Pogled v novo ieto skozi očala     gospodarstvenikov
Odločni koraki v izvoz
Ko ob koncu decembra začnemo razmišlja-ti o načrtih v novem letu, tudi gospodarslve-niki delajo bilance in načrtujejo svoje bodoče naloge.
Ce leto 1980 označimo kol leto stabilizaci-je in kot leto, v katerem je veljal poudarek čimbolj uravnovešeni trgovinski in plačilni bilanci, potem je vsekakor zanimivo izvedeti, kako so se nekatere šišenske vodilne delovne organizacije vključile v te tokove. Naše ,so-govornike smo povprašali, kako so zadovoljni z letošnjimi izvoznimi in nasploh zunanjetrgo-vinskimi rezultati in kaj pričakujejo na med-narpdnem trgu v letu, ki začenja novo desel-letje dvajsetega stoletja.
ZORAN KOS, Pivovarna Union:
»Od letošnje proizvodnje pdva - 840.000 hekr lilrov smo ga zvarili - smo na tuji trg proda-li 27.000 hektolitrov. To se zdi sicer na prvi pogled zanemarljivo majhna količina, ven-dar pa je treba ob presojanju tega podatka vedeti, da smo lcta 1976 izvozili komaj 1.500 hektolitrov piva in da smo torej naš izvoz v zadnjih letih izredno povečali. Konkuren-ca na svetovnem trgu je izredno ostra, zato je polrebno vložiti velike napore, da bi do-segli ugodne prodajne rezultate. Nekatera mednarodna priznanja za kakovost, ki smo jih dobili v zadnjcm obdobju in ki potrju-jejo stalno kakovost naših izdelkov, so nam veliko pripomogla k prodoru na svetovni trg. Za zdaj izvažamo šele v. tri države — Avstrijo, Italijo in ZDA, poskušali pa se bomo uvcljaviti tudi na drugih trgih. Poda-tek, da vsak Dunajčan lelno popije štiri steklenice Union piva, je za nas spodbuden in ohrabrujoč, saj nam obeta, da bomo tudi drugod doscgli takšne uspchc.
Skušamo prodreti tudi na tržišče tako imenovanega tretjega sveta, vendar ne s prodajo končnih izdelkov, pač pa s celot-nim inženiringom za nekatcre projekte in skupaj s proizvajalci opreme za pivovarne. Prav tako si prizadevamo za izvoz predela-nih odpadnih surovin pri proizvodnji piva, kot so pivski kvas in tropine. Letos smo prvič izvozili tudi vcčjo količino pekovskega kvasa v NDR, obstajajo pa možnosti za iaz-širitev tega sodelovanja.
. Izvoz je za Union nujno potreben, saj si na ta način zagotovimo potrebne devize za nakup rezcrvnih dclov. Na tujem trgu dosegamo ceno, ki je enaka naši lastni ceni. Dcvalvacija dinarja bi nam siccr lahko pri-nesla ugodnejše rezultate, vendar pa na tu-jem trgu ne moremo nastopiti z »dumping« ccnami, ker nam lo ne dovolijo združenja proizvajalcev piva v posameznih deželah. Za-lo razen stalne kakovosli zelo veliko pozor-liost namenjamo videzu embalaže in etike-tam na steklenicah.
Tudi v letu 1981 bomo naš izvoz skušali čimbolj povečati, končni uspeh pa bo pre-cej odvisen od različnih dejavnikov, ki od-ločilno vplivajo na naše poslovanje. Toda če vemo, da bomo v Jugoslaviji v nasled-njem obdobju veliko pozornost posvetili pro-izvodnji hrane, potem mislim, da bi tudi Union moral tu najti svoje mesto. Dohodkov-no povezovanje s proizvajalci surovin je že dalo prve ugodne rezultate, v prihodnosti pa naj bi bili še boljši.«
TONE POTOČNIK, Agrostroj:
»Agrostroj je svojo perspektivo razvoja vidcl v povečanem ižvozu in zato ob letoš-nji izrazito izvozni usmerjenosti jugoslovan-skega gospodarstva ni imel večjih težav. Le-tos smo izvozili za dobrih 287 milijonov di-narjev naših izdelkov in to predvsem v so-cialistične dežele, članice SEV. Zataknilo se nam je pri izvozu na Poljsko, ko je šlo za vezano trgovino in smo zaradi gospodar-skih težav Poljske realizirali le približno Iretjino predvidenega posla. No, letošnji iz-pad smo prenesli v plan za prihodnje leto in upamo, da bomo uresničili podpisane po-godbe. Zaradi pretiranega naraščanja cen reprodukcijskega materiala, predvsem alu-minija, ki je naš osnovni material, smo ime-li precejšnje tcžave, saj so cene aluminiju pri nas rasle mnogo hitrcje kot na svetov-nem trgu.
