaji iz »Edinosti« le neka tržaška prikazen, vendar zaraditega nikakor ne smemo obupavati. Se imamo toliko resnično požrtvovalnih ljudi in tudi v mladih in najmlajših vrstah, da nas kak nasproten pojav še ne ugonobi. Vendar je pa sistematičen boj proti kom odnosi i in pa apatiji do javnega dela treba voditi brez pre-sumka. Glavni naš namen je bil vedno, vzgojiti svoje ljudi tako, da ne bi bil nihče, ki ne bi dosezal povprečne višine pri njegovi uporabnosti za splošno blaginjo. Sicer so i>a leni in apatični ljudje vedno znak nezdravih razmer in zato je treba najprej očistiti razmere, predno si smemo obljubljati uspehov v tem smislu. Tako smo delali tudi mi in bomo, kjer bo treba.
Ustna voda
Zobna krema j
S^ltfar^f"i papir m fcigaretne stročnice
ABADIE
,'.A. ' tf>
PARIZ
DobeseVvseh trafika
CEREsit
stanovanja ..ajv^cp^a suha
t* v f F ? m * . I        a v s •   r a
Avsltceresitnai drvite taiDm^lVIA,
HarHnsSlrasse 71.        Tete fon 22 2QŽ.
Proti 168
zododoIb in gnili zon
taborno delale dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
U ntrdl dlesno ln odstranfnla neprijetno sapo U ast t steklenica s navodilom f krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Llabllanl, Eesljeva cesta stev. t
poleg Franc JoieTovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravita todi člani bolniških blagajn jež. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melnsine-nstna In sobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsine-nstne sobna vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
Pod jako ugodnimi pogoji se proda za-
radi gospodarjeve smrti
liiša
v Ljubljani. V hiši se nahajajo velike prostorne kleti, ledenica i. t. d. V njej se izvršuje tudi gostilničarska obrt. Zaradi prostornosti je pa pripravna za vsako drago obrt, posebno za vinskega trgovca, zalogo piva, mesarja i. t. d. Plača se takoj 10.000 K ostalo ostane lahko na hiši. Vprašanja pod „dobra prihodnjost 1000" na upravo „Slov. Naroda". 3255
osne hite
nailinefe kakovosti po 5, 7, 9 ln 12 kron — vso vrste lasne podlage ln mrežice —
lasulje, brade ln drage potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča
S. Strmoli,
brivec in lasničar
tjubljana, pod Jrančo št. 1,
(zraven čevljarskega mostu).
Izdeluje vsa lasničsrska dela solidno in okusno.  Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. ^
1788
urar in trgovec z zlatnino io srebraioo
1954    zapriseženi cenilec
£jubljana, Jurčičev trg 3.
Zahtevajte moj ravnokar izili
nainoveiši cenik.
Gozdni biser
brez alkohola, daje z ohlajeno sodavico ali mineralno vodo najkrasnejČo osveževalno pijačo. MORIC L6w, izdelovalnlce gozdnega
1907
Pozor!
Dobro vpeljano
Pozor!
i ^ 3373
v ljubljanski okolici oddam radi preselitve v drugi okraj takoj v najem, eventuelno tudi celo posestvo pod ugodnimi pogoji prodam. Vpraša' naj se do 15. Oktobra t. 1. pri lastniku
Mat. Delničar
Šmartno pri LJubljani
I sni. J3
Ido 2 vinarja obratnih stroškov mntflripm 7 na uro in HP z molim pat     Ml^M ž
Ji
tislon ia za sirovo olje
od 16 HP naprej;
4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskihlokomo-bilah, dalje 2—10 HP tudi  stoječe motorje.
Tvornica motorjev I. WARCHAL£WSKI
SnaJ m, Ftmta aga aa l ___-i__pi_ Na tisoče mit^iev '^^^^^^S^^^^r^L^^
obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji
b tetino
skubljenega perja K 2, K 2-40, poibelera prve ste K 2*80, belega K 4, prve vrste ahzstega K 6, Bafbolfse vrste K , 8 in 9 60, sivega puha K 6, 7, belega prve vrste K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg dalje poštnine prosto.
Dovršene postelje
bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega Fdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika 180x120 cm z 2 blazmama, velikost 80 x 60, napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 10, 12, 14, 16; vzglavnica K 3, 3\50, 4. Pernice 200x140 cm velike K 13, 15, 18, 20; vzglavnka 90 x 70 cm K 4*50, 5, 950; spodnja pernica iz najboljšega gradla 180x116 cm K 13, 15, razpošilja ptoti povzetju
ali če se naprej plača 2809
M.  Borger v Defienici štev. 448 a, Sumava.
Ni nikakega rizika, ker je dovoljena zamena ali pa se vrne denar. — Bogato ilostro--——_—— van cenik vseh posteljnih predmetov zastonj. —_
d Naznanilo, o
Albin Smola, c. kr. višjesodni svetnik v. p.
je dne 1. oktobra 1911 svojo pisarno kot zagovornik v kazenskih stvareh, v Novem mestu št. 262, II. nadstropje, (mestna hiša poleg drevoreda). 3384
^aa^aasr^
Rta* odhodi nemških fcrzti tu pasta** aarftffcov.
Odpremanje potnikov v vso doto sveta
posebno na prrrjfih
Ka5nbur*g-ntei»-¥opk Hamfsar^^FllacIelfija
Ma«)b«rg-BFiwmi» Hamburg-Kufem
H«wb jrg-ftf kstko Rambars.Aft ifca H nm burg-Angitško Hamburff-Fraadj*.
i
Zabavsajronotska potovanja:
Okoli svet«; na izhod (OrijctrP? v sredozemskem morfa; v »bedno IitUHo; v )uino Ameriko; na sever do Drontheiiaa, Isl^da,-Sevcrneg= Kapa, ia Spicberge; potovanje na httu.
fnionr«ije d*fejo in pdWtia?o s©*b.-«FJt*no.
Hamburg-Amerika Linie,
Abtailung Personoavari.chf, Hamburg. Zastopnik v Ljubljani:
Kranjsko, Kolodvorska ulica 28.
Svoj izdelek ostro igaaa strojne zidne in zarezane strešne
prve vrste
prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
SprejM tmM sastspalk* zs razprodajo zarisanih strssnikov.
80
7056
□ JQliEl|Q|Q|QjQ □
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
. MAČEK &KOMP.
I FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3
as
jfj s          SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. s
H STROGO REELNA POSTREŽBA.     NAJNIŽJE CENE.
ISI
€0
KKKXXX| XXXKXX[ XX XX XX XX
Nainitie cene.
xxxxxx xxxxxx
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
237
XX XX
xxl
za spalne in jedilne sobe, salone ln gosposka
sobe.  Preprocre,  zastor|S, modreci na vzatei ^vv
_____a___■      .1__v, .___IXU   MJ l_ _5 m
lati modro ci, otroški vozički Itd.
XX
XX, XXI
m
a
o
s
XX
xxxxxx xxxxxx
XX
XXi
§*3p-  NaJsolidaeJ&e blago.
:XXXXXX;
xxxxxxi
nova; z najmodernejšimi stroji in električnim 1179 tokom urejena
tvornica ž aluzij, roSet, lesenih in železnih polojev za okna, prodajainlce itd.
Umi, Marije Valerije ul. 8.
Telefon 1324. Telefon 1324
Ceniki, troškevniki in vzorci zastonj in franko.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Produktivna iia iiiiiii iiiev
2266
registrirana zadruga z omejeno zavezo
X X X X X
s sedežem v Ljubljani, jftarije herezije cesta 11 (Kolizej). X
Zaloga pohištva lastnega izdelka p
in tapetniškega blaga, k
Izvršuje vsa mizarska stavbna del
2C
Lastna tovarna na Gllncah pri LjiiMjanL g
■HE X X X
aH?
X X X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
puškar
priporoča svojo veliko zalOffO raznovrstnih 56
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, anlskih in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno pripo lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
rocam
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih oenak. 38 Popravila in naročbe se izvršuieio tofcno in zanesljivo.
Cenovniki na zahtevanje zastonj In poštnine proste.
Perje
za postelja in puh
priporoča po ujiiljih cenh
IT. HITI
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se tečno izvršujejo.
j.
i
zlatar v Ljubljani
nasproti glavno pošto
pripasti svtjo trnvin vukimtM
zlatnine
ter precizijskili žepnih ur.
lastna delavnica.
Isdsla vatslj vozov
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
55       novih in le rahlienih
vozov.
Cene zmerne. Solidna in reelna postrežba.
Ustanovljeno 1845.
Ilica 40
Skrbio, Zagreb
X električnim pogonom nrojonn tvornica ia-lwd|f teleznlh in lesenih rolot m okna in trgovino, vseh vrst platnenih ln lesenih tkanih rolot. ln platno, damasta, gradla, satina,
ripsa Itd.
Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. — Telefon štev. 492. 2426 Telefon štev. 492.
Julija Stor
Prešernovih ulicah štev. 5.
HalRjb zaloga stikih, damskih in otioSkih Inlin. iEiljn za im-tati ia pristuiH
Otekib gorskin čevljev.
Elegantna in lako skrbna izvršitev po vseh cenah.
8271
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
OS. REICH
(i nasip - Ozka ulica št. 4. Sprejemališče
Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
X X
Anton Šare, Ljubljana
Izdelovanje perila, pralnica ln svetlolikalnica
z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-::      lidno izdelano perilo po nizkih cenah. s
Opremo za nevesto.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe,  brisalke,  prti,   prtiči,   nogavice, maje.
Perilo „TETKU"
za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta ::  ::     poskušnja vsakega zadovoljila.     :: :;
v/zorci    JeJ Jm\,    k A at *» *L* SL. A e^ o.
3S
]
Ustanovljeno 1862.
