Naročnina
Pnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemslvo
meseCno 35 Din nedeljska Izdala celoleino vjugo-slnvljl SO Din, za Inozemslvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pettt-vrsla mali oglasi po 130 In 2D,ve£|l oglasi nad 43 min vlMne po Din 2-30. velUd po 3 ln 4 Din, v urednlikemdelu vrstica po IO D1d d Pri večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjulrej razen pondelJKo ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evt ulici »t. 6/fIl Kokoplsl se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprejemalo -y Uredništva telefon št. 20S0, upravnl&tva št. 232S
Političen lisi sa slovenski narod
Uprava fe vKopltarlevl ul.št. 6 ^ Čekovni račun: Lf tihi fana štev. 10.630 ln 10.34Л xa Inserate. Sarafrvošt. 7563, Zagreb ŠI. 39.011, Praga In Dunai št. 24.797
Narodna fronta.
Ni ne v naši ne v katerikoli drugi državi Evrope stranke, ki bi bila v tako kratkem času tako žalostno skrahirala kakor tako zvana samostojna demokratska stranka v Sloveniji. Ta stranka pomeni popolno nasprotje s svojim lastnim programom in imenom. Njeno delovanje so ena sama vrsta zločinov proti demokraciji, narodu in morali, ki mora biti temelj vsakemu političnemu delu.
Stranka se imenuje demokratična. Kadarkoli pa je bila v vladajočem položaju, je pomagala z vsemi silami ubijati demokracijo. Prva je uvedla teror, batinaštvo in policajski režim. Njeni eksponenti so izdelovali obznane, demolirali samoupravo Slovenije in Hrvatske, suspendirali občinsko avtonomijo in uvedli preganjanje uradništva. Organizirali so oboroženo četaštvo, ukinili svobodo besede in tiska ter začeli socialno reakcijo. Višek so dosegli v zadnjem PP režimu, ki bi bil pri-vedel parlamentarizem m ustavnost do absurda ter ustoličil fašistovsko diktaturo, da se pokojni Pašić ni v zadnjem trenutku zavedel in se SDS odkrižal. Kajti država je bila prišla na rob propada, njen zunanji ugled je bil do temelja omajan, njeno zaupanje zapravljeno, ugled zakona priveden na ničlo, njene finance pa v popolnem razsulu. More se reči, da je stari državnik s tem v zadnjem trenutku rešil državo, ki so jo bili njegovi lastni zavezniki pritirali s svojimi metodami tik do konca.
Za slovenski narod pomeni SDS njegovega največjega notranjega sovražnika, kar jih je v svoji zgodovini imel. SDS je prva slovenska stranka, ki je slovenstvo zanikala, hotela njegov jezik in kulturo žrtvovati, mu odrekla samostojnost, ga s pomočjo centralizma oropala njegove avtonomije ter ga pomagala gospodarsko oslabljevati, da bi čim-preje kot narod izginil. Slovensko uradništvo je s vojimi persckucijami gmotno in moralno ubijala, slovenskega delavca strahovala s terorističnimi pohodi in demontiranjem socialne zakonodaje, slovenski pridobitni stan s centralistično gospodarsko politiko ohromila, kmetsko ljudstvo po davkih obubožala. SDS-arski režim in gospodarstvo je prineslo slovenskemu naredu več škode kot turške vojske in kuga.
In nagib? Gola pohlepnost po oblasti in gmotnem profitu. SDS je izrabljala svojo oblast zgolj v svoje strankarske dobičkarske namene. Demokracija, naprednost in svobodna misel so le pokrivale poslovno politiko SDS matadorjev. Uspeh te politike so sto in sto milijonske izgube narodnega premoženja, povzročene po bančnih krahih. O morali te strauke vedo povedati vsi, s katerimi je bila kdaj v zvezi: Davidovičevi demokrati, radikali, samostojni kmetje, socialisti, komunisti... Nobena beseda in obveza ji ni bila sveta, nobeno geslo tako vzvišeno, da ga ne bi izrabila v svoje partizanske namene, nobena stvar in noben človek vreden obzira, ako je stal na poti njeni samovladi.
Danes stoji ta družba na svoijh razvalinah. Noben režim je več ne mara, vsi se je otresajo in oddaleč ogibljejo, vsak se jo boji pozdraviti na javnem trgu. Še svobodomiselni krogi se skrbno čuvajo, da ne bi jih njena družba kompromitirala. Nobeden ji ne zaupa, ker ve, da se je vsakemu izneverila. Najbolj monarhistična, dinastična in konservativna, ko ji je kazalo, je danes najbolj revolucionarna, ne da bi pozabila pristaviti, da je pojutrišnjem zopet pripravljena najponižnejše dvorjaniti, če se ji dovoli se zopet senčiti v vladni milosti. In njen najnovejši trik je bil ta, da se je tajnostno sklicevala na najvišje faktorje, da bi osnovala »napredno fronto«.
Toda »napredna fronta« deli usodo vseh dosedanjih zamislov in poizkusov SDS. Noben napreden element se nc oglasi, da bi se podal pod pokroviteljstvo družbe, ki rabi napredne elemente, da jo pomagajo izvleči iz blata in jo rehabilitirati. Vsak ve, da je vnaprej pogubljen, kdor stopi v konzorcij SDS, ki je šc vsakega ogoljufal. Pa ne samo, da noče nihče vedeti o fronti, ki se je pred par dnevi čez noč izpremenila iz »napredne« v »•narodno«, sami dosedanji pristaši SDS, kolikor so res še ohranili nekaj resnične naprednosti, se odvračajo od te družbe in prestopajo deloma k Davidovičevceni, deloma k radikalom. SDS računa z volitvami. Njena firma )e tako kompromitirana in osovražena, da rabi nov izvesek, ču hoče vsaj nekaj rešiti. V to naj bi služil »napreden« blok. Na to prevaro pa danes nihče več nc gre, ker vsak ve, da je SDS pravo roganje vsaki naprednosti. Zato so si gospodje izmislili »naroden« blok,
Dr. Marinkovič se sestal г RacJčem.
PO SESTANKU SE JE RAKIĆ IZ ZAGREBA TAKOJ VRNIL V RIM.
v Maribor, 17. maja. (Izv.) Danes popoldne je prispel s konference Male antante zunanji minister dr. Voja Marinkovič. V Mariboru ga je že pričakoval naš poslanik v Rimu g. Milan Rakič, kateremu je dr. Marinkovič že iz Prage brzojavil, da mu naj pride nasproti do Maribora. Takoj po prihodu brzovlaka sta se podala dr. Voja Marinkovič in podanik Rakič v poseben voz in se odpeljala z zagrebškim brzovlakom dalje.
Zagreb, 17. maja. (Izv.) Nocoj ob pol 7 je prispel z brzovlakom v Zagreb dr. Marinkovič
v spremstvu našega poslanika v Rimu Milana Rakiča. Iz Zagreba se je Rakič vrnil nazaj v Rim, Marinkovič pa se jc odpeljal v Belgrad. Sodijo, da je Rakič zato takoj odpotoval v Rim, ker Marinkovič želi, da bi čimpreje prišlo do pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. Voja Marinkovič ni dal v Zagrebu časnikarjem nobenih izjav.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Zunanje ministrstvo je dobilo obvestilo, da se jutri ob pol 7 vrne v Belgrad zunanji minister dr. Voja Marinkovič z našo delegacijo.
je o
Bolgrad, 17. maja. (Izv.) VukičeviČeva vrnitev iz Vinjic je izzvala različne komentarje, zlasti pri radikalih, ki so nerazpolože-ni napram sedanji vladi. Ti radikali tolmačijo dejstvo, da Vukičevič ni dobil volivnega mandata na ta način, da je pričakovati nove spremembe in kombinacije za bodočnost-Vladni krogi, posebno pa Demokratska zajednica, zagotavljajo, da ni pričakovati prav nobenih sprememb in da bo ta vlada izvedla volitve.
Bolgrad, 17. maja. (Izv.) Trgovinski minister dr. Mehmed Spaho je dal izjavo, v kateri pravi, da je splošni politični položaj položaj popolnoma normalen. Delo v finančnem odboru je pokazalo že takoj v začetku, da ima vlada v narodni skupščini zaslornbo in da želi hitro rešiti vsa tista vprašanja, ki državo in ljudstvo najbolj zanimajo. To so gospodarska in prometna vprašanja. Glede splošnih problemov, ki zanimajo Bosno in Hercegovino, je dr. Mehmed Spaho naglasil, da se
stališči Demokratske zajednice in bosanskih radikalov v glavnem strinjata in da je kratko sodelovanje DZ in radikalov dosedaj pokazalo že vidne rezultate. Nadalje je Spaho govoril o sporu med bosanskimi radikali in JMO in izjavil, da so se pogajanja prekinila ter da je se je stvar izrodila Vukičeviču, da on reši spor. Odločno je zatrjeval, da je na tisto, kar je DZ zahtevala v Bosni in Hercegovini ob priliki pogajanj za vstop DZ v vlado, pristal že Uzunovič.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Obe radikalni skupini, pašičevci s Trifkovičem na čelu in centrum z Uzunovičem na čelu, delata na to, da bi se medsebojno čimpreje pomirili. Zato se njuni voditelji vsak dan sestajajo in pogajajo. Rezultat teh razgovorov naj bi bil ta, da bi ве zrušila Vukičevičeva vlada.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Zvečer je predsednik ministrskega sveta Velja Vukičevič, kakor običajno obiskal ministra dvora Janko-viča.
P©sSanca SLS za
še niti posvetovala ni, kdaj da misli dati vpo-kojencem, kar jim je narodna skupščina pod našo vlado sklenila dati.
BelgTad, 17. maja. (Izv.) Ker so se raznesle vesti, da se bosta radi pomanjkanja kreditov omejila delo in obrat v železniški delavnici v Mariboru, se je danes poslanec Žebot v imenu Jugoslovanskega kluba informiral v prometnem ministrstvu, pri glavnem ravnateljstvu in pri posameznih načelnikih. Zagotovilo se mu je, da se sedaj v delavnici ne misli na zmanjšanje dela. Rodi tega so vesti, ki jih širijo gotovi krogi z namenom, povzročiti še večje razburjenje, neutemeljene. Ministrstvo, kakor tudi glavno ravnateljstvo sestavljata predloge, da se krediti za delavnice in nabave v železniških obratih in posebuo za delavce na progi v toliko povečajo, da bi odpadle redukcije in zmanjšanje plač. Vse je seveda odvisno od dobre volje ministrskega sveta in posebej finančnega ministra, ki morata pristati na zahtevo po naknadnih kreditih, sicer se redukcije in zmanjšanje prejemkov delavstva ne bi mogle omejiti. — Kar se tiče voznih ugodnosti za železničarje in njih svojce, dobivata železniško! ministrstvo in glavno ravnateljstvo vsak dan številne proteste od vseh strani. Žal pa sedanji režim ni posebno naklonjen, ugoditi upravičenim zahtevam delavstva. — Pri zadnjih premestitvah železniškega osobia se je mnogim zgodila očividna krivica. Marsikje je igralo strankarstvo svojo nesrečno vlogo. Poslanec Žebot je odločno zahteval, da se vsaj najhujše krivice, ki so se storile ubožnim družinam, popravijo.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Naši poslanci so danes intervenirali pri pristojnih ministrstvih, da se že vendar enkrat nakažejo miloščine oziroma pokojnine miloščinarjem bivše južne železnice, katere jim mora državna uprava na podlagi rimske pogodbe plačati. K temu moramo omeniti, da je železniško ravnateljstvo v Ljubljani žc izdelalo predlog. Čim ga bo odobrila glavna kontrola, morajo milošči-narji dobiti svojo borno pokojnino. Nanovo dobi v Sloveniji 85 starih mož in žen miloščino tudi za nazaj. Prevedba kronskih vpo-kojencev v dinarske bi se bila morala že davno zgoditi. Če bi ne bila vlada, v kateri so bili ministri SLS, tako hitro padla, bi bila ta pereča zadeva danes žc gotovo rešena. Dobil jc odgovor, da se sedanja vlada o tem
ki pa je vsakega spomnil na strahotne zločine, ki so sc pod tem imenom uganjali nad našim narodom leta 1924. Facit je, da bo ostala SDS v blatu, v katerem je in v katerem ostane, dokler popolnoma pod njim ne izgine.
Akademiki I
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Danes je pričel plénum zakonodajnega odbora razpravljati o zakonskem načrtu kazensko-pravdnega reda. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je predsednik Živkovič takoj odredil razpravo v podrobnostih. Poslanec dr. Hodžar jc proti temu protestiral in zahteval otvoritev načelne debate. Nato je poslanec Hodžar podal kritiko in navedel pomanjkljivosti načrta. Izjavil je, da ni nasproten izenačenju zakonov, odločno pa da mora zahtevati, da se sprejmejo ; dobri zakoni. Predvsem mora veljati načelo, da se dosedanje pravno stanje v državi z novimi zakoni ne poslabša. Kazenski zakon se je n. pr. sprejel, dasiravno v marsičem ni dober. Poleg tega ima mnogo nedostatkov, katere sem v svojem govoru navajal. Zato smo morali že iz načela glasovati proti. Kazenski zakonik je n. pr. okrnil imuniteto poslancev in uvedel zloglasni kancelparagraf. K. P. R. je sicer boljše izdelan, ni pa v njem do kraja izveden akuzatorični princip. Vprašanje porote pa je sploh ostalo nerešeno. Zatrjevalo sc je sicer, da se izdeluje poseben zakon o poroti. Poslanec pa je mnenja, da je to samo izgovor. Posebno poudarja, tla se od 1. 1922. niso več klicali v komisijo za kazenski zakon strokovnjaki iz Slovenije. — Razen poslanca Hodžarja se v načelni debati nihče ni javil k besedi. Večina je načrt v načelu sprejela. Nato je večina mehanično glasovala in sprejela 96 paragrafov tudi v podrobnostih. V debato sta posegla samo poslanca Hodžar in radikal, bivši minister Vasa Jovanovič in stavila spreminjevalne predloge. Večina je doslej vse odbila. Predsednik Živkovič je postal nervozen in dr. Hodžarju naenkrat ni hotel dati besede ter ga v izbranih besedah celo žalil. Vsled tega je prišlo do incidenta. Dr. Hodžar jc ostro protestiral in zahteval, da se v zapisniku ugotovi, da postopa predsednik samovoljno in člane odbora prikrajšujc v njihovih pravicah. — Prihodnja seja bo jutri popoldne.
Zamenjava obveznic vojne odškodnine.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Finančni minister je podpisal pravilnik o zamenjavi obveznic vojne odškodnine. .Stare obvoznice se bodo zamenjale za nove, ki sc bodo glasile na 5000 in 10.000 nominale. To se je storilo zato, da bi se olajšal promet z obveznicami vojne odškodnine.
Danes ob б. uri popohlno se vrši t avli univerze maniïestacijsko zborovanje slušateljev univerze radi istočasnega izzivalnega zborovanja fašističnih akademikov v Gorici. Akademiki, vsi na zborovanje, da manifestiramo za svoje pravice! — Svet slušateljev ljubljansko univerze.
Meizpoinjene pobožne želje SDS.
Bolgrad, 3.7. maja. (Izv.) Ko je podla vlada, v kateri je bila tudi SLS, so glasila SDS >Jutro«, »Slovenski Narode, »Marburger Zeitung«, >Tabor< z veliko slastjo in debelimi črkami poročala iz Belgrada, da je bivši veliki župan Pirkmajer postal načelnik oddelka za Slovenijo v notranjem ministrstvu. Žerjavovci so zavriskali od radosti. Sedaj pa se je pokazalo, da je bilo to poročilo navadna samostojno demokratska raca. Oddelek za Slovenijo vodi še naprej dr. Svetek. Tudi poročilo o spremembi velikih županov v Sloveniji so bila samo pobožna želja znane gospode. Pirkmajerja so pridelili komisiji, ki urejuje neke akte v Vojvodini.
DR. KULOVEC MED BUNJEVCI IN ŠOKCI.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Danes se je vrnil v Belgrad dr. Kulovec, ki se je par dni mudil med Bunjevci in Sokci v Subotici in Somboru. Tam je imel več sestankov z voditelji tamkajšnje bunjevške in šokaške stranke.
TUDI DR. KUKOVEC V BELGRADU.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Danes je v Belgrad prispel bivši minister in bivši narodni poslanec dr. Vekoslav Kukovec iz Maribora, Kakor smo zvedeli, jc imel več sestankov in posvetovanj s srbskimi in hrvatskimi politiki.
SPOPAD NA JUGOSLOV.-BOLGARSKI MEJI.
Belgrad, 17. maja. (Tzv.) Na bolgarsko-
jugoslovanski meji je prišlo do spapada in bojev med našimi obmejnimi četami in bolgarskimi komitaši. Ena četa je bila popolnoma potolčena. Na mestu so obležali trije mrtvi in več ranjenih.
ŽRTVE NEDELJSKEGA POTRESA.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Nedeljski potres je zahteval več žrtev po raznih krajih. Tudi je več ranjenih, ki se bore s smrtjo. Število mrtvih se še ni ugotovilo.
NOV POTRESNI SUNEK.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Nocoj okrog 7 zvečer se je čutil v Belgradu prccej močan potresni sunek, ki pa ni imel nobenih posledic.
Ponarejeno vino.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Oblasti so zvedele, da je večina vina, ki se uvaža v Belgrad iz Dalmacijo pod firmo dalmatinskega vina, ponarejena. Oblasti so prišle na sled premeteno izvedeni organizaciji, ki bi imela spraviti ponarejeno vino v te kraje naše države, posebno v mesta. Vsled tega dalmatinski vinogradniki niso mogli in ne morejo prodajati svojih naravnih izdelkov. Ponarejeno vino je italijanskega izvora. Oblasti so po vsej državi odredile stroge preiskave, ker se vsakodnevno gode slučaji, da obolevajo ljudje, ki zauživajo ponarejena vina.
Očitki dr. Benešu radi njegove izjave.
Belgrad, 17. maja. (Izv.) Izjava dr. Beneša, katero je prinesel tržaški »Piccolo«, da je Češkoslovaška pomirljivo vplivala na Belgrad povodom napetih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo in glede zadržanja Češkoslovaške v teh odnošajih, je izzvala v Belgradu obširne komentarje. Ta izjava je vzbudila mnogo nezadovoljstva. Posebno se naglaša, da bi dr. Beneš ne smel tako govoriti, ker Belgrad in naša država nista nepomirljiva, ampak sta colo preveč pomirljiva. Bcncšu se očita, zakaj da ni rekel, da je Češkoslovaška pomirljivo vplivala na Rim.
PRED RAZPUSTOM FRANCOSKEGA
PARLAMENTA 7
v Pariz, 17. maja. (Izv.) Časopisje mnogo razpravlja o tem, da bo zbornica razpuščena. Vendar dvomijo, da sc bo predsednik renu^ klike odločil itoriii ta, korak«
Francoski obisk v Londonu.
V ponedeljek je London sprejel dva znamenita gosta, predsednika francoske republike Doumergueja in francoskega zunanjega ministra Brianda. Sprejem je bil nad vse slovesen in res kraljevski. Slovesnost sprejema dveh francoskih državnikov pa povišuje dejstvo, da se ta obisk v prestolici britanskega imperija vrši v časih, ki so za Anglijo polni nervoze na vseh straneh. Saj prihaja ta obisk baš v času senzacionalnih preiskav v poslopju ruske trgovske delegacije in trgovske družbe »Arcos«. Ta dogodek preti porušiti komaj za-počete odnošaje med Rusijo in Anglijo. Istočasno se Anglija z vso silo svojega prestiža ' bori na Kitajskem, da obvlada tamkajšnji po- : ložaj. V kitajskih dogodkih je Anglija morala postopati na svojo pest, ker ji razun Italije ni hotela slediti nobena druga velesila. Posebno Francija se je držala ob strani, ne ho-teč se zameriti Rusiji, ki svoje močne adute igra proti Angliji tudi v Kitaju. In sedaj zboruje v Ženevi mednarodna gospodarska konferenca, na katero so dospeli tudi zastopniki Rusije ter stopili v stike s predstavniki drugih evropskih držav. In ti stiki — se zdi — bi tudi utegnili postati prisrčnejši, kakor bi bilo to ljubo Angliji, V vseh teh problemih je Anglija občutno interesirana, ampak v nasprotnem pravu kakor to želi oficielna francoska politika. Zato ni dvoma, da bodo vsi ti skoro istodobni dogodki predmet razprav na sestankih prvih angleških in francoskih državnikov.
Je pa še druga stvar, ki jc ločila doslej francosko in angleško oficiclno politiko.
Po Locarnu sta Nemčija in Francija stopili na pot zbližanja, kar je vsa svetovna javnost prisrčno pozdravila. To zbližanje se je imelo pretvoriti v medsebojno sodelovanje. In res je to sodelovanje kmalu sledilo na gospodarskem polju. Za tem naj bi prišlo politično sodelovanje. Tega se je Anglija bala, kajti odtujitev med Anglijo in Francijo je bila že precejšnja. Postajala je za Anglijo nova nevarnost, da bi se francosko-nemški sporazum utegnil nekega dn^ spremeniti v francosko-nemško-ruski sporazum, za katerim bi šle manjše države srednje in vzhodne Evrope, posebno pa slovanske. Tej novi antanti bi angleško-italijanska zveza težko bila kos.
Medtem pa se je v Nemčiji spremenil notranjepolitični položaj. V nemško vlado so stopili nemški nacionalci, najhujši propaga-torji revanžne ideje proti Francozom. Strese-mann, nemški zunanji minister, ki mu krepko pomaga katoliški cen trum, siccr še vedno drži odločno zavzeto linijo sporazuma s Francijo, toda vstop nemških nacionalcev v vlado je vzbudil v francoskih nacionalistih nezaupanje. Francoski zunanji minister Briand hoče uresničiti nemške želje, da bi Francija odpo-klicala svoje čete iz Porcnja, toda francoski ministrski predsednik Poincare se lemu upira, ker je nezaupanje v njem veliko. Brez izpraznitve Porenja pa bo Stresemannova politika v Nemčiji imela vedno težavnejše stališče proti nemškim nacionalcem. In sedaj se je angleška javnost naenkrat postavila na nemško stališče, da je Porenje v interesu pomirjenja Nemčije treba izprazniti. Tako je to vprašanje zopet postalo kočljivo in Anglija bo sedaj prišla v položaj, da bo zopet posredovala med Francijo in Nemčijo, med tistima dvema državama, katerih zveze proti sebi se je pred kratkim še bala. Vprašanje izpraznitve Pore-nja bo brez dvoma važen faktor pri razgovorih, ki se te dni vrše v Londonu.
