Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 3
Ljubljana, petek, 20. januarja 1928.
Leto Ul«	Posamezna	številka	Din	1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom. Karla Marksa trg 2, .dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Albert Hlebec, novinar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite sel
»ENOTNOST — je velika stvar in veliko geslo. Toda delavski stvari je potrebna enotnost marksistov, a ne enotnost marksistov s takimi, ki marksizem pačijo ali mu celo nasprotujejo.«
Trile Leninovi nauki.
Ob četrti obletnici njegove smrti.
Po velikih parlamentarnih in zadružniških uspehih evropske, zlasti nemške, socialne demokracije koncem minulega stoletja, je padel debel prah na znanstvena dela Karla Marxa. V teoretični mlakuži. v katero so jo potegnili revizionisti na znanstvenem polju in oportunistični parlamentarci in konsumarji na političnem, se je bila bujno razrastla privlačna krilatica »praktičnega«, »konstruktivnega« dela za socializem. »Reformno delo«, to je bila temeljna misel vsega tedanjega socialnodemokratičnega dejanja in nehanja. »Reformirati« kapitalizem in ga prilagodevati delavskim masam, dokler bomo napravili iz njega socializem. V takih zablodah so mogli živeti samo »špisarji«, ki so se bili razvili in povzpeli do delavskih voditeljev v daljši mirni dobi kapitalističnega razvoja.
Rusija je preživljala ob koncu minulega in začetku sedanjega stoletja burnejše skoke v razvoju svojega gospodarstva in zato tudi svojega političnega življenja. Zato nikako čudo, če je prišel ravno od tam mož, ki je z drugimi očmi gledal tudi na razvoj kapitalizma na za-padu in končno na vsem svetu. Ta mož je bil Lenin. Otresel je temeljito prah z Marxovih del in tako postal kaj kmalu ne ravno priljubljen delegat kongresov II. Internacionale.
Prvi njegov nauk, ki je razburjal socialno-demokratične očake je bil NAUK O BOJU PROTI VOJNI NEVARNOSTI. Na podlagi svojih marksističnih študij o razvoju kapitalizma, je Lenin uvidel, da se Evropa bliskovito približava ogromni vojni, ki tvori nedogledne nevarnosti za proletariat. Taka vojna mora porušiti tudi fundamente kapitalistične produkcije. V tem svojem jasnem predvidevanju započne ognjevit boj proti socialnodemokratični politični praksi, čigar temeljna nota je vedno: priprava proletariata na bližajočo se svetovno vojno, organiziranje proletariata v resnične bojevne organizacije, stalen boj proti vojni in izkoristitev vojne za proletarski končni cilj.
Socialna demokracija je bežala od tega nauka kakor verna duša od peklenskega ognja. Hotela se je poravnati z Leninom na »splošno stavko« ob izbruhu vojne. Toda Lenin se je smejal ti lepi, prazni socialnodemokratični frazi. On je povedal vnaprej, da je »splošna stavka ob izbruhu vojne« samo lepa fraza, za katero se hoče socialna demokracija skriti, da bi izigrala resnično delo proti vojni in za strmoglavljenje kapitalizma. Njegov nauk je učil: da se mora proletariat stalno boriti proti vojni, da je treba delavstvo stalno pripravljati na to nevarnost, ker, ko je buržuazija pripravila in napovedala vojno, tedaj je za napoved splošne stavke že prepozno.
Drugi velik njegov nauk, ki ga socialna demokracija ni mogla razumeti in ga tudi še danes ne razume, niti ga bo ona mogla kdaj razumeti, je nauk O KMEČKEM VPRAŠANJU IN O SODELOVANJU KMEČKIH MNOlIC V OSVOBODILNEM BOJU PROLETARIATA. Socialna demokracija je smatrala sebe vedno za zgolj delavsko stranko in praktično ni hotela imeti dosti opraviti s kmetom. Njeni teoretiki so včasih tudi študirali agrarno vprašanje (Kautsky), toda njihove teorije so bile brez praktične vrednosti, utopistične. Socialna demokracija ni šla nikoli čez naštevanje, kaj bo napravila za kmeta v parlamentu ali v socialistični državi, ki pa je bila zavita v meglo sodnega dneva.
Lenin je postavil to vprašanje popolnoma drugače. Lenin je povedal jasno, da brez sodelovanja kmeta v boju za socializem ni socializma. Proletariat ima v kmetu najboljšega zaveznika. Zato pa mora biti tudi vsa politika proletariata usmerjena tako, da si to dragoceno zavezništvo pridobi. Samo delavec in kmet v najtrdnejšem zavezništvu moreta vreči kapitalizem. Pri tem pa mora biti delavec voditelj kmečkih množic v tem osvobodilnem boju, ako naj bo uspešno dobojevan.
Dogodki v Rusiji so potrdili v vsem obsegu to Leninovo tezo.
Tretji epohalni nauk Leninov je bil NAUK O SAMOODLOČBI NARODOV in izkoriščanju nacionalnih bojev za osvobodilni boj proletariata. Socialna demokracija je šla mimo nacionalnega vprašanja. Ona ga je odpravljala s puhlo frazo, češ, da bodo v socializmu rešena vsa narodnostna vprašanja in da se moramo torej boriti za socializem. Praktično pa je vsaka socialna demokracija bila nacionalistična in je podpirala (kakor še danes naši socialisti) svojo buržuazijo v zatiranju in raznarodovanju tujih narodov.
Lenin zahteva podpiranje vseh zatiranih narodov in še zlasti kolonialnih, proti svoji lastni buržuaziji. Proletariat se mora boriti na strani zatiranih narodov proti njenim zatiralcem. On mora z bojem dokazati, da ne stoji na strani lastne buržuazije. On mora zahtevati osvoboditev vseh narodov brez ozira na svojo državo. On ne sme zahtevati od njih niti, da ostanejo v federativni ali avtonomni zvezi. Vsak narod ima popolno pravico do popolnoma svoje države in je samo od njega odvisno, če hoče ali če noče živeti v kaki zvezi z drugimi narodi. Socialist hegernonističnega naroda podpira brez pridržkov vsak narod v njegovem osvobodilnem boju; socialist zasužnjenega, naroda se bori na strani svojega naroda, opozarjajoč ga na korist zveze s proletariatom naroda, ki ga sedai zatira.
Lenin in njegova stranka sta ta nauk izvedla tudi v praksi.
S temi tremi nauki je Lenin strmoglavil kapitalizem v Rusiji. S temi tremi nauki pa ie Lenin tudi zabil železno zagojzdo med proletariat in socialnodemokratične voditelje. Na teh treh vprašanjih spoznava proletariat njihovo vrednost. Na teh treh vprašanjih sprašuje tudi slovenski delavec našim socialistom vest. Na teh vprašanjih najhitrejše uvidi, da socialistični voditelji niso z njim, temveč s kapitalom.
An.
O proračunu Delavske Zbornice (DZ).
Organizacije in delavstvo sploh doslej ni nikdar soodločalo pri sestavi proračuna DZ. Za 12. februar je zopet sklicana plenarna seja DZ, na kateri bodo imeli izvoljeni delegati vsaj malo prilike iznesti mišljenje delavcev o delu DZ. Opozarjamo sodruge, da od izvoljenih delegatov zahtevajo, da jim na sestankih predložijo načrt proračuna DZ, katerega so vsi delegati že sprejeli. O delu DZ in o njenem proračunu bo morala spregovoriti tudi pokrajinska strokovna konferenca, ki je sklicana za 4. in 5. februar in zato je treba, da se po vseh krajih vršijo diskuzije o teh vprašanjih, da bodo delegati prišli na obe konferenci pripravljeni. — V »Enotnosti« bomo objavljali svoje in mišljenje delavcev o teh zadevah, da olajšamo sodrugom diskusijo. Danes objavljamo dopis delavca, ki podaja svoje mišljenje k predloženem proračunu.	Uredništvo.
Ne bom dolgočasen ne dolgovezen. Le nekaj pomislekov bi rad povedal.
Delavska zbornica ima preračunjenih za prihodnje leto 2,450.000 Din dohodkov. Od tega ne bogve kaj znatnega zneska je odmerjen za plače, davke in zavarovalnine funkcionarjev znesek 466.560 Din. K tej svoti se mora dodati še razne dijete, prenočnine in komisije. Razume se, da nam ne pade niti na kraj pameti misel, da bi očitali uradnikom plače. Lahko pač rečemo, da z ozirom na skromnost krogov, od koder se dohodki DZ stekajo, se nam zde nekatere plače višjih funkcionarjev previsoke. Ampak za to ne gre. Konštati-rati smo hoteli le dejstvo, da od razmeroma ne-velike svote dohodkov gre za same plače skoro cela petina.
Izdatki za kulturni odsek v Ljubljani so bogati 273.320 Din. Le škoda, da nimajo delavci od vsega tega pravzaprav nič. Čitalnica je premajhna. Za izposojene knjige morajo itak plačevati poseben prispevek (ki ni izkazan med dohodki DZ). Med tem pa hira edina resna delavska kulturna usta-nova »Svoboda«. Njene knjige pri DZ se bodo obrabile in škoda za »Svobodo« bo velika. Višja od odškodnine, ki jo dobiva. Razen tega se dela, pravijo, tudi na to, da bi se potom raznih političnih vplivov »Svobodo« sploh zatrlo. To ne bi bilo dobro. Kulturni odsek DZ preide lahko že jutri v absolutne klerikalne roke. Gospod Gosar posadi v DZ svojega komisarja, pa imamo, delavci, svoj kulturni odsek. Delftvstvo mora za svojo izobrazbo skrbeti potom docela svojih kulturnih institucij, kamor ne more vlada posaditi komisarja, ki bi naj diktiral kulturno smer. Tega bi se morali zavedati tudi ljudje pri DZ. Vsaj taki, ki nosijo rdeče ovratnice. *
Čisto odveč pa je, po našem mnenju, da DZ honorira še posebej knjigovodjo in blagajničarja. Sledeč temu nad vse čudnemu sistemu ne bi v nobenem javnem podjetju smela biti blagajničar in knjigovodja med uradniki. Uradniki so pač izvršilni organi upravnih odborov. Te dve postavki bi lahko odpadli.