Ljubljana,
Dunajska c. 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše * j vrste
po nizkih cenah =11=1
> 3080
Rudolf
Telelon 584
Geburlh
c. kr. dvorni strojnik
Zaloga
Vseb
Dona] VII., Kaiserstrasse št 71, ogel Bnrggasse, ——
štedilnih, kuhalnih in strojnih ognjišč za vsako porabo.
vrst gorilne in trajnogorilne peči
Železne peči s pečnicami
za kurjenje dveh ali treh sob.
as Kopalne peci. =
Patentni vstavki za glinaste peči. Sušilni aparati.
Pasta za snaženje peči „Helios",
stsO m **** ^iiUJ.iiiit^tnm
¥ažnol za Važno!^|
gospodinje. tiiovceinSvinorejce.
HajboHifl In nclceneiso postrežbo J
za dro crve, kemikalije, SSlišćS CVS- ♦ tis, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustno vode ta zobni prosok, ribjo oije, rodilno in posipala* moko za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fetograiićne aparate in potrebščine iUrvrgicna osvežila vsake vrate, sredstva ss desiniekeiio, Vosek In paste aa tla itd. — Velika zaloga nsjfinejioes nuna in konjska. — Zaloga svežih mineralnih vod ia soli za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo: nrsnks sel d vo|na sol, soliter, ecofan, kolmoš, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana. Židovska ulica št. 1.
{i Kupole po najvišji ceni rusi želite« [l (rože). Cfetje. koreoiae. semen, skorje itd.
*>* v **4o«»a«»» »** *«e»**»s* **
*.
•*
ej
S
a
s e
i §
1
m
i
1
e
Aajveč/e pod/et/e konfekcijske :: stroge je ogromna trgovina .v
O. fiernatovič
Ljubljana, Mastni trg štev. 5
katera ima jf« 3ač*tkom seji-e
nad 30.000 kom. svetega blaga
po najnijjih cenah — in to:
nad 5000 kom. tiajfinejših oblek za gospode 9    2000 m   najfinejših površnikov, športnih in timskih stikenj w    3000  * pelerin
2000 „   posameznih hlač in telovnikov 3205 n    3000 m   oblek sa dečke in otroke 9 15000 m   najmodernejše konfekcije za dame in deklice.
Solidna pojh-ejoa/ Prignano nijk* P»Si
6634
© [5] ej
03 GD GD
Edina zaloga
ram_____„..
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
liana, Moova ulica L...
is] isiišiiainišiBinnnnnai
lihim
Odlikovanai
Pariza INI,
Slavne obciaatvo opozarjam, kot prvi edini Slovenki opravičenec do Izvrševanja te obrti, oblastvene , izprašani •■tik li strokovnjak na svoj
optični ajavod
Slav. občinstvu v mesto in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo Hitro is točni. Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 00 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
LIC
LJubl]ana Mestni trg 1142.
ITI
brezhibnega posteljnega blaga, oksforda, cefiria, barhenta, belega blaga, modnega blaga, flanele, i. L d. po 6—20 m dolgo veleprima 20*— K
2 posteljni odeji, l namizni prt, volnen in seces. K 8*50, finejše K 12"—, K 16"— itd. Damastnt namizni prt, čisto platno in 6 servet 60x60 cm K 5*50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno 150x200 cm K 2-30, finonito K 2*50. Rjuhe brez Siva, zajamčeno platno 150x225 K 2*70, finonito K 2'90. Komad Hochbergove specialne tkanine
82 cm široko, 23 m za najboljše perilo K 15-50. Tucat brisač, rjavih in belih, karirastih 44x 100 cm K 3*80. Tucat brisač, damast, čisto platno seces. vzorci 50x100 cm K 9»—. Tucat batistnih rutic z atlasatimi pasicami, belih 44x44 cm K 1*20. ::  Fini ostanki tkanine, beljeni 82 cm široki, 6—20 m dolgi meter 53 vinarjev. ::
Razpo3U:an<e po povzetju. Heugajejoče le vzame naza) In m povrne denar. Vzorci ln oenovnlh nazaj.
Vzorci se morajo, ako S9 nifi ne naroči, poslati franko naze]. — Tkalnica platnlne
KO ŠTELE C ĆEBVEMT s ČE&EO
BERTHOLD HOCHBERG
:i
□ □□□□□
D
D
tka ftaa fs^naan^anlva vod
lastnike vodnih
□
Henrika Lanz v Mannheimu
hitro v obrat spravljiva, cenena, izredno varčno delujoča, za vse vrste kuriva pripravna fjaejr reserva moči. -9»
Avstrijska prodairJra pisarna :
Emil Honigmann, Dunaj IX 4, Loblichg. 4.
Int. telefon 15594.   :-:   :-: Obisk inženirja brezplačne*
□IDIEJOD
11
□ □ ociin □
Nič več nisesn megla prenavljati.
Gospa Pellerin, 52 let star«?, je živela ločena od svoje rodbine in se je bala za usodo
svojega sina, ki je bil v vojni na Madagaskarju.
Ni trajalo dolgo, in je opasno zbolela.
,Ves tek sem izgubila", je pisala, in nisem mogla ničesar več prenavljati. Ce sem le
kako malenkost zavžila, me je začela boleti glava in zdelo se mi je, kakor bi bila v želodcu napihnjena: sledilo je temu ali bljuvanje ali pa močni žel6dčni krči, ki so provzročili grozne bolečine. Ker nisem ničesar več mogla prebaviti, sem grozno oslabela, shujšala in postala sem
čisto melanholična.
Od neke prijateljice sem izvedela o čudovitem učinku oglja Belloc pri želodčnih boleznih ter sem sklenila, da jih takoj poskusim.
Vzela sem po vsakem kosilu po dve žlici tega praška in že po 4 dneh nisem čutila - želodcu ne tiščanja ne težav; lahko sem prebavljala pečeno meso in moj prejšnji tek se
mi je zopet povrnil. Mesto da sem hujšala, sem se jela zopet rediti in kmalu sem bila zopet obilna, kot preje: ravnotako sem postala zopet dobre volje.
Ko sem se na ta način zdravila 10 dni, sem popolnoma okrevala. Od tistega časa nisem več bljuvala. nisem imela več želodčnih krčev in moje zaupanje v to zdravilno sredstvo je brezmejno. Marija PELLERIN, Argentan (Creuze), Francosko, 3. februarja 1896.
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni, ki   je posledica   slabega preba vijanja,   proti   gorečici,   proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na Cisti ali posiljeni vodi pomeša in naenkrat vlia presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množim ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene. . ...
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, aaj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v iista jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. • *p \.
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl» TrnkOCZjr A. Bohinc itd.
Gospa PELLERIN.
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plasčev za gospe,nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzor« cih in najnižjih cenah izvršujejo.
m      MM      VW      VktM      VMM   1 'V^v    1 VHtfP
(i
Peka rij a,
in kavarna
Stari trg štev. 21.
FilHtle t
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
g. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbaočeve manuf. trgovine priporoča
cenile, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
0|a|D|D|Dia|D|D
i tj1 'i   ; ^"TC m , r rs v i la.
I tovarn« dtinlkov
■ Ljubljana, Mestni trg
□ininiDiDiniDln
■rejca po oajaovejseai siste-
■1. z električnim obratna, kjer k izdelujejo ril t te
stroko spadajoči predmeti, pod stregla nadzorstvom ia ■atančBO po zdravniških predpisih. V zalogi Imam vedno vsakovrstne najnovejše šti-
palni ke. očala, tudi ..koten-slockovc*. toplomere, zrako-mere, nvgTometrc, daljnoglede vseh vrst od najcenejše
do najfinejše vrste, kakor
„Zeis", „Goerz". ..Bnscir. raznovrstne tehtnice za žganje ::       mleko itd. itd. -
Blagovolite se torej o istinitosti sami prepričati in ne ozirajte se na take tvrdke. ki nimajo nikake pravice in zmožnosti to ::   obrt izvrševati. ::
izvršujem v svoji zelo dobro urejeni delavnici «   točno in solidno.
Ihta-nffljeno L 1842.
laka in lira
Tflelon šlevifka
154.
Brata
Urana, latirai.
Prodajalnica:
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union11.
EBERL
is pota pleskarja:.:.
243
Igriška ulica štćv. 6.
Električna sila.
ALFONZ $ BREZNIK
c. ki*, izvedenec in učitelj Glasbene Matice.
Največja in najstarejša trgovina in izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja stran in mnzikalij.
tJACSllSk Ljubljana. Kongresni trg št. 15 ,tf*ttffiii
{ ni**-»I»a~<»ft& nsau«.^e cerkvej.
Klavirje dvorne tvrdke Bosen-dorfer, Czapka, Kolzl & Keitr-m*>**■*, Stelzhamsner in Man-
bora (amer. harm.) imam le laz izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in  izbiri.   Ne  dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem blaga,    osobito,   ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ah na čudovito nsa|kne obroke brez vsakega zadati a nabavi prvo* vrsten instrument s resnično pismeno 10letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Izposoievalnlna naj-nlifa. Popravila in nglaševanfe vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto!
UstarjovHeoo 1853.
GJophaifl&Co.
družba z ome}, zavezo
tvornica za stroje in železolivnica
Dunol X|i, Gudronstr. 159
grada za specialiteto:
polne jarme vseh vrst za parne
in vodne žat^e, vse stroje za obdelovanje lesa I krožne žage, trakovne žage stroje  za oblanje, stroje za skob- ^ ljenje    (Frasmaschine),   stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije.
Prospekti, proračuni stroškov obisk inženirja zastonj. 192
L ki priv. zavarovalna družba.      g?£   L h. priv. zavarov. družba za življenje.
..Avstrijski Fenilis" no Dunaju.
Vplačana delniška glavnica K 6.000.000.
Dražba zavaruje:
a) proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tndi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
b) proti polarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanja po snbem in po vodi;
e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine ii zaprtih in odprtih prostorov;
/) preti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Stanje zavarovanih svot   .  .  K 215.000.000 Premijske rezerve   ...... 54,000.000
Letni dohodki na premijah    . ,. 11,000.000
Družba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drago določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrtenost in nezapadlost police, jamstvo tndi za slnčaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Natančneja pojasnila daje radovoljno
Generalni zastop Ljubljani
Sodnijska ulica štev. 1.
