Poštnina plačana v gotovini.
Proletarci vsehTdežel združite se
Posamezna Številka 1*00 Din
nolp\/Qkn-kmprki fprlnik	Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din.
L/tMa,vol\U“ Ml ICO	.	uredništvo	in Upravništvo: V Ljubljani, Delavski dom, Marxov trg 2, dvorišče, ček. račun št. 14.577
Leto II.	LJUBLJANA,	9.	junija	1927.	Stev.	22.
Kako so socialpolicisti klicali policijo in z njeno pomočjo razbili shod.
Na precej velikem Kongresnem trgu so reditelji sprevod razpostavili okrog tovornega avtomobila, na katerem je bila prirejena govorniška tribuna. Prvi je pozdravil zlet bolgarski delegat na balkanski transportni konferenci M a kar o v, ki je protestiral proti reakciji na Balkanu, posebno proti terorju na Bolgarskem Za njim sta pozdravila prireditev delegat nemško-avstrijskih železničarjev Weigel, romunski delegat Balineo in delegat poljskih železničarjev Maksamin. Vsi so obljubili proletariatu v Jugoslaviji svojo pomoč v boju.1 Po tem je — menda v imenu vsedelavskega zletnega odbora — govoril Petejan iz Maribora in za zvezo delavskih žen in deklet Ajdiškova. Viharno pozdravljen je pričel govoriti generalni tajnik ITF (Internacionalna transportna federacija) in član anglo-ruskega komiteja za zedinjenje strokovnega gibanja so-drug Edo Fimmen, katerega sijajen govor prinašamo na drugem mestu.
Že pri otvoritvi shoda so šli ss. Sima Mar*-kovič, Drago Gustinčič in Hlebec k predsedstvu in intervenirali, da se poda beseda so-drugu Markoviču. Socialpolicisti so poslali Štukelja po policijo, ki je zasedla dohod na avtomobil. Po končanem govoru s. Fimmena so iz vseh koncev zadoneli klici: „Sima Markovič naj govoril" Da zadušijo to zahtevo, so pustili zaigrati osem godb, ki so tolkli po bobnih kar se je dalo. Delavci so dvignili so-druga Simo Markoviča na ramena in ga nesli na avtomobil. Delavstvo je burno pozdravilo Simo. Ko so socialpolicisti to opazili, so zopet poklicali policijo, ki je bila že pripravljena. Obenem soavtomooilzgovorniškotribunoodpe-Ijali skozi zbrano maso. Močan policijski kordon ja odtrgal s. Markoviča in delavce, ki so ga nosili, od množice, in jih med suvanjem in boksanjem potisnil v Zvezdo, kjer je policija pod močnim kordonom držala s. Markoviča in Kermaunerja ujeta. Socialpolicisti pa so razganjali delavce in jih komandirali „za muziko".. Velik del delavstva je ostal in protestiral proti nasilju nad s. Markovičem, nekaj jih je šlo res za godbo, ostali pa z napisnimi tablami (tudi oni s socialističnim) pred Delavski dom, kjer sta govorila s. Drago Gustinčič in s. France Klopčič. Ko je policija po dveh urah morala izpustiti s. Simo in Dušana Kermaunerja, je bilo kljub dežju še vedno več sto delavcev pred Delavskim domom, katerim je mogel s. Sima Markovič objasniti stališče dekalistov do vsedelavskega zleta.
Z razbitjem vsedelavskega shoda so si socialpolicisti pridobili novo medaljo, po kateri jih bo spoznavalo delavstvo, kakor pozna Dežmana po zlatih medaljah.
Mariborčani, revoltirani vsled takega po-licajsocializma, so že opoldne demonstrativno zapustili Ljubljano. Ostali sO seveda „vodi-telji“ — poparjeni kot politi kužki.
Zadnja krinka je pala.