Zunanjim delegatom so poskrbeli nekaj peska s tem,, da so določili za posamezne industrijelne kraje po 1000 ali 2000 Din. Kaj naj bo to, ako ne pesek v oči.
Docela nejasne so postavke strokovna izobrazba delavskih zaupnikov (100.000 Din), delavske pomožne blagajne (50.000 Din), poklicna izbira (?) (10.000 Din), delavski azili (50.000 Din).
Vse preveč je postavk »Razni izdatki«, »Ne-predvidni izdatki«. Silno previsok je odstotek odmerjen Osrednjemu uradu za pobiranje doklad (190.000 Din) z 1,850.000 Din prispevkov.
Sicer pa: Kakšno strokovno izobrazbo se bo dalo delavskim zaupnikom? Saj rdeči v DZ nimajo niti v tem oziru prostih rok. Kdo bo vodil delavske azile? Ali naj si delavci tudi potom DZ kujejo svoje okove? Kaj ne sme biti več nobene ustanove, ki bi skrbela za razredno-bojevno izobrazbo delavca? Težki problemi, ki so nekateri ljudje -nanje menda popolnoma pozabili.
Centralnemu tajništvu v Belgradu se mora poslati celih 150.000 Din. Kaj ima slovensko delavstvo od tega? Ali se s tem denarjem plačuje srbi-janske tajnike.
Za brezposelne pa mizerijo samo 50.000 Diri (v prejšnjem proračunu je bilo za brezposelne
300.000	Din!). Morda se bo kdo izgovarjal, da brezposelna podpora ni moralna. Ali je pa tako visoko moralno, trositi denar v brezpredmetne svrhe? Za zaščito delavskih zaupnikov, ki je nujno potrebna, niti vinarja! Ali bi bila tudi taka podpora nemoralna?
Pa si sicer oglejmo nekoliko skupne svote:
Uradniške plače.........................Din	466.560
Honorar blagajniku in knjigovodji .	»
Osrednj, uradu za pobiranje doklad	«
Centralnemu tajništvu Belgrad . .	»
Stroški za volitve delegatov ...	»
Stroški glavne skupščine ....	»
Pisarniški stroški ......	»
Razno......................................»
10.800
190.000
150.000
250.000
30.000
48.000
35.000
Skupaj za upravni aparat . . Din 1,180.360
In še vse. Pri tem pa imamo prav mizerne postavke za brezposelne, nobenega ficka za zaščito delavskih zaupnikov. Smešne postavke za izobrazbo na deželi. Med tem ni niti DZ niti njen kulturni odsek v delavskih rokah.
Ako imamo 1,180.360 Din samih upravnih stroškov se z mirno vestjo lahko reče, da se dela z denarjem, kakor se ne bi vedelo odkod prihaja, kakor da ni trdo prislužen.
Kakor rečeno, nimamo nič proti temu, ako se uradnik dobro plača. Le zdi se nam, da je upravni aparat pri DZ nad vse nepričakovano drag. Zlasti še, če pomislimo, da služi DZ delavstvu manj kot za oblast. Skoro bi rekli, da ovira razvoj strokovnih organizacij in prostih delavskih ustanov sploh.
Pa še kaj prihodnjič.	Delavec.
= Poljska in Litva. Ženevski mir med Poljsko in Litvo je trajal ravno čez praznike. Litovski ministrski predsednik, Voldermars, noče pripustiti poljskega poslanika, dokler Poljska ne prizna Vilna Litovski. To pa se bo zgodilo, kakor izgleda, šele tedaj, ko bodo vladali na Poljskem delavci in kmetje.
Politični položaj Jugoslavije.
Zunanjepolitični položaj Jugoslavije je tak, da je začel vznemirjati celo buržuazne politike. Razburjati je namreč začel tiste buržuazne politike, ki so si ohranili še nekoliko zvez s kmečkimi množicami in ki niso ravno prisegli na politiko ptiča noja. Voditelj srbske kmečke stranke, dr. Joca Jovanovič, je napisal za -Božič v nemških listih svoje mnenje o politični orientaciji Jugoslavije in prihaja do zaključka, da se mora Jugoslavija preorientirati in v svojem gospodarstvu in v svoji zunanji politiki nasloniti na Nemčijo in Sovjetsko Unijo. Od nemške orientacije — pravi Jovanovič — nas loči sicer problem priključitve Avstrije k Nemčiji, toda ta priključitev danes ne tvori nikake neposredne nevarnosti — sicer pa je v razvoju dogodkov neizogibna in se bo prej ali slej izvršila, pa .če je nam prav ali ne.
Ta izvajanja gospoda Jovanoviča so napravila na jugoslovansko buržuazno javnost zelo mučen vtis. Mučen gotovo zato, ker so zadela v živo. »Slovenec« je posvetil izvajanjem Joče Jovanoviča dolg uvodnik, ki je bil poln velike zadrege. Tudi »Slovenec« priznava, da bi bilo z gospodarskih in političnih vidikov potrebno, da se približamo Nemčiji in Sovjetski Uniji in da je vprašanje priklopitve Avstrije k Nemčiji stvar, ki je neizogibna in ki bi ne smela tvoriti nikakega resnega povoda, da se mi ne orientiramo v smeri rusko-nemške mirovne zunanje politike; toda ... Tu prihaja oni strašni »toda«! Orientirati se tako, kakor zahtevajo naši gospodarski in politični interesi in kakor srčno želi vse naše delovno ljudstvo, to bi bilo — pravi »Slovenec« — odreči se francoskemu prijateljstvu in pa razbiti Malo antanto. Joca Jovanovič govori, po »Slovenčevem« mnenju, zato tako, ker ni jugoslovanski minister, če pa bi bil, potem bi moral delati vse to, kar delajo danes vsi jugoslovanski ministri.
Naša vodilna buržuazija se gotovo ni zavedala. kako strašno obsodbo je izrekla s tem priznanjem nad svojo zunanjo politiko in vobče nad vsem svojim političnim in gospodarskim delom. Buržuazija nam danes sama priznava: »Jaz sem, da vodim vse ljudstvo in vse gospodarstvo po napačni in silno nevarni poti. tudi jaz imam zvezane roke!« Tako ne govorijo več predstavitelji svobodne države, svobodnih narodov, tako govorijo vazali, tako govori polkolonija.
Danes je vsakomur pri nas znano, da smo okrog in okrog obdani od samih nam sovražnih držav. Ravno tako pa bi moralo biti tudi že vsakomur jasno, da se je vsa Evropa razdelila v dva tabora: v francoskega in angleško-italijanskega, ki tekmujeta med seboj, kateri bo združil več evropskih držav in državic pod svojo komando za pohod na Sovjetsko Unijo. — Le-ta je vsemu 'kapitalističnemu svetu enako trn v peti in kar jih še loči. je samo razdelitev plena in pa nevarnosti, ki jih čakajo ob takem pohodu doma. Mali narodi pa tvorijo pri teh obračunavanjih med angleškim in francoskim kapitalom zopet samo drobiž. Anglija je žrtvovala Italiji Albanijo in nobenega dvoma ne more biti. da ji bo prepustila v odločilnem trenutku tudi svobodne roke v Jugoslaviji. Vse odvisi samo od ugodnega momenta.
Vzemimo položaj kakršen se nam kaže:
Ali nam nudita Francija in Mala antanta dovolj garancij za naš obstoj v bližajočem se neizogibnem svetovnem konfliktu? Slepi bi morali biti, da bi mogli temu pritrditi. Italija in ves Balkan je proti nam. Madžarska se na novo oborožuje in sicer s pomočjo Italije in Anglije. Rumunija nam je zvesta do izpremembe vlade. Avstrija in Nemčija bosta predvsem varovali svojo kožo in stremeli po ponovnem izhodu na Jadran. Jugoslavija je torej v kletki in se ne bo mogla ganiti. Poleg
tega pa bodo njeni delavci in kmetje, vsled gospodarske in politične situacije, v kateri se nahajajo po svetovni vojni, prav gotovo zelo »bojevito razpoloženi«. V takem boju naj bi delavci in kmetje videli svoje interese?
Politika naše buržuazije v svetovnem koncertu je brez glave. Ona nas vodi v strašna trpljenja, ne da bi nam mogla nuditi samo žarek upanja. Naš politični in gospodarski položaj zahteva nujno preorientacijo. Mi smo v sporu z vsemi našimi sosedi in to nas grozovito vznemirja. Jugoslavija lahko pomiri svoje prebivalstvo samo s tem, da sklene prijateljske pogodbe z Avstrijo, Nemčijo in Sovjetsko Unijo ter da brez pridržkov prizna popolnoma svobodno samoopredelitev vsem narodom in tako tudi avstrijskim Nemcem. Če se hoče Avstrija priključiti Nemčiji je to stvar avstrijskega nemškega naroda. Slovenski delavci in kmetje bodo to priključitev iz srca pozdravili in zahtevali zase isto pravico svobodne samoopredelitve. Slovenci ne maramo biti več moneta, ne maramo biti več drobiž, s katerim izravnavajo francoski in angleški kapitalisti svoje petrolejske račune.	j)	.
,.Živela republika de* lavcev in kmetov!"
V sredo se je vršila zaprisega demokrata dr. Puca, ki je bil pred dvemi meseci s 23 glasovi od 48 izvoljen za ljubljanskega župana. Cela parada je trajala dobrih par minut, v katerih je dr. Puc moral priseči, da bo zvest vladarju (ne ljudstvu, ki ga je izvolilo!). Veliki župan Vodopivec je malemu županu Pucu držal pridigo, da bi bilo dobro izvesti kanalizacijo Ljubljance, paziti na higijeno in še več takih po ceni nesvetov je dal veliki župan 'malemu županu »avtonomnega« mesta Ljubljane.