Vodja generalnega zastopa: Jos. Proseno.
3864
66
92
51
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturno trgovina
na debelo in drobno.
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Hspoližte MiMy (teSKo) |[#J#
po vzorce. ~ee
Izvozna trgovina modnega in platnenega blaga
'J423 priporoča v najboljših kvalitetah:
1-siSno  EsPago — sukno.
Cejirje — ^Cavličkove tkanine
isarfoesite — flanele.
Jesen 181L
©prsve sa neveste.
1 zavoj 4-0 m pralnih ostankov, okusno izbranih za 13 kron —
franko po povzetju. Od teh se ne pošiljajo vzorci. Samo pri nas dobite prave.
Ceno čeSko
posteljno perje!
,jN*"^ 5 kg novega skubljenega a^BHi K 9 60, boljega K 12
belega, jako mehkega skubljenega K 18-—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30'—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja aH nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Pisan na ćeakem. 2847
Proda se v Trbovljah lepo
■^^ssanBB
Najboljši češki nakupni vir.
£@ne posteljno perje!
ivjj. sivega, dobrega, puljenja 2 K; boljšega 2'49 K; prima polbelega 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5-10 K; kg velefineg* snežnobelega, puljcncga, 6*4o K, 8 K; k<r puha, sivega 6 K, 7 K, bcleera, tinev^a 10 K; najfinejši prsni puh 12 K.
Naročila od ?» k/r napre? franko. '2682
nankin^a, pernica ISO cm dol^a, 120 Cm firoka, t dvema ijjlavnicaraa, SO cm dlg, oO cm sir*, polnjena e no^im, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem io K; napol nun 20 Kj puh -4 K; posaaeenc pernice IO K, lt K, 14 Iv, 16 K, zglavnice 3 hi, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, oo cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradi; od 12 K naprej
Natančni cenovniki
tik šolskega poslopja ob okrajni cesti pri župni cerkvi obstoječe iz dveh hiš in velikega vrta, pripravno za vsako obrt. Proda se tudi parcelirano.
Cena se izve pri   lastnici gospe
Ani Arzenšek v Trbovljah II.
3357
mm.
NaiDOl] varne naložen oenari joivecia slovenska hranilnica!
D*5stsapiiecf«a promet do 31. decembra 1910 nad 565 miisBJanov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih : obrestuje po :
M 1/ O/ /4 /O
brez o£bl*ka.
Ne vzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov.
Denar in knjižice .se lahko pošlje ::  po pošti. ;;
.1 ¥ lav
Stenje taariUI vlog ni 41 ailijoaov R.
vrni-
:: Sszanrni zatlsl m 1.Z05.000 Irci ::
lila
štev. 3.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezerv, zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba naloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice potrjenih po c. kr. dež. vladi, jflfljB-
cenavsaKa sĐBkulacila i flBžeiioi denarjem.
Posoja na zemljišča po 5% in proti plačevanju dolga po najmanj '/»%. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
mm i
C kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske paremogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Poiiland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega drubtva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč n&dkrllfufoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 2438 raznih  uradov  in naj si ovi tej šib  tvrdk  so  na razpolago
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
!
Združeni čevljarji
V Ljubljani, VVolfova ulica št 14.
Odlikovani ca mtdnarodnl raiatavt
M Banatu LtSOO.
priporočajo     svojo      bogato zalogo   obuva! za poletno sezijo.   Vse vrste moških, dani" skih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka  Gumi z a pete« vrvice, zaponke, Čistila itd« vedno v največji izberi
Specialisti za prave gorske in lovske čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. Zabtevajte cenike,
Prva najina ekspertna tvrdka 01. zlatoine io Anine
TTNER
LjatlčE Kastni trg (nasproti rotovža) is Sv. Petra cesta 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna „    „ „    H mm 9-70 9
14kar.zlata              •  ■  • M \iw— N
Nikelnasta damska „ z verižico „ M 9*50
Prava srebrna „    m m    »• H 9*50 w
14kar.zlata „    „     i .  . „ „20— w
Uhani zlato na srebro   ... M M 1-80 w
14 kar. zlati uhani..... „ „ 4'50 „
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
Telefon št. 273. Telefon st 237.
'10
.8
rvn ■ 1 nt
Hajuflejša in najhitrejša vožnja v Ameriko i mM Jeveroneinskeoa Lloyda*
iz
2911
remna
v
NewYork
s cesarskimi brzopatniU „SAI5ER WXLH£LMfa, „KRONPRINZ WILH£LMif, „2AISER VILBELM d. 03CSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. m
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v v Ljub Mani edino le pri
EBlfiil MM, Kolodvorska ulica štev. S
nasproti obCeznani gostilni wpri ^tarem TiSlerjn".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, Žetrtek in soboto. — Vsa M pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. —
Postrežba poštena, reelna in solidna. trn
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor  Col»ratio  Meksiko, Kalifornijo O
Arizona, Uttlu Wiomiog. Nevtda, Ore|on in Washinrton nudi naš« 4ruštvo posebno M
ugodno in izredno ceno čez Oalvesten. Odhod na tej preuu iz Bremna šP+x
enkrat mesečno. JJ*
h se dobivajo pa tudi listki preko Baltiraorain na vse ostale dete sveta ka kor HI Brazilijo, Kubo, Bucnos-Aires, Colonbo, Singaporc v Avstraliji* Itd.
1
Dinamo st/oji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tur« bogeneratorjip električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-Iconice in žarnice vseh vrst.
Elektrotehniška delniška dnuba
preje Kolben in dr.
Praga -11 y so6any.
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za Instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.)
JF
ier
Krasne bluze
iz svile, volne, batista in barhenta. Hišne halje, spodnja krila, predpasniki za dame in otroke. Mo-derci najmodernejši kroj v krasni izbiri. Modercki iz batista in sifona.
Speciallteta šerp
za gledališče, svilnate in Čipkaste šerpe, volnene rute (pleti). Svilnato blago gladko in v najmodernejših vzorcih, gladki in modni baržuni, pliši, tenčice.
Kožuhovina
boe, mufi, klobuki, čepice, rokavice iz sukanca, kože, pletene in čipkaste, krasne ročne torbice, denarnice in verižice, modne broške.
Modno perilo
kakor srajce bele in barvaste, spalne srajce, spodnje hlače, žepni robci, ovratniki, manšete, naprsniki beli in barvasti.
Dežniki ln palice
vsake izvršbe in cene, galoše, nočni Čevlji najboljše kakovosti, usnjate, suknene gamaše, pletene patent gamaše, potovalni pleti in
odeje, zračne blazine.
Za lovce
pleteni telovniki, flanelaste srajce iz volne in polvolne, dokolenice, nogavice, rokavice, čepice, nahrbtniki NepremoČljivi plašči iz oljnate tvarine.
Damski klobuki
in čepice, otroški klobuki in čepice, pajčolani, igle za klobuke, pajčolani za neveste, mirtovi venci in šopki.
Damske perilo
ovratniki, manšete, srajce, spodnja krila, hlače, predpasniki, žepni robci, krasna izbira švicarske vezenine, kopalni plašči in obleke, frotirne brisalke in vse kopalne potrebščine.
Narodne zastave
narodne torbice, blazine, preproge, tableti, zagrinjala, vezenine. Razni društveni znaki, potrebščine za telovadna društva in drugi šport.
Cilindri, klobuki
trdi in mehki vedno najnovejše oblike in barve. Zaloga svetovno-znanih Borsalino in Pichler klobukov. Cepiče iz angleškega sukna,
usnjate in kožuhovinaste.
Kravate
pentlje, samo veznice, vedno naj-zadnje novosti, od priproste do najfinejše vrste. Ščitniki iz svile, volne in bombaža. Moderni svilnati robci za žep.
Milo, dišave
ustna voda, voda za lase, kolinska voda, zobna krema, puder, ščetke za obleko, lase, zobe, nohte, brke in klobuke, glavniki, zrcala, obveze za brke, gumijaste gobe in vse druge toaletne potrebščine.
• r
Pletene jope
v poljubni barvi, pletene športne jope, pletena spodnja krila, pletene boe in mufi, pletene čepice in klobuki, krasna izbira dežnikov in solnčnikov.
Jesensko, zimsko
trikot perilo, srajce, spodnje hlače, reformske hlače iz klota in pletene, modne nogavice, pletene in suknene gamaše, nočni čevlji za dame in otroke.
Potrebščine za šivilje
čipke, Čipkasto blago, Čipkasti ovratniki, Šerpe, vložki in motivi, pozamen-terija, vezenine, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje, svilnati in barvasti trakovi, podloga, gumbi, zlate in srebrne resice, Čipke, žnore, porte in in trakovi.
Trikot perilo
kakor srajce, maje, hlače, nogavice, potne jopice, dr. Jagrovo volneno zdravstveno perilo. Dr. Lahmannovo   zdravstveno perilo
iz bombaža.
Speciallteta gumb
za manšete, prsi in ovratnike, rokavice iz sukna, kože in iz volne pletene. Naramnice in podveze, vseh sistemov in cen*
Za turiste
volnene srajce, sviterji, nogavice, dokolenice, nahrbtniki, speciali-teta pletenih gamaš, dereze, krplje, cepini, vrvi, plezalke, ski, sanke, raznovrstne aluminijaste posode i. t. d.
80
33
00
55
70
48
15
00
Modna trgovina
v LJubljani 1
Stritarjeva ulica št 7.
Soildoo Ueo. Hbkt cene. Vzore! poštnine prosto.
Najnovejša iznajdba!
U elik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnlcaml
S €O°/0 delavske sile pomanfsanim ravnotoiem nove sestave, ki od desne jt> leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem poloŽajo delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela nrnstoa, Zgornja Sinka, Dravi je, Spodnja Idrija, Predonlfe, Sora, Stob Trzin- banica, ftovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stolice, V alta val
SL Peter na Dolenjskem.
. H. SMEKAL
v Zagrebu
gasilnih   predmetov, brizgalnic, ir-ic, sekalk in gospodarskih stro« jer ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke.