Pri nas je v teli časih zelo težko pokazati Drugo internacionalo in socialistične voditel|e v pravi luči. Socialistični voditelji so stari politični praktiki in nosijo na svojem malomeščanskem obrazu zelo spretno našminkano delavsko krinko. Ta krinka se jim da potegniti z lažnjivega obraza samo v večjih delavskih akcijah, kjer ni mogoče dvoumno zadržanje, kjer ne zadostujejo več prazne besede, kjer se morajo odločiti in postaviti na stališče svojih gospodarjev — na stališče buržuazije. Pri nas pa vladata sedaj režimski in podjetniški teror, delavstvo je preplašeno, velike akcije mas skoro onemogočene in v tej atmosferi se še vedno lahko prikazujejo tipični hlapci buržuazije in bur-žuaznega režima kot voditelji razrednega boja, kot voditelji razrednega proletariata.
Brezuspešno skoraj smo kazali na to, da je Strokovna komisija že leta neaktivna, da beži njena birokracija pred vsako pa tudi najskromnejšo strokovno akcijo, s katero bi se mogla zameriti režimu in podjetništvu; da beži pred bojem za socialno zavarovanje, da beži pred bojem proti redukciji in posledicam racionalizacije v industriji; da sabotira enotnost strokovnih »»•ganizacij, ker enotne in močne strokovne organizacije zahtevajo boj itd. Malo so zalegla n*š» opozarjevanja, da ljudje, ki so samo slučajno in mimo socializma pri-frčali v delavske vrste (Stefanovič, Stanko)
1 Posebno je bil aklamiran oni del govora
romunskega delegata, v katerem je izjavljal, da proletariat ne more pričakovati osvobojenja od parlamenta in da so potrebne akcije mas.
ne morejo voditi delavskih organizacij po poti razrednega boja proletariata. Zaman smo opozarjali na to, da kdor izskoči iz naših vrst, je zrel za policijsko službo. Zaman smo opozarjali na to, da vrši Delavska zbornica samo to, kar je volja gospoda ministra. Zaman smo opozarjali na to, da sedi Filip Uratnik v „častnem predsedstvu11 za postavitev spomenika kralju Petru. Ves naš trud, da pokažemo medvojno in povojno politiko naših socialnih patriotov v pravi luči, ni bil delavstvu zadostno svarilo. Kljub vsemu temu je vse do zadnjega časa bilo še precej delavstva, ki je gledalo v teh malomeščanskih voditeljih „pametne socialist8u ali še celo „pa-metne komuniste1*, ki nočejo staviti „pre-tiranih " zahtev, ki nočejo v boj brez „ dobro organizirane maseu, ki hočejo ustvariti najprej „enotne strokovne organizacije", „enotno delavsko stranko" itd.
Mi ne verujemo v Sv. Duha in v nabožno pripovedko o gorečih jezikih, ki so se bojda prikazali na Binkošte apostoljem, toda brezdvomno bo vplival shod, ki se je odigral letos na binkoštno nedeljo na Kongresnem trgu v Ljubljani, kakor da bi se res razlil neki sveti duh nad delavstvo v Sloveniji. Ta shod na vsedelavskem zletu bo zalegel bolj, kakor da bi bili govorili slovenskemu delavstvu vsi naši goreči jeziki. V nedeljo, na Kongresnem trgu so spregledali tudi slepci in zaslišali tudi gluhci. Komur po tem shodu se ni jasno,
v	kakih vodah se nahajajo naši socialistični voditelji, ta je udarjen s posebno slepoto in temu ni več pomoči.
Odbor vsedelavskega zleta je bil povabil na zlet v Ljubljano tudi neodvisne strokovne organizacije. Strokovna centrala neodvisnih strokovnih organizacij je takoj odgovorila, da se vsedelavskega zleta v Ljubljani elicielno udeleži in imenuje za svojega predstavitelja in govornika sodr. Simo Markoviča. Toda hlapci policije ga niso dejali na govorniško listo. V soboto je posredoval pri prirediteljih s. Edo Fi-men, ki ni komunist, in jim povedal, da ne gre, da se na ta način moti skupna manifestacija proletariata. Toda to posredovanje je bilo zaman. Ko je pričel shod, so šli sodrugi S. Markovič, Gustinčič in Hlebec k predsedništvu in sodr. Gustinčič je vprašal predsednika, kateri po redu bo govoril S. Markovič. Jernejčič je bil v skrajni zadregi in končno, v zagati, vpisal sodr. S. Markoviča na govorniško listo. To Ja tu se je dvignil gotovo po dogovoru Štukelj, rekoč: „Ne boste govorili!" in je odšel po policijo, jo pripeljal k govornici, blokiral govornico, da sodr. Sima Markovič „ne razbije" shoda.