Na koncu so demokratski odborniki poskusili z običajno monarhistično manifestacijo, sodruga Gustinčič (ki je prišel v občinski svet mesto od-stopivšega s. Marcela Žorga) in Lemež pa sta s klici »Živela republika delavcev in kmetov« označila stališče dekalistov k vprašanju monarhizma. Klerikalcev in radikala ni bilo k zaprisegi, izostala sta pa tudi socialista Likar in Miklošič, da sta se izognila odgovora na vprašanje: za ali proti republiki?
Na prihodnji seji občinskega sveta bo poleg volitve odsekov edina točka dnevnega reda: Korupcija demokratov in klerikalcev v 4 letni dobi gerentovanja in komisarenja.
3 mesece zapora za urednika „Enotnosti“.
Bivši urednik »Enotnosti« s. Jakob Pančur, ki leži sedaj v bolnici, je bil prejšnji teden pri deželnem sodišču v Ljubljani obsojen na tri mesece zapora radi dopisa iz Zagorja »Arh: Živela Or-juna«, radi katerega je bila 41. št. »Enotnosti« od 28. oktobra 1.1. tudi zaplenjena. Kriv je bil spoznan po § 53, ki govori o uvredi kralja. Oproščen pa je bil krivde po istem paragrafu radi članka »Vedno bližje k vojaško-fašistični diktaturi« v isti številki »Enotnosti«. Državni pravdnik s kaznijo od 3 mesecev in z oprostitvijo vsled drugega članka ni bil zadovoljen in se je pritožil.
Sodrugi, branite vašo »Enotnost«. Pridobivajte novih naročnikov, zbirajte za tiskovni sklad in plačujte redno naročnino, da bo »Enotnost« še boljša in še večja vkljub vsemu!
Poravnajte naročnino!
56 milijard poznanih driavnih dolgov!
Najslabše spričevalo za podjetje, organizacijo ali osebo je, če niti ne ve koliko dolgov ima. Tako najslabše spričevalo zaslužijo vse vlade v naši državi, kjer ljudsto niti ne ve, za koliko so ga vlade že zadolžile pri raznih upnikih v inozemstvu in v državi. Razne statistike dolgov krožijo in se objavljajo, vse pa poudarjajo, da so vpoštevani samo dolgovi, ki so znani in da poleg teh obstojajo še znatni drugi, o katerih se točno ne ve niti višine niti pogojev posojila. Finančni minister sam je prisiljen izjaviti, da ne more povedati točnih številk državnih dolgov, ker vlada v računovodstvu kaos. Izgovarja se na svoje prednike, ti predniki pa imajo zopet prednike in tako gre izgovarjanje lahko nazaj tja do turških časov.
V »Bankarstvu«, pri katerem se ljudje na take stvari najbolj razumejo, je objavljena statistika državnih dolgov, ki navaja sledeče dolgove:
1.) 1% investicijsko posojilo iz leta 1921
196.050.000 Din;
2.) \% investicijsko posojilo iž leta 1921
125.390.000 Din;
3.) 2V2% vojna odškodnina 4.202,606.000 Din;
4.) 71/2% boni za orijentalsko železnico 119,977.264 francoskih frankov;
5.) 8% Blerovo posojilo 15,250.000 dolarjev;
6.) 7% Blerovo posojilo 30,000.000 dolarjev;
7.) 5% zunanje posojilo 200,000.000 francoskih frankov;
8.) Relifni dolg Angliji 2,068.843 funtov;
9.) Vojni dolg Angliji 25,591.428 funtov;
10.) Vojni dolg Ameriki 62,450.000 dolarjev;
11.) Dolg po insbruškem sporazumu 23,332.614 farncoskih frankov;
12.) Predvojni srbski dolg 785,109.500 francoskih frankov;
13.) 5% londonsko posojilo 216.340 funtov;
14.) Posojilo bank 1913. leta 9,600.936 francoskih frankov;
15.) Avtonomni dolgovi 94,000.000 Din;
16.) Dolg narodni banki 4.069,019.907 Din;
17.) Leteči dolgovi 1.200,000.000 Din;
18.) Vojni dolg Franciji 1.897,296.240 francoskih frankov.
To je stanje poznanih dolgov s 1. decembrom 1927. Te dolgove preračunati v dinarje je težko, ker je sporno vprašanje, ali je tuje valute preračunati po današnjem kurzu in v papirju ali po zlati valuti in po kurzu pri zaključitvi posojila. Od rešitve tega vprašanja je odvisna tudi višina svote, ki se pokaže pri preračunanju v dinarje. Pri najugodnejših pogojih za Jugoslavijo v tem pogledu znaša SVOTA POZNANIH DOLGOV 56 MILIJARD 346 MILIJONOV DINARJEV, kar pomeni, da pride na vsako glavo v državi okrog 4500 Din-državnih dolgov. Samo plačevanje obresti za te ogromne dolgove požre letno do 4 milijarde dinarjev. Ker pa se obresti ne plačujejo redno, narašča državni dolg sam. Vladajoča buržuazija ne more najti izhoda iz te situacije. Ljudstvo je že izcejeno, da komaj še daje za tekoče izdatke, svojih profi-tarskih kas pa buržuj ne odpre.
Edin izhod iz tega stanja je: ČRTANJE DRŽAVNIH DOLGOV! Buržuazija, ki živi od teh dolgov, tega ne bo izvedla, delavec in kmet morata vzeti oblast v svoje roke in poleg vsega ostalega rešiti tudi to vprašanje s tem, da se črtajo vsi državni dolgovi.
FaSistični proces proti komunistom.
== Pred procesom italijanskih komunistov. Proces proti italijanskim komunistom Gramsci, Ferracini in 50 njihovimi sodrugi, ki bi se prvotno moral vršiti že v sredini oktobra lanskega leta, se bo pričel koncem meseca januarja. Mussolini je z odgoditvijo procesa od oktobra do januarja hotel pridobiti nekaj na času, da bi režim črnih srajc zamogel zbrati obtežilni materijal in pred javnostjo opravičiti svojo nasilno protizakonito postopanje. Fašizem čuti, da bo iz tega procesa izšel oslabljen in kompromitiran, odtod njegova bojazen pred dilemo: fašizem ali komunizem, dilemo, ki se bo z vso prepričevalno silo postavila na tem procesu. — Ta proces je monstruozen. Postavljeni bodo pred ernosrajčne sodnike možje — sodrugi, katerih politično delovanje po zakonu ni prepovedano in celo po fašlstovskih zakonih ne. Res je, da je organizacijska aktivnost komunistične stranke Italije pred 8. novembrom 1926 bila ilegalna ali ta način tajnega podzemnega organiziranja komunistične stranke je bila življenska nujnost defenzivnega karakterja proti nezakonitemu režimu, ki je preprečeval komunistom po pisanih zakonih dovoljeno svobodno politično delovanje. — Proces sam bo primoral vlado, da se odpove svoji »juridični« poziciji in s tem bo ona priznala, da je ta proces ponovni nasilni akt represalij za aktivnost, ki jo komunistična stranka danes razvija med delovnim ljudstvom. Z odstopom iz svoje »juridične« pozicije se Mussolini postavlja na teren vojnega stanja, katero naravno predpostavlja vojno, priznava vojno stanje in sovražnika. — Tukaj je dilema: Ali ostati na svoji pravni poziciji in vzeti na sebe obsodbo javnega mnenja v tem monstruoznem procesu: ali pa priznati obstoj permanentnega obsednega stanja v Italiji. Tukaj na tej dilemi vlada koleba in s tem se da tolmačiti, zakaj je ta proces odložila do sedaj. — Situacija v Italiji je takšna, da bo proces proti Gram-sciju, Ferraciniju in 50 njihovim soobtožencem, to je proces proti komunistični stranki Italije, imel za posledico le nagli porast elementov, ki bodo doprinesli k dekompoziciji režima črnih srajc. Kakšno bo mnenje delavcev, kmetov in brezposelnih, ki žive v neprimerni mizeriji? Kakšno bo mnenje naroda v očigled procesu proti K. S. 1.? — Ljudstvo bo reklo, da imajo komunisti prav. Zatirane narodne manjšine bodo na strani obtožencev, ki se kot komunisti borijo za svobodo vseh narodov. Vsi ti potlačeni in zasužnjeni bodo rekli: Edino komunisti se ne udajo, le oni sami vodijo dosleden boj proti fašizmu in so pripravljeni s svojim življenjem plačati svobodo zasužnjenih, potlačenih narodov, osvobo-jenje proletariata. V času, ko so socialpatrioti izdali interese delavstva, ko so se reformisti sramotno prodali Mussoliniju (d’Artagona in drugi), nekateri pa zbežali na varna mesta v inozemstvo in zapustili trpeče delovno ljudstvo, ko so vse buržujske levičarske stranke s populisti vred kapitulirale pred fašisti in stopile v njihovo službo, je K. S. I. ostala na svojem mestu. Komunisti se ne udajo. Brez dvoma, da stranka težko pogreša-zaprte sodruge. Ali fašistična vlada ne more ubiti, ne more zapreti vseh komunistov, ne more jih uničiti, ker ne more nikdar uničiti delavskega razreda. — Živeli' so-drugi, ki jih bo fašizem postavil koncem tega meseca pred posebno sodišče!	u
Jour-fix.
Kar počenjajo boljševiki presega že vse meje bučne pameti. Je že res, da na svojih kongresih nimajo v svoji sredi nobenega državnozborskega poslanca niti ne takega oblastnega poslanca, ki bi znal poverjeno mu nalogo temeljito obdelati. Zato njihovi sklepi so bolj mračni in so tudi sami bolj črnogledi ljudje. Ampak ... (eh, moj ampak me bo izdal)... kaj ni dovolj, da streljajo ljudi, mesto da bi na primer kakor Liga narodov. streljali kozle? da so podržavili žene in jih spremenili v državne tvornice za izdelovanje boljševikov? Menda ne! Člane svoje opozicije so poslali na severni tečaj. Ker se jim je pa zdel ta sklep premalo originalen so, zaradi pomanjkanja poslanca na sejah, obsodili na smrt... papeža. Pa še jim ni bilo dosti. Šil so in so spravili ob pamet skoro vse krščanske in meščanske pisatelje in novinarje. In če jih sedaj ne bosta boljševike vrag ali Anglija vzela, če jih ne bo papež pred smrtjo izobčil iz . . . Rusije, lahko nastane resna nevarnost, da bomo mogli zaradi novinarjev pomnožiti število norišnic in povečati stroške za vzdrževanje. Brrr . . . kar mraz je človeku pozimi.	JEZU	A.