> *29 odlikovanj!
sktadis»če vseh cevi, pasov, sekiric
NAJODUCNEJSA ZNAMKA
j*5 H
LE V IZVIRNI POLNITVI
WHITE STAR
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
: ITajlepša prilika utaipovaja :
2427 mm naj m^er
his
z gostilniškimi koncesijami.
:: Jako ugodne cene. :: Natančnejša pojasnila daje
i niu. mm pu
Skelim ulica sL 10. (Telefon 155).
Men
BKlir. trgovec z mi te zaprisežni sodnijsfci cenilec 236
Ljubljana, Vtol/ove ulice št. 3.
Velika zaloga
jnvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
Blago m irsfe
Solidna postrežba. Cene na jnižje.
Dolžnost
vsakega zadanega Slovenca ia llmm je
da rabi fzkljačito le
ustne
(kresna)
za čevlje In usnje
katero je priznano najboljše.
Skatljica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
le čistilo v tej obliki in z zamko
Edino
i
4306
PAT
vseh dežela izposluje inženir 35 US, oblastveno avtor. \a zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mai-lahilf erstrssse it. 37.
jkraiša in napeiša
z modernimi velikimi brzoparniki iz
LJubljane tez Anturerpen v New-York
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz £jubljane vsak iorek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
v Ameriko
t vi Hi sv. On in HM.
Slavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Seber
i. Potoka cesta i\. 15.
Kolodvorska ulica odslej štev. 28,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno ffpri Starem Ttfclerju*-.
Šolske akvarelne
barve
Vzorci za slikarje
vedno najnovejši
Oljnate firneževe barve
ia ilesiarie. Jta?liOE in nffitint mizarie, tole HKBtnilrc ter ia domača praha
Dusseldorf ske oljnate barve
za umetnike
Firneži, olja in retaši
za nmetaiiko slikan I e
Oljnate študijske barve
Kranjsko laneno olje in firnež
Emajlne glazure
Lake za vrtno pohištvo
Štedilno voščilo za pode
priznano najboljše
Jantarjeva glazura za tla
Marijin trg št. 1,
Vse vrste čopičev
Olje za stroje
Suhe kemične,
prstene in rudnin, barve
Prašno olje za pode
Adolf Hauptmann *
naulednl JU» prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski Idej. Zahtevajte cenike S Zahtevaj*
;e cenil
Brzojavke: Prometbanka LJubljana.
Teleleu it 4k
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dnnaj«. — Ustanovljena 1864. - 29 jKflnunic. Stritarjeva ulica it 6. .....
Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje dtianlk jlo« na hranilne
i ■>».- rintnVfr« davki kontovne kniice ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-k."JižJnf^re nenagr se lahko dvira v«ak din brea odpovedi. - Kupovanje in prodajane -retno-tnlk f0^6"- ~ ^Jl*"*ŽS&!A<23t _PShranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Najkulantnejše izvrševanje barvala naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa« piriev, Pstin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In nakanila v Ameriko Ia iz Amerike. ifou
Ustmena In pismena pojasnil« In nasveti o vsoh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekiar brezplačno. ^--^KmsBaaamUBmnmaaaamaaam
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
1706
8054
Darila.
Družba sv. Cirila in Meiodn v f^jaMjani je fmela meseca septembra, ©lodcoe prMipov4ie i. g.z
h Prispevki iz naWralnikt>v:
Hotel »Vega«, Šiška 17 K 60 v; ^w Kankertu 1 K 06 v; pri »Raci«
8 K 10 v; Čitalnica 70 K 04 v; pri Ancnikn 5 K 32 v; pri Zajcu 76 v; Celare 80 v; pri Lukežiču 40 v; Breskvar 3 K 06 v; Keržič 1 K 40 v; m. podr. Maribor i. s.: Nar. dom 1$ K, Meden 4 K, Kapoc 5 K, Amer 3 K, Muršio 2 K, Rajšp 9 K, skupaj 41 K; podružnica Lonjer i. s. Kljuder 1 K 87 v, kons. društvo 1 K 02 v, Ferljusa, 2 K 45 v, Zupan 8 K 01 v, Grosuplje K) K 20 v; hotel Avstrija, Sl<w. Bistrica 8 K; A. Cvar, Ortnek 5 K 51 v; dr. E. Dereani, Gorica i. s. GJešeie 8 K, dr. Dereani 5 K, skupaj 13 K; M. Werli, Cerknica i. s. Žirmer 7 K 50 v, Strgalo 1 K 40 + 5 K 15 v, Žumer 4 K, Šejra 1 K 85 v, Werli 88 v, Tratnik 7 K 05 v, Zjronc 54 v, Mele 95 v, skupaj 29 K 32 v; gost. Kandrič, Ormož 3 K 60 v; gostilna n-oinzi, Ormož 17 K; gost. Avšič, Kleče 6 K 17 v; trnovsko župnišče, Tu 11 K; trafika Dolenec, tu 1 K 66 vin.; gost. Mavčič, Podlehnik 3 K 30 v; gost. S. Brend,    Sv. Lovrenc
3 K 12 v; Fr. Mfkl, Sv. Maarjeta 2 K 80 v; gost. Avčin, Trn.ie 5 K 60 v; po»t. Špilar. Št. Peter 9 "K 50 v; prost. Crržina, Št. Peter 3 K! 50 v; ^ost. Sever, Št. Peter 5 K 40 v: ^rost. Koe-mur. Št. Peter 9 K; A. Žmdaršie, Lov 6 K;   gost. Cvetnič,   St. Peter
5 K 35 v; trafika Pirnat, tu 2 K 96 vin.; podružnica Št. Rupert i. s.: Fre-
1 ih 14 K; Zajec 5 K 54 v. Knez 64 v, Zupančič 2 K 24 v, J. Škarja 5 K, Bule 5 K, A. Škarja 2 K 15 v, Vidmar 43 v, Kolenec 86 v, skupaj 35 K 86 v; gost. pri Andrejčku, Log 10 K: gost pri Urbanemu, Jezica 10 K 10 vin.; Ruski car, Jezica 40 v; gost. Novi svet, fu 5 K 10 v '+ 90 v, skupaj 6 K; gost?. Blagaj, tu 1 K 20 v; "kavarna Merkur, tu 4 K 20 v: pri sodčku, tu 10 K 60 v; J. Grizold, F noje 10 K; pri Lozarjn, tu 1 K 50 vin.; Tonih, tu 2 K 80 v; Krčon, tu
2 K 60 v; Trpine, tu 3 K 30 v; pri Francelnu 3 K 80 v; Dražil, tu 1 K 20 v; Ahlin, tu 1 K 70 v; Jamnik, tu 1 K 20 v; Novak, tu 22 K; pri Štefanu, tu 1 K 30 v; Beli Kranjec, tn 2 kroni; Amerikance, tu 50 v: Na Oso-jnh. tu 2 K 10 v; Picek, Ribnica i. s.: trg. Picek 6 K. M. Podbo.i 11 K 60 v; posojilnica 6 K 90 v, J. Kljun 8 K 30 vin.. Oodcrer 18 K 50 v, A. Podhoi 10 K 10 v, Potrebin 1 K 30 v, Arko 5 Kron 50 v, Lovšin 7 K 70 v, M. Kljun
1 K 40 v, skunaj 77 K 30 v; M. Fa-tnr. Prem 4 K 14 v; J. Mrslja, Sela
2 K 07 v: gost. ITkmar, Auber 17 K 50 v; K. Grebene, Vel. Lašče 10 K; crnst. Ovsenek, Begunje 15 K 20 v; V. Ogorelec, Škofljica 20 K 10 v; Jos. Komljanec, Ptuj i. s. čitalnica 2 K 12 v, Muršec 3 K 15 v, Mohorič 1 K 44 v, Zupančič 96 v. Brenčič 10 kron 54 v, skupaj 18 K 21 v; J. Za-laznik, tu 26 K 80 v; P. Golaž, Št. Vid 2 K 89 v: podr. Sodrazica i. s.: Fajdiga 19 K, Mikolič 2 K 10 v, Kr-7.o 6 K. Drobnie 2 K 40 v, Čampa 1 krono. Bartcl 1 K 10 v, Šeera 3 K 60 vin., skupaj 35 K 20 v: A. Godec, Bo-rovnica 5 K 60 v; P. Zadnik, Senožeče 5 K 94 v; Lovrenc Polensak 6 K 40 v; j j. Cvetnie, tu 2 K 50 v: A. Stran s Kostanjevica 8 K; F. Marili ie, Kojsko 7 K; gost. pri Jurju, tu
6 K: hotel Tratnik, tn, omizja Štajercev 7 K 90 v; hotel Štrukelj, tu 4 K 50 v: gost. Weis. tu 7 K 98 v; gost. Novak, Ruše 11 K 22 v; M. Hmelj, Radeče 6 K 10 v; M. Goiubaeeva, Matavun 4 K 50 v; A. GastL Stebpn
7 K 30 v; podr. Planina. Notranjsko i. s.: Lavrič 4 K, Kiauta 5 K, Kovčca
4 K. Kotar 5 K, Gartnar 19 K, skupaj 37 K; Janko Korže, Slov. Gradec
/ Nar. doma 10 K, darilso Blažona 5 kron, skupaj 15 K.
Prispevki podružnic:
Kranjsko: Zatična 66 K 20 v; Tržič 25 K + 200 K = 225 K; Borovnica 115 K 20 v; D. Bistrica m. 20 K 30 v; Črnomelj ž. 100 K; Škofljica 87 K; Št. Ruoert 30 K 54 v; Dobrunje 198; Ljubljana šentpeter-ska ž. 11 K 23 v; Št. Vid - Poddraera 160 K; Velike Lašče 174 K 50 v; Jesenice ž. 57 K; Trebnje 95 K 02 v; Vič 305 K 05 v; Vrhnika 104 K; skupaj 1765 Tv 04 v.
Štajersko: Velenje 117 K 40 v; Križevci 36 K 98 v; Polenšak 76 K 74 v; Ptuj m. 10 K; Trbovlje m. 400 K; Trbovlje ž. 558 K 20 v; Hrastnik - Dol' 140 K: Vuhred 223 K 52 v; t Maribor ni. 14 K; Žalec ž. 36 kron; skupaj 1612 K 84 v.
