Problem nerojenih Država kaznuje vsak uboj, še ostreje v-ak premišljen uboj, napravljen oziroma izvršen po zrelem preudarku. Tak premišljen uboj je tudi vsako uničevanje nerojenih. Življenje, pa Dajsi izven materinega telesa ali v njem je 'povsem isto. Socialnih indikacij, torej momentov, ki bi nag silili v izvršitev zamoritev nerojenega življenja, ni. Če bi obstojala socialna indikacija za izvršitev splava, potem bi morala obstojati indikacija za ustrelitev ali uboj vsakogar, ki je brez posla in pada v breme občini ali javnosti sploh. Zavedati bi se pa morale žene vse grozotne moralne odgovornosti, ki jo prevzamejo nase s trenutkom, ko ubijejo plod lastnega telesa, kri lastne krvi. Poleg telesa, ki ga ubijejo, je pa še neumrjoča duša. Duša je prisotna oz. se ustvari s trenutkom, ko prične življenje novo spočeto bitje. Prav zaradi tega, ker je prisotna oz. ustvarjena v zametku bodočega človeka duša, je uboj poporn. čim se mu vzame življenje. Povsem nerazumljivo nam mora biti, zakaj kaznujejo naša sodišča premišljen uboj v obliki splava tako nizko in zakaj so napram ubi-, jalkam in ubijalcem tako širokogrudni. Čim niso podani popolnoma vsi razlogi, ki govorijo proti ženi — ubijalki, že je ta oproščena. Mislim, da se nihče, ki se peča z odpravo nerojenega življenja, niti oni, ki te zločine zagovarja, prikriva ali pa sodi, ne zaveda, da je to ubijanje tudi zločin proti državi. S tem namreč slabi država kot taka, saj se s tem pospešuje njen propad in ne razvoj Kako daleč pelje t0 zločinsko delovanje zločinskih in brezvestnih zdravnikov in zločinskih babic in žensk, ki za večje ali manjše vsote pomagajo ženam, se kaže najbolj v posamezn h farnih statistikah o rojstvih in smrtih. Poznana je fara nekje na Notranjskem, ki je prišla zavoljo teh zločinov na tak padec rojstev, da je deficitna, z drugo besedo, da je vsako leto več smrti kakor rojstev iri fara izumira. Drng pojav oziroma izginitev istega s0 nezakonski otroci. Kje pa je danes tista fara, ki premore na leto pet nezakonskih otirok? In včasih? Še Valvazor se norčuje, ko opisuje kako so meli proso, ko pravi, da se pokaže šele čez devet mescev kaj so nameli. Dandanes bi se moral pred nezakonsko materjo sleherni odkrit:. Ne morda zato, ker je nezakonska mati. ker je morda žrtev brezvestaežc:, pač pa zato, ker je imela toliko poguma in časti, da ni ubila plodu lastnega telesa. Verjeti moramo, toliko vere v slovensko ženo moramo še imeti, da bi bilo našega ženstva sram, v dno duše in bi se zgrozile, če bi se v labilnem momentu zavedle, da so na poti popolnoma pravega, rednega umora. Kazen zanje bi bila njih slaba vest, ki bi jih preganjala vse do pozne starosti. Toda, če tudi se žene nečejo ali ne morejo zavedati svojega zločinstva, pride nadnje maščevanje narave. Narava temelji na večnih zakonih in poseganje v te. od Njega dane zakone, narava grozovito kaznuje. Najobičajnejša kazen je uerodovitnost. Za poseganje v naravni tek dogodkov, za zanikanje in nevršenje naravne dolžno-ti — rojevanja, odgovori narava tako, da to funkcijo enostavno eliminira. Kaj bo dejala taka žena v starosti - sama. zapuščena in zanemarjena od vseh, ko se ji bo od nekje oglasilo spočeto a nerojeno umorjeno dete: „Mama, mama, zakaj si me ubila?" Ni pa nerodovitnost, br< zplodnost edina kazen, ki jo naloži narava materi zločinki. ubijalki »koro redno. Silno težki porodi slede, splavi, vnetje raznih organov, vse do znstruplje-nja krvi in smrti, ki je, dejal bi, ona najpra-vičinejših kazni. Življenje za Življenje, to je običajna poettta narave. Ni samo pri splavu tako, povsod v naravi je to| Poleg naravnih kazni", torej onih', ki jih naloži narava, sledeč svojim nepisanim zakonom, pa mora, ali bi vsaj morala žena pomisliti na svojo veliko odgovornost prPfl- svojim Stvarnikom, ki je pravičen, ki dobro plačuje in hu- i% občinske seje v Kranju Oni petek ob 8. uri zvečer se je vršila 29. seja kranjskega občinskega odbora. Odborniki so se je udeležili v dovoljnem Številu in župan g. Češenj je sejo otvorit ter podal poročilo predsedstva. Najprej je podal stanje blagajne ter pri tem omenil, da od obč. doklad občina dozdaj ni prejela niti polovico, kajti za doklade so najboljši zimski mesci, da pa sc dohodki od trošarin presegli že polovico. Sejmarina je že presegla lanskoletno izlicftirano vsoto in tudi stojnina bo kmalu presegla lanskoletni donos. Ministrstvo financ je odobrilo prodajo Pre-vole, toda denarja občina še ni prejela od nikoder. Prodaja je prosta prenosnih taks in bo tako občinska uprava prihranila okrog 60.000 d narjev. Občina je dala že pred časom žandarmeriji brezplačno na razpolago zemljišče s pogojem, da tam v 2 letih zgradi svoj« upravno poslopje. Ker pa orožništvo do zdaj z gradnjo še nj pr čelo. bo občina zahtevala zemljišče nazaj. Rezervna hrana: Občina je nabavila po Kmetijski okrajni zadrugi v Kranjn 5 vagonov pšenice, ki se bo prodajala po d?n 4.40. Koruze je kupila 1 vagon, ki bi bila po din 4.90 za kg. Ker pa je cena koruzi medtem padla, je Kmet. okr, zadruga koruzo odprodala ter bo občin; nabavila novo po ugodnejših cenah. Fižola jc občina kupila 1 vagon. Manjka zaenkrat v glavnem še masti. Ker pa občina nima prostora za v sklad ščenje in ljudi za prodajo, bo proti odškodnini z zalogo manipulirala Kmet. okr. Zi'druga. Banska uprava je tudi pozvala občino, naj se v dovoljni količini preskrbi s keruzo, ki jo bo spomladi verjetno primanjkovalo. G. župan je predlagal, naj se odborniki in po;estn'ki iz okolice založe s koruzo, kajti občina nima prostorov za v skladiščenje in tudi ne razpoložljivega denarja za nakup. Posest, iki naj torej naroče koruzo preko občine ali pri Kmetijski okr, zadrugi. Zaloga koruze naj bi znašala 30 vagonov. Na ta način bi imela občina najpotrebnejši' /.ilogo vsni za najrevnejše sloj.\ u m.