P. S. Nalašč sem napisal »skoro vse krščanske in meščanske pisatelje in novinarje« zato, da si vsak izmed njih lahko misli, da je med tistimi, ki so pri zdravi pameti.
Je Štrajkbreher!
Pretekli teden se je na Strokovni komisiji vršila seja, na kateri so bili zastopniki železničarjev in živilskih delavcev, ki je na podlagi obstoječega materiala imela odločiti ali je smatrati železničarja Kovača (predsednika SŽJ), ki je za časa pekovske stavke delal v pekarni, za štrajkbreherja. Zastopniki socialistov Berdajs, Jakomin in Urankar so hoteli zadevo kar potlačiti, kar pa jim ni uspelo. Pri glasovanju ali je Kovač štrajkbreher ali ne, so zastopniki železničarjev in živilskih delavcev glasovali, da je štrajkbreher, omenjeni trije social-patrioti birokrati pa so se glasovanja vzdržali.
Po tem sklepu je dolžnost organiziranih delavcev, da sklenejo ali so Svetek, Koren, Vrhunc še kvalificirani biti člani in celo voditelji delavskih organizacij? Kakšen mora biti pravilen sklep, je jasno: Proč s štrajkbreherji!
Štrajkbreherji se maščujejo.
Predsednika ljubljanskih živilskih delavcev s. Zupana ie vedno preganjajo.
Na delavski zbornici!
12.	januarja se je vršilo na Delavski zbornici pogajanje, na katerem bi morala DZ nastopiti proti Korenu, ki gazi kolektivno pogodbo in zakon o zaščiti delavcev. Kaj je Delavska zbornica se je na tem pogajanju lepo pokazalo. Predsednik kluba strokovne komisije (marksističnega kluba, kakor se po nevrednem imenuje!) Svetek je zastopal podjetje. V imenu večinskega kapitala pekarne je Svetek zahteval od s. Zupana (ki je tudi član Delavske pekarne), da mora preklicat, kar je v »Enotnosti« napisal, drugače ga bodo še preganjali, čeprav zgubijo (Delavska pekarna) 50.000 Din. So-drug Praprotnik je vztrajal na zahtevi, da se po krivici 'odpuščenega sodruga Zupana sprejme nazaj in da se spoštuje kolektivna pogodba. Tokan pa je v imenu DZ nastopal tako, da naj se ga pač sprejme, da ne bo škandala, da pa mora odstopiti od zahteve po izvajanju kolektivne pogodbe (nadure in 50% za nadure)! Hvala lepa za tako DZ, ki nastopa proti kolektivnim pogodbam! Pogajanje se je završilo brez rezultata, ker Svetek in Koren ne priznata niti onih točk kolektivne pogodbe, ki jih je Koren podpisal.
Na sodišču!
Pri obrtnem sodišču je Koren pristal, da bo izplačal nadure in 50% za nadure kakor to predpisuje zakon o zaščiti delavcev in kolektivna pogodba, doma pa je sklep te poravnave požrl in poteptal. Lep predsednik SSJ! Na civilnem sodišču se je vršila druga razprava. Pritisnjen ob zid, je Koren izjavil, da njegov podpis na kolektivni pogodbi sploh ni veljaven, ker nista sopodpisala še dva člana načelstva in da je cela kolektivna pogodba bila samo »bluff« za stavkujoče.
Tako torej! Ko smo pred tedni konstatirali, da Koren dela med stavko in da je kot ostali mojstri in podjetniki podpisal samo s pridržkom kolektivno pogodbo, so »Delavec«, »Železničar«, »Delavska politika« objavljali izjave Strokovne komisije, da je Koren vse podpisal. Da so takrat biro-kratje farbali člane, potrjuje sedaj sam Koren, ki na sodišču izjavlja, da je kolektivna pogodba bila samo »bluff« (prevara) za stavkujoče in še več, da je njegov podpis na pogodbi neveljaven!
Ali bodo časopisi »Delavec« in posebno »Uje-dinjeni Železničar«, ki noče biti izrazito social-patriotski list, sedai popravili, kar so takrat napačno poročali? Sedaj, ko se že kažejo zle posledice štrajkbreherstva in ko je stvar dozorela, ne more iti nihče več preko tega škandala, ki izvira iz pekovske stavke in Delavske pekarne. Samo dvoje je mogoče: Ali na stran štrajkbreher jev ali proti njim?
Metode ljubljanske policije.
Kaj je s s. Vladimirjem Maksimovom?
V ponedeljek je policija nenadoma aretirala s. V. Maksimova in ga vtaknila v zapor. Nikomur ni dovolila govoriti z aretiranim, na vprašanje zakaj je bil aretiran, se ni moglo dobiti jasnega odgovora, samo namigavali so, da je ruski državljan in da bo izgnan. V sredo pa ga ni bilo več v zaporu in nihče ne ve, kaj je z njim. Njegova mati je vsa obupana, ker se boji, da so ga po metodah »glavnjače« kar na kratko spravili iz sveta. Tudi materi namreč niso povedali, kaj so z njim napravili.
S.	V. Maksimov je pred 7 leti prišel z materjo, ki je poročila nekega tukajšnjega delavca, v Jugoslavijo in je delal kot kovinar v Ljubljani, Gu-štanju in Nišu. Bil je član strokovne organizacije kovinarjev, politično pa se ni udejstvoval. Pred par tedni je pisal ruskemu poslaništvu, da mu pomaga, da se bo mogel vrniti domov v Rusijo. — Zahtevamo, da policija konča nečloveško mučenje obupane matere in da pove, kaj je napravila z njenim sinom!
Za konsolidacijo delavskega gibanja.
Naše splošne naioge.
»Proletarska avantgarda je pridobljena za idejo. To je najvažnejša stvar. Kajti brez tega ni mogoče napraviti niti prvega koraka k zmagi. Toda od tu pa do zmage je še precej daleč. S samo avantgardo je nemogoč zmagati. Vreči samo avantgardo v odločilni boj, preden je cel razred, preden so široke mase zavzele stališče ali direktnega podpiranja avantgarde ali vsaj naklonjene nevtralnosti napram njej, in so popolnoma nesposobne, da podpirajo sovražnika — to bi bila ne samo blaznost, temveč tudi zločin. Toda, da bi celokupni razred, da bi šfroke mase delovnih slojev in zasužnjenih od kapitala, v resnici zavzele to stališče, zato ne zadostuje samo propaganda in agitacija, zato so potrebne politične izkušnje teh mas. samih.« Lenin.
Te Leninove besede nam kažejo splošno pot do konsolidacije delavskega gibanja in do njegove zmage. »Teorija postane sila, kadar jo sprejmejo mase,« je rekel že Marx. Avantgarda mora delati med masami, jih voditi v vseh dnevnih bojih, prebujati jih in duševno revolucionirati ter pripravljati za - končni boj. To nalogo more vršiti le v boju z oportunizmom, katerega namen je ravno oviranje procesa revolucioniranja delavskih mas. Velika napaka onih sadrugov delavcev, ki so leta 1926 šli med zedinjaše, je bila ta, da niso razumeli potrebe tega boja, da niso videli, kakšna nevarnost preti proletariatu, če se njegova avantgarda prilagodi oportunizmu, ki pomeni hlapčevanje bnržua-ziji. Po veliki večini so ti sodrugi sami po lastnih političnih izkušnjah spoznali, da je iluzija sodelovati z agenti buržuazije, ki so le na jeziku za raz-ruuiii uoj proletariata, v dejanjih pa proti njemu. Zato so se . ti sodrugi delavci vrnili, oziroma se še vračajo na ono pojmovanje enotnosti delavskega razreda, ki ga zastopa »Enotnost« po besedah Lenina: »Enotnost — je veirka stvar in veliko geslo. Toda delavski stvari je potrebna enotnost marksistov, a ne enotnost marksistov s takimi, ki marksizem pačijo ali mu celo nasprotujejo.« (Gl. »Enotnost« št. 4, 1. 1927.)
Boriti se moramo za enotnost delavskega razreda pod rdečo zastavo marksizma. Pobijati moramo vse oportunistične, zedinjaške, utopistične, malomeščanske iluzije, vsepovsod med proletariatom. Toda ne samo s teoretično agitacijo in propagando, temveč na podlagi političnih izkušenj delavskih mas samih.
Kaj se to pravi? Delavske mase dobivajo politične izkušnje v razrednem boju, v teku bojev proti kapitalističnemu izkoriščanju za uveljavljenje njihovih pravic. Čimbolj enotno in strnjeno je delavstvo v teh bojih, tembolj se more boriti. To razume in čuti delavec zlasti dangs, ko je vsled pritiska gospodarske krize in vsled terorja podjetnikov delavska solidarnost zrahljana. Dekalisti morajo povsod v obratih ustvarjati to enotnost proletariata v boju. To je prvo, kar moramo delati, da dosežemo konsolidacijo delavskega gibanja. Mobilizirati moramo delavske mase v bojih za njihove neposredne dnevne zahteve. .To piora biti izhodišče naše strokovne politike, kateri mora »Enotnost« posvetiti veliko večjo pozornost, kot jo je posvečala doklej. Ustvarjati moramo enotno fronto vsega delavstva brez razlike struj spodaj po obratih.