Koroško: 0.
Primorsko: 0.
III. Prispevkev amerikanskih
Slovencev: Podrnzmiea Ncvjork št. 1. 400 K; nodr. št. 2. Dunk> 78 K 10 v; Jože Trkaj, Cužnavas, volilo Franca Trke j iz Sakoygan, Amerika 10 K, skupaj 488 K 10 v.
IV. Zbirke časopisov:
»Slovenski Narod«, ta 337 K 17 vinarjev.
V. Prispevki od družbenega blaga:
Podjetje tolstovrške slatine 8 K 60 v; J. Perdan, tu od družbenih vži-firaKc 1500 K, skupaj 1506 K 60 v.
VI. Mesto brzojavk veliki skupščini
▼ Tržiču;
Ivan Vrhovnik, tu 15 K; Pran Treiber, Št. Rupert 10 K; Jakobina dr. Žit kova 10 K; odborniki podružnice Prošek 14 K; A. Carli, Žužemberk 10 K, skupaj 59 K.
Prispevki za obrambni sklad.
E. Kristan, tu 10 K; P. Papst, Celje, 5 K; podružnica Sv. Lenart 200 K; I. Štefan, Zagreb, 5 K; slovenska trojica dunajske okolice 40K; A. Novak, Senožeče, 6 K; podružnica Velenje 100 K; M. L j. Novak, Gradec, 8 K; Jos. Lence, tn, 200 K; Te-rezina Lenče, tu, 200 K; J. Bregant, Maribor, 3 K 33 v; L. Petovar, Ivanj-kovici, 5 K; L. Cvetnič, tu, 5 K; Janko vitez Bleiweis Trsteniški, tu 5 K; Iva Sabadin, Sv. Ivan, 20 K; dr. J. Šavnik, Trst, 5 K; Domobranik, tu, 200 K; podružnica Št. Rupert, 200 K; Iv. Zupančič, Kranj, 50 K; prijatelji Štefana Pogačnika, tu, 200 K; podružnica Nabrežina 200 K; A. Zi-berna, Trst, 5 K; M. Malik, Ajdovščina, 50 K; podružnica Sv. Jakob, Trst, 300 K; dr. F. Kalan, Ribnica, 100 K; Fran Picek, Ribnica, 160 K; Neimenovana, tu, 40 K; uradniki železniški in poštni v Št. Petru 200 K; (po »Slov. Narodu«) slov. omizje v Slatki luknjici, Celovec, 40 K; A. Kozlevčar, Vrhnika, 50 K; Rodoljub podbrezijski 200 K; Neimenovan narodni dobrotvor iz Ljubljane 800 K; podružnica Trebnje 122 K; omizje samcev »Pri zlati kaplji«, tu, 10 K
20 vinarjev.
Razni prispevki: Domobranik, tu, dar 4 K 20 v; A. G rus, Dol, nabral 16 K; L. Mast-nak, Brežice, nabrala v Rajhenbur-gu, 2 K; M. Detiček, Žalec, izskupi-ček od prodanih   razglednic,   23 K
21 vin; dr. Furlan, tu, kazenska poravnava P.-D., 100 K; Gorenjesavin-sks rodoljubke, spomin na 20.septem-ber 1908, 12 K; Podbreška Lira, Pod-brezje, 52 K 78 v; dobrotnik dodal 7 K 22 v; skupaj 60 K; A. Kadivče-va, tu, 2 K; J. Brus, Hotederšica, nab. na ženitvanju K 10*25; tarokisti 10 K; Kalinovi in Frankotovi otroci, Solkan, dobiček svoje veselice, 6 K; »Sokol« v Št. Pavlu pri Preboldu 50 kron; Rozina Jesenkova, Poljane, nabrala 5 K; R. Arnšek, Videni, pri-štedili šolski otroci, 11 K; St. Podboj, Celovec, mesto venca svojemu umrlemu bratrancu, 20 K; A. Kozlevčar, Vrhnika, dar 50 K; dr. Iv. Dimnik, Krško, neka kazenska poravnava, 5 K; I. Premrov, Sarajevo, nabral ob slavju nadzornika Plohla, 20 K; Stanka Gnusova in V, Hofbauer, Dol, nabrali 10 K 20 v; dr. G. Sernee, Ormož, neka kazenska poravnava, 50 K; hranilnica v Šmarjah pri Jelšah 120 K; R. Novak, Idrija, nabral med tovariši in tovarišicami, 4 K 20 v; Iv. Vrhovnik, tu, mesto venca žrtvama 20. septembra 1908, 5 K; A. Hudovernik, tu, nabral narodnega davka 47 K; dr. Ažman. tu, 1 K 60 v; F. Likošek. Brežice, 1 K; A. De Gleria, Dol. Logatec, nabrano na od-hodnici svetnika dr. Krauta, 26 K 16 v; Lj. Vrtačnik, Ljubljana, 5 K; Iv. Vrhovnik, tu, mesto venca umrlemu S. Treo, 10 K; mladinski igralci, Ribnica, v spomin na 20. september 1908, 25 K; K. Dolenc, Mddtfiig, 4 K; M. Marinček, Tržič, 2 K: Neimenovan narodni dobrotvor, tu, i. s. pokroviteljina, 200 K; dar 4000 K, skupaj 4200 K.
Dober tek je dobra stvar.
Zanemarjaj je nikar! Dober tek imaš vsak dan,
Ako vživaš
NajboljSi želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost      liter K 2-40.
Kabinetna kakovost
Naslov za naročila: ..FlOHAN". LJibijMa.
miti pftsi
!l MtttKIfl njo«. Svetoma
Glavna zaloga: Anton K risper, LjubljaDa.
a  Dobiva se povsod, s
lakaj a imam tati ml
Ste imeli večkrat priložnost občudovati Čvrstost mornarjev in ribičev. Oni žive na morju med viharji in valovi in tako jih vi-^'1*-v!'-1^2 Z I* m_t i n.r'-^—toda nihče ocf njih ne trpi ne na revmatizmu, ne na bronkitih  ali   katarju.   Redkokdaj   se sliši
koga kaSljati in med njimi ne boste našli nikdar nikogar tuberkuloznega ali jetičnega.
In to zakaj? Vzrok je znan iz najstarejših časov. Zdravniki so vedno nanašali to na dejstvo, da mornarji dihajo vedno katran, ki je jako razširjen na ladjah.
Sedaj vsak ve, koliko pomaga katran za bronkite in za prsi. Najmanjši zanemarjeni revmatizem lahko povzroči bronkite in nič ni težjega kot oprostiti se zastarelih bronkitov.
Nikdar ne moremo zadosti priporočiti bolnhn, nai si pomagajo takoj v začetku; in najnavavnejse, najgotovejše, najbolj priprosto in najceneje sredstvo je, piti vodo iz katrana med jedjo. Toda ona, Ki se navadno izdeluje je malo uspešna, ker se navaden katran ne razstopi v vodi.
Danes hvala gospodu Gujrotu, lekarnarju v Pariau, ki je iznašel sredstvo, potom katerega, se lahko katran   razstopi. V vseh
I
Postavno varovano.
Mlad mornar.
lekarnah se lahko dobi pod imenom »Geu-dron-Goyot« katranovo zdravilo, ki je zgoščeno v najvišji meri, ki dovoli vodo zred-čiti in ki je jako uspešna.
Zaporedno uživanje zdravila »GoudTOn-Guyot« v vseh jedilih, v množini kavrne žlice na vsak kozarec vode ali kakoršne si bodi pijače, ki se Jo navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najboTj zastarele bronkite. Večkrat se namerava ustavit napredek jetike in ozdraviti jo. ker katran ustavi razdelitev tuberkelnov v pljučah uničujoč bacile, ki so vzrok te razdelitve.
Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za nasledk:© bronkite in zato ne ma-remo nikoli zadostno priporočiti bolnim, naj si v začetku pomagajo z zdravilom »Gou-dron-Guyot«.
Ako bi se Vam hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravega »Goudron-Gu-vot« ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, Če hoče kdo ozdraviti od bronkitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov in jetike, da zahteva pravi »Goudron Guvot«. Dela se iz katrana, neke posebne vrste obrežne smreke, ki rase na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopljivega katrana; in to zadostuje v dokaz, da je uspešneje kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, za preprečiti vsake zmešnjave, pazite na znamko. Pravi »Gouđron-Guyot« ima ime Guyot natiskano v velikih črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rudeči počrez kot naslov: Maisou Frere, 19, me Jacob, Pariš.
Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in tudi ozdravi.
P. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusu katrana, lahko nadomestijo »Goudron-Guvot« s »Krogijicemi Guyot« iz norveškega kaframa obrežne smreke, vzemši po dre a!i fri kTo*,ijife pri vsaki jedi. Na ta naaa si hko pTidobe fst« ziravstvene učinke ir .^di enako zdravje. Zavzete pred jedjo in tudi vmes, te krogljice so lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave »Krogljice Guvot« so bele in podpis Guvot je crno natiskan na vsaki krogljici.
Glavna zaloga: Maison Frere, Jacob, Pariš. Nadalje se Se dobiva nah: Gabriel Piccoli, Sušnik, Ub. Voczy in v vseh boljših lekarnah.
19, rue v lekar-pl. Trn-
Lastniki tmarn za opeko io m
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke
K. Hovotnv
ijttijilie tram stnjn a lunin i Umi
Praga-Visočany
Oprat a krtač pefi, trasatsflc, pe~ srie a iaprcnevait lepake 11, i.
Na vpogled mnogo priporočil. 3*20
Avgust ftepK
Mtfar v IfaMfaal 40
: Rilezijske elite«. 1i (i Trnom.)
zlelije, writlja la prodaja vsakovrstne
sode
po nalmitjin canan*
Blaž Jesenko
LJubljana, Start trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
zr.---MJMvajto fasona =
po najnižji ceni.
Ilnstrovini ceniki zastonj in poštnine prosto.