>ida bi ostalo kaj tudi za ostale. Prehri-.p.o uredništva naj prevzame Nabavlja I na zadruga, ki naj si preskrbi potrebno zalogo. Za delavce naj Wi pa tovarne poleg živil ustvarile tudi fonde za čas brezposelnosti, da bi ne gledali tako pesimistično v bodočnost. Obvezno telesno vzgojo je predpisala kralj, banska uprava tudi za učence strokovnih šol. Pri nas pride V poŠte v precej učencev, pritegniti pa bo treba k temu tudi "ne iz tovarn. Z izvajanjem se bo pričelo prihodnji mesec. Cestna dela se bližajo koncu. Po nj hovem završetku ho treba pristopiti k ureditvi mesta Kranja samega, njegovih ulic 18 posebno Glavnega trga. Cente bodo tlakovane, toda težko se je odloPi-t:, s čim naj se tlakuje, kajti vodovod, kanalizacija in podzemni kabli ne govore za betonsko ali asfaltno cestišče, ker ga ni mogoče prekopavati, V poštev pride torej tlakovanje m I t betonskimi ploščami (kar se zdaj mnogo prakticira v Nemčiji in s kockami. Zadnji I način bo pač najboljši. Po završitvi cestnih del smo opazili, da se J je cesia pred Staro pošto celo dvignila, česar i pa v načrtu ni bilo. Kvarne posledice bi se j mogle pokazati pri večjem deževju, ker bi I se mogla voda razliti preko trotoarjev. Tudi j so robniki pri vhodih v hiše precej nepraktič-I ni in j h zato že zamenjujejo z novimi. Tudi vprašanje trotoarjev se bo zdaj moralo rešit. Občina bo predpisala obliko in vrsto gradiva, nato pa bodo morali posestnik; sami zgraditi po načrtu enotne trotoarje. Tre'ia bo vzdignili marš.kje tudi hišni prag. Šola na Primskovem. Zemljišče zanjo je že kupljeno, toda občinski odbor čaka na načrte, ki jih izdeluje banska uprava za šenčursko šolo. Nanje se hodo ozirali tudi pri gradnji šole na Prmskovem. Stala bo okrog i milijona din. Vprašanje premajhnega prostora v šoli na Primskovem je zaenkrat rešeno tako, da sta 2 razreda v novi kranjski šol L Toda druge leto tega prostora najbrž več ne bo, kajti mladine je vedno več. Zato bo treba vprašanje' šole v tekočem šolskem letu rešiti. Tudi meščanska šola postaja pretesna in bo prihodnje leto že težava s prostorom. Šolske kaMeje. Glede te uredbe zatrjujejo, da s0 naše šole zadosti preskrbljene. Učenci dobivajo dopoldne toplo mleko in kruh. Bogatejši to plačujejo, revnejši pa dobivajo zastonj, kar se plačnje i* daril karitativnih društev in iz dotacij občine. F.dmo šola na Primskovem do zdaj še nima sredstev, da bi nahranila svojih 160 v poštev prihajajočih otrok. Vprašanje naj bi se rešilo tako, da bi kmetje prispevali oo kak liter Mleku m ra pomoč naj pri»koči.JD i'idt razna društva. Taka skrb za mladino ue bo odveč, j kajti zdrav in krepak mladi rod bo zrastel i v močan narod. j Hrusta točka dnevnega reda je vehovala. Dokup i»o!rebuega sveta za tekstilno šola 1. licitacija za zgradbo tekstilne šole ni uspela, ker je b'lo tedaj boš mezdno gibanje. Druga licitacija 28. oktobra bo pa gotovo uspela. Da se bo mogla šola zgraditi po načrtu, je potrebno dokupili od Ažmanove 880 kv, m sveta /a zgraditev poti do šole: na tem prostoru bo pa stal tudi del stavbe same. Na ponudbo je Ažmanova ponudila svet po 100 d'n za kv. m. Občinski odbor je smatral ta ceno kot visoko pretirano n je izglasoval ceno din "0.— za kv. m. Vendar se bo po I možnosti kupilo le 700 kv, m, kar je želja Až- ; manove In ol)č. odbora. Najetje posojila za tekstilno šolo. Za zgraditev tako velikega in obsežnega de-I la, kot je drž. srednja tekstlna šola bo občina I morala najeti sedem in pol milijonsko poso-| sojilo, na kolikor si preračunani stroški za j šolo. Obč na je zaprosila posoj lo pri državni j Hipotekami banki. Ta je bila j>osojilo pripravljena dati, vendar je poslala na občino izvedence, da pregledajo občinsko gospodarstvo. Izid je bil za mestno upravo nadv-e časten. do kaznuje. Uboi lastnega otroka pa je hudo, veliko hudo! Bistveno drugačna situacija je pri delavskih mladenkah, ki so padle v roke. bolje, v kremplje raznih brezvestn, h stanovskih a!i napol stanovskih organizacij in postopoma fzguhile vero. Tovarna jih posta vi iz kakršnega koli razloga na cesto in ostanejo brez kruha. Rade ali nerade gredo na cesto in postanejo matere — morilke. Socialni ljudje bodo dejali — drugega ji ne preostaja. Boljo, da je lačna in v I bedi samo mati, kot pa da bi trpel še otrok in — skupnost. Samo napačna, lažna morala je to. ker noče noben petičnež odpreti svojega žepa za tujo nezakonsko deco. Zamoritve nerojenih ne moremo na noben način akceptirati, to pa iz različnih vzrokov. Je to veliko zlo za žene in njih zdravje, za narod in državo, glavna nevarnost pa je za moralo, vero in za smf«el zdrave družbe. Zdrava družba, katero moramo šele ustvarjati, ne prenese take rakasto rane, zato moramo isio temeljito ozdraviti. širi ni n s kralj Kri*tu*otemu *e Zezlu uklonite, iexla »tarna, (Sllvtn Sardenko) Prečudno je dandanes, na svetu: na eni strani tako presenetljiv napredek, tako razumno in pametno uporabljanje tisoč in tisoč sil, od Boga položenih ▼ stvarstvo,, a na drugi strani tako brezumno uničevanje vsega dobrega in lepega, tako divjaški pohlep po oblasti in zemlji, pa čeprav preko milijonov življenj in preko potokov človeške krvi.. Da, vojna vihra je zajela «koro ves svet. Koliko življenj je že bilo in jih še bo uničenih! Koliko družin oropanih očetov, sinov, bratov! Koliko kulturnih vrednot in dragocenosti razdejanih! Koliko revščine in bede je in je še bo zasejane med človeštvo. Ali pa mi verjemete, da vse to gorje še skoro začetek ui? Ali verjamete, da bo še na milijone ljudi izgubilo svoje življenje? Ali verjamete, da bo še na tisoče kulturnih spomenikov in dragocenosti zmletih v prah? Da bo še obupna beda in siromaštvo in trpljenje zajelo svet? Ali verjamete? — Zakaj tako malodušno prerokovanje, vprašujete. Nisem diplomat in ne vojskovodja, da bi vedel, kakšni razgovori in mirovna pogajanja in ..bliskovite politične ofenzive" so na vidiku ali kje je sovražnikova armada boljša aH slabša .. Vem pa' tole: Dokler se bodo sklepa!« pogodbe ali sestavi jali zakoni, ukazovalo vzgoja mladine — brez Kristusa, toliko časa bo Bog tepel s vet in ga — ako je pravičen, — tudi mora tepsti. In tako drvi svet, nasilno iztrgan iz rok Kralja Kristusa, a vladan po slepih la-ži-vladarjev, z blazno brzino v pogubo Zato vemo: dokler ne bomo vrnili pravega mesta Kristusu in njegovim načelom in zapovedim v družini, v na-rodV v dfŽavi, v vsej javnosti, pa tudi — v sebi, toliko časa ne bo miru, n« sreče in ne blagostanja na svetu. Zato — Kristusa priznajmo za svojega kralja, priznajo naj ga družine, priznajo naj ga narodi in države s svojimi vodniki in oblastniki. Potem bodo tililinnili topovi, strojnice prenehale s svojo smrtno pesmijo, ozračje bo mirno in spokojno... In tega si želimo vsi! Zato nam zavladaj Ti, Kristus Kralj! F. R. Citiramo le en odstavek iz poročila, ki ga je prejel g. župan: „Pri tej priliki pa Vam (pismo je naslovljeno na g. župana Cesnja), moram čest tati na izredni pohvali, ki je podana v referatu preglednika Vaših mestnih financ. Ponosen