Francoski obisk v Londonu je tedaj politični dogodek prve vrste.
v London, 17. maja. (Izv.) Na banketu, ki so ga priredili na čast francoskemu predsedniku, je govoril kralj napitnico, v kateri je izrazil veselje, da je sodelovanje Francije in Anglije vedno tesnejše. Skupna prizadevanja so rodila dosedaj že lepe uspehe. Po vojni se morajo zveze še nadalje gojiti v svrho osigu-ranja miru. Predsednik Doumergue je v svojem odgovora rekel, da je svoječasno ustanovljena Entente cordiale in zveza med vojno Francijo in Anglijo nerazdružljivo zvezala med seboj in da bodo tudi bodoče generacijo s tem dobile dobro dediščino. Glavni cilj obeh držav mora biti zagotovitev miru in procvita v Evropi.	4
Francoskih letalcev še niso našli.
v London, 17. maja. (Izv.) »Lloyds« prinaša vest, da je nemški parnik »Max Veit-mann« na potu v Kingslinn našel letalo, katero je plavalo v smeri proti Lcymoell.
v Pariz, 17. maja. (Izv.) Odbor za Nun-gesserjev polet objavlja, da aparat Nungesser-jevega letala ni imel nikakega napisa, ki bi bil podoben onemu na letalu, katerega je nemški parnik »Мах Veltmann« našel v Severnem morju. Nasprotno pa je prišla nova vest, katero je dobila agencija Havas iz Sant Pierre, po kateri so prcbivalci v zalivu Placentla v nedeljo videli neko letalo. Po tem ni izključeno, da Rta pristala kje na Novi Fundlandiji.
v London, 17. maja. (Izv.) Ugotovilo sc je, da je letalo, ki ga je našel nemški parnik v Severnem morju, neko angleško bombno letalo, katerega posadko je sprejel na krov nek ribiški čoln.
Ostale brzojavke tflej na 6. strani 1
Ljubljanski radikali za Narodni blok.
Včerajšnji »Slovenski narod« jc objavil pod naslovom »Ljubljanski radikali za Narodni blok« sledeče poročilo iz zagrebških »Novosti«: »Na seji mestnega odbora radikalne stranke v Ljubljani se je razpravljalo o političnem položaju. G. dr. Ravnihar je poročal o svojem potovanju v Beograd. Po njegovem mišljenju bi bilo najbolje, da bi SLS stopila v vlado, a pri volitvah v Sloveniji naj bi radikali nastopili skupno z SLS. Glede tega predloga pa se je v odboru pojavil velik odpor. Končno jc mestni odbor po daljši diskusiji soglasno zaključil, da bodo radikali v Ljubljani podprli napredno fronto. Predsednik dr. Ravnihar se je pokoril sklepu.« Kakor izvemo, je g. dr. Ravnihar poslal zagrebškim »Novostim« naslednje pojasnilo: »Objava v »Novostih« od 17. t. m,, češ, da je mestni odbor NRS v LJubljani soglasno zaključil, da bodo radikali v Ljubljani podprli napredno fronto in da sem se jaz kot predsednik mestnega odbora pokoril sklepom — je mistifikacija. Mestni odbor je samo zaključil, da ni še aktualno sklepati, kako bo radikalna stranka v Ljubljani nastopala ob skupščinskih volitvah, in da je pred vsem sklicati za ljubljansko in za mariborsko oblast obstoječi skupni razpravni forum NRS, ki bo sklepal o enotni taktiki radikalov v Sloveniji.«
Kakor izvemo iz zanesljivega vira, radikali idejo »naprednega« bloka dr. Žerjav— Kristan—Kramarja sploh najodločneje odklanjajo.
f e
e«
Pod to tolažilno in bombastično besedo so laški samostojni demokrati skrili svoje presenečenje v razkritju samostojno-demo-kratske polomije v Sv. Krištofu pri Laškem. Torkovo »Jutro« trdi namreč, da je zadnji občni zbor krajevne organizacije SDS ugotovil, da članstvo k. o. Sv. Krištof ostaja slej ko prej zvesto SDS. Ne pove pa pri tem, da obstoja vse to članstvo iz samih 19 (devetnajst) oseb, med tem, ko je štela prej ta organizacija nekaj nad 300 organiziranih članov. Vprašamo, kam je drugo ogromno število izginilo in kaj je to članstvo pred izgjnje-njem ugotovilo? Nič drugega kot vaš teror ia vaše vzorne »gospodarske zmožnosti«! Zato si jc izbralo drugo organizacijo, ki želi, da zavlada med nami resnično bratstvo. In prav je takol
«
V	nedeljo 15. maja se je vršilo v Križev-cih zborovanje narodno radikalne stranke, katerega so se udeležili demokratje iz Kri-ževcev in okoliških občin. Na zborovanju je govoril dr. Stefanovič iz Maribora, nadučitelj Džuban in godv. k. Kvas. Ob koncu zborovanja so sprejeli zborovalci resolucijo, da izstopajo iz SDS in pristopijo kompaktno s svojim vodstvom v radikalno stranko.
Po zborovanju se je vršila konferenca z luteransko duhovščino, ki se je izjavila, da zapušča SDS in pristopi v NRS.
Znano je, da je SDS ravno v Prekmurju v teh občinah dobila precejšnje število glasov.
Gospod dr. Žerjav, kako se Vam dopade napredovanje narodnega bloka?
SDS v Slov. SCrafmi.
Zadnji čas so voditelji SDS v Murski Soboti zopet nekoliko bolj oživeli. Naredili so pohod proti občinam ob avstrijski meji. Da bi bil njihov nastop bolj učinkovit, so poklicali celo dr. Pivka iz Maribora. In gospod poslanec jo romal v družbi notarja Kodra od vasi do vasi, povsod navduševal za svete ideje SDS in obljubljal sodišče v Sv. Jurju. . »Jutro« je navdušeno poročalo o sijajnih shodih, na katerih so tako rekoč cele vasi pristopile k SDS. Resnici na ljubo pa moramo te »sijaj-ne« zmage postaviti na realna tla.
V	okraju Dolnja I^endava je SDS do-igrala. Kljub temu, da je postavil® pri zadnjih volitvah v oblastne skupščine za kandidate same domačine in je pri agitaciji napela vse sile, je izšla iz volitev brez mandata. To jo presenetilo, tembolj ker so se začele rušiti Radičeve vrste in je upala, da od tam dobi nekaj. Varala se je tako v Slovencih, kakor v Madžarih.
Podaj je postavila težišče svojega prizadevanja v severozapadni del Slov. krajine. Ako si obeta uspeh, mora storili to le v toliko, v kolikor upa, da pridobi za sebe evera-geljčane, dosedanje Radičeve privržence in da bo obljubljanje sodišča v Sv. Jurju vleklo. Kakor prva —, tako druga možnost visi v zraku, zato ji tudi na uspeh zelo malo izglede'. Za to je že sedtj govoriti o zmagah na vsak način prezgodaj. Na »sijajnih« shodih SDS v Prekmurju je bilo namreč jako malo ljudi in evaugeljčani ; napredni blok« odklanjajo. Ogromna večina Prekmurja ostane SLS, demokratom pa bodo že njihove dosedanje pristaše pobrali — drugi.
Klerikalni poîres,
»Jutro« prinaša iz beigrajskih »Novosti« te-Ie zanimive novice o SLS: »Dobro informirani krogi nas obveščajo, da je med člani Koroščevcga kluba prišlo do velikega vzne-
mirjenja in potresa. Zelo verjetno je, da bo veliko število uglednih članov klerikalne stranke pristopilo novo formiranemu anlicen-tralističncmu bloku (7), ki vodi zelo živahno agitacijo. Velik del klerikalnih prvakov se ne strinja z z dosedanjo politiko SLS. Zelo verjetno je, da bo precejšnje število pomembnih klerikalcev zapustilo Korošca in njegovo skupino.« — Najbolj interesantno je, da vesti o novo formiranem anticentralističnem bloku niti »Jutro« samo ne verjame, .ker je pristavilo zraven vprašanje; s čemer je obenem izrazilo svoj dvom tudi glede na ostale kombinacije v zvezi s tem blokom in nam na ta način prihranilo trud, da ji to demantiramo. In je torej vsa vrednost teh vesti v tem, da so interesantne, nidi česar jim je »Jutro« tudi dalo napis: »Interesantne belgrajske vesti o predstoječem razkolu v klerikalni stranki«. — Ker so interesantne, zato jih je »Jutro« prineslo, ne pa morda zato, ker so resnične. In tO je »Jutrova« interesantnost.
procesu.
Z ozirom na članek pod gornjim naslovom v 108. številki našega lista od 14. maja t .1. smo preželi sledeči popravek:
»Pod gornjim naslovom je »Slovenec« z dne 14. maja 1927 št. 108 poročal, da je predsednik senata sodni svetnik Posega hotel položaj olajšati, ker je dejanski stan itak že po aktih dognan in zastopnikom znan, dr. Reis-man pa je zahteval, da se mora vršiti razprava.
Ni res, da je zahteval razpravo dr. Reis-man, aimpak so jo zahtevali tožitelji Matek Martin, kanonik v Mariboru in drugi s tisk. tožbami Pr IX 4—28/27 po dr. Leskovarju in dr. Vebletu. — Dr. Avguštin Reisman, odvetnik v Mariboru.«
Д »Jutrov« dopis z dežele spravlja afero g. dr. Stanovnika s sporom liorjulskega g. župnika, ki je že 6 let v grobu. Ta ugotovitev je menda za pojasnitev resnosti »Jutrovega« dopisa dovolj.
Д Ker jih jo sram. SDS je tako skrahira-na firma, da je za občinske volitve niti »Jutro« ne upa priporočati. Zato se jutrovci skrivajo za razne gospodarske listo in so iznašli skrivališče v »depolitizaciji« občinske politike. Za depolitizacijo je SDS vselej, kadar s svojo politiko nikamor več ne more. Kadar bodo naše občine rešene vse jutrovske navlake, bo depolitizacija na najkoristnejši način izvršena.
Д Na nova pota. Včeraj smo reproduci-
rali članek belgrajske »Samouprave«, ki se odločno zavzema za kar najtesnejše sodelovanje z Nemčijo. — Če pomislimo nazaj, kdaj smo mi že poudarjali potrebo take orientacije, pa nas je »Samouprava« radi tega napadla; danes pa prihaja ona sama do istega spoznanja! In ne bo dolgo, ko bo belgrajsko časopisje tudi glede na Rusijo prišlo do istega mnenja kot smo ga povedali mi že pred dvema letoma in smo morali zato slišati očitke »sim-patiziranja z boljševizmom«. Čas je zares velik učenik.
Д G. dr. Reisman, odvetnik v Maribora, nam je poslal dva popravka, ki jih lahko danes vsak čita v našem listu. Popravkov nismo priobčili toliko radi tega, ker smo po zakonu primorani (drugi popravek n. pr. sploh ne popravlja naše trditve, marveč zavrača trditev v smislu, kakor ga ji je podložil gospod po-pravkar sam) — kolikor radi tega, da bo vsak videl, kakšnih malenkosti se je oprijel g. dr. Reisman, dočim je vsa javnost od njega pričakovala, da odgovori na bistvo stvari: to je, kako da je on sprejel zagovorništvo v procesu, v katerem so nastopili na eni strani slovenski duhovniki, na drugi pa socialisti, podprti po nemških pričah iz vrst onih demonstrantov, ki so 1. 1919. uprizorili demonstracijo v znane protinarodne namene. Upamo, da nam bo g. Reisman poslal popravek, ki bo to pojasnil.
Fersdl beg Draga zopet
obsojen.
V Kosovslci Mitrovici se je vršila ponovna razprava proti Ferad beg Dragi, v kaleri je bil voditelj džemijeta obsojen na 20 let robije v težkih okovih. Sodišče ga je spoznalo krivim za razne zločine med avstrijsko okupacijo.
h oblastnih skupščin.
Travniška oblast (Bosna).
Oblastna skupščina v Travniku je zaključila svoje prvo zasedanje, ki je trajalo devet dni. V tem zasedanju je bil sprejet poslovnik, nadalje oblaslni proračun s finančno uredbo, uredba o obtastni kontroli, uredba o plačah oblastnih odbornikov in pa več predlogov v prilog kmetijstva.
Proračun travniške oblasti je zaenkrat postavljen na 750.000 Din, od katero vsote je predvideno okoli 550.000 Din za organizacijo oblasti, dočim je 200.000 Din namenjeno za kulturne svrho, predvsem za analfabetske tečaje, gospodinjske šole in narodno gospodarstvo. Za pokritje proračuna je skupščina med drugim sklenila 25% oblastne doklade na tisle davkoplačevalce, ki plačujejo preko ÎIOOO Din neposrednega davka. Tu so prizadete predvsem banke in \clike industrije, ka-
terih je v travniški oblasti 26, med drugim kemična tovarna Elektrobosna v Jajcu, lesne industrije Ugar, Busovača, šebešnica, tovarna vžigalic Dolac itd. Zanimivo je, da se muslimanski poslanci niso strinjali z uvedi» te doklado in je v tem vprašanju pri Slo do raz-dvojenosti v skupščinski večini, Iti jo sestavljajo muslimanska organizacija, zemljoradniki, samostojni demokrati in radičevci. Za proračun so glasovali poslanci seljačkih strank, dočim so se spahovci vzdržali glasovanja. Sicer pa je bila večina v vseh drugih vpraša-njih popolnoma soglasna.
Zanimivo je tudi to, da je veliki župan dr. Petrovič (radikal) sistiral izvršitev poslovnika oblastne skupščine, in sicer s fonnabie strani radi tega, ker ta poslovnik ne nosi naslova »uredba o poslovnem radu«, z materialne strani pa, ker da je v nekih stvareh v nesoglasju z zakonom o oblastnih in okrajnih samoupravah. Proti temu odloku velikega žu-pana je oblastni odbor seveda vložil pritožbo na Državni svet
Na jesensko zasedanje se bo sestala travniška slaipščina na 1. novembra.
Primorsko-krajiška oblast.
Kakor znano, se za sedež primorsko-kra-jiške oblasti borita Karlovac in Sušak.
V nedeljo je priredilo karlovaško meščanstvo velik manifestacijski shod, na katerem so nastopili govorniki vseh političnih strank z cnodušno zahtevo, da mora biti oblastnim sedežem Karlovac. Karlovaški občinski odbor je imel v pondeljek o tem sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da bo občina zgradila za oblastno zbornico posebno poslopje m tudi stanovanja za oblastno uradništvo. V to svrho je dovolil občinski odbor iz kredita, ki ga ima občina pri Jugobanki, zaenkrat vsoto 1 milijona dinarjev.
Za včeraj je bila sklicana seja oblastne skupščine, ki je imela odločiti o tem vprašanju. Ker pa do takrat še niso bili znani sklepi občinskega odbora, se je ta seja preložila na danes.
Med tem je dospelo v Karlovac tudi odposlanstvo sušaške občine, da se potegne za interese Sušaka.
Sarajevska oblast.
Sarajevska oblastna skupščina je sprejela oblastni proračun, čegar skupni dohodki so preliminirani na 4,314.400 Din. Največ postavk je namenjenih zdravilstvu in socialni skrbi: pobijanju sifllidc, ustanovitvi podeželskih ambulanc, varstvu dece, hiralnicam itd.
Za pokritje proračuna je sklenila oblastna skupščina oblastno doklado na dav£k delniških dražb (okoli 1 in enčetrt milijona Dm), 30—50odsrtotno oblastno doklado nrf nâjciïi-ninski davek (okoli 800.000 Din), trošarino na alkohol vobče (350.000 Din) in oblastne takse (okoli 1,200.000 Din). Izredni dohodki v znesku pol milijona dinarjev so predvideni kof posojilo od finančnega ministra.
Sarajevska skupščina je sprejela med drugim tudi uredbo o prevzemu uradnega lista »Narodno Jedinstvo«, ki naj bi služilo kot uradno glasilo vseh šest oblasti Bosne-Herce-govine. List je bil doslej z 900.000 Din — aktiven.
S&ođi S£Š
Sv. Martin pri Vurbcrgn. Tu je bil v nedeljo, 15. maja ob izredno lepi udeležbi domačinov in sosedov od Sv. Barbare in Vun-berga. Narodni poslanec Z c b o t je govoril o političnem in gospodarskem položaju s posebnim ozirom na najnovejše dogodke. Ljudstvo je navdušeno odobrilo delovanje naših poslancev in je izreklo neomajano zaupanje Jugoslovanskemu klubu, posebno njegovemu načelniku dr. Korošcu. Posebno so ljudje zadovoljni, da se je odpravila prijava vina, da se je popolnoma odpravila carina na galico, da se je znižala dohodnina skoro za eno tretjino, da se jc desetek za mala in srednja kmetska posestva med stariši in otroci za slučaj smrti popolnoma zbrisal, pri prevzemanju ali nakupu pa znižal za eno tretjino, oziroma za polovico. Da so naši poslanci rešili Sloveniji deželno premoženje, znači velikansko pridobitev za nas. Čc ne bi naši poslanci v dveh kratkih mesecih nič drugega dosegli, kakor te stvari, znači že to za naše kraje ogromen uspeh v gospodarskem oziru. Za Zebotom je govoril oblastni poslancc in tajnik g. Ovčar o delovanju in važnosti oblastne skupščine. — Pri razgovoru po shodu se je govorilo o nujno potrebni regulaciji Drave, ki pri Sv. Martinu in Vurbergu trga najbolj rodovitno zemljo in poudarjalo, da jc treba resno misliti na zgradbo mostu pri Dti-pleku. V ta namen se jc sestavil iz domačih mož vseh strank odbor, ki ima nalogo, da vrši predpriprave. — Ob 11. uri se je vršil sestanek še v Spodnjem Duplcku pri g. Rojku.
Pišccc. Tu priredijo shod SLS v nedeljo 22. maja po ranem sv. opravilu poslanci Skobernc, Tratnik in Podvinski. Vabimo domačine in okoličane k obilni ude ležbi!
Št. Jurij ob južni žcleznici. V nedeljo ob 8. uri jc imel oblastni poslanec Levstik shod v dvorani Kat. doma. Shod je bil dobro obiskan in udeleženci so navdušeno pritrjevali govornikovim izvajanjem.
Podpiral te naše tliiake.
JKa/ se godi đqmo
@mfineiHlal
Idealno obrotenie
sestoji iz Continental-plašča in
Continental-zračnice. Žlahtno jedro v žlahtnem omotu. Hvaležno obročenje.
Viktor Bohinec, Ljubljana
Tiskovni proces v Mariboru se nadaljuje.
Maribor, 17. maja.
Gosp. Eržen, urednik socialističnega glasila »Volksstimme«, ki je bil radi obrekovanja slovenske duhovščine obsojen, je vložil rekurz. Ta čae pa, dokler ne pade odločitev pri stolu sedmorice v Zagrebu, mislijo socialisti, da smejo žo obsojeno obrekovanje prosto ponavljati po vsem mestu in tudi v svojem lističu. »Volkestimme« ponavlja vso obdolžitve in ponovno poudarja, da se je streljalo iz bogoslovja in ohdolžujo vse takrat v bogoslovju nahajajoče se bogoslovce. Ne podaja le poročila o pričevanju, ampak znova ponavlja očitke in jih v dolgem članku debelo podčrtuje, češ, res se je streljalo. Ne-le to. V listu socialisti pravijo, da se proces še ni končal, da ga bodo nadaljevali in vso javnost prepričali, da se je v resnici streljalo, zato se pripravlja še posebna brošura, r kateri se bo zadeva še bolj pojasnila.
Vse to kaže, da imamo opraviti s stranko, ki si je postavila za svojo glavno nalogo, da naprti Slovencem iu posebno še slovenskim duhovnikom sramotni žig za v rahlega streljanja, kakor so ga takoj po žalostnih dogodkih raztrobili po svetu nam sovražni nemški listi, ki ga zdaj znova ponavljajo (primerjaj »Tagespost« v soboto 14. maja in v nedeljo 15. maja ali »Arbeiterwille« v petek 13. maja). Ne vodi teh >slovenslrih< socialistov pri tem morda želja dognati, kaiko je zgodovinsko dejstvo, ampak le strast, da oblatijo naš narod in njegovo duhovščino. Mariborska socialdemokracija je namreč prevzela nalogo, da da mestu zopet značaj, kakor mu ga je poizkusila dati dne 27. januarja leta 1919., la» je s svojimi rdečimi zastavami in z vso svojo gardo priredila tisto demonstracijo z žalostnimi posledicami. Mi smo bili koncilijantni dovolj da smo prepustili dogodek strokovnemu raziskovanju zgodovinarjev in nismo do zdaj še nikdar pokazali pravega povzročitelja demonstracije, niti ne tedanje socialdemokracije, ki je deloma tudi demonstracijo povzročila in vodila. Nič še do zdaj nismo pisali, kako so prisilili slovenske socialiste, da so se umaknili in da je vodstvo socialdemokracije ostalo v nemških rokah. Do zdaj smo tudi molčali, ko smo videli prizadevanje socialistov, da so imeli najtesnejše zveze s socialisti iz Nemške Avstrije, dokler se niso zdaj sami razkrinkali, ko so poklicali v Jugoslavijo nekdanje nemške demonstrante, ki so po onem žalostnem dogodku pobegnili v Avstrijo.
Izzvani od njih samih pa moramo zdaj vzeti nase težko nalogo, da izpričamo pod vso slovensko in ^igcslovansko javnostjo pa tudi preko mej, da so vsi ti očitki le plod protislovenske gonje, ki jo uganja mariborska socialdemokracija. Težka je ta naloga predvsem zaradi tega, ker so dobili socialisti v slovenskih samostojnih demokratih in njihovem časopisju svojega zagovornika in svojo popolno zaščito. Го stranko je sovraštvo do slovenskega duhovnika tako zaslepilo, da meče krivične očitke nanj, ne meneč se zato, da jih mečejo istočasno na vee slovenski Maribor in na ves slovenski narod.