Načrtujemo, da bomo prihodnje leto po-vcčali naš izvoz za najmanj šcst odstotkov v primerjavi z letošnjim letom. Razen na že uveljavljenih trgih bomo skušali odloč-nejše korake narediti tudi na tržiščih v ne-katerih državah v razvoju. Odpirajo sc nam ugodne možnosti za prodajo naših izdelkov v Libijo, Alžirijo, Maroko, Gano, Kenijo, Ni-gerijo, Kuvajt...
HENRIK BRATKOVIČ, Litostroj:
»Letošnji plan izvoza bomo presegli za 30 milijonov dinarjev, tako da bo naš ce-lotni izvoz znašal okrog 460 milijonov dinar-jev, uvozili pa smo za 180 milijonov dinar-
jev. V strojegradnji je treba proizvodnjo in prodajo načrtovati na precej daljši rok, kot y nekaterih drugih panogah industrije, saj je proces proizvodnje dolgotrajen in gre večinoma za proiz-vodnjo za znanega kupca.
Litostroj se je v vseh letih svojega delo-vanja skušal čimbolj uveljaviti na tujih trgih. Samo podatek, da smo izvažali v več kot 50 dežel na svetu, govori, da smo do segli resnično dobre uspehe.
V letu 1981 bomo izvozili za 640 milijo-nov dinarjev naših izdelkov. Povečanje se na prvi pogled zdi izredno veliko, vendar je treba vedeti, da je ta plan povsem re-alen, saj gre za že sklenjcnc pogodbe in to-rej m bojazni, da načrta ne bi izpolnili. V prihodnjem letu bodo izdelki z oznako Ljto stroja potovali v SZ, ČSSR, Poljsko, ZRN, Italijo, Švico, Irak, Venezuelo, San Salva-dor... Vsekakor bi bili izvozni rezultati Li-tostroja še precej bolj ugodni, če bi na lici-tacijah dobili nekatere jMjsle, za katere smo Jzredno konkurenčni s svojimi cenami. A kaj nam pomagajo nizke cene, ko pa na pri-mer Japonci ali Zahodni Nemci ponudijo iz-redno ugodne kreditne pogoje in si tako kljub višjim cenah, kot so naše, zagotovijo posel. Naša obratna sredstva so namreč pre-rnajhna, da bi se lahko spustili v boj z na-šimi konkurenti tudi v dajanju kreditnih ugodnosti. V zadnjem času je Jugoslovanska izvozna banka pokazala več zanimanja za na-še probleme, vendar pa je znano, da ima tudi ta banka premajhen kapital za potrebe jugoslovanskih izvoznikov.
JANEZ NEBEC, Dekorativna:
»Letos smo izvozili za 95 milijonov dinar-jev izdelkov na konvertibilno področje in za 150 milijonov dinarjev na klirinško pod-ročje.
Razni ekonomski ukrepi Jugoslavije med letom so izredno močno vplivali na naše poslovanje. Devalvacija dinarja nam je spr-va prinesla izredno ugodne rezultate, toda sedaj smo spet v položaju, ko moramo na konvertibilnem področju prodajati naše iz-delke po ceni, ki je nižja od naše lastne ce-ne. To pomeni, da zdaj jemo tisto, kar smo ustvarili takoj po devalvaciji. Do takšnega položaja je prišlo zaradi izrednega poveča-nja cen reprodukcijskih materialov.
Izvoz je za nas nujnost, saj si tako za-gotovimo potrebna devizna sredstva za uvoz. Toda ob tem je treba vedeti, da mi za last-ne potrebe potrebujemo le 55 milijonov de-viznih sredstev, ostale devize pa odstopimo našim dobaviteljem reprodukcijskega mate-riala. Tako moramo na primer Ohisu iz Skopja za vsak kilogram »malona« poleg dinarske cene plačati še po en ameriški do lar, ki ga Ohis porabi za nakup materialov iz uvoza.
Kljub vsem težavam pa bodo naši letoš-nji poslovni rezultati ugodni. To dejstvo ve-lja pripisati tudi temu, da jc produktivnost v naši delovni organizaciji zelo visoka in je
ob obstoječi tehnologiji nemogoče doseči bistveno boljše rezultate. Produktivnost bi bilo mogoče povečati le z uvedbo še moder-ncjše tehnologije in nakupom najmodernej-še opreme, vendar pa je to y sedanjih eko-nomskih razmerah neuresničljivo.
V letu-1981 načrtujemo izvoz y vrednosti 120 milijonov dinarjev na konvertibilno pod-ročje in enako vrednost kot letos na klirin-ško področje. Program smo zastavili dokaj smelo, zavedamo se, da ga bo izredno težko uresničiti, toda prepričan sem, da bomo tu-di tokrat našli najustrezncjše rešitve, da bo-mo zastavljene cilje tudi uresničili.