in vesel ■cm bil, da so moja zatrdila, ki sem jih izjavil na seji, našla tako lepo spričevalo. Natančnost, red, dobro gospodarstvo, šiedljivost in \ zorna uprava, ki jo vršite Vi skupno z občinskim svetom, so vsega posnemanja vredni. Tako trdi referat. Trav iz srca častitam Vam in celi obč. upravi, da je slovensko gorenjsko gospodarstvo v glavnem mestu Jugoslavije želo tako pohvalo." Na podlagi teh zaključkov je H. banka pr pravljena posojilo odobriti. Bremena posojila bo prevzela banovina, ki se ga zaveže »racati skozi 'U let z anuitetam po t.O'SO^iO din ter ga bo vnesla v svoj vsakoletni proračun. Občinski odbor je bil s pogoji zadevoljen in je pos0j lo izglasoval. Dospelo bo v dveh tran-šah. prva transu 5 milijone din in druga 4.5 m lijona din. Ta sredstva bodo za zgradbo zadostovala, kajt' nekatere ponudbe /a razna dela so b le celo nižje, kot je v proračunu predvideno. Neki rdbornik je stavil posebno hritlino vprašanje, kdo bo občini garantiral. STRAN 2 m. i.ORHNJEC« Otoni »bor ZFO v Ljubljani V nedeljo je v Ljubljani polagala obračun o svojem delovanju Zveza fantovskih odsekov. V frančiikaoski dvorani so se zbrali polnoSte-vilno delegati vseh odsekov iz Slovenije, galerijo pa so zasedli poslušalci. Občni zbor jeotvoril zvezni predsednik dr. 2itko in pozdravil navzoče zastopn'ke civiinih in vojaških oblasti ter raznih sorodnih društev, ki vsa delajo z istim vzvišenim programom, za duhovno in družabno obnovo slovenskega naroda, toda vsako na drugem področju. Po vdanostnih brzojavkah našemu vladarju in našim siovensk m voditeljem, ki so bile prejete s prisrčnimi ovavijami, je podal g. predsednik svoje poročilo. Z njim je osvetlil vse delo organizacije, ki prav lepo napreduje zlasti med narodom ter tako preosnavlja našo miadino. Leto, za katero je Zveza polagala obračun, je veljalo notranji poglobitvi oigani/atije, U-speh ni izostal, kajti vsi člani so doprinesli po svojih močeh temu namenu. Čas jim m bil naklonjen, kajti mnogo članov se je moralo odzvati klicu domov.ne in tak.) je delo v odsekih tu in tam trpelo. ko obračamo pogled nazaj in naprej, je prav, da poudarimo, da je edini in končni smoter organizacije tu. da mladino vzgaja in izobražuje po načelih krščanske v/goje I emu končnemu cilju služi vse delo, tako duhovno-vzgojno, izobraževalno in telesno-vzgojno in na ta smoter je predsedstvo tudi pazilo ter uporabilo, če je bilo treba, tudi svojo organizacijsko in disciplinsko moč. Zveza je polagala tudi veliko važnost na pravilno poslovanje, ki je šola za Itodoče delo naših članov. Saj je prav iz te organizacije izšla večina mož, ki danes uspešno delajo po zadrugah, stanovskih organizacijah, po občinah in drugod. Veliko je bilo tud, število tečajev, ki jih je Zveza organizirala. Bilo je več duhovniških, poslovnih, telovadnih, vnditeljskih, revizijskih tečajev itd. Preteklo leto je bilo plodno tudi na tiskovnem področju. Fantovski list ..Kres" se je preuredil na znotraj in na zunaj, naruščajski ..Mladec* se vpeljuje, telesno-vzgojnj ..Vadtelj" pa je na višini najboljših teiesno-vzgojnih časopisov dugih velikih narodov. Borbi proti komunizmu je bila namenjena knjiga dr. Ahčina z naslovom ..Komunizem". Ta knjiga je prodrla v široke sloje naroda in uspešno razsvetljuje to rak-rano naše družbe. Delo Zveze so z zanimanjem zasledovali prosvetni mini-ter dr. Korošec, dr. Krek, minister za telesno vzgojo naroda, vojni minister in ban dr. Marko Natlačen. Ta je tudi priporočil ljudskošolski mladini delo pri naraščaju. Zveza je kot reprezentančna organizacija slovenske moške mladine nastopila pri vseh državnih in verskih slovesnostih. Zlasti so dokazali fantje svojo zvestobo vladarju letos 6. septembra, ko so se ob odkritju spoenika kralju Aleksandru 1. zbralj v Ljubljani v takih množicah, da so ljudje strmeli. Kot tekmovalci so se fantje udejstv ovali tu in v inozemstvu ter dosegli lepe uspehe. Odlikovali so se na balkaniadi v Atenah in v Carigradu, brat Rudi Finžgar pa je postal v Planici državni prvak v smuškib poletih. Za čim večji u-peh med narodom je organizacija navezala stike /. kmečko zvezo in z ZZD, da tako svoje delo poglobi in razširi med vse sloje. Tako Ikj mogla Zveza v nastopnem letu izpolniti svoj program, ki je posvečen sodelovanju slovenske mladine ob nastopu vladanja našega mladega kralja. Zborovanje so po končanem poročilu predsednika pozdravili zastopniki oblasti in sorodnih organizacij ter ji želeli čim veei uspelui, medtem pu je občni zbor počastil s svojim prihodom knezoškof Gregor Rozman, ki ga je mladinu navdušeno pozdravila. Po soglasno sprejet; razrešnici je bil izvoljen novi odbor, ki j* prevzel to častno in le/ko nalogo, du v «edai,jih težavnih časih vodi organizacijo po poti novih uspehov boljš m in lepšim časom nasproti, Delovni program, ki je. zelo pester in tehtno premiiljen in čigar krona bodo vel ki mladinski dnevi od 27. junija do 6. julija 1941. bomo sproti objavljali v našem listu. Is Krope na Jamnih (Konec) Seveda so nastale za zgradbo ceste v strmem pobočju nad Kropo občutne težave; treba je bilo 'lupraviti 6 ostrih obratov-serpeu-tin. od kater.h pa s0 4 že izvršeni. Povprečen padec ceste znaša 9%, vendar so nekateri odseki strmi nekaj čez 10°/o. ker je bilo treba poiskati ugodne prostore za obrate. V serpentinah je padec omiljen na ca 6°/o- Cesta jo grajena v širini 4.5 do 5 m, V ovinkih pa je razširjena na 7 m. Dela letos še trajajo ter se vrši izkop že nud zadružno žago. prihodnje leto pa se bodo zemeljska dela vršila že v dnu doline pri žagi, če bo dovolj kreditov in če ne bodo nastopile pri delih večje težave, kakor razstreljevanje skainutegu terena. Dela v glavnem ugodno potekajo, kamenja za tlak se v odkopu pridobi v zudostni množini tuko, da je gradnja razmeroma poceni. Od zadružne žage <>h Kropenlčjcj kjer cesta napravi zadnji obrat, se bo nova cesta držala v glavnem smeri obstoječe poti proti Kropi. Fri hiši Poljanke namerava gradbeni odbor premostit; Kropenščico ter preložiti cesto na levj breg, ki ni razidan; obstoji pa tu varianta, držati se smeri obstoječe poti še dalje ter napraviti premostitev Kropenščice tik pred vstopom v Kropo. Odločili bodo izvršitev te ali one možnosti stroški gradnje. Verjetno, da bo zmagala prva varijunta. ker ima ugodnejšo smer. Težavni problemi nastopajo tudi v Kropi sami, vendar se bo rešitev dala ugodno doseči; občina Kropa bo morala dobiti regulacijski načrt trga ter v svojih proračunih upoštevati izgraditev tranzitne ceste. Za cesto je gradbeni odbor uporabil nekaj preko 400.000.