Kakor je popolnoma razumljivo, se čutijo vsi . bivši teologi, zdaj duhovniki po škofiji, katere zdaj ponovno doffijo streljanja, dolžne, da vložijo ponovno tožbo, ker se ji je očitalo, da si nekako niso upali tožiti in da so nastopali le kot priče. Enako se priglašajo priče, ki so bile pri tistem dogodku navzoče, in so videle, kako se je vse izvršilo. Prosimo vee tiste, ki jim je na tem, da se dožene dejanski stan in ponovno izpriča nekrivda teh novo obdolženih, da se prijavijo bodisi pri Jsedanjih odvetnikih dr. Vobletu in dr. Leskavarju, bodisi na uredništvo »Slovenca« v Mariboru. Socialisti hočejo, da se proces nadaljuje. Prav! Naj izpriča zgodovina, kako so Slovenci s pomočjo lju-
di iz nemškega tabora skušali pritisniti slovenski duhovščini pečat zavratnih morilcev v dnevih narodnega osvobojen ja in naj jih obeodit
Strašen zločin v Slov. soricah.
V	okolici Jarenine se že nekaj let dogajajo skrivnostni zločini, ki so pa dosedaj še vsi ostali nepojasnjeni. Bilo je izvršenih že par roparskih umorov, našli so trupla neznancev, ki so bili ubiti in izropani, toda storilcev, ki morajo sigurno biti povsod eni in isti, pa dosedaj še niso mogli izslediti. Orožništvo ne razpolaga s potrebnimi izkušnjami in pripomočki, da bi to nalogo rešilo.
V	noči od ponedeljka na torek pa se je v tem kraju zopet zgodil strašen zločin. Neznani roparji so napadli okrog 2. ure ponoči gostilno Ne-
'deljko, ki leži ob cesti v Jareninskem dolu malo na samem. Roparji so se splazili v notranjost hiše skozi okno ter so našli gospodarja Ferdinanda Ne-deljko, njegovo ženo Marijo in otroke speče v po-stelzah. Napadli so gostilničarja in njigovo ženo s krampi in sekirami. Zena je dobila tri nevarne udarce na levi strani glave in enega na levo roko, s katero je prestregla silen udarec, ki bi ji bil gotovo zdrobil glavo. Nato je obležala nezavestna. Mož je po prvem udarcu skočil po koncu ter skušal pobegniti. V kuhinji pa so ga morilci dohiteli ter mu s krampom zdrobili lobanjo. Obležal je še jedva živ. Nato so roparji prebudili celo hišo, da bi dobili denar, našli pa so le malenkostno vsoto v trafiki.
Zločin so zjutraj odkrili sosedje, ki so prišli v gostilno in trafiko, pa niso našli nikogar od domačih. Nedeljka so našli ležati v kuhinji s strahovitimi ranami na glavi, tako, da so silil' možgani ven, gospodinja je pa ležala nezavestna v postelji, kraj nje pa je spalo njeno malo dete, vse krvavo od materine krvi, ki je rdečila posteljo.
Zena se je nato osvestila, ter vprašala po možu in povedala, da so zločin izvršili neznani možje, ki so prišli skozi okno. Bila je takoj obveščena orožniška postaja, Odkoder so v Maribor telefonirali po rešilni avlo. Prvega so ob 7. uri zjutraj prepeljali v bolnico Nedeljka, toda takoj po prenosu v poslopje bolnice je umrl, ne da bi se zavedel. Nato je bila prepeljana žena, ki bo okre-
vala. Dopoldne se je že odpeljala na mesto zločina sodna komisija in z njo dva kriminalna uradnika mariborske policije s policijskim psom, ki bodeta doktiloskopirala odtisi: prstov morilcev 1er prevzela zasledovanje. Upati je da bodo te zveri v človeški podobi kmalu pod ključem.
Senzacionalna vloma v Turnišču
V noči med 11. in 12. majem sta bila izvT-šena v Turnišču (Prekmurje) dva vloma, ki sta vzbudila v celi okolici pravo senzacijo. Ob pol 11. uri ponoči so prišli v vas Fran Litrop, domačin, Št. Bizjak iz Zagreba, Ciril Stanek iz Hrastja, Fiii-pič iz De&njaka, oboroženi z revolverji, bajoneti in ponarejenimi ključi. Ustavili so se pred Kar-doševo gostilno. S ponarejenim ključem so odzrli vrata mesnice in so se podali noter. Vzeli so velik kos špeha in do 2 litra mleka, ker so bih" lačni in žejni. Ko so se najedli, so se podali na delo. Mesnico so oplenili in odnesli iz nje tri velike čebre masti in nad 50 kg preknjeaega mesa. S tem plenom niso bili zadovoljni, marveč so vdrli v sosedno Baderjevo trgovino z usnjem. Stanek je imel nalogo, da odpre železni rolo. Ker s ključem ni imel sreče, je začel rušiti zid, dokler ni prišel do žleba. Druga ovira so bila steklena vrata, Iri niso bila zaklenjena, marveč zaprta z zapahom. Ker je imel pri sebi steklorez, si je znal pomagati. Ko so bila vrata odprta, se je začela plenitev. Na voziček, ki so si ga pri sosedu »izposodili«, so nato-vorili nad 150 kg finega boks-usnja. S tem so se zadovoljili. Naložili so še meso in mast in so veselo odrinili proti Lipi. Pri Lipi jih je dobilo
jutro, zato so plen skrili na njivah v rž ш so čivkali noč. Ko se je stemnilo, so nadaljevali pot proti Melincem. Tam so se zopet skrili. V skrivališču sla Litrop in Bizjak napolnila nahrbtnike z usnjem in vsi štirje so se podali na postajo v Dokležovju, da bi se peljali v Ljutomer, kjer so že prej našli kupca za usnje. Na postaji je Litropa neki domačin spozna! in ker je orožniška poltaja v Turnišču že prej javila na vse strani, kaj da se je zgodilo, je začel sumiti, da nese on in tovariši ravno ukradeno usnje. V Ljutomeru je obvestil orožnike, nakar so tu Litropa in Bizjaka aretirali. Pri zaslišanju sta rekla, da sta usnje našla v rži. Na zahtevo orožjiikov sta pokazala pot do skrivališča. Tam so našli še ostalo ukradeno blago in naleteli eo tudi na Staueka m Filipiča, katera sta že pred Ljutomerom izstopila iz vlaka in зе vrnila k plenu. Ujeti ju niso mogli. Pač pa so zopet zaslišali Litropa in Bizjaka in ta sta svoje tovariše izdala. Začela se je gonja in kmalu so dobili oba v roke. Ko so bili vsi štirje skupaj in poiskan večji del ukradenega blaga, eo natovorili voziček in začel se je pohod proti Turnišču Glas o dogodkih se je žo prej raznesel, zato se je kar trlo ljudi, ko so se v soboto zvečer prikazali orožniki s štirimi tiči, ki so vlekli natovorjeni voziček. Na orožniški postaji je zopet bilo zaslišanje, drugo jutro — v nedeljo pred mašo — pa so vlomilci prav za prav pred očmi cele župnije v spremstvu orožnikov peljali usnje lastniku. Potem so bili odvedeni v zapor v Dolnjo Lendavo, kjer čakajo, da pravica izreče nad njimi svojo besedo. — Glede osebnosti vlomilcev je znano toliko, da so vsi dobro izvež-bani v svoji stroki. Litrop je star komaj 25 let in je že 5 let presedel v raznih zaporih m pobolj-ševalnicah. Bizjak je še večji tič. V ječah je presedel 15 let. Z Litropom se je seznanil v taooru. Filipič je v Avstriji izvršil neki zločin, tako da je moral odskočiti. Načrt za vlom je bil skovan na Stanekovem domu. Da so prišli vlomilci tako hitro v roke in da je večji del ukradenega blaga najden, jo skoraj izključeno zasluga domače orož-niške postaje, ki je pod vodstvom komandan'a, narednika Čebašeka dva ili pol dni brez počitka bila na delu. Na tem mestu naj sprejme naše priznanje.
Slovenci v lîalifi Goriški fašisti na delu.
Novi fašistovski tajnik za Goriško inž. Cacce-so je že prišel z reorganizacijo fašizma na Goriškem. V četrtek je obiskal Brda in sicer Števerjan, Cerovo, Dobrovo. Kojsko in Dolenje. Sprejemi so bili povsod enaki; podestati in učitelji so tajnika pozdravili; navzoča je bila šolska mladina. Od učiteljev je zahteval, da takoj pričnejo z organizacijo Balille; vsi otrovi se morajo vpisati. Političnim tajnikom je naročil, da morajo zbrati fašiste in prisostvovati pregledovanju, ki ga bo izvršil v Kanalu generalni tajnik fašistovske stranke Turati. Prav za prav je imelo potovanje goriškega tajnika prav ta agitaciiski namen, d» spravi v Kanal čimveč fašistov, da ne doživi fiasko. Pregledovanje v Kanalu se morajo udeležiti tudi fašisti iz Vipavske doline in celo s Krasa. V Kanal se bodo peljali s posebnim vlakom, vožnja je seveda brezplačna. Slovencev pač ne bo veliko med njimi, večinoma so to priseljeni železničarji in drugi državni nameščenci.
Potovanje po Orientu.
Del družbe na razvalinah mesta Memfis. Od leve na desno stoje: Zmavc, Kapić, dr. Ritig,
dr. Slavič, Cestnik, Časi in še trije.
Potovanje po Orientu.
Kairo, 4. maja 1927.
Iz Aleksandrije nas je popeljal brzovlak v Kairo. Naš družabnik Meštrović nas je te-lefonično prijavil pri svojem prijatelju, našem poslaniku Dučiču v Kairi. Zato nas je obiskal v našem »Victorial & New Hhedivial« hotelu ter povabil na poslaništvo, kjer smo v prijateljskem tonu »delali« našo zunanjo politiko. G. Dučić nam je šel vsestransko na roko, obvestil zavode, muzeje, ki jih mislimo obiskati, da so nam v vsakem oziru na razpolago. Prišel je k nam, še iz Evrope obveščen Frančiškan Stajerc P. Stanek, ki nam je priporočil Viktoria hotel, kjer smo za en teden dobro preskrbljeni. G. poslanik je povabil še Slovenca, Ljubljančana Joža Hilber-ja, slikarja, ki je šc pred poldrugim letom razstavil svoje slike v Ljubljani, v Jakopičevem paviljonu, zdaj pa slika v Kairi portrete in študira orientalsko umetnost. Da smo še bolj kakor doma, je v našem hotelu pet Slovenk kot postrežnic.
Svet pa, ki ga ogledujemo, je seve povse drugačen kakor naš. Doma živimo od dneva do dneva z malim obzorjem, z malenkostnimi domačimi prepiri, uspehi in neuspehi. Tu pa klije in žije nova kultura, ki usrtvarja iz starega sveta okamenelih mumij novo življenje, nove uspehe pa tudi nove boje za izpopolnjevanje človeške blaginje.
Smili se človeku ubogi arabski felaški (kmetski) narod, ki je z Mohamedovim vzhi-Cenjem prišel v tc kraje, uničil kulturo starih slavnih Egipčanov, sam pa ni znal ničesar
drugega ustvariti kot nekaj kalifskih in ma-meluških grobov, če izvzamemo, da je iz razvalin bližnjega Memfisa sezidal veliko mesto Kairo, Spal je ta narod, skoro smrtno spanje, kakor faraoni pod svojimi piramidami. Fran- j coski Napoleon ga je vzbudil s svojimi ka-noni, ki je v svojem brezmejnem hrepenenju po slavi prišel tudi v te kraje, ne kot turist, ampak kot ženialni vojskovodja. Toda k slavi enega moža morajo služiti tudi velike žrtve. Napoleon je odšel v Evropo, njegov namestnik general Kleber pa je bil umorjen od domačinov. Francoski učenjaki kakor Chumpo-lion, ki je prvi razumel čitati staro egiptsko hieroglifsko pisavo, Mariette, ki je izkopal iz puščave grobišča (mastabe) starih Egipčanov in drugi, so rešili iz pozabljenosti staroegipf-sko zgodovino in kulturo.
Novo kulturo v Egiptu pa širijo Angleži, varuhi Egipta, ki pustijo tem egiptskim Arabcem celo njihovega domačega kralja, sedaj Fuada I., sicer pa držijo nad njimi svojo trdno pest. Niso celo svobodni egiptski Arabci, toda brez Angležev bi bila to brezpravna, nekulturna, uboga para, ki bi se jim še slabše godilo kakor sedaj. Nasprotje med ubožci in kapitalisti pa je vsekako prehudo, pretrdo. Na eni strani sami veleposestniki, na drugi strani pa ubogo ljudstvo, ki živi v veliko slabših razmerah kakor naši cigani. Rodovitnost in krasota egiptska pride v korist vendark; bolj tej mali peščici veleposestnikov, dočim žive Arabci po mestih v temnih luknjah, po deželi pa v 5 metrov dolgih, 3 metre širokih in 3 metre visokih kolibah, iz blata narejenih, j Rešitev socialnega vprašanja bo povzročila v Egiptu še velike pretrcsljaje. Nacionalno-mu- i
slimanskoarabsko gibanje je imelo že svoje žrtve. Pred kakimi štirinajstimi leti je prišel koptski pravoslavni Buthos Paša Hali do časti egiptskega ministra, edini krščanski minister med samimi muslimanskimi tovariši. Neki nacionalni arabsko-muslimanski šovinist ga je zavratno umoril. Njegovi sorojaki Kopti so svojemu heroju postavili krasno grobišče in nad njim lepo moderno koptsko pravoslavno cerkev. In vendar so ti Kopti, nekaj je tudi grškokatoliških, vseh skupaj do en milijon, direktni potomci starih Egipčanov, torej avtohtoni egiptski prebivalci.
Taka čuvstva so me navdajala, ko sem si zopet ogledoval vse tele reči. Od časa, ko sem si jih zadnjič ogledal, pred 14 leti, se jc marsikaj spremenilo. Širijo se ceste, rastejo nasadi, v zadnjih 20 letih je neka belgijska družba kupila kos puščave blizu Kaire, začela tam zidati; in zdaj je tam krasno moderno mesto Novi Heliopolis. Zal pa mi je za staro mogočno sfingo pred piramidami. Pred svetovno vojno je bilo šc vse njeno truplo do nad polovico v ljubko jo objemajočem pesku puščave, zdaj so jo izpodkopali, tako da S3 vidi vse njeno truplo, tudi sprednje noge, a zdi sc mi kot oskubena kokoš, ki ji bo škodoval zob časa, tako da sc bo po par sto letih zvrnila na pesek njena zdaj šc tako ponosna večnostna glava. Faraoni pa so delali za tisoče in tisoče let! Sevc se jim to ni povsem posrečilo, Od nekdaj mogočnega Mer/-Hsa ni nič več ko dva kolosa Ramscsa II. in od slavnega Ona, Heliopolisa, samo en obelisk, kot priče stare slave. Samo sfinga, piramide so večnostne in pa zbirke, ki so v krasnem kairskem muzciu.
Danes mo bili v Matariji, v vasi na razvalinah Heliopolisa, kjer je Marijino drevo, kjer je po legendi počivala sv. družina. Blizu imajo francoski jezuitje cerkev z napisom, da kot izgnanci iz domovine, upajo priti v domovino kakor izgnana sv. družina. Priporočili smo se Ji, da bi ludi mi prišli zopet srečno v svojo domovino.
Kairo, 6. maja 1927.
Pošiljamo Vam sliko z razvalin nekdaj slavnega mesta Memfis. Prerok Jeremija je rekel 400 let pred Kristusom: Memfis bo razrušen, ne bo se stanovalo v njem. Od milijonskega obširnega mesta ni ostalo nič drugega, kakor desetkrat toliko takih razvalin, ki se vidijo na sliki, in dva kolosalna kipa faraona Ramsesa, ki je po tradiciji stiskal Izraelce, dasi je bil to menda faraon Tutmosis III. V delu teh razvalin se stiska beduinska rodbina z oslom, 3 kokoši in nekaj vejami za obrambo zoper solnce. V bližini pa je beduinska vas Bedrašen. Pol ure dalje proti puščavi pa so memfiška grobišča, piramide in mastabe ter grobišče za sv. bike, apise, tako zvane Sera-peion, kjer je bilo v ogromnih granitnih krstah pokopanih 24 bikov. Mrliči in biki niso več v svojih prostorih, deloma so jih pokradli, deloma spravili v muzeje. Samo grobovi so pa torej preživeli padec Memfisa. Kamenje tega Memfisa pa je bilo prccej porabljeno pri zidanju novega arabskega mesta Kaire. — Danes smo bili na »žegnanju« pravoslavnega sv. Jurja v stari Kairi, kjer so sami Kopti, potomci starih Egipčanov. Jutri se odpeljemo v Gornji Egipt, kjer je 34 stopinj Celzija v scnci, dočim v Kairi samo 30 stopinj.
веше пошсе
*k Vsem, Id so pred desetimi leti podpisali majsko deklaracijo, priporočamo, da Л nabavijo deklaracijsko diplomo, ki jo je v spomin na ta zgodovinski dogodek izdala Jugoslovanska matica. Diploma v velikosti 35 X 50 cm je zelo okusno izdelana v bakro-tiskii in bo v okras vsakemu slovenskemu domu. Stane 10 Din, s poštnino 13 Din. Naprodaj je v vseh ljubljanskih knjigarnah, pri vseh podružnicah Jugoslovanske matice v Sloveniji in v pisarni Jugoslovanske matice, Šelenburgova ul. 7-IL Diploma se v Ljubljani prodaja tudi v kolportaži in od hiše do hiše.
•k Cerkveno odlikovanje. Dne 16. t. m. je imenoval mariborski škol dr. Andrej Kar-lin g. Alfonza Sveta za duhovnega svetnika.
•k Zlata poroka. Zlato poroko sta obhajala pri Mali nedelji zakonska Alojz in Marija Spindler p. d. Sobotdrova v vasi Moravci. Poročal ju jc najstarejši sin, župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju ob navzočnosti ostalih dveh bratov in njih obitelji z 10 vnuki ter lepega števila sorodnikov in sosedov. Zlatoporočcnca sla za svoja leta še čila in sta prišla s svojimi svati peš v cerkev. Naj Bog zgledna zakonca ohrani še dolgo! Lepa slovesnost bo gotovo ostala, vsem v veselem spominu.
■k Stoletnica graške univerze. V nedeljo je graška univerza praznovala stolelnico svoje nove ustanovitve. Pri loj priliki so se vršile velike slovesnosti, ki se jih je med drugimi gosti udeležil ludi predsednik avstrijske republike dr. Hainisch ter veliko števiio znan- 1 stvenikov iz Avstrije in Nemčije.
■k Ali ste se žc prijavili za romanje na Trsat? Če se šc niste, storite to kmalu, kajti tako ugodne prilike kmalu zopet ne bo! Prijave sprejema »Sveta vojska«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
•k Obrtniki! V nedeljo, dne 22. t. m. bo priredilo Obrtno društvo na Jesenicah zlet v Mojstrano k Peričniku in na Dovje, Odhod z Jesenic, Ljubljane, Bleda itd, s prvim jutranjim vlakom. Na kolodvoru na Dovjem pozdravi zletnike domače obrtništvo, nakar po skupnem zajtrku, odidemo k Peričniku. Popoldne se vrnemo na Dovje, kjer priredimo pri našem tovarišu Paulusu domačo zabavo. Za zlet vlada veliko zanimanje, vabimo pa vse tovariše obrtnike in prijatelje obrtništva, da 6c zleta v čimvečjem številu udeleže.
■k Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja, da se v dneh 20. in 21. maja vsled slikanja in čiščenja uradnih prostorov ne bo uradovalo ter je v omenjenih dneh predvideno reševanje samo najnujnejših zadev.
•k Za kasaške dirke, ki se vrše dne 19. in 22. t. m. na Teznu pri Mariboru, je priglašenih 37 konj in sicer iz Maribora 14, Zagreba 4, kobilarne Kamendin (Dur.djerski) 3, Celja 2, Sv. Jurija ob juž. žel. 1, Nedeljišča 1, Ptuja 1 in Ljutomera 6. Toliko prijav še ni bilo za kasaške dirke v Mariboru, ki pred-njači v tem vsem drugim mestom v Jugoslaviji. Med prijavljenimi konji so mnogi (Bogdaj, BrOnhilde, Freund Hans, Gehmer-Gehmer, Souvenier), ki so že na Dunaju častno zastopali jugoslovanske barve. Gotovo častno za mariborsko kasaško društvo pa je, da je gospod dr. Dundjerski poslal svoje konje (Nada, Pomoč in Ljolja) na dirko v Maribor. Prav-tako ao ljutomerski konji v velikem številu zastopani in bo ljuta borba. Vobče bo pri vsaki dirki hud boj za prvenstvo in totaliza-ter bo brezdvomno izplačal visoke zneske. Prvi dan dirke je v četrtek 19. maja s pri-četkom ob pol 15. uri na Teznu, kamor vozi vlak z glavnega kolodvora in avtobusi izpred Velike kavarne. Na dirkališču igra godba in preskrbljeno bo v šotorih za razna okrepčila. Pričakovati je torej obilne udeležbe iz Maribora, okolice in drugih krajev. Glej tudi današnji oglas!
•k Nov žepni vozni red za vse proge Slovenije — cena 2 Din, po pošti 2.25 Din — dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Pri naročilu dopošljite vrednost v znamkah.
•k Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in- pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskein termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 88° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo. Tošta, telegraf in telefon.
Za prenakazane nakaznice se ne zaračunava izplačnina. Ministrstvo je nedavno tega odredilo, da se zn nakaznice, katerih zneski se pre-nakazujejo na čekovne račune, ne zaračunava izplačnina. Ker se glase nn poštno hranilnico oziroma na čekovni račun zlasti povzelne nakaznice, se tiče ta odredba po večini nakaznic od povzet-irih pošiljk.