Ravnotako moramo dekalisti kot organizirala celota v vseh važnih političnih vprašanjih, ki zadevajo interese širokih delovnih mas, delati za enotne splošne akcije proletariata. Pozivati moramo na enoten nastop vse delavske stranke in organizacije, Mi hočemo čim močnejše zastopati delavske interese, zato moramo ustvarjati enotno fronto. V teku teh akcij bodo delavske mase dobile izkušnje in spoznale, da ponovno nastopa čas boja, da so si predolgo že v mrtvilu in pasivnosti pustile odirati kožo s telesa za kapitalistične profite in nove kapitalistične vojne, začele se jim bodo rušiti iluzije o meščanski družbi in meščanskih strankah, razkrinkali se bodo vsi oni »prijatelji delavstva«, ki so prijatelji le na jeziku, v dejanjih ga pa zadržujejo od boja, t. j. od edinega njegovega sredstva. To je drugo, kar moramo delati, da.prebudimo in
zberemo mase, da konsolidiramo in. ojačimo delavsko gibanje.	.a	;	■.
Avantgarda mora biti bolj aktivna in mora ak-tivizirati mase. Brez bojev za dnevne zahteve delavske mase ne morejo dobiti onih izkušenj, ki so jim potrebne, da se zberejo okrog avantgarde.
Te splošne naloge mora imeti vsak zaveden dekalist pred očmi. Vse revolucionirajoče izkušnje, ki jih nudi življenje, mora-spravljati vsem proletarcem v zavest, da tudi oni postanejo razredno zavedni, t. j. dekalisti.	Dekalist.
Pismo
OPOMBA UREDNIŠTVA.
V rubriki ,>Za kdnsoiklacijo delavskega gibanja« objavljamo mnenja delavcev o tem vprašanju, čeprav se z njimi, ne bi strinjali. Premajhen prostor nam ne dopušča, k vsakemu dopisu sproti povedati svojega stališča. To bomo storili od časa do: časa k več dopisom skupaj. S to pripombo objavljamo sledeče pismo:
Spoštovani sodrug urednik!
Sicer Vas ne morem z nobenim sredstvom prisiliti, da bi to pismo objavili, vendar se mi zdi, da bi bilo dobro, ako bi moji prošnji ustregli. Dobro za marsikoga. .
Marsikdo od sodrugov misli, bodisi v naivnosti, bodisi v jezi, da je naredil že veliko in duhovito delo, ako je svojega dozdevnega nasprotnika prav zairkajoče obdelal v listu. Po mojem mnenju ni to prav. List naj bi bil za to, da svoje pristaše in delavce .sploh idejno in moralno dviga. Naša ideja rabi mnogo požrtvovalnih in idejno dobro podkovanih ljudi. Tako vzgojo ne moremo prepustiti nasprotnikom in njihovim listom a la »Slovenec«, »Jutro«,, »Narod« itd. Sami moramo svoje ljujji' vzgajati. Vzgojna naloga par ni lahka in ni za vsakega. V tern kakor 'v drugih ozirih se moramo ločiti od meščanstva. Zato ne odobravam, ako se oglasi dopisnik »Enotnosti« n. pr. s takimi besedami: Na shodu pri Gainbrinu je govoril najnovejši šlager J. Stanko iz Ljubljane. Ali pa »ta in ta je izdal proletarce«,: pa ne navede nobenega dokaza. Po mojem mnenju ni izvršil Stanko (razen morda taktičnih pogrešk) nič takega, da bi sč smelo nanj opravičeno pljuvati. Poleg tega je tudi odpuščen iz službe radi deia med proletarci. Ako ni prišlo še do zedinjenja med zagrebško delavnico in med U. Savesom je krivda drugod. In ta krivda se ne maščuje nad grešnikom, pač pa nad železničarji, ki so pa pri vsej stvari precej nedolžni. Bi sklenil: Odvadimo se brez dokazov kogarkoli sumničiti in po nepotrebnem žaliti in se medsebojno zabavljati. Ako se pa kaj ve, ven z imenom, da tako očedimo naše delavske vrste. V težkem boju skušajmo biti'možje nasproti slabičem. Sem prepričan, da potem ne bo preteklo več leto dni, ko se bo v obupane mase vrnila zavest, vera v svojo moč in se bodo pričele zbirati tam, kjer jim je po zgodovinskem razvoju odkazano mesto.
Bodimo boljši, v vseh ozirih boljši od buržuazije in njenih oprod. Delavci se bodo zbirali le okrog najboljših delavskih zaupnikov, okrog najresnejših. Danes se delavci strokovnih organizacij ogibljejo, ker instinktivno čutijo, da nekaj ni v redu. »K socialistom ne gremo«, pravijo, ker iz-gieda njihovo delo zares kot posledica kompromisa z buržuazijo. Delajo brez kontrole od strani proletariata in nočemo, da bi se z našo pomočjo ponovilo, kar se je 1914 in 1918. K Bernotu ne marajo trdeč, da se okoli njegovih organizacij proletariat ne bo nikdar združil. Tudi sploh ne smatrajo, da bi bilo vredno o tem govoriti. Bernotov-stvo imenujejo sektaštvo. »Šli bi« — pravijo — »k Dekalistom. Dekalisti so edini sposobni kaj narediti in po našerri mnenju edini na- pravi poti. So nam tudi najbližji in vanje bi imeli popolno zaupanje. Nič si bolj- ne želimo, kakor da bi dekalisti začeli povsod delovati v skupnih organizacijah. Le to bi radi. da bi bil list »Enotnost« pisan tako, da mu ne bi mogli očitati, da preveč sovraži in obrekuje. Vemo, da ne laže ne obrekuje. Le izgleda včasih. Od tam in samo od tam čakamo, da nam pridejo na i>omoč z delom in nasvetom.«
Sodrugi! Slušajmo glas delavcev, ki imajo svoje oči v nas uprte!	Zedinjaš.
Odgovori na vprašanja.
Upamo, da ugodimo veliki potrebi, ko otvarjamo v »Enotnosti« rubriko, v kateri bomo objavljali odgovore na vprašanja, ki jih stavljajo uredništvu naročniki. Objavljali bomo odgovore na splošno važna vprašanja, na vprašanja, ki se ne tičejo splošnosti bo uredništvo odgovorilo pismeno, če vprašalec priloži vprašanju 2 Din v znamkah za poštne stroške. Odgovor bodo dobili le naročniki, ki imajo poravnano naročnino.
BOŠTANJ — Agrarna reforma. Na vaše vprašanje, kam se je pritožiti v zadevi dodeljevanja drv in poslovanja agrarnega odbora, odgovarjamo: Prva instanca za te zadeve je »Okrožni odbor za agrarno reformo«. V Sloveniji imamo dva:	enega	za	ljubljansko okrožje
(oblast) v Ljubljani (v Auerspergovi hiši na Valvazorjevem trgu), drugega,, za mariborsko okrožje v Mariboru. Prošnjo oziroma pritožbo je vložiti potom pristojnega sreskega glavarstva. Proti rešitvi tega odbora gre pritožba v določenem roku, ki je v rešitvi označen, na »Direkcijo za agrarno reformo« v Ljubljani (v isti hiši kakor okrožni odbor). Pritožbo je vložiti ravno tam. To je druga instanca. Tretja instanca je minister za agrarno reformo.
Pomni: Agrarna reforma v Jugoslaviji ne sloni na nobenetn zakonu. Za agrarno reformo je dosedaj izdajala vlada samo naredbe in uredbe, ki so pravzaprav vse nezakonite. Te naredbe in uredbe je vlada izdajala v toliko, kolikor se ie (takoj po vojni) buržuazija kmetov in delavcev bala. Takozvane »Predhodne odredbe«, ki so bile izdane 25. februarja 1919, so kmetom dosti obetale. Pozneje pa je izšlo nebroj naredb in uredb, ki so kmetom samo jemale, kar jim so »Predhodne odredbe« dajale. Vsak minister ie izdajal o vsaki reformni zadevi nove naredbe in uredbe, tako da jih imamo danes dve debeli knjigi- O posameznih predmetih je izdano do 70 različnih naredb. tako da je danes vsako vprašanje agrarne reforme tako zamotano, da ni več ne boga, ne hudiča, ki bi- ga razvozlal. Ni treba povedati še posebe. da je imela buržuazija ves interes na tem, da se vsa ta vprašanja tako zamotajo. S tem je rešila »svojo« zemljo. Vi tožite, da so v krajevnem odboru za agrarno reformo samo obrtniki in bogati kmetje. Gotovo! Tudi to je namenoma tako napravljeno. Pritožujete se čez inženirja — Slovenca, ki da je za vas mnogo slabši kakor prejšnji, Nemec. Tudi to je naravno! On se mora ravnati po direktivah, ki mu ijh dajejo tisti, ki so zato tukaj, da se agrarna reforma ne izvrši- Agrarna reforma se je izvedla samo v Bosni in Hercegovini, kjer so jo izvedli kmetje sami in ki so tudi še danes pripravljeni varovati jo s pestmi — in pa v toliko, v kolikor je bila potržbna za kolonizatorske namene, za raznarodovanje Madjafov in Nemcev (v Vojvodini), Bolgarov v Macedoniji in Arnavtov na Kosovem. Vse drugo je bil samo pesek v oči kmetom.
S tem pa vam ne odsvetujemo, da se ne pritožite. Narobe! Za vsako krnico se takoi pritožite! Vi se morate boriti za svoje pravice, ker samo z bojem se jih da doseči! Le vložite pritožbe, da boste spoznali svoje »dobrotnike«!
= Občinske volitve v Brodu na Savi se bodo vršile 15. januarja. Komunisti nastopajo samostojno z delavsko listo, katere nosilec je s- Bradic.
Delavsko kmečki dopisi.
t* TRBOVLJE. (Nesreča v Agnesu.) V »Slovencu« smo čitali: Pritožba delavcev iz dnevnega kopa »Neža«.