— din. katere je povečini naklonila banska uprava iz bednostnegu fonda. Trebil je poudariti, da je banska uprava v celoti priznala nujno potrebo te ceste ter sj je g. ban dr. Marko Natlačen lansko leto sam ogledal traso. Njemu gre največja zasluga, da se cesta sploh more graditi. Nekaj podpore je naklonilo gradbeno ministrstvo ter cestna odbora radovljiški in kranjski. Skozi vse leto je bilo zaposlenih pri gradnji ceste ca 30 delavcev, skoro s;1ini domačini, tako da je bilo v Kropi težko najti brezposelnega delavca. S to gradnjo skrbi banska uprava, da najde zaslužek mnogo Kroparjev, ki nimajo delu v žebljarski obrti. Tako se torej odpira Kropi, Jamniku ter drugim krajem tja do Dražgoš z novo cesto široki svet, samo treba bo še mnogo denarja za to da bo banovina posojilo ro- vrnila. Vprašunje je vzbudilo splošen smeh. Ustrežljivi g. župan pa je temu odborniku razložil, da l>o banovina poaojilo res vrnila, če so ga zaveže vračati in ga vnese v svoj proračun. l'o oglasnem sprejetem predlogu o nujetju posojila je g. župan prešel na naslednjo točko dnevnega reda: Odobritev licitacije za ojačitev mostu preko Kokre. Ta viseči mo^t preko Kokre je nekak politični hokus-pokus, Oboki mostu so se namreč rahlo nagnili, nihče pn ne ve, zakaj. Tudi strokovnjaki o tem ne vedo dati točnih izjav. Vzrok je najbrž prevelika razpetin«, ki je lesena konstrukciju ne more prenesti tuko zlahka, če bi bili vozniki disciplinirani in ne bi vozili čez most več kot dve toni in to v koraku, bi še danes lahko vozili im> njem. So pa ljudje, ki so vozili čez 3 tone v galopu, ..samo, du bi se most podrl", kakor je Izjavil neki voznik P*'en takem je bilo treba most ta vožnjo zapreti. Zdaj je pa banovina predpisala, da se most pojati. Ojačitev bi se Izvedla s križi nu mostu, z epuženjein lokov pred vreinensk mi noprilikii-mi in z /nsidiiinjetn mostu g jeklenimi vrvmi. Vse to bo stalo okrog 135.000 din, k u j t i samo vrvi bodo stale 40 — r>0.000 din. Za popravilo Ui prepevala nekaj verjetno tudi banovino. veliko delo in s tem zvrhana mera potipežlji-vosti in trdne volje, da se uresniči ta zamisel v celoti. Ce potuješ od Krope dalje proti izviru Kropenščice, vidiš, da se ob hudourniku kopljejo jarki za vodovodne cevi. Letos ob Božiču upa imeti Kropa vodo iz vodovoda napeljano v svojih hišah. Gradi jo higienski zavod v svoji režiji. Zopet primer, kako ban-ka uprava, ki je omogočila to prepoirebno delo, podpira ta izključno delavski kraj, kajti Kropa bi tega ne zmogla sama. Omeniti bi bilo še vsakoletna regulacijska dela ob hudourniku Kropeaščici, ki jih vrši ta odsek indirektno tudi za regulacijo Krope same. V sredi Krope so skoro že obnovljeni vsi obrežni zidovi hudournika, vse je lično izdelano iz lomljenega kamna v cementni malti. Dela 5e Tudi na Ureditvi jezov v Kropi iami. S tem zavarovanjem bregov Kropenščice bo minila bojazen Kroparjev, da jih podivjana Kro-peničica ne odnese s hišami vred. Z vsemi temi javnimi deli vidimo, da Kr>-pa ni pozabljen kot Gorenjske ampak, da razvija in napreduje. Vredna je, da se jo vsestransko podpira z javnimi deli, saj so Kro-parji primer slovenske žilavosti, k: s0 ohranili svojo starodavno žebljarsko obrt do današnjega dne. Da pa je ta obrt živa še danes, dokazuje žebljarska zadruga, ki uspešno nadaljuje stare tradicije z novodobnimi sredstvi ter se skiiša prilagoditi tempu sedanjega ča-a. Gospodarstvo^^ lidini licitunt za [spravljanje je bil stavbenik Kavka iz Ljubljane. Dela naj se mu poverijo, kajti on je most gradil, bo tudi najbolj vedel, kuko naj se ojači in on bo tudi v celoti za most odgovarjal. Preden je bil predlog za odobritev licitacije dan na glusovanje. se je gospodarski strokovnjak spet oglasil k besedi in govor-ril proti ojače vanju mostu. To je /. njegove struni razumljivo, kajti če bi bil most popolnoma zavarovan, njegovi somišljeniki ne bi imeli za .rlodanjn niti te kosti več Odobritev licitacije je bila izglasovana z osmimi glasovi proti sedmim, drugi so se pa glasovanja vzdržali. Kredit sam za popravilo se lx> pa izglasoval pozneje, ko bo prispel proračun za jeklene vrvi. Vsi tisoči, ki most uporabljajo, bi bili poč hvaležni taki gospodar, ski politiki opozicije, če bi bil predlog propadel. Nova gosflinn v Kranju. Žudnja točku dnevnega reda je bilu odobritev koncesije za otvoritev gostilne v Kap U Sinovi hiši Prešernova ulica 7, za katero je zaprosila Svara Ljudmila. Glede tega so h li od-horniki različnega mnenju in so se pri tajnem glasovanju izrekli za potrebo / enim glasom večine. Dva odbornika sta se glasovanju vzdržala. Ker je bil. s tem dnevni red izčrpan, je g. ž 111 >elna družin« i dovolj hrane Le od močnih in dobro prezim-j I jenih čebelnih druž n upravičeno pričakujete zgodnje in dovolj močne roje v prihodnji lpo. mladi. S, Previdnost pri krmljenju s pesnim perjem! Pe-o smo že pospravili ali jo pravkar spravljamo. Tri tem nam odpade mnogo zelenega perju, s katerim postopamo vedno tuko, kakor bi bilo koristjo zdravju živine in gospodarski izrabi perja samega. Pesno perje je v resnici zelo redilno. Suj vsebuje 1.2»/o beljakovin, torej snovi, ki predvsem vpliva nu mlečnost, dočirrt vsebuje pesa suma le 0.7<>/o beljakovin. Zgodi se včasih, da dumo /i, .ni naenkrat preveč pesnega perja, ki je vrh tega Se morebiti onesnaženo s prstjo. Posledica krmljenju prevelike množine s prstjo onesnaženega pe-snega [h ija jc potem driska in napihovanje, če ne še kaj hujšegu. Marsikje perje tudi po-ušijo v kozoleh ali nu kukih plotovih, po zimi pu zrežejo in skuhajo. Ce bi pe.