-k Izprcmemba poštnih imen. Po ministrski odredbi se fepremene uradna imena tehle pošt: Orna pri Prevaljah se bo imenovalo od 15. t. m. Černo pri Prevaljah, Dobrovnik pa Dobrovnik v Prekmurju, Draga pri Rakeku bo Draga pri Loškem potoku, Dvor bo Dvor pri Žužemberku, Gra-dac pri Črnomlju bo Gradac v Belokrajlnl, .lavor-r,ik bo Javornik na Gorenjskem, Jesendice ob Savi Jcscolcc na Dolenjskem, Koprivnica pri Brežicah Koprivnica pri Rajhenburgu, Kostanjevica pri Kr-Rkom Kostanjevica na Krki, Ksaverij v Savinjski dolini bo Radinirje, Rečica na Paki Šmartno ob
Paki, Savn bo Sava pri Liliji, Stari trg pri Črnomlju se izpremeni v Stari trg ob Kolpi, Straža v Stražo pri Novem mestu, Sveti Lovrenc pri Mariboru v Sveti Lovrenc nn Pohorju, Sveti Nikolaj pri Ormožu v Sveti Miklavž pri Ormožu in èinar-jeta ob Pesnici v Sv. Marjeto ob Pesnici.
•fc Pošta Bos. Gradiška dostavlja pakete na dom, vsled tega morajo pošiljatelji v Bos. Gradi-ško namenjenih paketov plačati doetavnino namesto dosedanje obvestnine.
Ж Podržavljeno pošlo II. razreda. Z ministrskim odlokom št. 12.324 z dne 31. marca 1927 so bile prevedene v IV. red državnih pošt naslednje pošte II. razreda 1. in 2. stopnje: Beltinci, Bohinjska Bistrica, Brezno, Cerknica, Černa pri Prevaljah, Devica Marija v Polju, Dobrna, Gornji grad, Grobelno, Grosuplje, Guštanj, Hrastnik, Jescnice-Fužine, Kostanjevica pri Krškem, Kranjska gora, Križevci pri Ljutomeru, Lesce, Ljubljana 5, Ma-renberg, Medvode, Mengeš, Meža, Mežica, Mokronog, Moete pri Ljubljani Mozirje, Podčetrtek, Radeče pri Zidanem mostu, Rečica na Paki, Rimske Toplice, Ruše, Semič, Sodražica, Središče ob Dravi, Stari trg pri Rakeku, Sv. Jurij ob juž. žel., 6t. Ilj v Slovenskih goricah Št. Jernej, 6t. Vid nad Ljubljano, Šmarje pri Jelšah, Toplico pri Novem mestu, Trbovlje 2, Trebnje, Velenje, Velike Lašče, Vič, Vransko in Žužemberk.
■k Razpisane pošte. Razpisana je poštarska služba v Pristavi (II./2). Prošnje naj se pošiljajo na poštno in braojavno ravnateljstvo v Ljubljani do dne 25. maja t. 1. — Nadalje so razpisane tri pogodbene pešte in sicer: Sv. Križ pri Litiji (III/l). Jamčevina 800 Din. Letni prejemki: redna plača 7200 Din, doklada (50% redne plače) 3600 dinarjev, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 78 Din. Grahovo pri Cerknici (III/l). Jamčevina 800 Din. Letni prejemki: redna plača 7200 Din, doklada (50% redne plače) 3600 dinarjev, za brzojav 210 Din za selsko dostavo 2400 Din. Bizeljsko (III/l). Jamčevina 800 Din. Letni prejemki: redna plača 7200 Din doklada (50% rende plače) 3600 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 156 Din. — Prošnje s prilogami je poslati na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 23. maja t. 1. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto, kakor določa člen 16 pravilnika o pogodbenih državnih poštah.
O Pendrsk je zlomil. Po Poljanski cesti je v ponedeljek pozno ponoči razgrajal širo-koplečati Tone, dober znanec policije in njenih zaporov, Ko ga je ustavil stražnik, se je junaško razkoračil, iztrgal stražniku pendrek in ga — zlomil. Junaškega Toneta je ukrotil šele drugi stražnik, ki je prvemu prihitel na pomoč. Na policiji se Tone po prespani noči ni hotel nič več spominjati, kaj se je včeraj zgodilo. Dobil je štiri dni zapora, ki jih je brez ugovora sprejel.
O Nesreča na klavnici. Včeraj zjutraj ob pol 9 se jc na klavnici pripetila težka nezgoda, Klavniški delavec Mulej Matevž je pomagal pri nakladanju. Pri tem je v nepazljivosti spregledal, da dvigalo zopet pada. Kljun dvigala je Muleja težko poškodoval na treh delih telesa. Poškodovanca je rešilna postaja odpremila takoj z rešilnim vozom v bolnico.
O Tatvine. V Zgornji Šiški je neznan tat odpeljal čevljarskemu mojstru Francetu Pre-starju iz veže Ledičarjeve gostilne 1500 Din vredno,- črno pleskano kolo znamke »Styria«, Tatvina se je izvršila ponoči ob pol 12 in jo je izvršil najbrže kak gost, ki jih je bilo tedaj polno v gostilni. — Iz svinjaka posestnice Francke Pancetove na Viču je odnesel neznan ljubitelj okusne svinjske pečenke 7 tednov starega, 250 Din vrednega pujska. Tatu, ki je odšel po izvršeni tatvini proti vasici Brdu, so že na sledu. — Z dvorišča velikega župana je predrzen uzmovič odnesel 60 Din vredno zračno sesalko za kolo, last organa mestnega doho-darslvenega urada Mirka Taborja.
O Najlepša izbira kravat, ženskih in moških nogavic, ovratnikov, naramnic, vezenine itd. pri Francu Pavlinu, Gradišče 3.
O Opozarjamo! Samo še nekaj časa se prodaja radi preselitve vse preostalo oblačilno blago po izredno globoko znižanih cenah. Veliko ostankov volnenega blaga za ženske in sukna ter kamgarna za moške obleke po skoraj polovični ceni. Manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu nasproti Jugoslovanske tiskarne.
Meiržlmr
•□ Socijalisti lažejo sami v svojo pogubo. Ker je mariborski ordinarijat objavil, da obsoja bogokletno pisanje »Volksstimme« in cla prepoveduje katoličanom citati jo, je glasom »Jutra« vložil konzorcij lista tožbo za odškodnino, ker ljudje ne marajo več kupovati tega lisfa. Mislijo, da bosta v tem državni in cerkveni zakon prišla v navskrižje. Bomo videli.
□	Ljudska univerza, V ponedeljek, dne 16. maja predava znani hrvaški pedagog univ. prof. Turić iz Zagreba o »Etični vzgoji v rodbini«. V sredo, 18. maja sledi prireditev, ki je vzbudila v Gradcu največje priznanje. Na podlagi veleinteresantnih skioptičnih siik, lastnih posnetkov predava o Gronlandiji polarni raziskovalec dr. O. Steinbock, ki se je mudil dolgo časa v Gronlandiji.
□	Romarski izlet. Apostolstvo mož iz župnije sv. Marije priredi na vnebohod Gospodov z možmi in mladeniči drugih prosvetnih društev romarski izlet v Puščavo in Sv. Lovrcnc na Pohorju. Med potjo si ogledamo tudi elektrarno v Fa!i. Priglase sprejema odbor Omladine vsak dan od 6. do 7. ure zvečer v društvenih prostorih, Cvetlična ul. 28.
□	Blagoslovitev nove zastave. 29. maja slovesna blagoslovitev nove društvene zastave
prosvetnega društva v Melju v župnijski cer- ( kvi Matere milosti. Vsa društva se vljudno vabijo k tej izredni slovesnosti. — Odbor.
□	Krščanska zqjpska zveza priredi 9. In 10. julija t. 1. izlet v Rajhenburg. Polovična vožnja je dovoljena na vseh postajah proti izkaznici, katero da kršč. ženska zveza vsakemu udeležencu proti plačilu 5 Din. Prijave do 15. junija in denar za izkaznice sprejema predsednica ga. Katarina Batiman v Cvetlični ul. 23 v Mariboru. Odhod vlaka iz Maribora se bo objavil v »Slovencu« in »Slov. Gospodarju« pravočasno. K obilni udeležbi vabi — odbor.
□	Danes ob pol 5 popoldne mesečni sestanek duhovmkov-tretjerednikov v frančiškanskem samostanu. Po premišljevanju govori g. prof. Krošl o mladinskem gibanju. Pridite polnoštevilno!
□	Družabni klub priredi v nedeljo dne 22. t, m. za svoje člane in prijatelje izlet na Pohorje, iZbirališče ob štirih zjutraj pred Zadružno gospodarsko banko. Sv. maša ob en četrt na 5 v frančiškanski perkvi.
□	Krajevni odbor združenja vojnih invalidov, vdov in sirot priredi 2. oktobra v prid najrevnejšim članom javno tombolo na Glavnem trgu. Opozarjamo že danes na to prireditev in prosimo druga društva, da se na to ozirajo in ne prirede istočasno drugih prireditev. Glavni dobitki bodo motorno kolo, spalna soba iz trdega lesa, zlata ura, voz drv, voz premoga, žakelj moke in mnogo drugih dragocenih dobitkov.
П Na fantovskem sestanka mariborskega orlovskega odseka govori danes g. prof. dr. Ivan D o r n i k o karakterističnih svojstvih slovanskih narodov, kakor nam odsevajo iz del njihovih pesnikov in pisateljev. Člani, udeležite se današnjega sestanka polnoštevilno! Na to zanimivo predavanje iskreno vabimo tudi starešine in vse prijatelje naše organizacije.
П Gledališka prireditev bo prihodnjo nedeljo, dne 22. maja ob pol 5 pop. v dvorani Zadr. gosp. banke. Članice Stolne dekliške Marijine družbe uprizore igro »Otrok Srca Jezusovega«. Versko-vzgojna misel te igre je: neplemenitost, verska brezbrižnost in praznoverje človeku ne donaša sreče, pač pa sramoto; le tistega, 1« je plemenitega srca, ljubijo in spoštujejo dobri ljudje. Vstopnice za to igro se prodajajo tudi v predprodaji. Ne odklonite jih, saj je namenjen ves čisti izkupiček od te prireditve za karitativne namene! Žrtvujte popoldan prihodnje nedelje za poset te igre!
□	Tlakovanje Kralja Petra trga. Veliki trg Kralja Petra med državnim mostom ter palačo Pokojninskega zavoda so začeli tlakovati. Ko bo gotovo tlakovanje, bo dobil trg še lepše lice.
□	Surov napad. V pondeljek zvečer je bil v Mlinski ulici surovo napaden medicinec g. Petrovič od nekega Josipa B. Radi neznatnega spora je B. nenadoma potegnil nož ter udaril Petroviča s tako silo po sencu, da mu je prizadel težko rano. Rešilni oddelek je ranjcnca prepeljal v bolnico, napadalca je policija aretirala.
□	Aretiran radi oskrumbe. V pondeljek se je posrečilo policiji dobiti v roke skrajno pokvarjenega, 241etnega T., ki je v Bitnar-skem gozdu oskrunil več mladih šolark. Neka deklica ga je spoznala na cesti, nakar je policija napravila pravi lov za njim. Pobegnil je proti Razvanju, zasledovan od dveh detektivov na kolesih. Bil je kmalu aretiran in oddan sodišču.
□	S strehe je padel. V Dunajski Grabi je popravljal krovec Matija Beranič streho. Nenadoma je omahnil ter padel kake 4 metre globoko. Obležal je težko poškodovan ter so ga morali prepeljati v bolnico.
•0" Celjska prijateljica mariborske »Volksstimme«. Cerkveni ukrep proti blasfemične-mu pisanju socialistične »Volksstimme« registrira tudi celjslta »Nova doba« in ima za to tudi pravico. Preko svojih pravic in še bolj preko svojih sposobnosti pa gre, če skuša ta ukrep kritizirati. Pa si vendar celjska tetka ne misli, da bomo katoličani njo vprašali, katere »metode vlečejo«, da se naše ljudstvo obvaruje social-židovskega strupa. Zanimiv pa je ta srčni izliv demokratskega lističa za socialistično in nemški pisano glasilo. To pa seveda nima z narodnim izdajstvom nič opraviti.
•©• Zgodovinski moment. V ponedeljkovi »Novi dobi« sporoča nova veličina na polju raziskavanja magistratnih arhivov, da je konec »Kakofonije«. »Novi dobi« je treba vsekakor čestitali, da je s priobčevanjem teh zgodb iz prejšnjega stoletja dala doslej neznanim kulturnim delavcem priliko, da sc pokažejo. Kulturni pomen te zadeve je tem večji, ker smo kakoionijo slišali tih pred občinskimi volitvami. Ker so celjska ušesa sedaj na lca-kofonijo že uglašena, smemo upati, da bodo z aplavzom r,prejela odlomke tega dela, ki jih bomo tekom prihodnjih tednov priobče-vali mi in ki bodo imeli lo posebnost, da datirajo že iz tega stoletja jn so v njih glavni junaki sedanji celjski ullranacijonalisti. Upamo, da s tem žc objavljeni kakofoniji dodamo to, česar ji na žalost manjka, namreč aktualnost.
■0" Zaključim predstava Krekove mlodine v Ccliu. Kljub leoemu vremenu, ki smo ga imeli
Slimame več Imanih zob!
Sini.i so Zolti ali črnkasto obloženi zolijo. Znbna pusta, ki ni samo г»1о prijetna, marveč jn tudi prod vsemi in izredno učinkujoča. Je 1'KBECO-pasta za zobe. Kadilecni so poeebno priporoča.
JPCžfeCiS»© pasta z» zobe.

v Celju v nedeljo po naravnost zimskih dneh zadnjega tedna, se je zbralo ob zaključni predstavi celjske Krekove mladine lepo število prijateljev delavske mladine v Narodnem domu. Burka »Vele-turist< je ena onih komadov, ki za dobro uprizoritev zahtevajo močno komično razpoloženih igralcev. velikega aparata, skrbne režijo in nekoliko karikirane igre. Ker dobro poznamo težave, ki so pri Krekovcih združene s pripravami na gledališko predstave, ko je članstvo velikokrat zadržano od vaj vsled nočno službe in ko v ensemble ni šo mogla prodreti zavest, da je tudi za burko potrebna resna priprava, moramo Krelcovcem na nedeljskem uspehu čestitati. Celjska Krekova mladina nam je v svoji pridnosti letošnjo sezono častno nadomeščala ono, kar bi nam moraio dajati mestno gledališče, ki je baš to sezono doseglo menda rekord v neuspehu. Ako bodo Krekovci medsezonsko dobo pridno in skrbno izrabili za tehnično izpopolnitev svojega igralskega zbora, bodo mogli že prihodnjo sezono ob znani svoji ambicijoznosti tvoriti resnično ljudsko gledališče in vršiti v naših malomeščanskih razmerah važno kulturno delo, ki ga drugi v to poklicani in v neprimerno boljših razmerah delujoči činitelji zanemarjajo. Naj Krekov-cev le'<3Šnji uspehi ne zadovolje, temveč naj žive v zavesti, da je v njih sile in zmožnosti, da dosežejo še neprimerno več, če ostanejo pridni in resni kot doslej!
JSr liomisijonalni ogled. Tvrdka A. Westen d. d. v Gaberju je prosila za ukrenitev, da se bodo cevi kanala ob okrajni cesti Gaberje—Bežigrad, kjer končajo kmalu za milarno na polju, speljale naprej čisto do Voglajne. O tem so vrši v petek 27. maja komisijonalna poizvedba in obravnava na licu mesta. Sestanek udeležencev je ob treh popoldne pred milarno. Mejaši in interesenti so vab-jjeni, da se komisije udeleže. Načrti in pojasnila se dobe v uradnih urah pri okrajnem glavarstvu.
jgr Nočno lekarniško sluibo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu.
J3 Opozorilo sejmmrjem. Županstvo občine Petrovče prepoveduje sejmarjem prodajo blaga v Petrovčah na dan 26. maja, ko se odkrije spominska plošča v vojski padlim vojakom lavantinske škofije, ozir. na dan 29. maja, če bi bilo odkritje radi slabega vremena na ta dan preloženo.
& Onim, ki imajo na mestnem pokopališču grobove, sporoča celjska mestna občina sledeče: Pravica uporabe grobov na meslnem pokopališču, ki je bila pridobljena pred 20 leti, je glasom pokopališkega reda celjske mestne občine ugasnila. Stranke, ki imajo na imenovanem pokopališču grobove in jih želijo še v naprej obdržati, morajo plačati tozadevne pristojbine pri mestni blagajni. Rok poteče dne 31. majnika t. L Po poteku tega roka bo mestna občina prosto razpolagala z grobovi in na njih stoječimi nagrobnimi kamni, ograjami itd. Pristojbina za obnovitev grobov za nadaljnjih 20 let znaša: za rodbinski prostor (3 grobovi) 375 dinarjev. Za rodbinski prostor (2 groba) ,250 Din. Za grobove odraslih 75 Din, za grobove otrok pa 40 Din.
-O" Kdo jo našel ozir. izgubil? Na Glavnem trgu je nekdo v petek zjutraj izgubil dva bankovca po 100 Din. Na potu od Sv. Jožefa čez brv v mesto pa je nekdo prišel ob del daljnogleda. Kdor je kaj tega našel, naj prinese na policijo. Na policiji nnj so zglasi tudi lastnik enega ovoja raznih listin in Henrik Brdischka — Zdenko Diamanta.
j©" Tudi kolesarjem ni vse dovoljeno. Policija je nagradila nekega M. S., delavca iz Gaberja, ker je ob enajstih poneči vozil po Gaberju brez luči na kolesu. Prav isto se je zgodilo trgovskemu pomočniku K. J. iz Šoštanja, ki na Ljubljanski cesti ni hotel vedeti, dn je kolesarjenje po pločniku za mimoidoče nevarno in zato prepovedano.
& Košnjo za leto 1027. odda celjska mestna občina na dražbah: dne 23. maja ob 9. uri dopoldne na Sp. Lanovžu, dne 24. maja ob 9 odnosno pol desetih dopoldne na mestnem pokopališču in nn hribčku Sv. Jožefa, dne 25. maja ob 9 dopoldne pa pri Seidlovem studencu. Mestna občina vabi interesente, da se omenjenih dražb udeleže. Izdrnž-bano košnjo je takoj na mestu košnje plačati.
JSr Šmarnični govor v opalijski cerkvi govori danes v sredo 18. maja proč. o. Leopold, kapucin v Celju.
JSr Prevoz pošte Celje—Dobrna. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani oddaja v zakup za eno leto prevoz pošte na progi Celje—Dobrna. Javna ust-mena pogajanja se bodo vršila komisijonelno dne 23. maja 1927 ob 11 pri županstvu občine Dobrna. Sprejemanje ponudnikov se začne ob 10. Začasna kavcija po 1400 Din se mora položiti na dan pogajanja pri komsiiji, ki je odrejena za pogajanja. Natančnejši pogoji so na vpogled pri občini Dobrna ter na poštah Celje, Vojnik in Dobrna.
■& Nesreča z motornim kolesom. V ponedeljek proti večeru bi se bila lahko pripetila na znanem ovinku pred Petrovčami smrtna nesreča motociklista, ki se je hotel v zadnjem momentu ogniti kolesarju, ki je vozil nepravilno. Motociklist g. Š., trgovski zastopnik iz Celja, je vozil proti Celju in sicer pravilno po desnem kraju. Ko jo prišel do znanih treh križev, ki stoje v bližini znanega ovinka, je zapazil, da dirja njemu naproli kolesar po' levi strani ceste. Ker se kolesar ni mogel ogniti in bi bil slrašen karambol neizogiben, je g. S. hotel zavoziti na obcestni hodnik, kjer mu je pa motorno kolo spodrsnilo, on sam pa je priletel na kamenito mostno ograjo, si tam izbil zob in ranil na obrazu ter nato še padel v jarek tako nesrečno, da je zadel z glavo ob neki kamen in obležal nezavesten na tleh. Ker je motorno kolo. ki je lež*.lo na tleh, še vedno ropolalo, so prišli bližnji ljudje glodat, kaj se je zgodilo. V jarku so našli ponesrečenca, ki so ga pričeli obujati k zavesti. K sreči niso bile poškodbe prehude.
20 letnico slavi le dni g. Anton Jezeršek, uslužbenec Polakove lovarne na Vrhniki, odkar sodeluje pri Društvu rokodelskih pomočnikov. Dru-
VELIKA IZBIRA
raznega perila, modnih bluz, nogavic kravat ild. Kupi se najbolje pri
ZARGIj Sv. Petra cesta Po zrrižamh cenah.
5tvo se dobro zaveda hvale, ki Jo dolguje r. Jezor-5kn zn njegov požrtvovalni in nesebični 201etnt trud pri vseh društvenih prireditvah. Da so mu sa njegove zasluge vsaj malo oddolži, mu je društvo poklonilo v znak vidno zalivalo lično izdelano pisalno mizo z vrezanima letnicama 1907—1927. Slavljencu, ki jo vzor moža v vsakem pogledu, Jestitauio vsi Vrhničanjel
ICočevje
Beothovenova proslava, Y petek dne 13. t. m.
]e priredilo Glasbeno društvo v Kočevju proslavo v čast velikemu geniju — umetniku Beethovenu. j škoda le, da jo ta proslava našla tako malo odziva : med občinstvom, dvorana v hotelu »Trst» je bila skoraj še na polovico prazna! Reči pa moramo, da je bila družba, ld se je udeležila proslave, res izbrana in jè z zanimanjem poslušala izvajanje dr. Mantuanija in Beethovenovo točke, ki so bile na programu. Po pozdravni otvoritvi predsednika dr. Reicha jo povzel besedo dr. Mantuani, ld nam je v živih besedah popisal vso Beethovenovo boro mladost, tiste nočne vajo in nam predoftil polek njegovega življenja v svetu; poleg tega nas jo g. predavatelj seznanil s krogi, s katerimi je Beethoven občeval, med njimi celo vrsto Slovencev in Čehov. Pokazal nam je tudi, kako velik vpliv je imel pesnik Herder na umetnika ,in kako je lc-ta ljubli in cenil Goetheja in Schillerja. Po krasnem predavanju so izvajali gojenci Glasbene šole nekatera dela velikega mojstra. Nad vso рл nas je zanimala Beetlicvenova sonata »Mondschein». Razšli smo go nad vse zadovoljni, da smo tudi mi enkrat slišali nekaj o Beethovenu in poslušali nekaj njegovih umotvorov.