4>
Najcenejše
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Bred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
i
jife^ ki!
Mrtfrr? xclijo stebru, pa wa in v £/uM/cnii kolodvorske u/See£6.
f. X Kaiscr ptiškar ■
n  I inkltNBi    OiklAHknaMAifft nllFfl
v LiflUliaDi, Sulentargovs ulite št. fi
priperoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
Indiii wMM, M M kil« (bidUov)
kakor tudi
tuMtalnl ogeni
po najnižjih cenah.
Popravila nnik. samokresov in bicikloT točno in solidno.
Državno izprašana
2966
liitiu iiiaukega ii francoskega jezika.
ki je sedem let bivala v Flofenci,
daje pouk. Jezikovni tečaji
Več pri gdč. Hadvigi Kislinger, Dalmatinova nI. 5.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje paiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popotnim jamstvom. Tudi predelale stare samokresntce, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro vlvršuje. Vse puške so na c. In. preskuse-zainjci in od mene preizkušene. — iiustro-
75 van I oenlki iMtonj.
3  leta pismene garancije.
tts
5 kron
stane    moja pristna
švicarska patentna rc-
mon i iiarka    na sidru
št. 4H0 z nasivnitn
solidnim, antiraag. ko t<- sjem na sidru, prist emajlaim kazainikom (ni papir> z varstveno plombo   in pristnim nikljastim okrorjr.m Šantirni  pokrov nad kolesjem,   36 urno, (n«  13   urno) navijanje ,   okrašeni in pozlaćeni k »Talci, na
taneno regulirana ur ■■
s   triletnim garncij--skim  listom  K 5*-». Št. 4062 s sekund n kasalcem K i 40»8 v prtrtnera sre-braem    okvhja brer
sekundnega karalca K 11*50. Št. 4101 s sekundnim katatcem K 12*§0. Št. 4079 ista v jeklenem okvirju K .
Najbogatejša izbira vseh vrst ur v nojem glavnem katalogu.
Brez rizika!    Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja pO povzetju ali denar naprej.
Prva tvornica ur JAN KOMRAd,
c. kr. dvorni dobavitelj Most št. 1142 (Češke).
Glavni katalog z okoli 4000 slikami na taitrvanje zastoj} in
poštnine prosto. B923
ttDHf BANKA
■I
e JI
fiJSm&n, PĐI1TER0SSO 3
Osrednja banka ćeikdh hranilnic
VLOGE ilA KNJIŽICE  PREMIJSKE VLOGE
4 j4 /o g 5 j4 /o
VLOGE II TEKOČEM UD
in VLOGE FIKSHE N9EWE.
LMm POSLOVATI JE VSEH VRST. -Oddelek za radije in kavcije. P| 1 radne nre od 8. zjutraj do 7. zvečer ^^^^B^|
JI Rosner S C2
:: velGžgalDka sadnega žganja:
v Ljubljani
priporoča v lastni žganjarni kuhano
2544 siivovko Tropinovec Brinjevec Hrušovec
Vinsko žganje zanesljivih kakovosti.
Gramofoni
iz prve roke se dobe le v
:: ateljeju za gramofone ::
A. Ratar, Liliana
Sodna ulica it. 5.
Velika tvoralika zaloga.
Gramofon za gostilničarje z magnetnim vmetom. popolnoma sam delu jot, zaćne in jenja sam — K 80 — Enoletno pismeno jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1-50 za 1000 Velika zaloga gramofonskih piosć. .*. Pamita
^756
8266
8051
Pokosite pivo ii Češke delile pivovarn
v Čeških Budejevicah.
To je izborno i na plzenjski naftin varjeno pivo. Zaloge: LJubljana: V. H. Bobrman. Trst: 8chmidt * Poloti. Postojna: Emil pl. Oarzarolli. Pol]: Laske Krti. Trnovo s ludelf Videncič. Reka-Siisak: Anto Sakliok.
Za jesensko sezono priporoča velikansko izber
I za gospofle in čečke v krasnih vzorcih in najboljši izvršitvi I
k Ljubi?anaf Dvorski trg št. 3
LJubljana, Dvorski trg št 3
a   STROGO   SOLIDNA POSTREŽBA!
mm
Priznano največja, resnično domača, io 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Fr. Čnden
urar v Ljubljani, Prešernova nI. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn Švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: od torej lahko po originalno froraiikih conah :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah    po   njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane /.
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:       tula, srebru, niklju in jekhi :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Po meri neroteai čevlji it izdelujejo i lastni delavnici.
mm oim
UOSUANA
K9N6RESN1 TRG 6.
Velika zaloga f
iiiiii io liiii Me?.
w^^^^m  m       w ■»•••^ «a^^p^^p»^^
zastopnike i
za privatne odjemalce proti visoki proviziji na platneno, volnato in dama-stno blago n. pr. platna, kanafase, zefire, bar han te, flanele, brisalke, prtice, žepne robce, namizne prte, servijete Itd.
Jostf Norbart Kayzlar9
tkalnica, v Červenem Kotle le i, Celit.
!! Pozor kolesarji!!
Namesto kron 110-umo po kron 80*—, sprostim tekom .Torpedo- po kron 95 — prodajam za reklamo nova vozna kolesa prve vrste, znamke .Srvrian-Gradec", modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 5'—, 6-—, 7-—, gumijeve cevi po K 3*50, 4*—, 5-—. Vse potrebščine, poprave, emajliranje In poniklanje najceneje I Razpošilja se po povzetju. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki gratis in franko. Tvorniška zaloga voznih koles :-: in Šivalnih strojev. :-:
A. Weissberg, Dunaj II.
Unftere Donaustraite 23. IV.
1377
V Ameriko ln Kanado
pripravna, nesena in zanesljiva vazala
Cunard Line.
Odkod ts domačega, pristaništa Trata:
Carpathia, dne 10. oktobra 1911.
Ultonia, dne 24. oktobra 1911. Pannonia, dne 14. novembra 1911.
Is Uverpoola: 274
Največji in najlepši parnik sveta. Lusitania, 7., 28. oktobra, 18. novembra 1911.
Mauretania, dne 21. oktobra, 11.* novembra 1911.
Pojasnila in vozne karte pri
v Ljubljani, Slomškova mUca stav. 39,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 160 za odraslo osebo z davkom vred in 90 K za otroka pod 12 leti z davkom vred.
Istnnlim leti 1860.
M
___■
I Ljublj
.1 Kongresni trg 7
Predtiskarija.
Risarski atelije.
Plhiraije, kalriraaja. antiraije. I
Tambariraiie ii vezenje na roko. I
Največja zalaga ionsUk 146       robnih dol
in vsakovrstnega materijala.
Modna in Hfmfekdiska trgovina
Jrf. J%rištofič-fiučar
^ m prese Ha v iaS*^ h&> na JJfarz £
Priporoča selo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfmkeiJo po znano na/no/i ceni,  tudi po meri.
Posebno prasne kostume, plašče, pelerine, rasne Jopiče, /(rila, domače halje ier
: blu^e in otroški oblekice. :
Velite obira perila in higijeničnih potrebščin ja novorojenčke- — .\ *.   Vsako modno blago. — Pošilja na ijbino tudi po poštu .'.
^Naznanilo preselitve.
g| Podpisani si usojam vljudno naznaniti, da se nahaja odslej moja
trgovina z moko in otrobi
i
i
n
i
L.
na drobro in debelo ter vsakovrstnih mlevskih izdelkov, v Šolskem drevo" leda ŠL St zraven mesarja Počivalnika pri Mesarskem mostu, ter se slav* občinstvu vljudno priporočam za nakup vsakovrstne moke. Postregel bodem z najboljšim blagom.
Velespoštovanjem
Anton Jerman,
nečak umrlega J. Jermana, trgevec z neko
LJubljana, Šolski drevored 8.
i
a
i
Domača tvrtka!
Modni salon
Domača tvrdka!
MARIJA GOTZL
LJUBLJANA, Židovska ulica št. 8.
:: (v hiSi puškarja g. F. Sevčika) ::
Velecenjenim damam v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem otvorila
—— salon     m—
kjer bodem Smela v zalogi priprosle kakor tudi najelegantnejse damske in otroške klobuke najnovejših pariških in dunajskih modelov ter vse modne DOtrebščine po zmernih cenah. — talni klobuki so vedno v zalogi. — Vsakovrstna popravila se spretemalo v vestno im točno Izvršite v.
Priporočam se kar najuljodneje za blagohotna naročila in zagotavljam najsoiidnejšo ter hitro postrežbo.
Z velespoštovanjem
Marici Gotzl.
Spretne
: provizijske zastopnike
takoj sprejme po ugodnih pogojih prve vrste
tvornica margarina.
Ponudbe z navedbo referenc na šifro : „Margarine 240" na anoneno
eksped. Heorih Schalek, Dunaj L, WoUacile 11. 3429
Buitova drva
zrezana na 60 cm dolga polena in zložena   v   seženjske   skladarnice, dalje
drobro razcepljena jelova in bukova drva 20 cm dolžine in zvezana v okrgle butarice 50 cm v premeru dobavi najceneje v poljubni količini prosto postavljena do hiše v LJubljani: Leva grofa Auersperga gozdarski in upravni urad v Ha-mrslju, poštd Studenec - Ig pri Ljubljani. — Blago se lahko naroči po pošti, ali pa pri hišniku v Gosposki ulici št. 15. 3328
Hrt i s* t* i t© si podobo in i
(cigaretni papir in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 366
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
4*
-       vzajemna iawarovalna baaka v Pragi. Rezervni fondi K 53,758.2*5-24. — Ivplanama edskodnins in keptalljo K il5,S0O.SOS»SI.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovaasko-narodno upravo.
mw Generalno lastmttn 1 liufiai 'SSsm 155 5 itn. 11 "«*
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. U2kra najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Izdelanega 700.000 q Portland cementa.
2S dnevnik Jakosti se eaa dva dni.