-no perje že suš li, ga nikar ne kuhajmo, temveč pokludajmo surovega, jMjme šanega z drugo krmo. S kuhanjem uničimo polovico redilne vrednosti perja. Važno je, da navadimo živino polagoma na uživanje penega listja ter tegu vidno mešamo med drugo suho krmo. Ob obilnejšem pokla-danju pesnega listju, repnega perja in različne zelenjave, ki odpade v sedanjem času, ne pozabimo dajati živini tudi dnevno kl&jnega apna. tClajno apno ima v zalogi v prav dobri kakovosti Gorenjska kmetijska zadruga v Klanju ,n mogoče tudi za-ebne trgovine. Pomnimo, da čisto, snažno pesno perje skoraj nikdar ne povzroču napenjanja ali driske, posebno, če smo živino le počasi navud li na uživanje listja Onesnaženo listje pa bi bilo treba pred krmljenjem ali okisanjem oprati. Pri svinjah, kutere dulj časa ki mimo pretežno s pesnim perjem se pojavlja nevarna bolezen (zastrupljanje), ki jo mnogi smatrajo za rdeč co ali kugo. Dočim so pri rdečici prašiči vedno vroči, so pri zastrupljenju % pesnim perjem živali mrzle. — Temeljito je opisal zastrupi jen je s pesnim i>erjem pri praš'čih živi-□osdravnik dr. L. Kocjan v Domoljubovem .Gospodarju in gospodinji" štev. 3h iz leta 1933. Varujmo se sicer izključnega krmljenja s pesnim perjem ter krmilno prašiče pri obilnejšem pokladaiiju zelenega listja tudi še z drugo, tečnejšo krmo! Sicer pa pri nas v jeseni spravljeno pesno perje itak večinoma pokladtt-niii samo kravam. W. Občni sbor Prosvetnega društva v Kranju V četrtek 17. oktobra se je vršil občni zbor Prosvetnega društvu v Kranju, na katerem je bil podan obračun dela v preteklem poslovnem letu. Kljub izrednim časom se je društvo trudilo izpolnjevati svojo nalogo, delalo je po svoj,h smernicah ter širilo kutoiiško prosveto med narod, nudilo mu priliko za izobrazbo In mu dajalo tega, česar je najbolj potreboval. Delo društva pa je bilo predčasno zaključeno: začel ^e je graditi nov Ljudski dom, na razpolago ni bilo primernih prostorov, pu tudi mnogo sodelavcev je bilo odsotnih. Sedaj je storjen velik korak naprej, društvi) bo v ruj-krajšem času dobilo nov dom. ki bo ustrezal vsem sodobnim zahtevam. Po poročilih, ki s0 j;h podali odborniki, in odseki društva, je bil izvoljen nov odbor, ki mu predseduje dr. Janko Kalan. Novozvolje-iii predsednik je v svojem govoru pezval odbor in vse članstvo, naj mu stoji ob strani pri njegovem deu. Novi dom Prosvetnega društva mora postati naše osrednje zbirališče in shajališče. Tudi vsi oni, ki z nami enako čutijo in mislijo, ki izpovedujejo naš katoliški svetovni nazor, nuj zahajajo vanj. Vsi naj z nami sodelujejo, naj nuni dajo nu razpolago svoje moči in svoje zmožnosti, du bomo skupno delali zn uresničiti.v naših idefj in za dosego naših c.ljev. Vsi, ki se bodo shajali v novem domu, naj se čutijo z nami ena družina z istimi pogledi na svet in nu razna vprašanju. Med društvenimi člani se morajo zopet navezati prisrčni, močni prijateljski stiki. Vsa nasprotja in različne struje med člastvom menijo ponehati, naša prosvetna družina naj se notranje poživi in poglobi; tako prerojena I)" z lahkoto in veseljem vršila svojo nalogo. Kogar pu je sram, (Iti je v naši družbi, tega bomo sami izvrgli Glavna naloga novega odbora bo prirediti čim več zanimivih prosvetnih večerov. Vršili se bodo vsnk'h 14 dni; ne bode, le suhoparna predavanja; nudili bodo več domačnosti in razgibanosti. Glavni temi večera bodo vedno dodana poročila o dnevnih dogodkih iz gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Na t,i imčii bo dana možnost z.u razgovor, v katerem hodu mogli vsi sodelovati in se poraz-govorti med sabo ter s: tako ustvariti enotno mikljenje. Poleg tegu bodo ti večeri obsegali tudi reltacije, pevske točke itd. Za čim boljšo njihovo izvedbo si je Prosvetno društvo nuba-vTo nov projekcijki uparut ..Januhis", ki Im> zadostoval za vse društvene potrebe. Ze danes Opozarjamo in vabimo članstvo in ostalo občinstvo, du se udeležuje teh prosvetn h večerov, ki se IkhIo pričeli v 1. polovici novembra v izgornji dvorani novega Ljudske;,a domu; j vodil jih bo podpredsednik dr. Jo>.a Herfort. Oder v novem domu bo narejen po načrtu, I ki ga je napravil predsednik prof, line For-tmiu; bo najmoderneje opremljen, imel bo dobro r.izvetl jnvo in mnogo rekvi/.tov. tako du bo delo na njem zelo lahko in uspešno. Začetna predstava bo Finžgurjev ,.Divji lovec", line g. profesorju nam jamči, da bomo na odru videli res dobra dela, dobro podana, ki bodo privabila mnogo gledalcev, ki bodo stalni gostje prireditev. Novi odbor upa, da bo uspešno vršil svojo nalogo ob sodelovanju članstvu. Z geslom: več skupnosti, več zavednosti in več dobre volje bo šel na delo v novo poslovno leto, prizadevajoč si. nuditi članstvu in občinstvu čim več prilike za izobrazbo in razvedrilo. V začetku novembra izide knjiga novel DR. JOŽE HERFORTA ZELENA BRATOVŠČINA Pisatelj nam prikazuje v šaljivo satirični obliki življenje lovcev. Knjiga je edina te vrste pri nas iu jo ho vsak bral z užitkom, s dvojnim užitkom v teh kislih in pustih ensih. Prav« poslastica pa bo za lovce in njihove prijatelje. Naročite jo takoj v upravi .Gorenjca"| Cena elegantno opremljeni, v platnu vezani knjigi bo v subskribcljt din 50, s poštnino vred din .',3. Po izidu bo dražja. Ne prezrite knjigi, polne zdravega humorja! ► GORENJEC« STRAN 3 Delavski obzora iks Tudi nameščenec deležen izboljšanja Dvajsetletnica meščanske šole na Jesenicah V ponedeljek dne 21. oktobra je obhajala jeseniška meščanska šola dvajsetletnico svojega obstanka. Ob 8. uri se je zbralo učiteljstvo in učenci v savski cerkvi k sveti maši. Po maši se je vršila proslava v šolski telovadnici. Tudi tu je bil zbran celokupni učitelj-ki zbor in vsi učenci ter učenke šole. Slovesnosti je prisostvoval jeseniški župnik čg. svetnik Anton Kastelic in mestni župan g. Tine Markež. G, svetnik Anton Kastelic je bil prvi predsednik upravnega odbora mešč. šole na Jesenicah. Pri proslavi je nastopil kot slavnostni govornik in povedal zgodovino meščanske šole. Meščanska šola je bila kupljena od bivšega nemškega ..Ljubljanskega šolskga kuratorija". Po govora gospoda svetnika je ravnatelj šole gospod Jakob Gospodaric podal nekaj s'atističn h podatkov o šoli od njenega početka do danes. Zanimiv je bil pregled, kakšne poklice so si izbirali iu izbrali absolventi jeseniške meščanske šole. Zelo veliko se jih je posvetilo učiteljskemu poklicu, drugi -o šlj V obrti in trgovine, eden je postal duhovnik (dr. Truhlar), ena učenka pa redovnica. Iz malega početka treh razredov se je jeseniška mešč. šola razvila v največjo v Sloveniji. Danes ima enajst oddelkov in upati je, da dobi v kratkem še dvanajsti oddelek. V v-tli dvajsetih letih je obiskovalo šolo okoli 15.