Etaže so od 40‘do’ 80 m visoke, v Vznožju etaž je ogenj, ki že gori desetletja v premogovnih slojih ter je kopanje na etažah kakor tudi nakladanje premoga in materiala nevarno. Streljati se ne da. Vozički se ne mažejo do-voljno, drobilnik je večkrat potrt, promet stoji, domov se pa ne sme iti, ker potem ni' šihta. Deževne ure so se pod rudniškem obratu dodelile sedaj pod Dukičem pa ne. Ena električna svetiljka je potrebna od Posetja do horiconta Neža. Ta-le članek odgovarja popolni resnici, a po našem prepričanju in po naših izkušnjah videvnosti je zelo omiljen in pomanjkljiv. Pozdravljali smo ga rudar ji-kopači »Neže« in rovov. Kaj se je zgodilo po pri-občeniu tega dopisa? Kaj so rudarske oblasti in TPD ukrenile tukaj, po tem opominu? Popolnoma nič, ostala so gluha ušesa — oči pa slepe. Na vse opomine se TPD ne zgane in kaj se je pripetilo po teh svarečih opominih? Pripetila se je strašna nesreča! Dne 9- t. m. je ubilo delavca-rudarja Rozina, ki je na licu mesta takoj obležal mrtev. Ko je pod 80 m višine v »gezenku« nakladal material — gramoz, prileti z višine kos materiala njemu v glavo in mu jo prebije, da so mu možgani izstopili. Nesrečna in pomilovanja vredna družina! 1. junija 1924 so Orjuni ustrelili očeta — a zdaj je pa on, sin očeta postal žrtev kapitala, žrtev TPD. Kakor pripovedujejo razni sodrugi-sodelavci se je že prejšnji teden pritoževal, da si že ne upa več in da tudi ne bo šel več pod to etažo delati, ker ztniraj letijo kosi navzdol in preti vsem smrtna nevarnost. A kaj se zmenijo za to obratni pazniki? Nič! Ce reče delavec, da je nevarno, da ni po predpisih zavarovano in da ne gre poprej na kraj dela, da se to zavaruje, se mu enostavno reče: če ne greš, pa pojdi domov, bo pa drugi! Mi rudarji-delavci raznih strok, zahtevamo to-le: če se ponesreči delavec ali ga ubije na ta način, ko tega sodruga, da se prisili TPD. da skrbi za njegovo družino do smrti, ker je družba sama zakrivila delavčevo smrt ali nesrečo, ker je bila pravočasno opozorjena na petečo nevarnost, pa ni hotela nič ukreniti. Najostreje pa protestiramo delavci proti pretiranemu delu, ki se vrši nad nami v tem tako-zvanem in po delavcih imenovanem »Arbeitshausu Agnez«. Res, tu je pravi »Arbeitshaus« posebno še za one, ki so na hernšiht. Žalostno je to, da še veliko teh delavcev nima časa, da bi svoj košček kruha pojedli v 8 urah dela; to je sramota za TPD. ki tako izkorišča svojega delavca za inizemo plačo 30 do 40 Din. Da ne pozabimo omeniti, da je že potolklo že pred to nesrečo dva delavca na sličen način. Ce človek pride in si ogleda ta Arbeitshaus »Nežo«, sani sebi ne more verjeti, da mora v takih nevarnostih in pod takim pritiskom delavec trdo garati. Zatorej vam kličemo sodrugi-sodružice, organizirajte se, stopite v vrste avantgarde, ker združeni se bodemo lahko borili proti izkoriščanju in zatiranju. Nevarnost nam preti, da nas še bolj zasužnijo, da bi delali 10 ur in še več, a ravno za te plače kot sedaj-Kake posledice zna to imeti, to dobro vemo. — Pretekli mesec so morali delavci iz »Neže« dvakrat iti domov, ker se je nekaj potrlo enkrat in drugič pa, ker ni bilo dosti materiala za drobiti, čeravno je bilo dela, in sicer pri snaženju, a moTali st> po pol šihta domov, ker je paznik rekel, da ne sme celega šihta pisati. Seveda paznik tega ni kriv, ker on mora nalog izvršiti, ki mu
ga višji nalagajo, delavec je pa 'oškodovan. To se poprej
ni dogajalo. —' Drugič več! Delu čast in oblast! Eden na željo prizadetih delavcev.
:riiz MARIBORA. (Buržuazija se ženi.) V soboto dne 14. januarja je bilo prvo zasedanje novoizvoljenega občinskega odbora ter volitev župana. Klerikalci so v »Mariborčanu«, ki je izhajal pred volitvami in zahajal po volitvah, imeli radi Slavenske banke, mestne hranilnice itd. demokrate za največje »ravbarje«; celo umorjenega s. Fakina v Trbovljah so začeli ščititi pred njimi, ga tudi nekako reklamirali za »svojega«. Toda delavci si mislimo, zakaj ga niste živega ščitili in zakaj se njegovi morilci še vedno svobodno v senci klero-radikalnega režima sprehajajo. Ja, ja, gliha vkup štriha, in glej: glasovali so klerofašisti, orjunaši, hakenkreuz-lerji in tudi njih narodno socialen repek Tumpej, ker so mu klerikalci dali stanovanje v novi občinski hiši kljub temu, da ima lepo in prostorno stanovanje — vsi stožno, kakor se šika za klerikalnega kandidata dr. Juvana, ki je bil s 25 glasovi izvoljen. Eržen z glasovi odbornikov SSJ in glasom s. Čanžeka je ostal v manjšini. Obrtnik in radikal sta oddala prazne glasovnice; radikalac se je najbrže skujal, ker so mu ob priliki vezanja list klerikalci baje požrli en mandat. — Za podžupana je bil izvoljen demokrat dr. Lipold; istotako tudi v mestni svet ni bil izvoljen niti eden delavski zastopnik. V parlamentu, oblastni skupščini in v občini, povsod gospodari buržuazija, bremena delavskemu razredu so vsak dan večja, pa kaj briga to buržuazijo. Ali bo kdaj konec tega trpljenja? Malo je proletarcev v Mariboru, ki verujejo v moč delavskega razreda, kajti social-patriotje sejejo le malodušnost, ampak kljub buržuaziji in reformistom ostane naša vera trdna in neomahljiva, da: ti delavski svet sedaj propal, boš vstal, da ti o pravici boš odločeval. Delu čast in oblast! Ge.
+ LJUBLJANA. Razmere v tobačni tovarni- Tudi
v naši tovarni nam jemljejo pravico za pravico. Od 1920. leta sem so nam vzeli skoraj vse kar smo si do takrat priborili. Z novim pravilnikom se uvaja racionalizacija, po kateri morajo sedaj opravljati trije delavci isto delo, ki so ga do sedaj izvrševali štirje. Razumljivo je, da so na ta način mogli izvesti tudi redukcijo1 delavstva. Delavci niso podvzeli nobene akcije za obrambo svojih pravic. Večina je namreč še enkrat verjela klerikalcem, ki so obljubljali vsemogoče, ki pa tako kot vsi drugi niso napravili nič. — Sedaj se sliši, da je v proračunu finančnega ministra samo 30.000 Din za ljubljansko tobačno tovarno predvidenih. Ce je to res, si lahko mislite, kaj bo z 1100 delavci, ki so še v tovarni. — Med delavce hoče uprava zanesti razprtijo. Povišati hoče za par dinarjev plače starejšim delavcem, mlajšim pa znižati. Delavci se moramo medsebojno podpirati, stari in mladi moramo skupaj, držati in ne pustiti se izigrati eden proti drugemu. — Podjetje, ki donaša letno velikanske dobičke, plačuje delavce za 50% slabše kot pred vojno; slabše je v tem državnem podjetju k«*t pri kakih privatnih firmah. —■ Še ena slika. Par delavcev, ki garajo že nad 40 let, je uprava »nagradila« s 300 Din za 40letno,službovanje. Več niso dali, ker je treba šte-diti, ni pa treba štediti pri gospodih, ki nekateri tovarne še dobro ne poznajo, ki so dobili mnogi sijajno nagrado. — V bodoče bomoi še pisali, da bodo naši delavci, moderni sužnji, spoznali prevaro meščanskih strank in stopili pod rdečo zastavo, ki jih bo vodila in privedla do zmage. Delavci, združujte se in čitajte naše 'liste.
t PARAČIN — SRBIJA. V »Radničkem Glasniku«, ki ga izdaja Karamina od ORS v Zagrebu, ste mogoče čitali. da hrastniški sodrugi rušimo socialistične organizacije. Kai Pa je resnica? Nastopili smo proti Dirnb. in Šab„ ki delata proti delavskim interesom, in zato nas Karamina napada. Kako živimo, sporočimo drugič, danes vam pošljemo 142 Din za tiskovni sklad z željo, da bi nas tudi po drugih krajih posnemali.
+ TRBOVLJE. (Brez higiene.) Zupan Sitter pravi, •da Trbovlje napredujejo, mi rudarji pa od tega napredovanja nič nimamo. Kaj nam pomaga lepa skleda, če je prazna. Lačni smo vedno bolj in bojimo se iz dneva v dan, da nas prime še kakšna bolezen. Na pr. rudarji iz Žabje vasi smo že pred tremi leti prosili, da se nam postavi .pralnica. Reklo se nam je, da se bo to zgodilo, ko 'bo zgrajen vodovod. Vodovod že zdavnaj deluje,, mi smo pa še vedno brez vode za pranje. Gabi se mi, ko gledam ponoči, ko rudarske žene pri pitnem vodovodu perejo otroške blatne cunje, da nas smrad kar duši. Pa kaj ji hočem? Ne morem ji reči nobene besede, ko pa jo skrbi samo to, da bo drugi dan mogla preobleči otroka. Žene pa niso krive, če kolonija z nad dvesto oženjenimi vsled nesramnosti TPD še nima pralnice. TPD rudarjem naravnost preprečuje snažnost. V novi hiši za paznike imajo pralnico, pa rudarskim ženam je vstop v to pralnico prepovedan. Potoka nobenega ni v Žabji vasi', pralnice ni, kaj preostane drugega kot prati pri ceveh pitnega vodovoda in kužiti to vodo. Milijonski profiti, kateri se stekajo v žepe TPD, bi družbi z lahkoto omogočili zgraditi pralnico, pa ravnatelj noče, kaj zato če sedaj na spomlad prične tifus in druge bolezni, kot vsako leto. Kakor ga ne doseže glad, ki mori nas in naše družine, tako je Tavnatelj zavarovan tudi pred boleznimi. Rudarjev pa itak ni škoda. — Straik-brehersko kolonijo imenujejo rudarji Pauerjevo kolonijo, ker so tam nastanjeni povečini oni, ki so v stavki 1923. leta' stavkokazih. Ti ljudje uživajo posebno naklonjenost ravnatelja. Po 4 družine so V eni hiši in vsaka ima svojo pralnico. Prizadeti.