Smrtna kesa. V Livoldu j^ umrl Georg Knavs, star 78 let. Bil jo skozinskoz pošten in veren mož, katerega so vsi spoštovali in častili. N v m. p.I
Kočevnrji v tujini. V Gradcu se Kočevarjl prav pridno gibljejo, Imajo svoje društvo: >Got-tscheerland», ki ima dokaj članov, večinoma inteligenco. Predsednik je prof. dr. Ilerbst
čuden molk! Na dejstva, iznesena na shodu SLS v nedeljo o vzornem gospodarstvu SDS, torkovo >Jutro< nekam čudno molči. Kaj so ta dejstva zadela tako hudo, da ste kar sapo izgubili?
Koncert v kopališču. Vsako nedeljo in praznik koncertira v našem radijotermalnem kopališču orkester »Strmine pod vodstvom domačina g. Kun-tare. Pričetek koncerta vedno popoldne po prihodu ,-laka iz Celja.
Slav o ECoskfice
Premeniha posesti. Bivšo Vayevo hišo s posestvom vred je kupil tovarnar g. Alfred I.avrič.
Slana je v minulem tednu napravila po vinogradih in polju (fižol, kumare, krompir) zelo občutno škodo, ob kateri bodo zopet najbolj prizadeti naši mali vinogradniki, katerih edini tip jo bila trta.
Poučno ekskurzijo so napravile v naš trg v soboto gojenke č. šol. sester iz Celja pod vodstvom svojih treh učiteljic. V precej pičlo odmerjenem {asu so se vendar nadivile celo pri razvalini Tatten-baehovega gradu lepoti trga in okolice.
Tretji Tlak, ki letos drugače vozi nego lani, ni vsem po volji. Za bližnja mesta (Maribor, Celjes io gre, a potniki, ki se vozijo v Ljubljano in drugam, bi vsekakor želeli, če bi se vračal šelo ob 22. Pa кл!ј, ko se veem ne moro ustreči.
Saving&lca. <đolina
Šmartno oh Paki. Povodom poroko trgovčevo hčerke gdč. Slavke Milrušovo z g. Zvonkom Korošcem ,uradnikom v Rogatcu, 11. t. m., so nabrali gostje sa Jugoslovansko Malico 460 Din. Nevesta je bila namreč več let prav marljiva nabirateljica pri-«pevkov za to društvo, zato so se gostjo prav radi odzvali pozivu, da v spomin in čast nevesti daru-ejo Matici. Priči poroke sta bila g. Anton Korošec, veter, nadzornik v Kranju, oče ženina, in g. Josip Kramer, drogerist tn hišni posestnik v Celju. Med odličnimi gosti je bil tudi okr. glavar iz Radovljico g. dr. 11. Teknvčič in stara mati ženina gospa Kri-eper, ki je že 76 let stara, n kljub temu še vedno krepka in živahna. Ožja prijateljica nevestina in sedanja odbornica tukajšnje Jugoslovanske Matice gdč. Mara Piano je radevoljno oskrbela lepo zbirko. Mlademu pnru srečno bodočnost, vsem pa lepa hvala1
Slovemslta. Izraiinck
Osebna vest. Dr. Emerik Kotlin, sin okrajnega zdravnika dr. Ignacija Kollina v Dobrovniku ie imenovan za prvega asistenta državne bolnice v Pakracu. Na novem mestu želimo simpatičnemu gospodu obilo sreče.
Velika škoda po slani. V prvih trenutkih ni bilo mogočo preceniti škode, katero je povzročila slana, ki je tri jutra zaporedoma pobelila ravan. Žalostni sledovi mimohoda ledenih svetnikov so šele eedaj kažejo v pravi luči. Na njivah je slana posmodila koruzo, fižol in deloma krompir. V vrtovih so zmrznile cvetlice in druge nežne rastline. V sadovnjakih je uničeno rano sadje. Mnogo je trpela tudi trta, tako da zopet ni računili na dobro vinsko letino, četudi drugih morebitnih nezgod no opoštevamo.
Murska Sobota. Od bolnice se je poslovila sestra Rudolfina. Sla je v pokoj. V bolnici je celih 15 let vršila precej naporno službo kuharice. Bolniški službi je v celem posvetila dolgih 30 let. Da so ji po mnogih naporih moči opešalo in mora iti v pokoj, je popolnoma naravno. Spremlja naj io naša žolja, da prav mirno preživi še ostale dni fivljenja.
dopisi
Teharje. Umrl je dne 16. maja t. I. ob' pol 8 îjutrnj bivši načelnik Orla in član pevskega društva >Teharje« br. Ivan Pristovnik, star komaj 20 let. Pogreb pokojnika se bo vršil v sredo, dne 18. maja, ob 9 dopoldne iz hiše žalosti, kjer mu bo moški Pevski zbor, katerega vnet član jo bil, zapel žalo-stinko »Nad zvezdami« od A. Foersterja, nakar so razvije sprevod. Med sprevodom poje moški zbor Štirielasno »Miserere« do župne cerkve. V župni terkvi se bo ob pol 10 darovala sv. maša za dušo Pokojnega. Po sv. maši je odhod na pokopališče, kjer mu bo po končanem obredu pri odprtem grobu Mpel moški zbor v zadnji pozdrav 0. Devovo >Vigred«. Br. Orli iz sosednjih župnih ste prošeni, da se po možnosti udeležite pogreba našega biv-iega načelnika, da ga skupno spremljamo na zadnji Poti k večnemu počitku. Staršem in bratu, katero Zapušča umrli Ivan, izrekamo globoko sožalje, Tebi br. Ivan pa — na svidenje nad zvezdami.
Orel Teharje. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Umrl je naj-J^urejši mož cele župnije, užilkar Andrej Ozel iz l^npeče vesi v 88. letu. Starček jo še do zadnje leseni pomagal marljivo delati, drVa sekati in tudi posili. Malo prej je umrla v isti vaei ena najstarej-
ših žen Marija Bauman т 81. letu. Naj v miru počivata! — Slana je napravila ludi tn zelo veliko škode. — V svrho regulacije naših voda in potokov se Jo vršila letoe že komisija. Ko bi le kmalu j učakali kak uspeh, da bi bili naši travniki ter i njive vsaj nekoliko zavarovani pred neprestanimi poplavami
lluše. Predstava. Dramatični odsek tukajšnjega Prosv. društva priredi v nedeljo dne 22. t. m. ob osmih zvečer v dvorani g. Črnka Finž-gnrjevo igro »Veriga«. Prijatelje našega društva, kakor tudi one, ki si v igri želijo globlje vsebine, vabimo, da si ogledajo to zares iz ljudske duše zajeto zgodbo — Pevski zbor. Prosv. društvo v četrtek nima pevske vaje. — Desetletnico majniško deklaracije bo proslavilo Prosv. društvo v nedeljo dne 29. t. m., na kar že sedaj opozarjamo. Na sporedu bodo deklamacije, petje, govor in telovadne točke. Po prireditvi bo prijateljska zabava. Natančnejši spored še objavimo.
Išče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 18. maja: Zaprto.
Četrtek 19. maja (v opornem gledališču): BOBROV KOŽUH. Gostovanje berlinskih igralcev. Izv.
Gostovajijo berlinskih igralcev so bo vršilo nepreklicno v četrtek 19. in v nedeljo 22. t. m. (Prvotno domenjeno dvakratno zaporedno gostovanje so igralci radi nepredvidenih okolnosfi odpovedali.) V četrtek se vprizori Ilauptmannova komedija »Bobrov kožuh«, v nedeljo pa Gilizova veselo-igrn »Ingeborg«. V Ljubljano pridejo igralci jutri v čelrtek popoldne. Zanimanje zo to gostovanje je seveda veliko; občinstvu se priporoča, da si preskrbi vstopnice v predprodaji.
MzaritearslzG gledišče
Sreda, 18. maja ob 20. uri: RIGOLETTO. Ab. A.
Navadne operne ceno. četrtek, 19. maja ob 20. uri: PRI BELEM KONJIČKU. Ab. B. Petek, 20. maja ob 20. uri: BOBROV KOŽUH (Der
Biberpelz). Gostovanje berlinskih igralcev. Sobota, 21. maja ob 20. uri: INGEBORG. Gostovanje berlinskih igralcev.
Gostovanje berlinskih igralcev v Mariboru so
vrši po zadnjih vesteh v pelek 20. (Bobrov kožuh) in v soboio 21. ma.ia (Ingeborg). Za obe predstavi, posebno pa za drugo je še dovolj sedežev in stojišč na razpolago.
GIUSEPFE VERDI: RIGOLETTO
je dosegel na mariborskem odru tak uspeh, kakor letos šo nobena druga opera. Dirigent g. Mi-trovič, ki je ž n jo proslavil 25 letnico svojega udej-stvovanja za dirigentskim pultom, je na to delo lnhko ропозеп. Sladka Verdijeva glasba je s svojo bleslečo melodiko, s sanjavimi arijami, prepojenimi južno toplote in solnca, opajala poslušalce in jih obenem z globoko tragiko nesrečnega očeta pretresala do dna duše. Igralci in orkester so storili vso, da so dostojno proslavili svojega priljubljenega učitelja, vzgojitelja in dirigenta g. Mitroviča. V glavni vlogi, Rigoletta, briljiral g. N oral i6. Vsa duševna bol zaničevanega »norca:, prevaranega očeta ie zvenela iz njegovega polnega glasu, ki so jo v trenutkih najhujšega duševnega trpljenja (zavest proldetstva in izguba edine hčere) razbolel do nepričakovane iskrenosti in mogočnosti. Nesrečnega očeta ie bolj doživel nego dvornega norca. V drugi sliki bo moral v dvospevu g. Gildo nekoliko ublažiti svoj glns. Njegova hči Gilda (gdč. Kocuvane va) jo pokazala vso nežnost in udanost do svojega ečela, vso zvesto požrtvovalnost in silno ljubav, ki žrtvuje samega sebe za svojega izvoljenca. Glasovno je bila utrujena, menda splošno in-disponirnna. Šo enkrat ji svetujemo, naj ne pozabi na prednosti ljubljanske šole, ki polaga veliko važnost na lepo in pravilno vokalizacijo. Njen izvoljenec vojvoda mantovanski (g. B u r j a) je svojo začetno nesigurnost hitro premagal in jo glasovno napredoval do. prizora do prizora, lako da smo so proti koncu z največjim užitkom opajali ob njegovem zvočnem in polnem glasu. Bandit (g. O k sa n ski) je bil s tisto dragonsko sabljo precej nebanditski, v igri medel, v petju neučinkovit. Mnogo boljši je bil v četrtem prizoru, kjer se je zelo razi Tal in imponiral s svojim globokim basom. Njegova sestra Maddalena (gdč.. Udovičeva) je v »Logarjevi K r isti« boli ugajala nego v tej operi. Glas jo bil plitev, kričav, trd in Jo celo motil v skupnem petju. Vemo, da jo to njen prvi nastop v operi, zato ji moramo marsikaj spregledati, vendar pa smo prepričani, da so brez študija in vajo no bo njen glas, ki Jo zmožen za razvoj, povzpel nad povprečnost. Vsi ostali, posebej še g. Govorov, Bratu?, Stankovič, so glasovno in igralsko stali na njim primerni višini, posebno dobro izvežban je bil zbor, ki je dokazal, da ne zna samo pravilno, ampak tudi lepo peti. Tokrat so bili tudi koristi skrbno maskirani, kar io v našem gledališču prava redkost. Orkester ie zvenel pod vodstvom g. Mitroviča čisto, krepko, polno in so je dobro prilagodil pevcem. Režija jo bila splošno dobra, saino v drugi sliki jo zelo neverjeten in skoraj nemogoč način ropa. Nepravilna jo razsvetljava v ozadju in razpored skupin v ospredju.	— e. — 1.
Skupina B: tek 100 m: 1. Režek (Ilir.) 12 k,
2.	Outrata, 3. Strehovec (oba Ilir.). — Tek 1000 m: 1. Žorga 2.57 ena petina, 2. Pinterič (oba Prim.),
3.	Kmetič (Tržič). — Skok v višino: 1. MeguŠar 1.40 m, 2. Outrata (oba Ilir.), 3. Pinterič (Prim ).
—	Troskok: 1. Režek 11.92 m, 2. Outrata 11.085, 3. Kalčič (vsi Ilir.). — Met diska: 1. Banko Ignac •19.70 m obojeročno (Ilir.), 2. Pinterič 47.41 m (Prim.), 3. Zore (Ilir.) 42.15 m. — Met kopja: 1. Zoro 58.84 m, 2. Pinterič 47.58, 3. Banko 44.73 m.
—	V štafeti 4 krot 100 m je zmagalo Primorje v času 51.4.
V	splošnem jo treba omeniti Zupančiča, ki je predistlnirnn mnogobojnik, in Žorgo, ki jo i/boren posebno v tekih. Za mete pa obetata mnogo Banko (disk) in Zoro (kopje). Režek ni bil posebno razpoložen. To je eden naših najbolj nadarjenih atletov, ki obeta mnogo zlasti v tekih na kratko proge in v skoku v daljavo in posebno v troskoku.
MOTOCIK LISTI.
V	nedeljo dne 22. t. m. priredi I. Hrvatski motociklistični klub v Zagrebu dirko na progi Jaška—Plješevica. Motoklub Ljubljana namerava ob tej priliki napraviti skupaj izlet do Sombora in ofi-cijelno to dirko poseliti. Člani so poživljajo, da so te dirke v velikem številu udeleže. Skupni odhod se pravočasno naznani. Propozicije in prijavo so na razpolago v klubov! pisarni (Resijeva cesta 1). V nedeljo dne 2G. t. m. se vršijo hitrostne moto-ciklistično dirke na Teznem pri Mariboru, katero priredi Motoklub »Maribor«. Motociklisti, dirkači M kl. Lj se naprošajo, da so teh dirk udeleže. Propozicije in prijavnice so istotako na razpolago o klubovi pisarni.	Odbor.
ŠPORTNI DOGODKI.
S tem, da je Admira igrala proti Wackerju 3:0 in BAC proli Rapidu 0:1, se jo razdalja med vodilnima dunajskima kluboma zelo povečala; Admira Ima sedaj 32 točk, BAC 28, Rapid in Simmering po 25. Vso je presenetila zmaga Simme-ringa proti Austriji 8:2. — Omenimo še nekaj drugih važnejših nogometnih tekem : Čehi so zelo veseli in ponosni, ker jo premagala Sparta dunajskega Slovana 5:2, Viktorija iz Žižkova v Belgradu BSK 3:1 in Jedinstvo 4:1, Slavija v Berlinu klub Tonnis Borussia 1:0. Slabše se jo godilo brn-skenui klubu Židenice, ki je podlegel v Brnu ogrski Ilungaria 1:5. Čast češkega nogometa Je v Avstriji rešil klub Vršovice (Boheminns mu pravijo Angleži, Avstralci itd.), ki jo po mnogih učinkovitih zmagah premagal v Adelaide tudi vseav-stralsko reprezentanco 2:1. Slavija odide 25. t. m. po Balkanu gostovat; obiskala bo Budimpešto, Te-mišvar, Carigrad, na povrntku pa ali Bukarešto ali Belgrad. — Angleški profesionalni klub Burnley gostuje v Nemčiji in Je igral proti roprezentanci mesta Duisburg 4:2; Manchester United proti baselskim Old Boys 9:1, v Amsterdamu New Castle United proti holandskemu moštvu 0:4, Egipet v Atenah proti izbranemu grškemu moštvu 2:0, v Ohia pa Hakoah proti Ali Starš 1:1.
V	r u g b y j u so so Nemci revanširali za svoj zadnji poraz proti Nemcem (5:30) s pičlo zmago 17:16, v Frankfurtu.
Borba za Davisov pokal postaja zanimiva; izločena je Ogrska, ki so io premagali Italijani 3:2, izločena je Portugalska, ki so jo premagali Nemci 5K), izločena je Rumunija, ki je podlegla FranciiL najbrž tudi 0:5. — Belgijec Washer jo premagal Ilunberja in jo s tem rešil častno točko za Belgijo v borbi med njo in Ameriko, ki so Jo končaia za Ameriko 4:1. — Karel Koželuh je v Baden-Badenu po hudi borbi ugnal Amerikanca Kinseya 6:3, 6:2 in 6:2; štovilke nam Ijutosti borbe no označijo.
Lahka atletika pride na vrsto. Na Dunaju so tekli po Ringu okoli 5.2 km, 120 jih Je startalo, 100 jih Je prišlo na cilj; gledalcev jo bilo 150.000, med njimi 150 najboliših težkoatletov v strnjeni vrsti (konzentrierto Kraftanhiiufung). Prvi je prišel na cilj Briiutignm iz Leipziga v 17:44; naši »jugoslovanski« tekači niso igrali nobeno vloge. — Nemec Petri je tekel 7500 m v 23:42.8, Sôllinger Je sunil krogljo 14.66 m daleč, Hoffmeister je vrgel diskos 47.04 m daleč (mednarodna vrslal), Amlhor-jeva je skočila 1.517 m visoko, Oger Kesmarski pa 1.88 m. — V Ameriki je tekel Wide 2 angl. milji brez posebnega napora v 9:25. — 1000 y je tekel Čeh Šimek v 2:21.2. — V Santiago, glavnem mestu Chile, so se izvojevala južnoameriška lalikoatletska prvenstva; proti pričakovanju jo bil prvi Chile, nato Argentina in Uruguay. Nekaj rezultatov: 100 m Pina 10.8, 200 in Pina 22. 400 m Prada 50, 800 m Dengra 1:58.2, 1500 m Ledesma 4:10.2, 3000 m Plaza 9:01.3, 5000 m Plazn 15:46, 10.000 m Plaza 32:11.2, skok v višino Vallania 1.86, troskok Bru-neto 14.64, desetoboj Gevert 6669.61 točk. Drugi rezultati so manj pomembni.
V	Berlinu je plaval Bon? 100 m v 1:01.3 (Derichs je bil tretji), 200 m v 2:22 pred Ilein-
I rlchom, 400 m v 5:18 pred Heinrichom; Radema-cher prsno 100 m 1:20 in 200 m 2:57.9, obojo pred Parysom. Najbolje jo skakal Nemec Luber.
Pripravlja se naskok na Bninierov kolesarski rekord, 120.598 km na uro.
JUNIORSKI MEETING S. K. ILIRI,TE.
V	soboto in v nedeljo se je vršilo tekmovanje juuiorjev v dveh starostnih skupinah, namreč do 16. leta in do 18. leta. Tekmovanja sla se udeležila poleg Ilirije še Ask. Primorje s 7 tekmovalci in S. K. Tržič z 1 tekmovalcem.
V	soboto jo tekmovala skupina A (do 10. leta) v petoboju. Skupaj Je tekmovalo 10 atletov. Prvi jo bil Zupančič Danijel od SK Ilirije, ki jo dosegel 4 prva in 1 šesto mesto, skupaj 10 točk. Drugi je bil Cončič Josip od Ask. Priniorje, dosegel io 21 točk, tretja sta bila Banko Janko od SK Ilirija in Pečenko Rihard od Ask. Primorje, vsak s 24 točkami.
Skupina B (od 16,—18. leta) Je bojevala šestoboj. Tekmovalo je 12 alletov. Prvi je bil Žorga Friderik od Ask. Primorje z 22 točkami, drugi Pinterič Ivan z 20 točkami in tretja sta bila Kalčič Rudolf in Megušar Maks od SK Dirije, vsak s 34 točkami.
V	nedeljo dopoldne se je tekmovalo v istih vajah lo dn jo vsak tekmovalec nastopil v poedinih vajah, kjer se je čutil posebno močnega. V naslednjem rezultati:
Skupina A: tek C0 m: 1. Cenčič (Prim.) 8 tu, 2. Nagy, 3. Dečman (oba Ilir.). — Skok v višino: 1. Zupančič Danijel 1.88, 2. Dobrota 1.38 (oba Ilir.). — Skok v daljavo: 1. Zupančič 5.28 m, 2. Nagy 6.01 m (oba Ilir.), 3. Cenčič 4.99 m (Prim). — M et diska (1 in pol kg): 1. Zupančič 51.43 m obojeročno, 2. Knrba (Ilir.) 48.11,3. Tcčenko (Prim.) 41.15. — Krorjlja 5 kg: 1. Zupančič 18.28 m obojeročno, 2. Banko 14.89 m, 3. Valo 14.81 m (vsi Ilir.).
Članom T. K. Skala. Člani kluba, ki še niso oddali turne kontrolno pole za leto 1926. in šo niso poravnali članarine za preteklo leto, se pozivajo, da to store do 31. maja. Kdor kontrolne pole nima, Jo lahko dobi ob sredah od 19.—20. ure in petkih od 18.—19. ure v klubovem lokalu, Selenburgova ulica št. l-II. Člani, ki izpolnjene turno kontrolno pole do določenega roka ne oddajo in no poravnajo članarine, bodo glasom novih klubskih pravil prevedeni v podporne člane ter se jim bo odvzel klubov znak. — Odbor.
Vilfanova koča na Begunjščici se olvori v nedeljo dne 22. maja, in ostane od tega dne daljo trajno oskrbovana.
Grd čin zoper nravnost.
Pri včerajšnji prvi porotni razpravi, kateri je predsedoval dr. Kaiser (votanta dr. EberL Kralj, zapisnikar pa Sbriznj. državni pravdnik dr. Fella-cher) se je moral zagovarjali 19 Ictnj hlapec Leskovec. Fant je nekaznovan, od svojega 11. leta brez staršev, nekoliko duševno omejen, pri svojih gospod.mrjih in pri občini pa sicer dobro zapisan. Zagrešil jo grd čin ali poizkus proli nravnosti in so porotniki na vprašanje po krivdi soglasno odgovorili, dn je kriv. Obtoženca je zagovarjal dr. žužek. Upoštevajoč olajševalne okoliščine, mu jo senat odmeril nnjmilejšo kazen; obsojen jo bil po § 126 na eno leto navadne ječe. Preiskovalni zapor se mu šteje.. Fant je kazen sprejel.
Krvav pustni torek na Bledu. — Uboj ii krvno osvete.