(MMi učencev in učenk. G. župan Markež je v svojem nagovoru omenil, da upa. da se bo slovesnost 2^-letnice šole vršila že \ novem poslopju. Poudaril je. da vsi mcroda.jni faktorji uvidijo nujno potrebo zidanja nove šole, saj mora sedanja meščanska šola kar s št.rimi oddelki gostovati na jeseniški ljudski šoli. G. Svota k Kastelic je porabil priliko proslave 20-letniee, da je čestital g. ravnatelju Gospodaricu in njegovi gospej. ki je tudi članica n-čiteljskega zbora jeseniške meščanske šole. k visokemu odlikovanju, ki sta ju iia, pred 1 kratkim prejela. Za spomin na 20-lctn co je nato prejel v-ak učenec in učenka spominsko sliko šole. S himno ..Rešil si nas. Rog pravice" se je proslava zaključila. Boštjan V četrtek dne 17. oktobra je umrl znani jeseniški občan in obrtnik g. Boštjan Sablatnik. Fokoijni Sablatnik je bil markantna jeseniška osebnost. Odlikovala ga je v življenju izredna podjetno-t ,n velika iznajdljivost. Rojen je v s\t. Janžu v Rožni dolini na Koroškem S. aprila 1837. Tam se je poročil jn ime] tam lepo posestvo. Delal je v železarni v Bistrici v žičnem oddelku. Hotel se je izpopolniti pri delu v žičnem oddelku in je šel to svoje znanje izpopolnit v železarne v Brucku ob Muri. Leta 1884. je prišel v tovarno na Jesenice. Tudi tu se je udejstvoval v žičnem oddelku in iznašel več izboljškov pri vlečenju fine žice ter po- Sablatnik stuvii več tozadevnih strojev. Ob požaru 1. 1904. je bil ta oddelek uničen. Med tem je K ID kupila železarno v Bistrici na Koroškem in Sablatnik je bil poslan tja, da tudi tam uveljavi svoje iznajdbe. Tam je ostal kot poslovodja do upokojitve, ko je bil ster 70 let. Kot upokojenec se je spet vrnil na Jesenice k sinovoma, ki sta oba ugledna jeseniška občana Pokojni Sablatnik je bil med glavnimi ustanovitelji prvega delavskega konzumnega društva. Razen g. Bernarda so njegovi tovariši že vsi v grobu. Sablatnik je bil pošten jn veren mož. Naj počiva V miru! Drobne norice s Jesenic Fantovski sestanki. Po sklepu odbora Fantovskega od-eka se *vrše fantovski sestanki v Krekovem domu vsak drugi ponedeljek ob 8. uri zvečer. Sestanek minuli ponedeljek je bil prav dobro obiskan. Predsednik dr. Bergelj je imel predavanje o samomoru. Kot korefe-rent je bil g. kaplan Pogorelec. Trije pogrebi. Minulo soboto, nedeljo in ponedeljek smo imel: na Jesenicah vsak dan po en pogreb in sicer smo pokopali Boštjana Sablat-nika, Copi Jožeta in Snaj^ej Janeza, \ s so dosegli lepo starost, toda dva je zadela kap (Sablatnika in Copija). Nepodpisanemu dopisniku. Vaš dopis o izginuli kuverti 18. setembra (izplačilni dan pri KID) smo prejeli in bi dopis objavili, če bi se podpisali. Sicer pa, če je bila zadeva javljena tovarniški inšpekciji dela. bo Inspekcija gotovo z vso strogostjo nastopila in zadevo pravično uredila. — LTredn. Tehtnica v Kasti. Delavci dobivajo v kasti tudj krompir. Oddajajo prazne vreče z. imeni in počakajo, da jim prinesejo polno vrečo iz kleti, s krompirjem in imenom. Zgodio se je, da je delavec potežkal vrečo in se mu je zdelo sumljivo, pa jo je na bi.žnji tehtnici stehtal. Ugotovil je precejšen primankljuj. ker se takojšnje reklamacije v Kasti upoštevajo, se je tudi v tem slučaju manjkajoči krompir nadoknadil. Skoda samo, da je sedaj tista tehnica iz Kaste izginila. Delavci želijo, da bi prišla spel nazaj na svoje mesto. Koliko je ura? Ob času takozvane „afere" radi dozdevne kraje ure, ki naj bi jo ukradel delavec KID na zletu v Beograd,, so politični nasprotniki radi ponagajali z zbadljivim vprašanjem: „Koliko je ura?" Ena zbadljivost pu rada sproži drugo in ko danes kdo vpraša, koliko je ura, mu odgovarjajo da ne vejo. ter vprašajo: „Po čem je koks?" Brivci iz Kranja in okolice smo bili primorani zaradi novih in težkih bremen zvišati cene svojemu delu. Cene še niso v skladu z današnjo draginjo, saj ne dosegajo niti višine cen, ki so bile odobrene od banske oprave kot minimalne že pred petimi leti. Zato upamo da bodo cenjeni gostje upoštevali nuš težki položaj in nam obranili svojo naklonjenost. Cene za moško postrežbo so: navadno britje............din 4-— striženje...............din 6-— striženje za dijake in otroke med tednom din 4 — pranje glave.............din 8'— britje glave.............din IO1— česanje.........'.......din 8'— masaža glave.............din 3-6- abonma, dvakrat tedensko britje . . . din 35-—-abonma trikrat tedensko britje . . . din 50-— Cene za damsko postrežbo 6 — pranje glavo 10- 1B-- železna ondulacija 10-- (!■ - 16-- frizura z nnvijnlci , 12-- 2' 80-1001- barvanje cele glave .......din 120-— barvanje narastka........din CO-80'— manikiranje...........din 10' - lakiranje nohtov........din 2-— blondiranje celo.........din 60-— blondiranjo narastka......din 20 - 30-— pranje glave s potrolom.....din 20"— Z lastnoročnimi podpisi se zavezujemo vsi brivci, da se bomo zgoraj navedenih cen točno držali: Simnuac Jurij, Vajt Gabrijel, Sjmunac Meda, Kunstelj Stanko, Pire Franjo, Meke Franc, Žerjav Ladislav, Jereb Ivo, Franko Franjo, Stajer Božidar, Hafner Anton, Pire Ladislav, Jakše Anton, Mastnak Anton. Janže-kovič Anton, Pire Lenart, Znidarič Jožef. Občinstvo opozarjamo, da bodo brivuiee na praznik Vseh svetnikov zaprte. RAZGLAS Sresko načelstvo v Ljubljani, oddelek kontrole mer, je podpisani občini sporočilo, da se radi odredbe ministrstva trgovine in industrije rudi pomanjkanju kreditov do nndaljnegn ne bo vršjl preizkus in žigosanje sodov v Kranju nu državne stroške. Zainteresirani trgovci in gostilničarji luliko zahtevajo nu svoje stroške uradnika na krnj sum rudi pregleda in žigosanja sodov. Občina Kranj, dne 18. oktobra 1940. Frejšnji teden je podpisal ban g. dr. Marko Natlačen odredbo, ki določa zas. nameščencem in trg. pomočnikom nove prejemke. Odločba .mu veljave od t. novembru 1044) dalje. Po novi uredbi bo mešala najnižja plača tig. pomočniku din 1.130. a /a- nameščencu din 1300 na mesec. Povišek z ozirom na januarsko odredbo je pri trg. pomočnikih din 30. ,i pri zasebnih nameščencih din 300 — Ha mesec lo je 2~ oziroma »'•" .'>• Denarna vrednost hrana je zvišana < d sedanjih din 2M.~ na din JftO na mesec drčiro je denarna vrednost Stanovanja osiala sta *° je din 60.— nu mesec. Nova odredba d.-ilofa h mesečno praktikan-sko drbo. V tu rok je všteta tudi doba v podobnem i>oslu na drugem siuzbeiera m1 sta. Določbe tf odri din veljaj; zi vs*a iinbstrii- skn. obrtni, trgovinska, prometna, i uiarska: gozdna. :...!!. i..i zavarovnlita in tem podobna podjetj* kakor tudi zu gradbene in elektrotehnične obrate. Gornja plača pr.pada nameščencu, ki opravlja pretežno trgovske in v.