Croatia, tvornica Portland cementa     v Zagrebu
se priporoča ob najnižjih cenah za dobavo celih vagonov p Pilil 8 POPtlflllll OBI110IltS izvrstne, norme društva inženirjev in arhitektov daleč nadkriljujoče kakovosti. Zaradi nedosegljive krepkosti zlasti prikladen za konstrukcije ielezobetona. Izreden za proizvajanje cementnega blaga. Brez peg in stanovitne barve, eamaeeaas* Vprašanja na centralno poslovnico:
Zagrebp ulica baruna Mačića br.2a Teie#a. mt
Naalov za brzojavke: Croatiacement, Zagreb.
54
ev •
i mil s. a MM
LJubljana, Ped traaoe 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov ščipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko
spadajoče predmete.
1893
iz hrastovega losa, prav močne ,«
:-:   in nekatere skoraj nove >:S
od   56 —   100 litrov jS
„  200 —   400    n I
3177     p  600 — 1000    „ S
ss proda po nizki ceni a% franc Cascio, vinski trgovec,!
fingerjeva ulica štev. 1, za škofijo. 1
Gramofone
najboljše vrste po    najnižji ceni avtomatične, posebno  za gostilničarje pripravne priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Marije Terezije testa 1!
CKolizej).
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2«—. 271
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj
boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 66
V Ljublfani: Podgradu, Trnovem,
Kočevju,  Trstu  Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcann, Ino mostu, Tri-dentu, Zadrn, Spliehi, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevu in Pnljn.
Brzojavi:  Valjčni mliu, Kranj.
Spreten
se isce za večje
tvornico p
Kristjan, 22 — 28 let, samski, popolno znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. — Splošna in trgovska izobrazba. Ponudbe pod „092 W, A. 7288" na Rudolfa Mosse na Dunaju I, Seilerstatte 2. 3389
Solarske in koncertne
GOSLI
samo najboljši izdelki brezhibne izvršitve.
Solarske   s osi i   brej  loka  K 4-80 h,
K I-60 h, K 6, K G-SO h, K 760 h, K 6«0 h, iv 9 00 h, K 12-50 h, in K 14. Koncertne violine, pa K. 14, 17, •2k) 50, 24.  Orkestrske violine močnega
glasu po K 2S, SI, 40. Loki ia gosli
80 h, K i, K 1 40 h, K 1-80 h, K S,
K 2'40 h ia naprej. Toki za gosli K i 80 b, K 4 žo h, K 5-60 h, K 6, K 85) h, K 10-60 h. Citre, harmonike in orglice, gitare, (karine, klarineti, pihalni inštrumenti, gramofoni itd. v največji izberi. — Bros rlsiava! Zamena dovoljene ali denar nazaj. Po povzetju ali denar naprej razpošilja priznano j?«ko zmožna svetovna firma.
JAN KONRAD
c. kr. dvorni dobavitelj, Most št. 1153 (Češko).
Zahtevajte bogato ilustrovani glavni katalog z okoli 400C slikami, ki se vsakomur pošlje gratis in franko.
po najnižji cepi v
z mešanim blagom. -- ■ ■ Poteve se v uprav. *S1. Naroda*
Kontorista,
mlajšega, ki zna slovensko ia italijansko, sprejme v stalno sinite večji trgovski zavod v CoiUh Bndifo-vloah. Nastopiti mora dno L novembra t. 1. — Ponudbe pod Šifro iiKontorist" na upravn. »Slovenskega Naroda.« 3402
z izkušnjo za kurjača SO takof IMo za tvorniško podjetje. Pismene ponudbe z navedbo starosti, stanu, dosedanjega službovanja in zahtevo plače na uprav. »Slov. Naroda.« pod ..Strojnik" 3393
2514
za pode,
izvrstne specijalitete, ki se hitro suši in jih lahko vsak uporablja«
Zaloga tovarne lakov luDvika jfiarxa.
Depot pri
it M v liolni.:
: Samokres:
K §'50, 6, 7*50,8*50 Pošiljanje po
povzetja. Brez rizika. Zamena ITj-^i'?;  dovoljena ali
denar nazaj-
as
i
Samokresi
skrbno zastreljeai, z državnim kolekom o tem, najboljše kakovosti in najlepše izvršitve z jamstvom za brezhibno funkcioniranje dobavlja c. in kr. dvor. dobavitelj
Jan Konrad, Most 1162 ČeSko.
Slavni katalog z okoli 4 C G G slikam! na zahtevo gratis ln franke. 2923
trdih, izborno pripravnih za rezanje nudim po K 700za 10O0 kg. z naših ogrskih nakla-dišč, brez obveze, prosto naložljivo. Pogoji nli ves denar naprej, ali polovico denarja aaprej, ostanek pa po povzetju. — Krumpir, česen, čebuljček za seme, jedilna čebula, grozdje za most, jabolka za mošt, dobavljamo po najnižjih cenah.
Prva sagediaska družba ogrskih peljedfleev, Sztgfd, Ogrsko
Važno za vinske trgovce.
: o!
* > *
Is!
: s. :
i:i
lil
isi 121 151
več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400—800 1
se dobivajo po prav nizki ceni
2545       pri tvrdki
j«. Rosner 16"
si   v Ljubljani, i:
Važno za vinske trgovce. I
iti
: ar:
i:i
: -i:
Ig I
; i;
i?i
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip it 8.
Reichov* hiia.
itedllnlk ognjišč.
Isvrstno ln aoHino telo.
■wHa m
•jo. i i
i  i točno
Mi zalega umih it gajfhejSk
otroških vozičkov
ha navadne do najfinejša
tirne.
M. Pakle
v L]ahl|aaL
fcaaai. mnlaikaa m
niiiji i mulja.
krojač prve vrste
se Babaja sedaj » lastni hiši
_
(1
3. m
konkurira   največ j ir:-i tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
TvoraHka zalogi najfiDejlili ingl. in fraiit. specijalitet Blaga.
: Zavod za uniformiranih.:
co
0
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
lin     d° 80
s
:: cream po
1 «5 :: Sfenthol n ustna voda po t *;
sebni prašek po 60h;
za ohranitev in rast las:
lasna voda po
l K; lasna nomada
a K.
Ti izdelki ,Ada*, ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
SS
Ph. Mr. Josip Čižmar
v Ljubljani. §
Kapajte zaupno te domače izdelket H
Korespondenca!
C M. MUoM|fc*ki<f blagovoli list »preje« p. r. Sava pri J., G.
Srečen s.«
: Pran tirimle mieuke oiiia :
II.......DIHI
Kaf«jo vsako »itnaadto ispre-
membo 1.4—«8 ur naprej. St. 3W, liano iasrl—, s«rebo s .thnm pokrita, topioaser ia Šarim hiiica, ■ 3 SfH, 1» cm riaoka 14 m pol cm iiroaa K 1aSO.
i Vr«m«n«ka Malem t Seejic imiitre K 1-SO, 2'—, S*SO m ftfc. Zahtevajte katalog. Razpošiljanje po povzetju ali denar naprej.
Primana  in jako smoina svetovna firma-
Jan Konrada
c kr. tfterai iaaaritdj. Mest it. lift (Ćeike).
neo -
: Glarai katalog i oboli a— »Itkaaii aa mktooo ftakema gratis ia fraake.
Zajamčen vspoh
Zdravniška priznanja o izvrstna« u^kikn. ■m*.        a. nima
krema za prsi.
■eikealjite porabao aa raaaj, trajea seaaaclooalea aapek.
Bujst prsi, pslne, krepke telesne oblike, za vsako starost v kratkem čem.
Poizkusiti lonček 3 K, velik lonček 8 K.
Zaporne kocine
v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo. Vss zdravniško oblastveno preizkušena lepotila.
Kosmet* laboratorij dr. A.
IX-, Berggaaae 17
Razpošiljanje   diskretno   po   povzetju aii franko če se vsota naprej posije. ::
Jv(anufakturna trgovina
J*, duha
Stari trg štev. t. Z
•t ss
Jesenske (n zimske
novosti.
r
PRIVATNI PLESNI POUK.
I
I
V.
V dragi polovici oktobra se prične v dvorani iiotela „LN10N** posebni maaani poduk za gospodične in gospode iz boljših krogov. Piesae vaje. katerib ndeletrti se moreje samo oni. ki so se preje vpisali pri spodaj označenem, vrille se bedo vsak ponedeljek in četrtek, začenii točio ob 8 uri zvečer.
Vpisuje is vsa potrebna pojasnila daje se vsaki san od 11—12. are 2—5 popoldan. Z odličnim spoštovanjem
Giulio Morterra, Hotel pri SlUHD
dep. ia od
a.
i i
m
kron 4.40.
nV SSPjSi 3 regaira, 2- gl+tvv.  Velikost %4 X  2 cm
Št. 654»*. I Upit, 1 rezimusr.  24 glasov. Velikost JS X : * rm .
St. 10 tipk, 1 regiatra 3S glaeov. Velikoat Su x »5 cm
Št. Sa**, 10 tipk, 2 registra, 6« glocor. VoUkoot MXli ar št. 665"«. 10 tipk, ? registra. »0 giaeor. Velikoet 3! X! cm
Sola u Mmoni« k vsaki harmoniki laaton). Nmvn s:   privsonsan po pc(raot|ii
r-ii'iii)i* frunato jako »možna eretovn* firma e. in kr. dvorni dobavi kklj
Jan Konrad9 rmm^inokmoo hm*ml. M«*t, «.
s:e>
I
Zahtevajte bogato Oostrovani glavni katalog a okoli «*oo •likarat. Na labesvo vsakoarar graats aa ftn pako
PRESELITEV KR0JASTVA.
Odliki
Prva kranjska
ttfomicn liluvlrlev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5  Recherjeva hiša
3387
Naznanjam svojim cenj. gg. naročnikom in dragemu obOostvej da sem se s 1. oktobrom t. I. preselil iz Vegove ul. I? v #,slavo' ulico 2, staro vojaško eskrbovallsce.
Prosim vse cenj. gg. naročnike in drugo občinstvo, da mi tudi zanaprej ohranijo zaupanje kakor dosedaj. Potrudil se bom kakor doslej vsakomur postreči z najboljšim blagom, najokusnejSim delom, najnižjimi cenami.