+ ZIDANI MOST. (Kako nas odirajo duhovni gospodje.) Tukajšnji čitatelji prosimo, da nam dovolite nekaj prostora v »Enotnosti«, da povemo proletarcem, kakšne razmere vladajo pri nas. Marsikateri si danes gotovo misli, da je pri nas vse v Tedu. Ni naša navada, da bi se oglašali po časopisih ali vseeno se nam vidi potrebno, da napišemo nekaj, kar nam ne ugaja in nas nadleguje- Še preden se je zima začela, je naš gospod župnik v Širju zahteval od nas, da bi mi kot verne ovce toliko denarja nabrali skupaj, da bi si gospod kupil čevlje za zimo, ker drugače ne bo hodil iz Širja v Zidani most mašo brat. Drugi slučaj: preden je minulo leto 1927 je naznanil ta gospod, da morajo vse verne družine pripraviti na Silvestrov' dan po enega kovača, da pride na isti dan blagoslavljat pohištvo od hiše do hiše in to se je tudi zgodilo. Dne 31. decembra 1927 pride ta gospod s spremljevalcem ter hodi od stanovanja do stanovanja ter blagoslavlja pohištvo, drva in premog, kolikor ga je imela stranka v kuhinji. Seve vsaka stranka je morala nekaj darovati. Mislimo, da je ta gospod hodil od hiše do hiše le radi kovačev. Pa vse to našemu g. še ne zadostuje. Pravi, da rabi še eno suknjo, ne vem ali jo bomo kupili? Od revežev se da vse dobiti in tako gre ta stvar. naprej. Danes si dovoljuje ta gospod že to, da zahteva od šolskih otrok, da morajo prinašati ob sobotah 2 Din seboj v šolo, ker drugače ne bo hodil iz Širja v Zidani most svojo službo opravljat. Radovedni smo, kaj se bode še vse zahtevalo od nas vernih ovc! Da našim klerusom vedno primanjkuje denarja se ne čudimo, ali čudno se nam delavcem in železničarjem vidi, da se le od nas vse zahteva in da se govori:- ja,
vi imate! Seveda imamo na pol nage otroke in raztrgano obleko, imamo tudi dolgove, da jih nobeden pes ne pojužna. Imenuje nas grešnike in ne vem še kaj, čudimo se pa, kako je to mogoče, da gospodje med nas grešnike sploh marajo zahajati, ako kaj rabijo? Zakaj ne gredo k svojim prijateljem bogatinom, ker imajo vsega dov6lj. Torej le ti ubogi kmet, železničar in delavec si tisti, ki plačuješ največ davka in najmanj zaslužiš, moraš pa vzdržati vse in povrh tega še kleruse. To smo zapisali za danes ter pričakujemo, da se taki slučaji ne bodo več dogajali, kajti ako se ta stvar udomači, da se bo hodilo od hiše do hiše, mogoče za vsak praznik, kam pa pridemo. Grešnik.
+ HUDA JAMA, separacija. (Metode pomožnega paznika.) Že večkrat smo ponavljali dejstvo, da kar se dogaja v tem revirju — se nikjer na svetu, niti v Aziji. Gospodje, bodite uverjeni, separacija je v pravem pomenu besede Strafvveisunga za rudarja, ki je tu sem
prestavljen. Govoriti imamo s poznanim paznikom. Dne
11. jan. t. 1. ob pol 9. uri zvečer se javi neki delavec, da ga noga boli — in da bo šel domov. Paznik k temu ne reče ničesar. Drugi dan pride delavec zopet na šiht, pa ga nahruli paznik: Kdo. vam je rekel včeraj iti domov, ali mislite da je tukaj tako kakor pri paurih, tukaj se dela. V 14 dneh ste obračunani in odpuščeni. — Drugi slučaj. 6. jan. t. 1. delavec zboli, 7. gre po bolniški list — paznik mu ga da, a zraven še eno pismo za ravnatelja. Kaj je bilo v tem pismu, delavec ni vedel. Zvedelo se pa je, ko gre delavec »fasat« v rudniški konzum in ne dobi ničesar — ker je odpuščen. Ta paznik naj si zapomni, da je boljše pri »pavrih« — kot biti delavec pri TPD pod komando kapitalističnih trinogov — in pijavk. Kmet lepše ravna s svojo delovno živino ko>t vi z delavci, katere psujete z raznimi žaljivkami, ki pa padejo nazaj na vas. Ravnatelj se za take stvari ne zmeni. Njega še veseli, da ima take paznike. Kaj je storiti? Od človeka do človeka moramo iti in vsem sotrpinom dokazati, da se moramo vsi združiti v razredno strokovno organizacijo, ki bo zmožna odbiti napade TPD in njenih valptov. Citajmo in'širimo »Enotnost«. Logo.
+ EYSDEN — BELGIJA. (Preganjanje rdečih po črnih!) Moram oditi iz tega kraja, ker je nastal tak podjetniški in oblastveni teror, da ni za vzdržati. Politično-državno službo vršijo tukaj duhovniki in usmiljene sestre. Ti ljudje hodijo po stanovanjih »obiskovati« katoliške družine. Pri teh »obiskih« ti napravijo celo preiskavo. Gledajo, če so v stanovanju kakšne svete podobe, vprašujejo, če hodijo v cerkev in k spovedi. Ce ni svetih podob je ogenj v strehi. Ko sem mu odgovora, da nimam denarja, je s svinčnikom v roki zraču-nal, da mi mora ostati še precej denarja. Pozna pa tak duhovnik vse časopise. Ko je pri »obisku« videl »Enotnost«, sem čez 4 dni imel preiskavo, kakor še pri 8 Slovencih, 12 Madžarih, 3 Cehih, 6 Poljakih in 9 Italijanih, ki tukaj delajo. Toda preiskava je ostala brez za-željenega uspeha za žandarje, ker imamo vsi izkušnje še iz domovine. Lojze H. iz Zagorja.
+ DOBRUNJE. (Proletarec!) Vsi na delo brez razlike. Proletarec se ne boj, vedno ti preti nesreča, vedno ti v branu stoj. Nam beseda je osveta, kapital nesrečne dni obeta, vedno ti v branu stoj in nikogar se ne boj. Veriga danes je velika, zato pa delajmo mi vsi za Svobodo, srečne dni. Mi vsi trpini delajmo na to, da Svoboda zlata bo. Zato bodimo bratje vsi, iz vsega sveta, da bo veriga kapitala čimprej raztrgana. Kmetom zdaj je tudi hudo, ko banka ga ujeda in mu nesrečne dni obeta. Kaj bom jaz ubog kmetič, ko sem izmoizgan in zgaran? Kdaj bo prišel tisti dan, da bo kmetič s proletarcem stopil na plan? Davki so veliki. Ce bo to še dolgo šlo, tudi naš'ga kmeta prav kmalu konec bo.
Dajte Macedoniji svoboda l
Strahovlada belgrajskih imperialistov — o kateri se govori tudi večkrat v parlamentu, na bur-žuaznih kongresih in meščanskem časopisju — je dovedla do tega, da Macedonci na teror režima odgovarjajo vedno češče s terorističnimi akcijami, da se v Macedoniji kljub velikanskim varnostnim ukrepom množijo atentati. Pred par dnevi je neka mlada Macedonka ustrelila skgpljanskega pravnega referenta Preliča, ki je vodil preiskavo proti zadnjič obsojenimi macedonskimi študenti in potem še sebe. Oba sta mrtva.
V Macedoniji ne bo miru, dokler bodo Mace-donce tlačili in nasilno raznarodovali, dokler bo Macedonija brezpravna kolonija v rokah velesrbskih imperialistov. Taki dogodki poostrujejo od-nošaje Jugoslavije in Bolgarije, na obeh straneh je vedno češče slišati rožlanje s sabljo. Kdor je proti vojni mora biti tudi proti današnjemu režimu v Macedoniji, ki mora privesti do oboroženega konflikta, ki se bo razvil iz balkanskega v svetoven konflikt.
Edina rešitev macedonskega vprašanja je: Dati je treba Macedoncem popolno Svobodo samoodločbe, dati jim popolno svobodo in enakopravnost v državi. Vse druge mere so nezadostne.
Pri „De3avcu“ le treba preporoda.
Kot član strokovne organizacije protestiram proti takim člankom kot je uvodni v zadnji številki »Delavca«. (Dopis je zakasnelo objavljen. Mišljena je zadnja št. »Delavca« iz leta 1927. Uredništvo.) Ne gre, da se v listu strokovnih organizacij, v katerih niso sami socialisti, tako piše. Ne gre, da se v skupnem strokovnem listu piše in hvali renegata Kautsky-a, ki je Marxove nauke reformiral. Take članke naj pisec objavlja v »Delavski politiki« če hoče v naš delavski list ne spadajo.
Če hočete imeti in vzgajati prave socialiste-marksiste, potem ne blatite naše, sovjetske Rusije, ne govorite o svetovnoznanih, preizkušenih sodru-gih (Buharin), ki imajo neprimerno več teoretičnega in praktičnega znanja tako, kot je pisec to v »Delavcu« storil. Tak gnoj odlagajte v »Delavsko politiko« če hočete.
Kdor hoče pridobiti proletarske mase in jih napojiti z marksizmom, naj ne intrigira in plaši tiste, ki so že na poti k socializmu.
Kritiziram, da naš delavski list »Delavec« priporoča klerikalno - kontrarevolucionarno knjigo »Žena z zaprtimi očmi«, kritiziram tudi, da razredni list vabi delavce na predavanja o vojni, ki jih ima »tovariš« klerikalec Žužek.