Urh Janez, rojen ieia 1S99., je letos nn pustni torek zaklal pred Ferjanovo gostilno v Ribnem pri Bledu 22 letnega Janeza Možana. Možati jo v nekaj minutah izdihnil. Urh Janez Je močnn in ko-rajàon fant, sliult vsega Bleda, skrbeti mora za
dvoje nezakonskih otrok, kaznovan Je bil že trinajstkrat ; kako se ga boje ljudje, je najboljši dokaz, da so se za to razpravo eitekli porotniki ii radovljiškega okraja k državnemu pravilniku dr. Fellaherju, da naj jih odkloni za Urhovo razpravo, ker je pretil, da požge vsem, ki bi delali proti njemu. Državni pravdnik je prošnji porotnikov tudt ugodil. Imel pa jo Janez Urh brata Antona, in oba sta vzajemno izzivala prepire in pretepe. 1. avgusta jo bila v Ribnem veselica in oba brata sta nastopila z nožmi in Izzivala na boj. Več fantov je padlo po obeh s kolmi, obtoženec Janez Urh je bil težko ranjen, Anton je pa poškodbam podlngeL Med tistimi fnnli je bil tudi pokojni Janez Možan, sam je lidvrat priznal, da je Antonu prisolil dvo klofuti. Cel proce» zaradi uboja dne 1. avgusta še ni končan. Od takrat dalje je pa moral imeti Urh Janez piko na Janeza Možana in sam se je izrazili da bo že pokazal tistemu, ki jo pretepal brata. Janez Urh Možnnu ni sicer pokazal svojih namer, celo skupaj sta se zatmvola, dasi je Možanovn stara mati vedno in vedno opominjala svojega vnuka, naj se boji Urh.i, ker jo čula med ljudmi, kako je bil grozil in ker je njegovim grožnjam tudi verjela. No, letošnji pustni torek je pa bil Janez uresničil svoj načrt. V Ferjanovi gostilni je bila veselica in na veselico je prišel tudi Urh Janez in so z Moža-liom Janezom prav dobro razumel. Vse priče 1n tudi gostilničar so izpovedalo, dn sta bila mirna in da ni prav nič kazalo zn kakšen prepir, kaj šele za uboj. Ob dveh ponoči jo bilo veselice konec in gostilničar je jel ugaševati luči. Janez Urh jo na prvi opomin izginil iz gostilne, ostali fantje, bilo jih jo šo okrog 7—12, so se pa obotavljali. Enemu izmed njih so je Urhovo početjo zdelo sumljivo in jo ne to Ojximnil fan1e< ki se pa zn opomin niso zmenili; stopili so čez prag gostilne iu v bližini je stal Urh Janez. »Fantje, pojte domov!« je rekel Janez Možan in fanljo so so jeli pomikati proti domu. »Ali ti ne greš?« jo zarohnel nad Možana Urh. Takrat sta bila že od skupine fantov oddaljena kakih 6 korakov. Takoj nato jo pa Urh Janez potegnil nož in zabodel v vrat Janeza Možan?. Pred Urhovo hf-šo je obležal Možan — mrlev.
Priče 90 vse izpovedale, da je Urh Janez nasilen pretepač, nasprotno jo pa tudi dokazano, da je pokojni Janez Možan bil v treznem stanju pohleven in pameten fant, v pijanosti pa mu je rada zavrela kri. Usodnega dne pa ni bil pijan. Zdravniška obdukcija je dokazala, da jo bil pokojni zadet od spredaj, tako da sta se nasprotnika morala gledali oči v oči. Urh Janez so je sam prijavil orožnikom. Pričo so vse izpovedalo v bistvu soglasno in potrdilo, da Janez Možan ni imel noža. Orož-niška postaja je izpovedala tudi, da obtohženec nI samo nasilnež, ampak tudi tuji lastnini nevaren. Porotnikom jo bilo stavljenih dvoje vprašanj. Na podlagi pravdoreka porotnikov jo predsednik razglasil sodbo: Janez Urh se obsoja zaradi hudodelstva uboja po § 142 k. z. na 6 let težko ječo, po-ostrene vsaka dva meseca s postom. Kazen mora nastopiti takoj. Razprava je trajala do pol 7. ura zvečer.
Jutri je razprava proti J. Lom barju zaradi hudodelstva talvino in goljufijo.
Novice iss ЛшегЊce
0 slovenski ženski zvozi, ki so je ustanovili meseca decembra leta 1926. v Chicago, Illinois, ni doslej bilo Se nobeno besedo v slovenskem tisku doma. Ustanovila so je z namenom, da se slovensko ženstvo po Ameriki potom te organizacije izobražuje, politično gospodarsko in vzgojno. V svojem glavnem odboru ima posebni izobraževalni prosvetni odsek, ki skrbi, da potoni zveznega glasila, ld jo »Amerikanski Slovenec« podaja slovenskemu ženstvu po naselbinah poučne razpravo za gospodinjstvo, za delovanje v društvih in na vseh poljih, kjer jo potrebno žensko delovanje. Organizacija je zelo hitro narastla. Tekom prvih štirih mesecev ee je ustanovilo že kakih 15 podružnic po naselbinah. Zveza je že Izdala pravila, ld so bila sestavljena in sprejeti na prvem ustanovnem sestanku. Zdaj pa se zvezin prosvetni odbor pripravlja, da bo izdal žo letos in potem vsako loto »Gospodinjski koledar«, ki bo posvečen izključno le ženski izobrazbi. Kakor kažejo uspehi zadnjih par mesecev ima organizacija SŽZ prav lepo bodočnost. Predsednica SŽZ je gospa Marija Pri-sland iz Shebovygan, Wis. Tajnica pa gospa Julija Goltlieb iz Chieage, Ul.
V Indianapolis, Ind. so si farani postavili krasno farno šolo, ki je bila otvorjena za pouk meseca februarja t. I. Ogelni kamen je položil in blagoslovil lansko leto škol ljubljanski dr. A. B. Jeglič, ko so jo mudil o priliki evhar. kongresa na obisku v Ameriki. Šola je stala okrog 80.000 dolarjev.
Mosoca jan nar ja t 1. pa se Je postavila na iett način slovenska naselbina Waukegan, UL katero nazivljamo ameriško Vrhniko, ker tn so povečini naseljeni rojaki iz Vrhnike in okolico. Dne 2. januarja so blagoslovili novo šolo in jo otvorili za pouk. Tudi tej šoli jo blagoslovil lansko leto na 4. julija leta 1926, ogelni kamen àkof ljubljanski dr. A. B. Jeglič.
Združena drnštva v Chicago so na Veliko nedeljo priredila veliko zabavo v korist novih orgel za cerkev sv. Štefana. Prebitek je znašal nad 1200 dolarjev. Nove orgle bodo stale okrog 5 do 6 tisoč dolarjev. V ta namen je že nabranega nad polovico. Gosp. župnik pater Kazimir Zakrajšek, ki žo nad 8 let uspeèno in obče zadovoljstvo faranov deluje na tej župniji, je te dni obolel in se podal zdravit v toplico v Arkansas.
Umrli so ladnje dni: Na Ely, Minn. je preminul g. John Goužo v starosti G0 let. Bil je okrog 35 let v Ameriki. Doma nekje blizu Ribnice na Dolenjskem. — V Granvillo, IU. je umrla gdč. Roso Novak, 20 let stara. — V Pueblo, Colo. jo umrla gdč. Marija Vodišek. — V Trinidadu je preminul rojak John Brajkovič, doma lz Istro. Naj bo vsom lahka tuja zemljal
NassnanSla
Poziv 7.aqorčnnomI Poštene osebe, ki bi vedele podati kako podatke glede nasilne poškodbe nagrobnega spomenika (kipa mojegu očeta Benjamina Dettele) nn pokopališču v Zagorju ob Savi. ; uljudno prosim, da mi priporočeno pošljejo tozadevne podatke proti povračilu stroškov. O tej poškodbi mi je bilo včeraj sporočeno. Milan Detela, poštni uradnik y pokoju, Ljubljana, Cankarjevo nabrežio 3-L
Gospodarstvo
Svetovna gospodarska konferenca.
ii.
Preteklo soboto ob pol 8. uri zvečer bi bil moral Svet zvedeti, zakaj se nam vsem skupaj ne godi dobro. Takrat namreč je konferenca končala svoje prvo delo: razložiti bi bila morala celemu svetu, kje tiči tisti najgloblji vzrok, da si svet ne more pomagati na noge. Izjaviti bi se bila morala, ali vidi vso krivdo za slab svetovni gospodarski položaj v starih, že znanih vzrokih, ali pa priti na nove in jih označiti kot take celemu svetu. Toda zgodila se je nesreča: takrat še celo konferenca sama ni prišla na jasno v tem vprašanju, dasiravno je g. Loucheur porabil vse svoje govorniške in politične zmožnosti, da bi v svojem zaključenem govoru zbral vse raztresene misli iz posameznih izjav in jim dal odsev enotnosti, sistematičnosti in preglednosti. Kar se njemu ni posrečilo vkljub vsej njegovi čisto francoski gibčnosti, se je še manj posrečilo laškemu delegatu, županu iz Milana, ki se jc zastonj trudil ob potu svojega obraza, da bi potrgal še teh par lavorik, ki jih je pusiil g. Loucheur.
Oba sta se pač spravila na sizifovo delo. V generalni debati je namreč palo toliko različnih misli, predlogov in nasvetov, da bi jih težko smotreno uredil tudi takrat, če bi vsi izvirali iz iste ideje in jih prevejaii enaki pogledi na svetovni gospodarski položaj. Tako pa je vsakdo izmed delegatov podajal svoje mnenje: ta je gleda! skozi očala svoje države iu jo postavil v sredo sveta, drugi je zopet poznal samo sebe in svoj družabni sloj, tretji govoril z nekakšnega evropskega stališča, pa so prišli tudi boljševiki z svojim evangelijem, manjkalo seveda tudi ui takih, ki so v svojih govorih podali najčudovitejše zmesi vseh mogočih naziranj, samo da bi bili originalni in univerzalni.
Jasno je torej, da kakega enotnega pregleda o vzrokih sedanje svetovne gospodarske krize generalna debata dati ni mogla. Dotaknila se je samo splošnih že znanih vzrokov. Kaj pa na svetu ni vse v redu? Carinske meje, emigracija, imigracija, javni in privatni kredit, razdelitev kolonij, razdelitev surovin, razmerje med produkcijo in konsumom, razmerje med posameznimi panogami produkcije, razmerje med dohodki in izdatki pri vseh 'družabnih edinicah, od družine preko podjetij do države, javna državfla in meddržavna varnost, vse to ni v redu, m še mnogo in mnogo drugih podobnih stvari ni v redu. Skoraj se jie dajo ne prešteti, ne pregledati.
Zaključek generalne debate je torej presenetil prav vse, ki niso bili pesimisti. Zato pa še ni treba obupati. Iz te razmetane in križem ležeče množine razlogov se bodo že počasi izluščili glavni viri svetovnega gospodarskega zla. Nekaj jih že vidimo, n. pr. pomanjkljivosti v meddržavnem blagovnem prometu. Predstavljajo celo mrežo nepotrebnih pasti, ki ovirajo, omejujejo in uničujejo mednarodni promet in tako škodujejo seveda tudi narodnemu blagostanju posameznih držav. Hočete vedeti za nekatere? Pretirano visoke carine, nestalnost njihove višine, nestalnost trgovskih dogovorov, meglenost carinskih tarif, carinske šikane pri carinjenju, nomenklature, klasifikacije itd., itd. To pa je samo nekaj primerov iz področja pomanjkljivosti v mednarodnem blagovnem prometu. Pa vzemite potem mednarodni osebni promet in dobite isto sliko. Treba n. pr. pomisliti samo na potne liste, na vidiranje, na izseljeniško vprašanje, na problem beguncev, ki šc danes ni urejen, na vprašanje o zaposlitvi tujih državljanov, na vprašanje o izenačenju pravic domačih in tujih delavcev, o svobodi gibanja tujcev itd.
Pa vse to še dolgo ni vsel Priroda nI dala vsakemu narodu vseh za življenje potrebnih dobrot tega sveta. Čim več jih je dobil kdo po sreči naše pozemeljske usode, tem hujše z njimi skopari. Kakor hitro nanese beseda nanje, postane največji egoist. Od tod boj za surovine, kolonije, morske poti in vezi. In ni je konference na svetu, ki bi to mogla pravično urediti; da bi pa pri tem še ustvarila splošno zadovoljnost, o tem še največji optimist niti sanjati ne more.
Sedaj pa pride najvažnejše, s čemer pa se konferenca niti baviti ne sme, gospodarji tega sveta ji tega niso dovolili, in to je: vsak gospodarski problem in njegova rešitev ima politične posledice in vsak političen dogodek ima gospodarske posledice. Politika 1n gospodarstvo sta neločljivo zvezana v posledicah, sta popolnoma odvisna medseboj. Dokazov hočete? Svetovna vojna je dala samo Evropi 11,000 km novih carinskih meja. Ljudje ne morejo v Ameriko, posledice so takoj tu: lačni Italijani ustvarijo fašizem, nezadovoljni Irci ustanovijo skoraj z vojaško silo svojo državo. Japonci pa, ki tudi ne morejo v Ameriko, delajo svetu sitnosti političnega značaja po celem Tihem morju, ki so velike, čeprav mi vemo zelo malo o njih. Vojska je ustvarila po celem svetu nebroj novih industrij, države so jih zaičitile z carinami, v Evropi pa ie za nekaj milijonov ljudi brez kruha,	j
Pa ne samo kot vzrok in posledice ši stojita nasproti gospodarstvo in politika, odnosno tudi narobe. Vplivata nase tudi paralelno. Strah pred vojsko določa proti industrijskemu razvoju, železniškemu prometu, vpliva na carinske tarife itd. Temu nasproti pa nezaposlenost delavskih mas išče vse mogoče izhode, tudi zelo, zelo radikalne, glej generalne štrajke, uspehe boljševiške agitacije v Zapadni Evropi. Če še pripomnimo, da je tako zvana težka vojna industrija ravno tako močna v svojem vplivu na politiko in ravno tako Eigilna kot pred vojsko, je prispodoba dosti jasno očrtana.
Iz te mreže problemov, vprašanj, nasprotij, pomanjkljivosti, ki je vse gospodarskega značaja, bo podrobno delo svetovne gospodarske konference vzelo samo nekaj malih stvari v pretres: carine, trgovske pogodbe, prometne ovire, svobodo trgovine, proizvajalne stroške in načine v industriji in poljedelstvu. Pa še tega bo več kot preveč in še v tem ne bo pravega iskrenega soglasja (na zunaj bo seveda vse lepo garnirano), kajti danes še ne poznamo sile, ki bi krotila nasprotujoče si gospodarske interese. In to je žalostno, in to je obupno. Je samo en izhod: »Emitte spiritum tuum et rennovabis faciera terrae.«
* * *
I. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 17. maja. Dosedanje vreme ni bilo vobče razvoju hmeljske rastline neugodno. Sicer je toča dne 1. maja povzročila po nekaterih hmeljskih nasadih nekaj škode, vendar ne v isti meri, kakor to nepoklicani ljudje trdijo po svetu. Slana minulih dni in mrzle noči vobče pa ovirajo nadaljni razvoj rastline. Sedanje stanje je sledeče: Pozni hmelj je čvrsle rasti, 2 do 3 m visok, vendar se na njem že prikazujejo prvi znaki peronospore. Goldiug je sicer popolnoma zdrav, vendar zaostaja v razvoju. Živalskih škodljivcev dosedaj ni bilo. — Društven;) vods'vo.
Prva številka »Naših goric«, glasila Vinarskega društva v Mariboru, je izšla 11. t. m. v dvojnem obsegu in s pestro vsebino. Ker po sklepu eksoku-tive društva dobe glasilo samo oni, ki so plačali članarino v znesku 20 Din, vabimo vse vinogradnike, ki še niso člani, da pristopijo k Vinarskemu društvu. Vse gg. zaupnike, ki so prejeli cd društva nabiralne pole za nabiranje novih članov, vljudno prosimo, da pošljejo čim prej društvu nabiralne pole s številom do sedaj prijavljenih članov, da se jim more poslati glasilo; nabiranje članov pa naj uspešno nadaljujejo.
Tržaški blagovni trg. Poper je zadnje čase v ceni narastel za 4 do 5 šilingov : tudi ital. riž je čvrst ia je dosegel zadnji teden zvišanje cen za 10 do 12 lir; južno sadje gre bolj slabo: citrone so zr-boj 38 lir, fige mali venci 26 šilingov; rozine grško so po 72 do 73 šilingov; olivno olje ital., navadno jedilno 800— 860 lir, srednje fino 860—S60, fin0 960 do 1100, najfinejše nad 1100 lir, dalmatinsko prompt Trst, sodi gratis 700—720 lir; ital. olja iz semen 50—60 Yi funta šterlingov, kopra 44 funtov, kolofonij grški temen 17, poltemen 19—20, svstol 20posebno svetel 21—22'A funta.
Zanimiv proces na Dunaju. V ponedeljek se je pričel zanimiv proces na Dunaju, ki bo brez dvoma zanimal tudi našo javnost. Gre za Jadransko banko na Dunaju. Obtoženec je Samuel Bronner, bivši podpredsednik Jadranske banke na Dunaju. Kakor znano, se je po prevratu Jadranska banka razdelila na iii zavede; tržaški, ljubljanski in dunajski. Leia 1923. je kupil Samuel Bronner od nekega dun. interesenta 400.000 delnic dunajske Jadranske banke, katere kapital je zuašal 500 milijo-no kron in ki je obratovala s podružnico Jadranske banko na Dunaju (ta podružnica je bila še predvojna). Leta 1924. ie kupil od belgrajske Jadranske banke vs ©ostale delnice, tako da je imel v rokah cel zavod Ko je prevzel banko, so znašale pasiva 582 milijonov in pod njim radi ponesrečenih špekulacij narasla na 20 in po! milijarde. Tako je n. pr. samo pri špekulaciji s franki izgubil 3.3 milijarde kron. Tu mu je priskočil na pomoč njegov brat z vlogo 17 milijard kron Toda kljub temu je prišel zavod začetkom leta 1926. v konkurz. Zaradi ravnokar omenjene vloge so upniki izgubili samo 2 in pol milijarde krou. Da je prišlo do konkurza, je pripisovati pretirani špekulaciji in pa izposojeva-nju denarja na efekte — tudi tuje — ravno zaradi tega je prišlo do tega procesa. Banka je morala za ogromne vsote fako izposojenega denarja plačevati velike obresti. Sedaj očitajo Samuelu Bronnerju, da je s svojim postopanjem zagrešil krido. Kako bo potekel proces, bomo poročali.
Stavbno gibanje y Zagrebu. V letu 1919. j» bilo sezidanih v Zagrebu 36 stanovanj, v letih 1920 do vštevši 1922 pa 101, 30a, 922 stanovanj. Leta
1923.	je število novih stanovanj pndJo na 845, leta
1924.	pa celo na 318, leta 1925. pa ie začelo zopet naraščati (549), lani pa jih je bilo zgrajenih 682. Za primerjavo navajamo število lani v Ljubljani zgrajenih stanovanj, ki je znašalo 125, v celi Sloveniji (18 občin mestnega značaja) 493.
Ifcarsza
Dne 17. maja 1927.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.485—13.515 (13.487—13.517), Italija 309.27-311.27 (306.17-30817), London 276.20—277 (276.202—277), Newyork 56.725—56.925 (56.725—56.925), Pariz 222.50—224.50 (222.08— 234.08), Praga 168.10—169 (168.22 -169.02), Dunaj 8.005—8.035 (8.005—8.035), Curih 10.935-10.965 (10.935—10.965).
Curih. Belgrad 9.13 den. (9.135 bi.), Budimpešta 90.60 den. (90.60 den ) Berlin 123.21 den. (123.20 den.), Italija 28.45 den. (28.16 bi.), London 25.25 bL (25.2525 den.), Newyork 520 den. (520 bi.) Pariz 20362 bi (20.365 bi.) .raga 15.397 den. (15.40 bi.), Dunai 73.12 (73.15), Bukafešt 3.25 den. (3.29 bi.), Sofija 3.76 den. (3.76 den.), Madrid 91.25 den. (91 den.) Varšava 57.95 den. (58 den.), Amsterdam 208.05 bi. (208.10).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47—51. KodanJ 189 10—190, London 34.47—57, Milan 3S.98—39.08, Newyork 706.50—710.20, Pariz 27.78—88, Varšava 79.24—74. Valute: dolarji 706 40—710.10, francoski frank 27 02, lira 38.92, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20 99.
Praga. Devize: Lira 1&4.55. Zatrroh 59.12, Pariz 131.70, London 163.32, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 84.50—85. zaklj. S4.7&, vol. odškodnina 339.340, zastavni listi 20—22,
Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Mer-kantilna 98—100, zaklj. 98, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 495 bi., Vevče 188 bi., Stavbna 55—65, SeŠir 101 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 84.75 zaklj., vojna odškodnina 339.50—340, maj 339—340, junij 342.50, Hrv. esk 96.50, Hipobanka 61.50, Jugobanka 93 d., Praštediona 850—860, Ljublj. kreditna 150 den., Šečerana 490—520, Slavonija 28 zaklj., Trbovlje 485-492.50, Vevče 135-142.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.50, Alpdne 45.25, Kranjska industrijska 61, Hrv. esk. 13.60, Leykain 11.70, Jugobanka 11.65, Hipobanka 8.15, Avstrijske tvornice za dušik 37'.60, Gutmann 40, Mundus 168, Slavonija 3.65.
BLAGO.
Ljubljana. Tendenca za les in dež. pridelke neizpremenjena. Zaklj.: les 7 vag.. Kurzi neizpre-menjeni
m o krvavih dkih v Mariboru 11919.
Plaidoyer dr. Reismana.