šje nelrgovske ali p;samižke posle in ki mu je tu redna zapos'ltev glavni poklic. S to odredbo je zadobilo slovensko name-ščenstvo nov eksistenčni minimum, nove plače. Skrbeli bo sedaj treba le za točno izvajanje odločbe. V prvj vrsti Ivi to skrb vsakega nameščenca, v ostalem pa tudi vseh nameščen-s'sih organ zacij, da ne bodo plače ostale le na papirju, v resnici pa l>i nameščenec še dalje ostal prikrajšan v borbi za izboljšanje zaslužka in pri pravični ureditvi življenjskih pogojev. TEDENSKE NOVICE KRANJ Tiha s.ovesnost v Kranju. \ ponedeljek ob 3. uri pop. se je i/vršila, bla- goslotitet zgradbe okrajnega cestnega odboru. Ob tej pril.ki je počastil naše mesto s svojim ol)i-k,.iii tudi bin g. dr. Marko Natlačen. Spremljal ga je šef tehničnega oddelka Rueh Franc, šef odseka za ceste inž. Porenla in sc-I nelor Brodar. Blagoslov je izvršil g. dekan I Skrbeč, navzoč, pa sq bili razen dveh vsi od- borniki. Po blagoslovitvi je bila zakuska pri I eiei lina, Ob iej priliki sj j(, g. ban ogli dal tudi i zemljišče za novo tekstilno šolo ter j0 bil z i njim zadovoljen. Po njegovem mnenju ne bi ; bili mogli izbrati boljšega. Izrazil je upanje, da se bo posrečil načrt z dijaškim konviktom za dijake test. šole. V tem slučaju bi bilo treba dokupiti še sosednja zem-I Ijišča. Dežurno zdravniško službo vrši v nedeljo zdravnik dr. Herfort J. ; Gasilska tombola je preteklo nedeljo priva-: bila v kr..n,j zelo vel.ko število ljudi, /lasti je pripomoglo lepo jesensko vreme in prišlo ; je mnogo ljudi 7 vseh dolov Gorenjsko. - - Sre-| ča je tudi sedaj, kakor pač ponavadi, zelo muhasto delila dobitke med občiusivo. Po tomlioli je malo vinjeni ruden Franc z i Jesenic dobil opileptični napad. Ker je bil pre-| cej opraskan ter je krvavel, so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. V ijnbljansko bolnico s() odpeljali ttgovca i llinka Podjavorška iz Kranja, ki je bil po nesreči ohstreljen v noči od 23. na 2t oktober. Samomor. 20. oktobru ob (> uri zjutraj je nuše! progovnj nadzornik Blazni k na železniški progi pri kamnolomu na Gorenji Savi truplo neznanega moškega. Neznanec si je bil skopni kamenje pod seboj, da bi lažje ležnl n vlak ga je prerezal na dvoje. Pozneje so ugotovili identiteto ter spoznali, da gre za Cu-dermana Vikorja iz Kranja. Baje pred Usodnim dejanjem ni bil popolnoma prt zdravi pameti. Smrt na Rupi. Pre ulitka* Skofic Franc je stanoval na Hupi v svoji hiši, ki jo jc kupil g Semen iz Kranja. Ker stanovalci precej času niso videli Skofica so obvestili policijo, ki je samotarčevo sobo odprla m našln Skofica mrtvega. Zadela ga je kap. Našla se je 21. oktobra srebrna ura z verižico. Dobi se na policiji. Na našo prošnjo v zadnji številki ..Gorenjca", kjer prosi podpore mati s sedm mi otro-čički, se je odzvala neka plemenita gospa ter bedni Inuteri poda.rf.la v|eč,jo količino živil. Blogohotnu srcu prosimo, naj neimenovano do-brotnico posnemajo v tem plemenitem' dejanju. Tovarna Jugobruna je nakupila večje količine krompirja po 1.30 din in ga prodaja de lavcem1 po 1 dinar za kg. Posnemanju vredno! SKOFJA LOKA Oddelek finančne kontrole v Škofjj Loki se dne 23. in 2h. oktobra 19*0 seli iz dosedanjega edinega pisarniškega prostore v nove prostore nu Mestnem trgu št. U tako da bo / 28. oktobrom vse poslovanje že v novo najetih prostorih, ki jih je dala v najem gu. Druksler Marija in za najetji« katerih ima nemale zasluge župan Ziherl. V slaščičarni lloman so krudli sladkarije mladi šolarji. Stražnik jo enega zalotil iu tu je Izdal iKstule ..sodelavce". — Pač lep primer današnje vzgoje! Umrla je v Puštnlu livilja gdč. Ančka Kr-žišnik, Bila je blagega srca ter j" velikodušno podpirala reveži'. Ni; j v iniTl! počivn' ..Mrtvaški plen". Zn Vse svete pripravijo naš Prosvetni oder neknj edinstvenega: tn fe So-vretova :gru ..Mrtvaški ples". Naši itajboljli igralci so porok, da lx> igra odigrana brezhibno. Zato ne sme 1. novembra ob S urj zvečer nihče ostati doma. ampak naj si vsak ogleda In zanimivo delo. Rezervirajte vstopnice v trgovini Lado Fin-žgar. PSIMSKOVO Zelo zanimivo bo predavanje, ki ga lxi imel g. Tone Svele v nedeljo 27 oktobra ob S. uri zvečer t Prosvetnem domu na Primskovem. Povedal bo. kako je v f ranci ji bilo pred vojsko, kako med vojsko in kako sedaj, t) vsem bo vedel mnogo povedati, saj je več let tam živel, bil pregnan v koncentracijsko taborišče ter je prav zn prav komaj ušel smrti Predavanje b>>do spremljale številne skiopt čne slike. Vstopnine ne bo. prosimo pa za prostovoljne prispevke, da bo mogoče kriti stroške za Sfcl- j optični aparat in drugo. Pridite v velikem I štev ilu i NAKLO V nedeljo popoldne bo tukajšnje Prosvetno društvo izvršilo slovesno blagoslovitev vogelnega kamna /a novi ..Farni dom". Kaj več o novem domu bomo objavili pri- i hodnjič. PREDOSLJE \ nedeljo 27, oktobra 1940 na praznik Kristusa Kralja priredi Prosvetno društvo 1 sode-j lovanjeni FO in DK akademijo ob 3. uri popoldne v drušvenetn domu. Na sporedu so: petje, deklamacije, simbolične vaje in Finžgar-j jeva igra v dveh dejanjih: „Nova zapoved", j Vstopnina je običajna. Vsi vljudno vabljeni j k udeležbi, da se tako tudi izven cerkve po-' klonimo Kristusu našemu Kralju in ga po-j prosimo, da bi še v bodoče našo domovino ob-i varoval vojnih grozot in nam ohranil mir. — ! Rog živi! TRZIC V torek dne 2<>. oktobra t°40 bo ob 20. uri v dvorani tržiškega kina skioptično predavanja ..Življenje in pokrajina Komatov v barvi". Znani fotoamater g. Smid Vrskoslav bo pokazal okoli ISO barvnih diapozitivov s Kori-ntskega Otočje in govoril o življenjskih prilikah tamošnjega človeka. Predavanje bo posebnost iz. dveh raz.logov: prvič jo fotografiranje v harvji najmlajša panoga fotografske stroke, drugič so Kornati nam Slovencem neznan svet. Predavanje Ivo zato zanimivo in informativno. Prireja ga krajevni odl>or Jadranske straže Cisti dobiček je namenjen za šolsko kuhinjo v Tržiču. GORICE Tukajšnje Provetno društvo, priredi v nedeljo dne 27. oktobra ob 3. uri popoldne v dvorani ..Našega doma" dramo v petih dejanjih ..Gruda umira" Tn lepa drama izhaja iz kmečkega življenja. L)u pa lmrno za začetek sezone malo veseli, .priredimo veselo predigro „Carode j na brivnica", Prijatelji goriške presvete vljudno vabljeni, Bog živi! OLšEVEK Tukajšnje Prosvetno društvo pričenja icral-sko sezono v Dedeljo 27. oktobra ob 3 uri popoldne v dvorani Prosvetnega doma. Videli bomo «Miodojanko i.FeJH funlt" in dvodejnnko I „l.ttžj zdravnika". I Pridite, dn *e zopet enkrat od srcu nasrne I jote; obrnem pa naredite lep izlet v jeson-! "ko naravo |mw! naše krasne Karavanke. SENČI IR I stanov ni občni zbor podružnice ZZI) v flen-čorju s,, vrli > n<>del.io 27. oktobra ob 3. uri popoldne ti Prosvejtiiom domu. Vse naše pri-jatelje vubituo. dn se občnega zboru udeleže. STRAN 4 Šport SK Kranj : SK Maribor v nedeljo ob 15. uri (2. ligina tekma poral. kola). Ta tekma bo zaradi prostiža SK Maribora ze-lo napeta, ker se bodo mariborčuni gotovo hoteli kran.ičanom re-vanžirati za prvo srečanje v Mar boru, ki ni izpadlo njim v prid. Tekma bc gotovo privabila mnogo prijateljev nogometa, ker je nasprotnik eden prvih na tabeli- SK Kranj " SK Železničar 0:1 (0 :. 