JANEZ LESKOVEC, Donit:
»Naše proizvodne zmogljivosti smo v le-tošnjem letu izkoristili v polni meri. Naše izdelke izvažamo v vso Evropo, v Južno Azi-jo, v Severno in Južno Ameriko, medtem ko načrtujemo obsežnejši prodor na tržišča dežel tretjega sveta do leta 1985. Čeprav so naše proizvodne zmogljivosti izkoriščene do takšne mere, da nimamo več nobenih re-zerv, pa načrtujemo, da bomo v prihodnjem letu povečali naš izvoz za 22 odstotkov. To bomo dosegli z boljšim izborom izdelkov, ki jih bomo prodajali na tuje, saj bomo sku-šali v večji meri prodajati tiste izdelke, pri katerih dosegamo ugodnejše cene.
Donit sodi rhed tiste delovne organizaci-je, ki so se obvezale, da bodo letos povečale svoj izvoz nad planiranimi količinami. To nam je tudi uspelo, vendar pa smo zaradi tega morali nekoliko priviti pipe za prodajo na domačem trgu. Prodaja dodatnih količin na tujih trgih nam ni predstavljala posebnih problemov, saj smo znan proizvajalec z raz-vito prodajno mrežo, toda to je imelo nega-tivne posledice na domačem trgu. To pa hkrati pomeni, da so naše proizvodne zmog-ljivosti premajhne, zato bomo v naslednjem letu skušali razširiti zmogljivosti za proiz-vodnjo tesnitov in filtrov, pri proizvodnji tehničnih laminatov pa bomo skušali uvesti tudi modernejšo tehnologijo, ki naj bi nam omogočila, da bi na tujih trgih dosegali ugodnejše finančne rezultate pri prodaji teh izdelkov.«
JANEZ SBIL, Color:
»Letošnji jugoslovanski ekonomski ukre-pi so nas prisilili, da sc bolj intenzivno zač-
nemo ukvarjati s prodajo naših izdelkov na tuja tržišča, saj smo si le tako lahko zagotovili potrebna devizna sredstva za uvoz reprodukcijskih materialov. Povpraševanje po naših izdelkih je v Jugoslaviji izredno in nismo irneli nikakršnih problemov pri pro-daji na domačem tržišču, razen tega pa smo na domačem trgu dosegali viš je ccne, kot jih na tujem, čeprav tudi na tujem trgu ne prodajamo pod lastito ceno. Izvozili bi lahko še več, vendar bi se to odrazilo na do-mačem trgu, ker bi bila založenosl z naši-mi izdelki premajhna. V letošnjem letu smo izvozili za 11,4 milijona dolarjev izdelkov, predvsem v Sovjetsko zvczo, pa tudi v NDR in nekatere druge dežele.
Zaostreni pogoji gospodarjenja pa nas silijo v še agresivnejši nastop na tujih trgih. Dogovarjamo se z nekateritni kupci iz za-hodnoevropskih dežel za prodajo naših izdcl-kov, vendar še nismo sklenili dokončnih do-govorov. Načrtujemo, da bomo v letu 1981 izvozili za 15,2 milijona dolarjcv naših izdel-kov'.
Uresničitev tega plana pa bo v veliki meri odvisna tudi od možnosti uvoza. V zadnjem letošnjem četrtletju smo morali zmanjšati proizvodnjo, ker nismo mogli uvoziti zadost-nih količin reprodukcijskih materialov, ne vemo pa še, kako bo z uvozom v prihod-njem lelu. Tudi pri nakupu domačih surovin imamo težave, saj skoraj vsak dobavitelj zahteva, da mu odstopimo del dcviz, ki jih dobimo  z  izvozom,  po  drugi  strani  pa  so
bili tudi izdelovalci surovin prišiljeni izva-žati, kar se pozna na založenosti domačega trga, ko pogosto nismo mogli kupiti potreb-nih surovin.
Dcvalvacija dinarja nam je prinesla sicer trenutne uspehe, toda po drugi strani so se podražili tudi uvozni materiali, tako da je bil končni učinek majhen.
Če bi hoteli iz teh odgovorov poiskati neki skupni imenovalec, potem lahko zapišemo, da pravzaprav nismo slišali nič posebno prese-netljivega in novega. Tisti, ki so se že pred zaostritvijo ekonomskih odnosov s tujino usmerili v izvoz svojih izdelkov, so tudi letos dosegli ugodne rezultate, vsi drugi pa so mo-rali začeti izvažati, če so holeli priti do po-trebnih deviz za uvoz. Hkrati se je pokazalo, da so možnpsti za izvoz še precejšnje, seveda pa se ob tem pojavlja vprašanje, kako se bo to povečarije izvoza odrazilo na založenosl do-mačega trga. Visoka in hitra rast cen repro-dukcijskih izdelkov zmanjšuje konkurenčno sposobnost izvoznikov, po drugi strani pa je slišati tudi trditve, da sedanji tečaj dinarja ni realen, kar neugodno vpliva na prizadeva-nja izvoznikov.
Kljub vsemu pa v vseh delovnih organi-zacijah v prihodnjem letu načrtujejo dokaj vi-soke stopnje rasti izvoza in hkrati zagotavlja-jo, da bo prodaja na tuje trge dobila še od-ločnejšo podporo.
France Kmetič Foto: Franci Rozman