Z ozirom na članek pod gorenjim naslovom, priobčen v 107. številki našega lista od dne 13. maja t. 1. smo prejeli sledeči popravek :
»V svojih izvajanjih dr. Reisman ni navedel tudi slučaja, kako je neka ženska videla otroke, ki so metali sneg v okna bogoslovja in jih vprašala, zakaj mečejo sneg. gori v okna ter so otroci rekli, da zate, ker streljajo doli. Nasprotno je res, da je dr. Reisman citiral iz zapisnika lm.-šk. bogoslovnega semenišča mariborskega, z dne 2. februarja .1919, sestavljenega in podpisanega od kn.-šk. bogoslovanega ravnateljstva, sledeče: Pred bogo slovnico je obstala mati z otrokom ter pokazala s prstom na hišo rekoč: Glej, tu je hiša, odkoder je bilo slreljano,« dokler je ni zavrnil mimogredoč vojaški duhovnik z besedami: >Če se takoj ne odstranite, Vas pustim aretirati.« Dr. Avg. Reisman, odvetnik v Mariboru.«
Or. Kramar kaMMira за pređsedmks ĆSR.
Prag?.. 16. maja. »Narodni Listy« priobču-jejo oklic, ki zahteva, naj se dr. Kramaf izvoli za predsednika češkoslovaške republike. V istem listu priobčuj-: Borsky, prvi češkoslovaški poslanik v RLju, članek, v katerem pravi, da je iz Masarykove knjige »Svetovna revolucija« razvidno, da Masaryk ni razpravljal z nobenim od vodilnih državnikov antante ter da vsled tega nima nobenih zaslug za ustanovitev češkoslovaške republike. Masa-rykova izvolitev ni v interesu države'ter ni potrebna ne iz notranje ne iz zunanjepolitičnih ozirov.
Protiruske hišne prs-
TAJNÎ DOKUMENT.
London, 16. maja. V spodnji zbornici je državni tajnilc za notranje zadeve Hicks izjavil sledeče: Informacija, ki mi jo je zadnjo sredo izročil vojni minister, me je prepričala, da je tajna uradna listina v rokah osebe, ki se nahaja v poslopju družbe »Arkos«. Z ozirom na to inîorniacijo sem stopil takoj v zvezo z ministrom premierom ter državnim tajnikom za zunanje zadeve. Z njunino vednostjo sem pooblastil policijo, naj preišče poslopje družbe »Arkos«. Zoslopje namreč porabljata obenem družba »Arkos« in ruska trgovinska družba. Pooblastilo pooblašča za preiskavo vsega poslopja. Preiskava se je izvršila strogo v smislu pooblastila. Dotična listina še ni najdena.
Delavski voditelj Henderson je nato prosil, naj vlada dovoli odlog za razpravo. Hicks je odgovoril, da bo do četrtka mogel popolnoma pojasniti zadevo.
Peking, 15. maja. Kako zelo napeto je razmerje med Rusijo in Anglijo, kaže dejstvo, da je angleški zunanji urad brzojavno naročil tukajšnjemu poslaništvu, naj angleški držav-
ljani, ki so te dni hoteli iz Kine potovati na Angleško preko Sibirije, ne potujejo po tq potu
London, 16. maja. Angleška vlada pripravlja na pričakovano rusko protestno noto odgovor, v katerem bo poudarjeno, da je postopanje angleških oblasti bilo zakonito, ker sovjeaski trgovinski zastopniki v smislu trgo. vinskih pogodb uživajo pač osebno, ne pa običajno diplomatsko imuniteto.
v Moskva, 17. maja. (Izv.) Kakor javlja sovjetska brzojavna gentura, bo ruska vlada še danes odposlala v London noto, z ozirom na preiskavo v poslopju ruskega trgovinskega zastopstm
Nova zarota na Poljskem odkrita.
NOVA ZAROTA NA POLJSKEM ODKRITA.
Varšava, 16. maja. Varšavska policija je odkrila narodno demokratično bojno organi, zacijo, ki je v ozkih stikih z Dmowskim in njegovim fašistovskim in ter proti Pilsudske. mu naperjenim »Taborom velike Poljske«, Pri hišni preiskavi so odkrili velike množine orožja in streliva. Našli so tudi popolnoma opremljen kemični laboratorij za izdelovanje plinskih dušečih in slepečih bomb. V aiero je zapletenih večje število visokih političnih osebnosti, med katerimi je tudi general Jo. žef Haller. Več oseb je že aretiranih.
PROTIPOLJSKA UKRAJINSKA ZAROTA.
v Lvov, 17. maja. (Izv.) Organi politične policije so v Samboru aretirali veliko število Ukrajincev, ki so bili organizirani v neki proti-državni organizaciji.
LITVA IZSTOPILA IZ DRUŠTVA NARODOV.
Iz Kovna poročajo, da je Litva odpokli cala svoje zastopnike iz Društva narodov.
NEMŠKI ZAKON O ZAŠČITI REPUBLIKE SPREJET.
v Berlin, 17. maja. (Izv.) Državni zbor j< danes sprejel podaljšanje veljavnosti zakona i zaščiti republike s 323 proti 41 glasovom.
ANGLEŠKI ZAKON PROTI STROKOVNI!»
ORGANIZACIJAM.
London, 16. maja. Danes je premier mi nister Baldwin v spodnji zbornici predložil da ima razprava o zakonu o strokovnih orga nizacijah trajati 16 dni. Delavski voditel Csynes je protestiral proti zakonskemu pred logu ter ga imenoval »nesramnost«. Nato delavska stranka med smehom večine demon strativno zapustila sejo. Tudi Lloyd Georgi se je izjavil proti zakonskemu predlogu.
BOJI NA KITAJSKEM.
v Šaughaj, 17. maja. (Izv.) Radi nespo razuma pri pogajanjih med Sunčuanfangoi in Čamgčungčangom je general Čangkajše! začel korakati proti Nankingu in je že pre stopil Jangcečjang pri Vukau.
v Sanghaj, 17. maja. (Izv.) Mir, ki je i nekaj tednov vladal na vseh kitajskih boji ščih, je sedaj zopet prenehal. Od Sanšu i Jangcečjanga so zopet pričeli boji.
I. PROPAGANDNA RAZSTAVA!
GRAflCNIH iZDUHOf. f MARIBORO Î6.-19. fl. !92?
¥
ČITALNICA ŠTUD. KNJIŽNICE '
MALA K,
' ZINSKA DVORAK
&oissvedovainfa
Izgubljena je bila dne 2. maja molitven knjižica »Sv. Jožef« (nemška). Ker je molitveni drag spomin, naj ga pošten najditelj vrne v na upravi.
Vremensko poročilo
MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 17. maja 1927.
Višina barometra 308*8 d
Opazovanja		Barometer	Toplota v C'	Kel. »laoa » %	Veter ln brzina v ra	Oblačnost 0—10	Vrsta padavin		h	f. fl
krni	ča.«						ob opazovanju	*mmdo Ih		
	7	767-9	12-8	80	NE 2	0			21-8	9-9
Ljubljane (dvorec)	8									
	14	765-8	216	49	W 11	5				
	21	765-7	16-1	59	W 7	0				
Maribor		765-4	19-0	50	SW 12	0			22	S
Zagreb		767-2	17-0	67	SW 9	6			25	11
Belgrad	8	768-3	19-0	61	mirno	0			27	13
Sarajevo		768-1	18-0	52	mirno	0			25	9
Skoplje		770-0	16-0	74	mirno	0			22	9
Dubrovnik		769-2	16-0	75	W t	0			24	14
Praga		763-2	14-0		SSW 3	5			22	10
Split	7	7692	18-0	63	NE 3	2			24	14
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladiuo. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. b Dunajska vremenska napoved za 18, maja: nagnjenje k nevihtam, semintia oblačno.
Državna razredna loteriSa.
I«irob«oi doMtM dne 14. maja VISI. Efektna banka M. Junkole, IJnbljan».
0467 73 672 887 184 101 684 66 924 579 280 59 787 780 661 714 718 990 867 721 891 778 12«
277 713 820
. 1906 817 870 143 623 825 071 501 618 417
683	579 7G0 388 041 347 167 477 857 851 911 798 104, 401 096 249
2890 518 (2000) 236 538 990 602 494 201 581 i«0 846 316 893 281 032 037 384 689 (40.000) 097 999 591 181 311 272 423 083.
3959 657 -168 067 201 784 931 149 746 723 508 473 499 066 524 920 766
4110 015 143 334 105 608 446 887 909 500 047 594 756 922 377 (2000) 031 899 719 511 587
684	193
5427 030 581 672 930 280 912 889 491 490 545 832 561 (2000) 805 609 559 722 717 4-19 828
6009 491 189 746 958 773 543 971 517 583 394 (2000) 311 080 454 (2000) 373 089 443 002 813 860 202 605 126 (2000) 324 240
7040 885 441 415 387 110 421 700 658 109 850 124 925 995 521 638
8322 768 0(53 579 893 950 323 120 478 549 378 489 609 814 202 824 175 088 509 805 290 391 226 (2000)
9965 060 (575 438 429 S33 045 260 900 975 289 6C4 142 026 606 335 362 227 306 136 153 726 660 259 830 216 103
10319 678 340 434 947 476 636 416 621 50« 240 808 409 732 659 553 556 441
11376 492 310 653 367 (200) 58-1 058 (2000) 628 964 937 859 203 544 060 515 087
12185 663 101 929 067 (2000) 090 833 839 633 823 007 623 990 177 460 319 740 763 839 078
902	719 541 688 024 454
13198 601 650 295 366 977 895 311 293 403 774 942 791 082 815 980 898 360 483 320 345 376 173 538 794 «164
14604 620 760 004 546 819 (2000) 02C 320
903	712 610 729 043 602 340 507
155583 014 397 321 231 093 122 858 909 137 805 (2000) 732 221 ('.»00) 382 036 078 482 274 299 (2000) 781 713
16039 459 978 787 850 622 409 325 412 343 781 505 019 698 421 387 346 731 057 085 864 438 301 860 565 275
j 17286 80 (2000) 158 636 762 294 745 631 284 601 585 741 241 737
18876 901 586 406 693 097 130 857 783 765 788 105 867 142 206
19409 891 841 430 963 452 214 030 394 904 972 404 095 410 587 022 (2000) 320 296 087 600 476 492 (2000) 091
20042 435 973 634 596 919 090 131 004 957 890 293 855 920 258 312 586 456 588 147 857 012 827 664 877
21381 802 959 814 778 758 (2000) 049 263 Ш 744 593 927 148 907 130 (2000) 926 067 231
225 885 786
22059 016 382 (2000) 259 077 593 273 375 547 180 208 784 200 127 250 (2000) 578 537 184 (383 (2000) 942 430 935 943
23578 971 711 922 194 009 432 903 487 (2000) 418 933 060 349 404 844 847 512 850 619 565 739 091
24681 330 921 748 427 615 525 023 846 412 218 '5-10 001 400 019 742 170 504 157 295 549 (2000) 817 102 080 839 286 840 567 970
î25928 448 789 577 165 201 274 395 392 179 187 982 411 858 039 470 465 222 517 (2000) 885 400 504 618 Ml 346
26428 160 013 789 592 281 399 039 499 958 012 426 124 290 771
27586 365 488 684 018 584 227 835 (2000) 077 149 438 643 966 437 933 220 2-11 128 815 723 952 886 150 975 997 124 005 489
28540 240 136 056 582 (2000) 069 074 632
948	683 315 010 590 175 182 024 882 716 977 (2000) 162 515 730 714 787 008 001 293 090 193
29133 923 305 900 026 567 718 2-14 291 918 150 246 862 764 144 245 257 069 344 800 910 762 779 283 498 177 688 157 137 777 327 529 307 30602 556 911 263 777 170 912 081 452 770 693 116 069 609 727 609 903 675 528 758 714 703 882 588 788 981 150 (2000) 373 321 610 855 520 109 (2000) 773 680 637
31952 431 92-4 796 8-12 849 006 971 893 078 927 860 610 805 960 093 900 426 798 226 219 670 903
32-481 283 925 170 841 7W1 057 145 001 513 348 953 456 (2000) 691 (2000) 305 885 027 402 (2000) 112 (2000)
33039 490 813 4в9 806 471 103 214 558 601 Ml 587 465 949 601 317 466 770
34176 748 617 030 489 594 867 462 0S2 385 S23 526 684 510 103 480 856 945 521 880 399 377
949	188 382
85420 020 (2000) 688 700 590 028 656 (2000) 827 (2000) 4(H 066 035 812 486 (2000) 411 081 408 652 004 441 610 778 738
86804 719 827 666 791 474 776 927 207 689 195 828 818 963 198 723 838 786 443 824 227 184 348 (2000) 189
37583 998 480 9« 751 348 060 490 «18 448 105 768 (2000) 241 766 820 001 196 460 880 976 645 002 078 868 358 609 831 178 (2000) 706 652 028 704 938
88816 340 977 190 768 144 817 559 121 077 834 076 073 708 688 789 796 645 (2000)
39385 711 608 917 223 632 759 291 007 708 645 905 182 082 404 140 425 841
40569 423 766 967 343 590 169 902 (2000) 923 307 526 (2000) 009 549 404 069 793 100 206 272 607 284 591 216 434 253 (2000) 746 743 929 41622 303 185 246 415 2-18 533 022 965 090
179	807 016 174 850 423 921 462 294 053
42521 241 215 419 427 452 880 878 937 312 904 405 413 632 069 313 921 915 447 336 797 895 606 081 324 630 773 834 316 085 330
43499 168 007 030 129 736 430 667 770 588 363 957 710 023 442 097 877 759 304 (2000) 856 930 492 334 952 890
4-1373 310 171 107 887 637 385 211 759 865 389 983 445 330 549 001 457 982 092
45274 117 032 661 855 186 425 735 392 784 650 430 610 973 160 898 256 517 626 678 (2000) 922 361 654 624
40684 (2000) 180 328 352 870 747 543-304 832 490 332 403 891 759 187
47007 (2000) 831 (2000) 993 313 531 761 038 033 387 045 (2000) 005 456 585 789 224 050 093 895 337 281 8(54 (2000) 331 091 000 994 (2000)
48774 3(56 387 822 797 087 574 735 000 652 920 681 320 834 649 220 040 691 430 676 606 576 528
49873 402 533 335 337 959 524 564 790 074 186 771 944 900 724 573 832 396
50888 59-1 225 840 717 937 (10001«») 224 991
180	551 i01 473 070 (20(4)) 9(52 581 110 310 692
51888 679 435 847 202 762 066 774 072 821 916 519 (2000) 631 (2000) 015 534 536 735 503 284 791 298 489 467 586 174
52865 054 986 815 118 226 946 464 633 076 532 338 229 590 990 750 895 146
53335 799 061 049 (2000) 720 979 (2000 444 190 543 800 513 102 176 146 527 248 303 851 077 127 792 142 465
54398 487 542 682 817 674 419 122 756 456 139 287 569 886 959 042 (2000) 149 227 574 980 022 695
55870 706 239 394 120 005 9R0 076 802 986 550 702 982 520 111 126 168 (10000) 217 259 662 594 392
56758 354 936 039 082 (2000) 567 290 203
676 256 643 957 612 (566 328 615 037 676 651 422 463 480 499 599 505 279 036 421 620 161 597 (2000)
57010 039 551 865 805 973 891 395 200 181 518 928 078 952 679 519 579 903 (2000) 116 702 744 90-1 938
58073 (4000) 369 515 098 795 001 670 555 898 293 735 100 691 475 871 413 989 969 199 068 431 041 769 686 378
59596 818 694 085 452 210 141 515 284 20« 295 200 091 365 409 153 900 339 188 563 857 781 550 262 270 065 879
00815 670 077 627 487 753 735 907 200 275 980 269 859 889 209 424 179 &38 204
61961 049 441 708 830 878 596 823 922 316 820 438 066 015 394 360 457 655 304 869 344 21-1 762 513
62794 210 180 515 000 407 077 265 449 803 583 737 200 025 644 252 933 288 316 392 511 (2000) 979 131 208 683 003
63835 133 418 043 174 765 425 991 344 261 258 399 868 446
64276 982 980 G39 256 50G 030 396 914 410 252 485 974 696 032 663 232 913 883
65669 807 633 504 001 110 055 934 780 004 371 457 534 690 197
66206 300 124 639 742 625 955 032 276 14«
181	2-13 318 (2000) 606 243 010 (4000) 900 337 832 196 778 604 570 474 753 828 610
✓ 67185 830 13-1 658 009 (2000) 510 495 859 096 651 041 948 389 156 709 799 903 970 803 (2000) 801 030 200 902 150 346
08270 333 203 812 539 208 189 116 474 253 237 809 509 418 057 665 219 041 327
(59070 088 509 218 472 002 030 947 301 167 627 870 505 277 915 6-16
70440 958 526 071 530 (30.000) 436 120 075 636 324 118 867 949 721 859 547 725 596 1(57 974 715 233 335 (2000) 988
71231 248 923 742 414 428 285 522 720 430 150 465 030 187 76-1 809 596 971 708 212 72535 186 081 071 79-1 158 761 395 513 218 631 731 009 083 133 (2000) 944 589 1 65
73970 473 792 163 583 038 352 021 232 345 264 052 095 347 221 140 155 870
74334 909 030 761 144 002 838 763 084 131 661 746 842 288 722 747 102
76678 831 007 181 218 688 060 710 812 280
206 893 238 514 878 268 4M 911 127
76306 939 898 086 060 984 011 487 725 860 120 813 235 034 712 914 270 096 568 691 882 881 698
77718 226 (2000) 993 061 970 (2000) 820 200 143 829 778 476 914 801 712 824 7W 922 410 015 919 (2000) 342 242 310 871
78188 356 (2000) 274 211 952 120 277 570 191 082 941 064 (2000) 207 106 246 554 86-4 093 771 111
79543 (4000) 590 827 062 169 287 182 203 570 974 040 705 414 647 727 378 510 581 616 430
(2000) 200 645
80(580 413 (2000) 786 040 445 (2000) 037 788 833 879 311 297 120 549 235 042 613 875 180 673 405
81967 795 917 163 019 101 140 076 016 103
787	870 261 299 889 362 509 396 408 106 297 82077 287 916 778 267 406 800 508 222 886
932 894 484 057 996 249 701 515 456 777 441 822 940 875 043
83515 486 227 898 580 034 460 511 243 739 264 203 993 002 930 295 500 170 953 087 601 784 042 811 723 822
84037 180 895 951 527 659 908 009 686 006 048 374 742 049 983 005 616 894 280 066 816 21l 85132 857 242 361 (2000) 824 194 833 87'J 805 671 023 635 985 073 622 979 887 728 519 18/ 885 947 004 907 310 590 972 045 (2000)
80185 673 777 397 291 668 768 459 408 715-/ 444 995 452 031 950 651 290 426 434 978 882 615 098 236 744 646
87114 812 619 723 373 576 891 699 574 011 098 026 002 594 377 358 204 467 611
88828 9f)9 281 35-4 689 259 520 725 465 867 675 200 677 395 608 467 284 (2000) 896 702 108 172 588 024
89236 520 225 390 132 877 893 (2000) 974 784 989 909 178 886 926 841 622 595 692 7(59 760 322 332 064 005 035 913 (2000) 502 (2000) 597 90837 722 209 017 475 686 613 523 208 908 589 041 277 815 021 937 044 646 457 329
91830 472 581 130 165 979 747 086 737 849 944 018 784 766 «35 345 510 220 128 821 631 307 387 89-4 686 525 349 362 370 505 467
92807 598 036 ( 2000) 906 315 681 680 591 941 795 888 836 122 349 522 838 275 985 436 957 454 750 655
93743 315 Of") 740 389 872 828 029 981 508 583 103 88« 220 789 855 187 827
94271 559 032 945 923 164 876 533 244 568 779 064 231 532 (2000) 204 053 171 297
95484 938 770 077 132 843 261 011 124 714 302 541 723 914 817 434 933 684 376 428 020 613 861 619
90061 203 815 723 064 662 509 223 788 005
315	816 047 867 548 398 406 624 176 248 519
97308 155 (2000) 192 636 821 852 418 209 934 545 463 585 036 190 150 813 588 084 472 69» 904
98280 697 101 601 995 100 756 607 998 121 160 340 415 (2000) 178 190 421 522 369
99629 430 544 930 727 608 154 048 651 (2000)
316	507 825 387 047 158 686 755 213 471 077
550	835 992 810 979 347 191 824 240
100731 669 611 390 043 346 083 028 448 907 118 S32 365 487 607 251 355 453592 787 106 451 112 940 413 447 339 016
101474 449 912 683 086 373 029 363 200 629 053 990 910 058 581 276 810 066 930 (2000) 551
551	515 401 489 782
102507 248 518 010 96-1 915 715 361 (2000) 491 133 989 800 987 107 872 317 957 815 103 841 887 763 519 754 521 586 3(55 112 817 515 014 233 646 903 266
10386 205 985 888 088 863 607 654 713 521 214 884 458 211 804 310 918 077 399 420 852 759 987 920 273 010 722 468 741 620 55-1 185 104733 593 445 SOI 270 007 643 839 976 663 550 150 186 240 229 704 989 241 362 235 835 044 220 993 40-1
1059УЗ 185 752 920 703 140 261 591 60« 516 109 347 601 217 183 (2000) 644 008 079 41« 563 280
106532 706 005 131 531 071 227 257 455 321 903 659 894 051 230 912 6-12 498
107383 689 185 314 148 402 202 277 397 257 261 006 814 800 622 387 743 744 (2000) 082 910
788	(2000)
108230 4e« 059 80-1 486 923 985 290 558 591 639 167 924 311 475 173 305 238
109735 899 987 807 642 767 135 163 240 092 040 054 014 151 204 401 615 178
110416 540 382 747 (594 012 841 545 194 234 373 412 857 101
111059 150 817 255 038 259 441 529 423 (2000) 652 292 967 947 531 519 820 374 155 077 796 803 493 699 457 383 624 388 758 671
112753 833 402 749 946 904 865 828 692 275 253 913 969 729 851 977 596 520 232 (2000) 718 770
113680 248 218 094 644 048 747 206 296 784
347 814 691 025 070 006 786 247 068 090 571 540 910
114690 581 069 899* 670 347 966 806 392 640 990 694 886 808 709 898 480 701 480 024 009 827 092
116312 896 482 687 129 102 083 349 528 929 870 703 881 016 972 929 441 762 180 799 213 434 409 266
110430 722 818 468 540 268 582 692 138 979 820 260 335 959 (2000) 768 804 316 812 880 (2000)
629
117804 551 678 005 742 776 860 591 415 02»
587 221 813 705 580 939 066 314 079 700 227 84S 074 895 050 919 722 870 003 906 154
118624 292 305 224 284 612 485 024 944 7M 067 925 123 052 290 4-43 442 (2000) 557 258 253 435 728 387 158 865 147 020 800 099 611 487 164
119784 588 781 696 029 823 (2000) 789 067 310 511 (2000) 551 712 173 618 483 579 640 715 492
823 073 263 610 «84 698 054
120774 332 722 122 451 (2000) 108 615 (2000)' 922 058 802 556 264 311 138 100 268 339 824 (516 799 721 235 ( 2000) 330 43« 148 582 961 300 613 (2000) 625 185 6(54
121277 813 028 681 436 888 485 812 858 499 828 119 504 217 141
122073 831 959 493 410 112 114 509 739 957 499 (2000) 535 399 498 327 (2000) 235 259 299 414 555 538 050 571 044 994 817 475
1235(50 778 585 270 303 023 213 944 544 483 895 890 3&4 140 672 (520 669 060 081 904 985 327 404 375 508 291 050 764
124915 514 723 384 157 032 630 260 06« SOt 428 9(50 151 598 204 374 629 306 (400) 730 826 12S 475 039 880
CîphB do m afe' ročno delo fo. !ШП! ШШ
najcenejše pri Osrcdn i člokarskl zadrug4,
Ljubljana. Kongresni trs
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 322 0, Praga 848.8, Frankfurt a. M. 428.6, Urno 4-41.?. Rim 449, Lan. genberg 468.8, Berlin 183.9, Dunaj 517.2. Varšava 980.