Sprejemam tudi v to stroko spadajoča dela, kakor ponravAa
likanje, čiščenje i. t. d. *
Za obilen obisk se priporoča z odlicriim spoštovanjem
Josip Ahttn
krojaški mojster, Garava nL 2.
V založbi
in
C. LEUCHS & Co. v Norimberku
mmmmmmmmnmmnnnmmmjmm        ucide     mnnnnnmnmmnnnnnnnmi 3*3b
3= nov adresar
■j
Štajerske, Koroške in Kranjske.
11. izdaja,
O
(D
H*
ki vsebuje naslove protokoliranih in   neprotokoliranih trgovcev, tvorničarjev obrtnikov rokodelcev, posestnikov, zdravnikov, lekarnarjev, odvetnikov, notarjev, hotelov,'gostilničar* j jev, zdravilišč, kopališč, bolnic, državnih in občinskih oblasti, šol, samostanov, družb j srenj in društev za industrijo, poljedeljstvo, trgovino in obrt vseh mest in najmanjših ob-' j čin po okrajnih glavarstvih, krajih in strokah urejenih, z navedbo sodnijskih okrajev i poštnih, brzojavnih in železniških postaj, seznamek krajev, strok, in dobavilišč.
Subskribcijska cena 25 kron.
Najnovejši In najpopolnejši apoelalal aarvstr ta
■
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planina, klavirja in lonija tudi samoiaralna
ss deželni adresar,
in
ss ss
popolnega adresarja.
sn gotov dnanr, nn dnlnn od.
Poprave In uglaSevsnjs se izvršujejo toCno in racuntjo najceneje.
Ha|vev|a
Na vsak način pa* i-i   bujete ne
ker znate ceniti kot izkušen trgovec vrednost dobregj
Za zvišanje, razpečavanje in razširjenje prodaje, kakor tudi z~a izsleditev novih virov"s* vedno izplača dober in nov adresni materijal. Zahtevajte m-~m—ul
In vprnftevalno pole, da zabiležimoVaio tvrdko: ********
C. LEUCHS & Co., Norimberk.
(Imejitelja: komercijski svetnik Viljem Leuchs in Juri Leuchs.) Hajvečja zalega edreearjev #vaeb donela na sveta. Ustanevl.ena 17»4. Naš sotrudnik M. Antretter se nahaja sedaj v hotela Npri Slonu."
80
3
31
98^0
980172
Modni salon
JUJT-HAJCBRC
Ljubljanaf Židovska ulica žtev. 3
priporoča cenjenim damam veliko izbiro krasnih
pariških Id dunajskih modelov kakor najnovejših športnih klohkov.
Popravila točno in ceno. 2306 Cone brejt kenknreneel
M 3fiF"     Žalni klobuki vedno v zalogi.
E—"—in -'k
tu
3
iio m zo is tisoč x.
Prisilna dražba Hrenove hiše v Litiji, v kateri je nastanjeno okrajno
glavarstvo, vrš2 s2 2. novembra t L ob 10. uri dopoldne pri sodni]! v
UtffL
17 sob, 4 kamre, 1 kopalna soba, 2 jedilni shrambi, 5 stranišč, 2 kuhinji, 4 obokane kleti, drvarnice in vodovod.
Zernljeknjižni zaznamek vi. št. 306 k. o. Hotiče, pare št. 1352/1 in 1591. Štiri metre od železnice, 40 metrov od kolodvora. — Najnižji ponudek
18000 kron.
Popis   objekta   se  vpogleda  pri  okrajni  sodniji  v Litiji in  v pisarni
Konkurr.ne mase upravitelja 3419
Dr* F. Papeža v Ljubljani. Marije Terezije cesta št, 4.
Si^tSi© 8 tlni! z brzoparniki francoske družbe. Najkrajša
vožnja čez
lotiR v Heo VarlL
Veljavne vozne iiste (šifkarte) za vse razrede dobiš edSno pri 3439
ED. SMARDA
oblastveno p« trjena potovalna pisarna v
UisMIanl Dunajska ceste 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcu".
Vozne J:sike is Amerike v staro domovino po catcUJi ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotem brezplačno.
kutiriiti
veščo slovenščine, nemščine in knjigo-vodstva, če mogoče tudi stenografije.
Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, zahteve plače in dneva mogočega vstopa so nasloviti na Petra Maldit* v Cel|n. 3350
"^eno^ešli posteljno perje.
Kilo sivega puljenesja K 2 — boljšega K240,polbelega K 3 60, belega K 4-20, prima kakor puh mehkega K 6-—, velepnma K 7*20, najboljša vrsta K 840. Puh siv K 6bel K 12—, najfinejši prsni puh K 1440. Od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega inleta, perniea ali spodnja blazina 180x110 cm a K 10-, 12-, 15-, 18—, 21 — 200X140 cm a K 13—, 15—, 1S —, 21- —, zglavnica 80x58 cm a K 3' 350, 4'—. 90x70 em a K 450, 550, 6-—. Razpošiljanje franko po povzetju
od K 10"— naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoce denar nazaj. Poizkušnje in eenovniki franko.
Ariur Wollnera Lobes 35 pri Plznfi (Češko.)
ji
Vremenski plašči
za gospode, dame in
Otroke I Prre vrste krojaško
delo. la oprema. Samo K 16"—.
?>£. 810. Plaftči ra gospode ia dobrega.,     trdnega gf*x&eg&
lodn* za poletje in zimo, sive in   olivnate   barve   z naramnicama in kapuce za odpeti, komplet«© :: ::
širok      115   12»   125 trn đel?
kenKuTiT*! eT 177 T€l
Št. & f>. Isti z% dame s veliko
kapuco ta čez klobuk ui čepico, kompleten
širok      115.   120.   125 cm ddg
komad WtfW!mWCWmZ
Plašči za gospode in dame iz najfinejšega in najboljšega blaga I a izdelano v mojem :::     glavnem katalog. :::
Kikak  riziko! Zamena
dovoljena i>li denar nazaj-RaapoŠilja po povtetju priznano jako zmožna svetovna 2«9S tvrdka
jan Kommmm^srmTtst
Zahtevajte pa dspisniri msj bogata flcsiTOtni glarni kaf;Ias z ti 4000 sli kami. ti ss :;k:; cdpašije tsakaosur in ;s:t:..a prosto.
AVTOMOBILI I
LAURIN & KLEMENT
Novi modeli 1912
za tanko džrHo^V
Ruska tekia
PftrafrmVSnnilHt} IIL kategorija prvo darilo
IT. kitegonja
prvo darilo
najboljši izvršitvi.
Boskorskrfa ntoklita
ta H. tnnviarilt to. ruknja avtoklnsa
fentj toiuia h bitim V. kitmnii
prvo darilo
LflURin & KLEMENT. d. d.. Mlada Boleslava.
C. kr. državna obrtna šola v Ljubljani.
Šolsko leto 1911)12 se prične 6. novembra.
Letos se otvorijo naslednji oddelki:
I. Delovodska šola mehaniCno-tehnične smeri za kovinske obrtnike. Pouk traja 2 leti.
II. Šola za stavbne obrtnike (zidarje, kamnoseke m tesarje) s pripravljalnim tečajem in dvema strokovnima tečajema. Vsak tečaj traja 5 mesecev. Dalje 3lA mesečni mojstrski kurz za zidarje, ki stoje neposredno pred skušnjo za zidarskega mojstra.
III. MojStrs«a ŠOla za Stavbno in pohištveno mizarstvo. Pouk traje 1 leto.
IV. Sola za lesno in kamneno kiparstvo s tremi letniki.
V. Specijalni kurzi za obrtnike in sicer za prostoročno, geometrijsko in projekcijsko risanje, za strojeslovje in strojno risanje, za strokovni pouk m Strokovno risanje za mizarje, za strežnike parnih kotlov, parnih strojev in za vlakovodje. Pouk traje 3—7 mesecev.
VI. Javna risarska In modelirska šola.
VII. Ženska obrtna šola z oddelki za perilo, za obleke in za umetne vezenje. Vsak oddelek ima 2 letnika- Poleg teh dva enoletna ateljeja za šivanje oblek in umetno vezenje.
VIII. Strokovni kurzi za izobrazbo učiteljskega osobja na obrtno nada-
ljevalnih šolah.
Sprejemni pogoji
Za oddelke I., II., III. in V.: Dovršena ljudska šola, starost vsaj 17 letin učno izpričevalo dotičnega obrta.
Za oddelke IV. in VIL: Dovršena ljudska šola in Starost 14 let.
Vpisovanje se vrši zadnji teden pred pričetkom šole; za specijalne kurze se bode čas vpisovanja pozneje naznanil.
V javno risarsko in modelirsko šolo se vpisuje zsako nedeljo do konca šolskega leta.
Natančneja pojasnila daje podpisano ravnateljstvo. 3442
V LJUBLJANI, 6. oktobra 1911.
C kr. ravnateljstvo«
JS^¥ Sar
Is
ljubljeni    Prešernova ulica štev. 7
združena s
•    • o v
II i S
pH|9®?psGa sbv@^sk@mu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, . ■.   kemptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga   . ■ •
IPbF* nataoiiše Isako^ostt in po nalnlžlih cenah. ^B&f
Papir
Pisalne in risalne potrebščine
J-^ ■------V *      4V •
pisalni Stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma,      peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni  papir, risaln
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama, pap>r ra
barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti.       najpriprosteiše in najfinejše, črnr, vijolčaste in barvaste.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
Šolske mape
iz platna m iz usnja ter jermena  za knjige.
Mape za zvezke.
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo      s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora
v vseh velikostih, za dame In za fespode, za navadno rabo in tudi za darila«
Šolski
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
Črnilniki in uteži
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
a •
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
Jforriu knjigarna sprejema tuli naročila u
stroje
i mm m m m  VSCh Sistemov •«■•••»•*
po tovarniških cenah;
dalje naročila nm
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke, vizitnloe, ezaaaila, faktore,
itd itd