0). 2e rezultat sam pove, da je bda ta tekma borb« dveh izenačenih nasprotnikov. Kranjčani sc si znali s svojo originallno kombinaoijsko igro .Jcranjskega sistema" priboriti mnogo lepih šans, ki P« niso m0«H i"abiti. ker jih je spremljal« velika smola. Gostje so prtili v lahko premoč šele proti koncu igre. Edini gol dneva je padel zgolj po naključju m je precej ojunač.l mariborčane, ki pa dokaza svoje premoči — še drugega gola — niso mogli dati. Čeprav so kranjčani s to tekmo izgubili dve točki, njihov Športni renome nj utrpel nikake izgube. — Pri tej igri so spoznali tudi gledalci, da p* i vsaki tekmi »gra velik,) vlogo sreča, ki je bila v tem slučaju naklonjena ma-riborčanom. Tekmo je sodil g. Makurati prav dobro. SK Virtus : SK Slovna v nedeljo 27. oktobra v Naklem (prvenstvena tekma). Ta dva nasprotnika sta letos od'grala že 2 tekmi, ki sta se Da končali neodločeno. Zato bomo izid z zanimanjem pričakovali Tekma SK Slovau : SK Kamnik v Naklem se je končala z rezultatom 4 : 2 C : i)- Pojasnilo k nogomet«! tekmi SK Slov*-. (Naklo t SK Ljubelj (Tržič) 6. t. m. Te dni je prejelo uredništvo ..Gorenjca" dopis SK Ljubelja s prošnjo za objavo v eni izmed tekoč h števftk. (Ker urednŠ'vo nima vpog.eda1 v objektivno«* teh izjav in trditev ne odgovarja za dopis, ki pa ga priobča na želj« podpisanega funkcionarja. Tekma je bila prvi polčas fair. Ko se je pa sodnik g. Humer med pavz© sestal z igrači SK Slovana, kar mu je glasom pravil prepovedano, je postala tekma v drugem polčasu neznosna. Med drugimi surovinami sodnik ni vidlpf ali ni hotel videti, da je igralec SK Slovana tekel za našim igračem ter ga suval z nogo v zadnji del telesa, tudi ni videl, ali ni hotel videti ko je igrač SK Slovana sunil našega itgrača z nogo v obraz, tako da je iz ust krvavel in to pri ravni drži našega igrača. Podobne surovosti s« se dogajale ves drugi polčas igre. Ker so igralci SK Ljubelja in vodja moštva proti takemu nešportnemu obna- šanja igralcev SK Slovana pri sodniku protestirali, jih je sodnik ovadit pri NSZ. Ta pa jih ho gotovo kaznovala, ker niso mirno prenašali da jih moštvo SK Slovana na vse dovoljene ter nedovoljene načine pobija. Po navedenem slučaju ni čuda če »o igralci SK Slovana po takem nešportnem igranju ln z zarrimi očmi sodnika zmagali. Nepoučen bralec bo rekel, da živimo v normalnih pravnih ruzmerah, pa bi se pr*ti takemu postopanju pritožil. To ,vri SK Slovanu v Naklem ne drži. On lahko igra z neverificiranimi igralci in de Is kar hoče. za njega ni kazenskega pravilnika in tudi drugih predpisov, kakor za druge. P. F. Aranserski tečaj Rudi velikega zanimanja za aranžerski tečaj se je Društvo izložbenih aranžerjev v Ljubljani odločilo, da priredi poleg tekočega večernega tečaja še nedeljski aranžerski tečaj, ki bo trajal 8 nedelj, pričenšj v nedeljo 27. oktobra lu40. Ta tečaj je namenjen predvsem za interesente izven Ljubljane. Tečajnikom se bo nudil strokovni, teoretični in praktični pouk arunž runja v vseh trgovskih strokah po najboljši inozemski metodi. Vodja tečaja bo g. Ivo Deršak, priznani aranžer tvTdke L C. Maver v Ljubljani. Informacije in prijave pri gdč Regini Pra-protnik. tvrdka I. GoriČar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 390 kv. m zemljišča z že zabetoniranom kletmi 8 it 8 »t, v katerih j« mugofie stanovati proda Pnškr. ianrjetna gora %. Enoieime fc>r«Jlu»ve efceSete »lantolh sort za špalir prodam. Olo Jereb, Stražišče 2*6 (vrh stopnic). I sta. ia šivilja gre na dom. Naslov v upravi Družinska hišica z vrtom in njivo pr; farni cerkvi in šoli se ugodno proda. Cerklje 91. Kupim rabljen dobro ohranjen divan. Naslov v upravi ..Gorenjca". Parketirano dvosobno stanovanje s kopalnico s« odda boljši stranki s 1. novembrom. Kristan, Cesta na novo pokopališče 86. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši g. Šipica) Ne zamudite prilike! Kolesa, šivalne stroje prodajamo kolikor mogoče še po stari ceni. Zevnik Julij, Stražišče. Berite in širite Gorenjca"! v Retnjah pri Križah in parcele št. 436, ki je travnik. Zemljišče je cenjeno na 51.157,50 din, najmamii ponudek znaš* 54105.50 d n: Kot kavcijo je treba položiti znesek 5.115.73 din. Lega h še in parcele je lep«. Informacije daje pisarna dr. Igo Silatja, odvetna odločno dejal: „Po sto petnajst in nič več!" Hribar je na široko odprl oči. Najrajši bi vstal in šel. Ali krčmarjeva terjatev ga je tiščala v žepu, kakor kost v grlu. Da, če bi bila samo ta, bi še šlo, ali so še druge, druge. Končno je izsilil iz sebe: „Ne morem!" „Pa nič!'' je spet pribil Dolinar. „Nekaj bi že odjenjal, ne rečem. Toliko pa ne," je zopet odprl usta Hribar. „Recimo po sto štirideset!" „Še malo ne! Kar sem rekel sem rekel!" je pribijal Dolinar. »Sto petintrideset!" „Ne plačam!" „Sto trideset," se je mehčal Hribar. „Nič!" Hribar je z obupnim izrazom zrl v Dolinar-ja a ta je imel kakor skala trd izraz. Če bi ga ne tiščaia v žepu krčmarjeva terjatev, bi vstal in šel. Dolinarju pa bi zopet zabrusil tako, da bi jo pomnil. Tako pa je le požrl vso jezo in zopet izpil čašico žganega, ki mu ga je natočila Dolinarica. „Tore j res ne maraš plačati po sto trideset?" je končno po daljšem molku spet vprašal. ..Ne morem! Predrago je še. Predaleč ie in neroden svet. Povedal sem ti že!" je pribijal Dolinar drugo na drugo. Hribarju je začelo žganje stopati v glavo. Le stežka je še jasno mislil. Vendar se je še toliko zbral, da je vstal in dejal: „Dolinar, po stodvajset jih dam in tudi pare ceneje ne, pa če vse skupaj gre k vragu!" Dolinar je molčal. Hribar je vzel klobuk in palico ter stopil k vratom, kakor da bi hotel oditi. Dolinar je zdaj videl, da bi mu dobra in mastna kupčija lahko šla po vodi in se J3 omečil: „No pa naj bo. Po sto dvajset torej!" (Dalje prihodnjič.) Za uredi ki n i rdajatelja ed(rov.rja VertovŠck Milan v Kranju. Tisktt Tiska™a Tiskovnega draitva v Kranju.