Cetrtok, 19. maja.
Zagreb: 20.80 veter pestni in arij. — Breslan: 20.10 prenos iz Berlina, 22.15 plesna godba. — Praga: 19.30 prenos iz Brna, 22 časovni signal praške zvezdarne, poročila. — Frankfurt: 20.25 Shillerjeva žaloigra »Kabale und Liebec. — Brno: 19.10 koncert, 20 »Nedolžni« komedija F. N., 21 koncert orkestra inf. reg. št. 43, 22—22.15 prenos ia Prage. — Rim: 21.10 circa: Seleziono deli' Oporetta >Addio Giovinezza-c del maeetra G. Pietri. — 1лп-conbcrg: 20.30 K. Lautova veseloigra »Pension Scholler«, nalo prenos iz kavarno Korso, Dortmund.
—	Berlin: 2010 R. Kosslerjeva opereta »Der alto Dessauer«,glasba R. Winterberga, 22.30—24.80 plesna godba. — Dunaj: 20.05 zgodovinska fanlarska glasba in stare konjeniške koračnice. — Varšava: 20.30 koncert.
Petek, 20. majj.
Zaprob: 19.10. prenos opere iz zagrebškega narodnega gledališča. — Breslau: 20.10 pesmi k lauli, 20.50 prenos iz Gleivvitza: Mensch Im F.isen, pesnitve H. Lerscha, 22.15 esparanto. — Praga: 20 koncert za inozemstvo, 22 časovni signal praška zvezdarne, poročila. — Franklurt: 19.30 prenos ia frankfurtske opore: R. Straussova opora »Ariadna aid Naxos, nato d? 24.30 plesna godba. — Brno: 19 koncert, 20—22.15 prenos iz Prago. — Rimt 21.10 Cqncorto Vocale o Strumentàle. — Langen-berg: 20.15 vesela ura, 21 Wagnerjev večer, nato do 24 prenos koncerta iz >Kaiserhof<-a, MUnster.
—	Berlin: 20.30 sinfoničen koncert, 22.30-2-1.30 zabavna glasba. — Dunaj: 19 prenos iz dunajsko državne opero: R. VVagnerjevn opera »Leteči Ho-landect. — Varšava: 20.15 sinfoničen koncert varšavsko filhannotiije.
Sobota, 21. maja.
Zagrob: 20.30 komorna glasba. — Brcflanî 20.10 R. Auernheimerjeva burka »Die Liigen-bruclce«, 21 prenos iz Gleiwitza: koncert na pihala, •22.15—24 plesna godba. — Praff.v. 20 Golhvellov večer (sodelujo skladatelj sam), 21.30 igra, 22 časovni signal praške zvezdam©, poročila. — Frankfurt: 20.15 vese' večer, nato do 24.30 plesna godba.
—	Brno: 19 koncert, 22.—22.15 prenos Iz Prage.
—	Rim: 21 10 Transmissione da un Teatro. — Langouberg: 20.30 A. Paquet: Iz lastnih del, 21 »SchvvarzhOrerc govor intendant.! E. Hardta, 21.15 vesel večer, nato do 1 plesna godba. — Berlin: 20.30 vesel zaključek tedna, 22.30—24.30 plesna godba. — Dunaj: 20. J. Nestroy-cva burka »Deklica iz predmes'ja<, nato večerni plesni koncert — Varšava: 20.30 večerni koncert.
Sven Elvestad:	36
Mož, ki ie огораЗ mesto.
>0e je tako, pa grem,« jo odvrnil mož in stopil za korak naprej. Menda pa je bil predolgo stal pred ograjo, tako da so ga bolele noge. Spotaknil se je namreč in se opotekel proti Asbjornu Kragu; ta ga je prestregel a svojimi rokami.
Za trenutek so se vsi v pisarni začudili, in slepar ni vodel, kako bi se najbolje opravičil.
»Upam, da vas nisem hudo udaril,« jo dejal Asbjorn Kragu, »eZlo sem neroden. Nekoliko razburjen sem, gospod, to je vse.«
Pri tem mil je hušknil perko obraza spet oni zagonetni nasmeh. Kraga je obšla neka slutnja in segel je p ouro. Mar je hotel mož res spet uporabiti staro ukano? Toda ne, ura je bila na svojem mestu.
Žepar je opazil njegovo kretnjo in jo razumel. Priklonil se je: »Molite se. Nisem tat po poklicu. In ker bom preživel sedaj nekaj časa v celici, me zaenkrat ne zanima kako teče čas. Saj gotovo posveti tu pa tam solnce v prostor?«
Krag jo prikimal.
>Potem morem že po stanju solrtca sklepali približno na dnevni red. Natančneje pa ni treba, da bi vedel. Ko pa mine nekaj dni, vam bom ukradel uro. Ali pa komu drugemu. Dolgo časa ne morem biti broz nje. To me draži. Sem namreč soliden gospod.«
Za slovo se je večkrat svečano priklonil in odšel sredi mod svojimi tremi stražniki. Krag je cul, kako so so izgubljali njegovi koraki na kamenitih hodnikih.
Ko sla bila ostala sama s policijskim načelnikom, j erckcl: »Zadnji prizor je bil zelo čuden. Razločno sem videl, da se ni bil spotaknil, kajti ves čas sem ga ostro opazoval. Pritvarjal se je. Toda čemu? I z kakšnega vzroka?
»Preiščite svojo listnico,« je odvrnil načelnik smehljajo se. »Prekanjenem ne moremo nič zaupati.«
Krag jo pogledal. Listnica in vsi papirji so bili na svojem mestu. Ničesar mu ni bilo ukradenega. Ali je bilo vse samo burka, uprizorjena zato, da bi zmedel redarstvo?«
Krag in načelnik sta pregledala sedaj uspehe toga dneva.
Odkrila sta bila na Rotovški cesti glavno zatočišče tolpe. Bržkone so odpeljali tja tudi načelnikovo pohištvo. Ujela sta bila dva moža izmed tolpe, prebrisanega žeparja Ferra in rdečelasega zločinca, ki jo bil nastopil v hotelu Continental kot natakar.
Uspeh ni bil ravno slab. Toda poglavarja, moža, ki jo nameraval oropati vse Oslo, tega še nimata v svojih rokah. Prevaril ju je bil. Vendar sta mu pa na sledi. Stražnik, ki je bil pripovedoval o prizoru pred hišo v Gledališki ulici, je natanko pokazal pot, po kateri se mora zasledovanje vršiti.
Asbjorn Krag je hotel sedaj takoj oditi v Gledališko ulico, da bi videl, kaj se da napraviti. Medtem naj bi pa načelnik z nekaterimi policijskimi uradniki nadaljeval preiskavo v sumljivi hiši na Rotovški cesti.
Ko je bil Krag zapustil redarstvo in prišel na cesto, so je dogodilo spet nekaj čudnega. Ravno ko je hotel zaviti na Youngovo cesto, jo nastala na voglu izredna gneča.
Ob tem času ni bilo na cesti posebno dosli ljudi, kljub temu se jih je pa na voglu zbrala naenkrat večja gruča. Krag se je zadel ob nekatere izmed njih in krepko je moral prijeti za klobuk, da mu ni zletel z glave. V naslednjem trenutku ni bilo nobene gnečo več in ljudje, ki so bili v njegovi bližini — popolnoma vsakdanji ljudje, ki so bili slučajno prišli po ulici — so se razhajali, pri čemer sn jezno vzklikali, kleli ali prosili za oproščenje.
Nehote je segel Krag spet po uri in listnici. Slej ko prej ni ničesar pogrešal. Toda obšel ga je čuden nemir. Kaj je bilo? Ali se je kaj zgodilo? Ne, nič, prav niči Pa vendar je dišalo v zraku po nečem, kar so jo pripravljalo. Ogledal so je. Ali ga zasledujejo? Ne, tudi na to ni kazalo ničesar. Na Glavni ulici se jo razvijalo v poševnih žarkih zahajajočega solnca navadno, malo živahno, malo pisano življenje. Pospešil je korake. Ura je bila šest.
Ni poznal v Gledališki ulici hiše, kamor je bil sedaj namenjen — nikoli še ni bil lam. Toda poznal je, rekel bi, obrazec. Po njem so zidali hiše sredi prejšnjega stoletja. Vsa ta poslopja so bila trinad-stropna in so imela ozke, škripajoče stopnice in tesno hodnike.
Pozvonil jo v prvem nadstropju in vprašal gospo, ki mu jo bila odprla, čigavo je stanovanje. Dejal jo, da je s prijavnega urada. Odgovorila mu je, da stanuje tu ona sama s sinom, ki je gledališki igralec. Krag jo je poznal po imenu in si ga zabeležil na kos papirja.-Podnajemnikov gospa ni imela.
»Nad vami,« je vprašal daljo, »kdo stanujo gori?«
>Doktor Saling.«
Krag jo poznal tudi to ime, Ici je uživalo v znanstvenem svetil dober glas. Doktor Saling je bil starejši, premožen čudak in zaradi svojih raziskovanj o najstarejših egipčanskih redkostih precej poznan med vsemi zaprašenimi, tuhtajočimi egiptoslovci. Sicer ga je pa poznalo le malo ljudi.
Ko je Krag pozvonil, mu jo odprla gospodinja.
Čim pa jo gospa ugledala Asbjorna Kraga, se jo zdrznila in mu hotela prod nosom zapreti vrata, toda Krag jo podstavil nogo in preprečil njeno namero. Spoznal jo takoj, da je bil njen obraz že nekje videl, toda ni so mogel spomniti, kje.
»Ali jo gospod doktor doma?« jo vprašal.
111=1113
2
Ff
3 I t* ■
ê ?
S*
P'Ç
i
K 3 .
2 n o
2 N P O ai
K S _
a
P* p*
° -o »
P- a
s 5
a cj
3 S 2. W
s o
а
b) N«
Г СГ . S
2 o S. o
00 P D
T3 "Г
,-. O •
% X
g D)
л' 701
o
g--3-o
B
1 JO,
■ o o m 3 2.
— tu O
a <
oo w
F"
- 3.
2 ŠF
3
a
«J n-
I а
I 9
?0 3 £а> ~
S S • 3 s
5 S" 5 3
**	c
2	»
i»	o
a	e"
111 = 111 =
igdna )€
faša vdiha horlsf!
isttna, da je jesenska ln zimska doba Izredno prikladna za oglaševanje v „SLOVENCU", prav posebno pa v njegovi nedeljski Izdaji. V teh meseelh se časopis neprimerno pazljlveje prečita. Ne prezre se niti najmanjši oglas. Trgovci, obrtniki ln sploh vti, ki imate kaj naprodaj, izrabite v polni meri to ugodnost ob vsaki dani priliki ln oglašujte v „SLOVENCU". Cenik ali proračun zahtevajte od uprave. Uverjenl bodite, da bo s tem dosežen velik uspeh — dosežena
IRMBB>
MALI OGLASI
j Vsaka drobna vrstica i-50 Dir» ali vsaka beseda 50 par.
{Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Mlada poštena dekle
vajena vseh gospod, del in šivanja, išče službe. Naslov sc izve v upravi ►Slovenca« pod St. 3852.
Trgovine učit
bi se šel rad, najraje na deželo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3858.
PRODAJALKA
vešča in zanesljiva, s prakso, išče službo v mestu ali na deželi. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3853.

DELAVNICA
prostorna in svetla — z elektr. razsvetljavo — se odda s 1. avgustom v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3840.
Pisarniško sobo
v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
večjo in svetlo, iščemo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Delavnica« štev. 3S63.
Krojaškega vajenca
sprejmem takoj. - F. Premic, Aleksandrova c. 1.
Modistinjo
izučeno, popolnoma samostojno in veščo, iščemo za tovarno v Domžalah. Nastop takoj. — Ponudbe z zahtevami je poslati pod »Lepa in elegantna« št. 3847 upravi.
ŽELEZOSTRUGAR in 2 zidarja za jamo
se sprejmejo. - Ponudbe }e poslati na Vodstvo rudnika v Kočevju.
Tôirehujsmo :
3 MODELIRJE, 3 REZBARJE in 3 LIVARJE,
vse za dela iz mavca. Samo prvovrstne moči naj se pismeno javijo z označbo zahtevanega honorarja na naslov: gosp. Jakov SAVČIĆ, podjetnik za notr. dovršenje Oficirskega doma, SKOPLJE. Plačevanje dnevnic in delo samo bo trajalo ca. gtiri mesece.	3841
Uico na Gorenjskem, s
liJuu 3 sobami in podstrešno sobo ter pritikli-nami in 1 njivo, sc zelo poceni proda. - Naslov v upravi lista pod št. 3851.
Posestvo
Mah ob okrajni cesti. Poslopje je krito z opeko in je v prav dobrem stanju, njive jako pripravne tudi za hmelj. - Naslov pove uprava lista pod št. 3762.
Dvoflružm. hišo
z vrtom v Ljubljani — kupim. — Ponudbe na upravo lista pod: »150«.
Stelaže za trgovino
se poceni prodajo, Poizve se: K. Prelog, Gosposka 3.
luščen GRAH in FI.IOL za
kuho nudi po izredno nizki ceni
Sever in !<omp.
LJUBLJANA.
Pouk na daljavo
(Fernstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Académie Polytechnique: Quai 'Amercoeur, 51 Liège — Belgija. Prospekti 10 D.
Iščem GOSPO
fca петбко konverzacijo,
eno uro na dan, — Ponudbe z navedbo cene tipravi »Slovenca« pod: »Nemščina«.	3860
Lepo opremlj. SOBO
solnčno, oddam takoj dvema gospodoma ali gospodičnama. — Naslov v upravi lista pod št. 3857.
jÇfthQ IeP° opremlj., z CiUUd elektriko - se odda s 1. junijem. - Naslov se izve v upravi »Slovcnca« pod St. 3873
2 krasni stanovanji
blizu Ljubljane bi se dali napraviti z malimi stro ški, ako stranke same napravijo, po dogovoru za več let. - Naslov v upravi lista pod št. 3584
Malo opremlj. »SOBO
išče gospod; najraje v bližini mestnega trga. Ponudbe na upravo lista pod: »Snažna«,
Dva čevljarska stroja
malo rabljena, prodam. IVAN TAJČ, čevljar — Kamnik 81.	3686
Pozor filatelisti!
Naprodaj je večja množina starih znamk (Ket-tenspringer in drug). — Naslov se izve v upravi Slovenca« pod št. 3855.
slamorejjiica
in PLINSKI MOTOR -
6 KS, src ugodno proda. - Pojasnila: Ivan N. Adamič, Ljubljana, Sv, Petra cesta št, 31.	3791
Steklene omare, polt in železna peč
prodam po nizki ceni. Ogleda se v skladišču »Balkan«. — Naslov in cena se poizve v Rožni ulici št. 21 — Ljubljana.
„Kolesaril"
Dvokolesa v ceni zelo padla. Pneumatika Michelin, Dunlop. Ceniki franko — prodaja na obroke. F. BATJEL, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Krušno moko ln
rženo rroolco
vedno svežo, fcnpltc zelo ugodno pri
AJOIH, LJUaLMNA
Reslleva cesta 24.
Večja množina rujavih telovadnih čevljev
vse štev. se razproda po tovarniški ceni pri »Ame-rikancu«, Ljubljana, Stari trg štev. 10.	3443
ANTON FUCHS,
klcparslvo, Križevniška ulica št. 6 — Ljubljana.
Izvrševanje lesnocemcnt-nih streh, kritje z lepljenim papirjem, napeljava strelovodov itd. Kleparska dela pri novih zgradbah kakor tudi vsa popravila solidno in najceneje.	Proračunil
30 otroških vozičkov raznih vzorcev se prav poceni razproda v tovarni „TRIBUNA", Ljubljana, Karlovska c. 4.
Oamski slamniki
se sprejemajo v preoblikovanje po najnovejši fa-zoni. Prodajajo se novi od 50 Din naprej. — Tovarna slamnikov Alojzij ŠKRABAR — Domžale.
lidMUa
KOLESAR!!!
Znižane cene. Oglelte bi zalogo dvokolos n&lflnelšega tipa Tribuna, Rekord, Sehamplon, S t. vrla, Blankl, Fafor, Perla, Diamant ža od Dlu 1300'-naprel. Pneumatika Dunlop, Micholln. Ceniki frnnlio. Prodaja na obroke.
4 F. 1. L Eju&Uana
Tovarna dvokoles ln otroêk vozičkov.
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po ЦИ?" najnižjih cenah pri PUELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
DRUŽABNIK
s 40.000 Din pristopim v specerijo ali drugo do-bičkanosno podjetje. — Dopise upravi »Slovenca« pod: »Družabnik«.
Priporoča se trgovina z železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
Standard švicarski siri. Kvaliteta nedosegljiva.
Tvorničarji: O. ROTH & Co. A. G., USTEE.
Zastopniki: FR. SRDAR & Co., ZAGREB lika »1.
eidvisče Medija-Izlake
(žel. postala Zagone ob Savi).
Term. kopališče, plav. basen, soinčne kopelji. Snažne sobe in dobre postelje. Hrana a la carte. Abonement, kopelj in stanovanje dnevno samo 40 Din, - Vprašanje na vodstvo letovišča.
Prvovrstna dalmatinska vina
se dobivajo na tnalo in na veliko pri veletrgovini dalmatinskih vin
Bonačič & Bakovič Split — Maribor
Skladišče: Slomškov trg 6 — Vinoloc: Lekarniška ulica 7
Potovalne čeke Запса commercîaSe italiana
v ital. lirah, franc, frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih vnovču-jejo vse važnejše banke na svetu. Zahtevajte jih pri svoji banki» predno nastopite potovanje.
Tvrdka Osvald Dobetc, Ljubljana, • Pred Škofijo 15 haznanja spoštovanemu občinstvu, da olvoi'1 iS rie ï4. maja 1.1, svojo na novo urejeno
trgovino z galanterijskim in kratkim blagom, šolskimi
potrebščinami, papirjem, krtačami i, t. d. дз ЈЈГО&ИС
ter se za cenjeni obisk najtopleje priporoča. — Istotam je na prodaj 20 prazaih Po.sirežL»a ?о£г.а!	zabojev.	Cene solidne!
19. maja m v netleSjo 22. maja
vsakokrat ob pol 15. uri.
V ZAGREBU, v sredini mesta, z lepim stanovanjem in lokalom, z vsem inventarjem, ceno naprodaj. — Vprašanja pod »Za - 12.106« na Publicitas d. d., Zagret — Gunduličeva 11,
Мекжаштш
je ilustrirani, popularni ■» Radio t-časopis
adioweBt"
(bakrotisk).
Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po 8 Din. Številke na ogled brezplačno.
Wiener RadSoverlag. Wien S.,
Pestalozzigasse 6/14.
Plafnlcc
za .Elosfiiraiil Sloraict
letnik 1926 ima v zalogi
Knjigoveznice W. T. ».
v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6. Cena izvodu Din 25, z vezavo 35 Din Poštnina posebej.
Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, sestra in teta, gospa
sto J. Kobau
poslovodkicja tvrdke L. Mikuš
dne 17. maja 1927, ob 11 dopoldne po dolgi in mukepolni bolezni, previdena s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala, — Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četretk, dne 19. maja 1927 ob 4 popoldne iz državne bolnišnice, na pokopališče k Sv Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 20. t, m. ob 7 zjutraj v farni cerkvi Sv. Jakoba,
V Ljubljani, dne 17. maja 1927.
Albert Kohlhauser, soprog. — Malči Kobau, sestra. — Danilo in Gvido Kobau, nečaka.
Mestni pogrebni zavod,


ПНЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШ ЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕ
Sedmi natis velike izdaje
S!oTen§ka Iculiarlca
Prlretîîla S. M. Félicita KallnSek
Vsestransko spopolnjena itdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jnigosftov£i?i5lc.£à icrtjlgiarna v LJubljani.
► »♦+*♦«» ♦♦♦-»♦ t » » ♦ ♦♦ «»»»♦»i?».;
Tvrdka L. MIKUŠ naznanja žalostno vest, da je njena zaslužena prodajalka, gospa
danes opoldne po dolgi, mučni bolezni preminula.
Pogreb se vrši v četrtek 19. t. m. ob 4 popoldne iz mrtvašnice javne bolnice.
Po 42 letnem, vestnem službovanju jo ohranimo v trajnem spominu.
V Ljubljani, 17. maja 1927.
OglfBisi pao8r
(karbon papir)
tosrvo za ШмрП
Lud. Вагаиа, ЦцђЦапа
šelenburgova ui. 6/1 Telefon štev. 98C
Z* Jufioslovaaako tlakama f Liubliaoi: Karol C«t,
Izdajatelj: dr. Fr. Kolov ec.
.Uredniki Frane Tertetilav,