Pri »Delavcu« so popolnoma izgubili smer socializma in ne vedo več. kaj je marksistično. Napravijo vse, samo da ni zamere pri krušnih prijateljih — danes režimskih klerikalcih, včeraj demokratih. Za krušno prijateljstvo priporoča »Delavec« knjige proti razrednemu boju in agitira za klerikalna predavanja.
To so nezdrave stvari, ki zahtevajo preporoda.	Zedinjaš	s	Črnuč.
= Ali bosta Jugoslavija in Italija podaljšali pogodbo? Dne 27. januarja poteče rok za odpoved ali podaljšanje zloglasne pogodbe med Jugoslavijo in Italijo, ki jo je bila sklenila Pašičeva vlada z Italijo in ki je likvidirala Teško vprašanje. Da je bilo reško vprašanje likvidirano na ogromno škodo Slovencev in Hrvatov nam je vsem dobro znano, toda belgrajska čaršija je upala, da z ono popustljivo pogodbo pridobi zase naklonjenost Italije za sporazum v Albaniji. Stvar se je temeljito ponesrečila — Ninčič, ki je to slepo politiko vodil, je moral odstopiti in razmerje med Jugoslavijo in ltalik> se je tako poostrilo, da visi mir na niti. Za sedaj sta obe vladi pristali na podaljšanje pogodbe za šest mesecev, da bosta videli, kako se bodo razvila pogajanja med Francijo in Italijo. Mi smo tudi v tem vprašanju odvisni od Francije.
= Severna In južnokitajska buržuazija. Listi poročajo, da bo menda nastopilo premirje med Čang-Čo-Linom, ki gospoduje še v severni Kitajski in med Nan-kingško vlado. Na to premirje dela Angleška, da bi se tako sporazumela z obema buržuazijama. Toda tudi če pride do tega sporazuma, kitajski kmetje i'n delavci se ne bodo sporazumeli s tujimi imperialisti, pa tudi ne s kitajsko buržuazijo, ki izdaia imperialistom kitajske interese.
= V finančnem odboru razpravljajo o vojnem proračunu. Vojni minister je zahteval samo 3936 milijonov dinarjev. To svoto so mu skresali na 2428 milijonov. Ostalo pa bo vojni minister dobil po metodah naše uprave kot naknadni kredit. Letošnji vojni proračun bo za 594 milijonov večji. Oficirjev imamo' 8854, različnih novih gojencev' 5323, vsega vojaštva skupaj 109.500 mož. Gradile se bodo nove vojne delavnice. Vse iz miroljubnosti.
Antonin:
V spomin Karlu in Rozi.
15.	I. 1919—1928.
Pred devetimi leti
so videli nemški sovjeti
dve zvezdi goreti;
njih zublji rdeči;
blesteli so duši trpeči,
ki zmaga naj v zarji rdeči;
ta duša trpeča smo: proletariat.
Za dni korupcionarjev in demisionarjev, ki zvezdi goreči so ugašali,
. sta v duh revolucionarjev in kontrarevolucionarjev nauk prave svobode prinašali češ: ugašajte, le ugašajte in zlo doprinašajte,
vendar teh zubljev ne boste vgasnili nikoli, ker bodo še huje vzplamteli v vsepolno svobodnih grmad!
tank internacionalna revija avantgardistov v liub-Ijani
Tako se imenuje najnovejša revija, ki skuša po svojem programu revolucionarno uničiti temelje stare, meščanske umetnosti, kulture sploh. Toda vse njeno delo je osredotočeno v premenjavi zunanjih oblik. Tako ne poznajo ne pik ne vejic niti velikih črk. Zato smo mi naslov natisnili v njihovem pravopisu. Med našim meščanstvom je vzbudila celo ogorčenje kljub temu, da je daleko od pravega razrednega revolucionarnega pokreta. Zakaj dobro vemo, da še to ni nobena revolucija, če nosiš mesto starega klobuka kako oblikovno drugače napravljeno pokrivalo. Take revije pa so dokaz, da se meščanski razred izzivlja tudi v umetnosti in da eksistenca take revije pospešuje umiranje meščanske kulture. V prvi številki so ponatisnili predsmrtno pismo od buržuazije umorjenega Saccoja. Revija prinaša tudi posnetke risb raznih futurističnih slikarjev. Umetniki, ki izdajajo »tank« (Delak, Čargo itd.), hočejo biti revolucionarji. Vsled pomanjkanja poznavanja marksizma in razrednega gibanja pa je ta revolucionarnost samo v nerazumljivi spremembi oblik, ki s ciljem razrednega boja proletarskega razreda prav nič ne koristijo.
Opozorilo!
Gosp. Tomažiču Ludviku, stanujočemu na Vo-jašničkemu trgu št. 3 v Mariboru, smo z dopisoma od 20. in 26. novembra 1927 odvzeli pravico nabiranja inseratov za naš list. Opozorjeni, da imenovani še vedno neupravičeno sprejema naročila za inserate in objave, tem potom razglašamo, da Tomažič Ludvik že od 20. novembra 1927 ni več upravičen sprejemati nobenih naročil za podpisano upravo.
Ljubljana, 13. I. 1928.
Uprava »Enotnosti«.
Za „Enoinost“ dvakrat
na teden.
11.265 Din TISKOVNEGA SKLADA, 621 NOVIH NAROČNIKOV, ZA DVAKRATTEDENSKO IZHAJANJE 289 NAROČNIKOV.
Vsled tehničnih težkoč današnja »Enotnost« ni še na 4 straneh. Akcija za dvakrattedensko izhajanje napreduje kakor je razvidno iz gornjih številk. Opaža pa se, da se za dvakrattedensko izhajanje javljajo sodrugi naročniki samo iz nekaterih krajev, drugi kraji molčijo. Dvakrattedensko izhajanje je v naših razmerah velika akcija, ki zahteva napora in dela vseh in zato pozivamo vse sodruge na delo za našo »Enotnost«.
IZKAZ TISK. SKLADA od 11. do 18. I, 1928.
BELGIJA: Ker nismo priskočili na pomoč »Enotnosti« ob desetletnici ruske revolucije, smo to naredili za novo leto in prispevali vsak po svoji možnosti za tiskovni sklad našega edino razredno bojevnega slovenskega lista »Enotnosti«. Beringen: Salomon Franc 10 fr; Bovhan Franc 20; Kenda Andrej 10; Žnidar Filip 10; Kenda Franc 10; Kurent Avgust 10; Mlakar Florijan 5; Doljak Peter 5; skupaj 80 frankov = 120 Din. Water-schei: Ivanc Franc 5 fr; Forte Andrej 5; Šibila Maks 5; Zore Franc 5; Kocman Viktor 5; Morella Mihael 5; Krainc Jožef 5; Žirovnik Vincenc 5; Krašovec Adam 5; Lešnik 2; Pinter Alojz 5; Bezenšek Viktor 5; Bračun Ivan 5; Dražinovič Stjepo 5; Erjavec Ignac 5; Kajtna Franc 5; Nisem pozabil 1; Šmerc Mihael 5; Oblak Anton 5; Vidmar Johan 5; Petan Jožef 4; Proti klerikalni »Pravici«, katero nam po sili pošiljajo 6; skupaj 103 fr = 154 Din 50 p. LENS, Francija: Rus Jožef 5 frankov; Gutnzej Alojz 3; Mravla Jakob 3; Vozel Anton 2; Marela Vinko 2: Skrabar Josip 2; Dolšek Jože 2; Jarc Tone 2; Arenšek Jakob 2; Kapa Franc 2; skupaj 25 frankov = 53 Din 75 p. PARAClN, Srbija: Komlanc Franjo 10 Din; Sittar Franjo 10; Hudi Johan 10; Košir Anton 10; Šepin Anton 10; Ojsteršek Ivan 10; Benedikt Karel 15; Šlangel Jože (Austrija) 5; Glaisner Jože 10; Volfand Johan 10; Hladnik Franc 5; Hočevar Franc 6; Milanči Karol 5; Pisker Avgust 5; Blaži Ferdinand 3; Faklič Jože 3; Kelner Ivan 5: Štanger-Ludvik 5; Dominik Lovre 5; skupaj 142 Din. Nemčija: Prosenc 25; Centa 25; skupaj 50. Francija: Erjavšek 21.50; Zupanc 21.50; skupaj 43. Ljubljana: Monte Kristo 6; Maščevalec 9; Zaviršek 2; Slava Sacco in Vanzettiju 26.50; Kovač 5; Neimenovart 5; skupaj 53.50. Jesenice: Vilman 5. Zagorje: Vidic 10. Kočevje: Gril 10. Zalog: Neimenovan 5. D. M. Polje: Jurca 2. Francija: Mravlja 4.50.
Skupaj 753 dinarjev. Od 4. septembra 1927 11.265
Din.
IZ UPRAVE: Sodrug F., Belgija! Na željo potrjujemo, da smo prejeli od Tebe denar za naročnino, in sicer po 14 fr == 21 Din za Ivanc. Kocman, M. A., K. A.. Krašovec, Hodej, (Forte 21 fr = 31 Din 50 p. Tiskovni sklad 183 fr = 374 Din 50 p objavljamo na drugem mestu. Zagorje: Obračunajte kolportažo, da ne ustavimo lista!
Vsem, ki niso poravnali naročnine:	Storite
svojo dolžnost in poravnajte naročnino čimpreje!
OPOZORILO! Če kak naročnik ne dobi lista, naj ga reklamira pri upravi. Reklamacije so poštnine proste. Javite upravi vse nerednosti pri dostavljanju lista. Če na položnici napišeš na zadnjo stran kako sporočilo, je treba prilepiti znamko za 50 para. Če si za dvakrattedensko izhajanje, napiši to na sprednji strani zgoraj, da ne boš plačeval nobene posebne poštnine, če naročiš list in pošlješ takoj denar po položnici, napiši v sredini (položnica) zgoraj opazko »nov naročnik«.
IZ UREDNIŠTVA: »Cigankina osveta«, Jesenice: Ne moremo objaviti, je predolgo za opis veselice! Logo, Huda jama: Le s težavo smo prečitali kolikor smo mogli!