Taki so torej tisti ljudje, ki hauzirajo pri nas z ^enotnostjo delavstva", z „enotno delavsko stranko" itd.! To so hlapci hlapcev, to so hlapci buržuazne policije, to niso samo socialni patriotje, temveč to so policijski socialisti in tu naj delavstvo Slovenije razsodi, koliko je mogoče napraviti „enotno stranko" s takimi pomagači pomagačev.
Enotno socialistično stranko? S kom? S hlapci policije in s policijo samo? To naj bi 8e bila kaka socialistična stranka? To bi bila stranka buržuaznih konfidentov in ne stranka razrednega boja!
Ko je delavstvo na Kongresnem trgu izvedelo, da socialisti ne dajo s. Simi Markoviču besede, ga je s silo hotelo dvigniti na govornico in nastal je ogromen protest. Ze dolgo nismo videli proletariata v Sloveniji tako ogorčenega. Ves veliki shod se je postavil proti socialistom, tako da so socialistični voditelji bledi in nemi v naglici zapustili Kongresni trg in se osramočeni umaknili pred razburkano delavsko maso. Dosegli so torej ravno nasprotno, kar je bil njihov namen. Poslednja krinka je padla z njihovega obraza, delavstvo je
videlo ob belem dnevu njihovo zavezništvo s policijo.
Mi smo vedeli, da bodo socialistični voditelji poskušali izmanevrirati našega govornika, toda nismo pričakovali, da pojdejo v svoji kontrarevolucijonarnosti tako daleč in se odkrito poslužili policije. Mislili smo, da se vendar ne bodo upali pred internacionalnim zastopništvom tako daleč. Tega nismo verjeli niti tedaj, ko nam je s. Fimen povedal, da so bili nedostopni za njegovo mnenje in da je bilo njegovo posredovanje brezuspešno. Toda zmotili smo se! Odslej bomo vedeli, da teror kapitala ni samo teror buržuazije, temveč buržuazije in socialistične birokracije.
No, Fimmen je dal našim policajsocia-listom tudi primerno lekcijo. On je stopil na govornico že potem, ko je bil Štukelj pripeljal policijo k govornici in pod tem vtiskom je izpregovoril te-le besede:
„Sodrugi! Danes imamo tu velik shod. Takega shoda nismo pričakovali. Toda vprašati se- moramo, zakaj je jugoslovanska vlada dovolila ta shod. Iz dveh razlogov: prvi je ta, ker čuti pritisk s strani delavske mase; drugi pa je brezdvomno ta, da bi v teh težkih časih pokazala pred zunaujim svetom, da ni tako reakcionarna, kakor se o njej piše.
„Toda sodrugi, mi smo imeli lansko leto tak shod tudi v Sofiji. Prvi dan našega sestanka je bil silno demokratičen. Že v naslednjih dveh dneh, ko smo mi Še zborovali v Sofiji, pa je bolgarska vlada morila revolucionarne delavce v jetnišnicah.
„Ne mislite, sodrugi, da se da nas, internacionalne zastopnike proletariata, slepiti s takimi prireditvami!"
Tu je dobila naša socialistična birokracija, česar si ni želela. Fimmen je govoril sicer obrnjen k jugoslovanski bur-žuaziji, toda njegove besede so padale tudi na glavo Svetkov, llženov, Mlinarjev, Jernejčičev itd. iO, ne mislite, da smo mi tako slepi, pa da nas boste s tem preslepili, da ste vi gospodarji situacije in da je tu med vami vse v tistem lepem redu, ki ga vi hočete nam prikazati v zavezništvu s policijo. Mi poznamo te balkanizme!"
In na Peteanov nacionalistično-izzivaški govor proti Musoliniju in fašizmu je Fimen odgovoril:
„Da, sodrugi, vi v Jugoslaviji imate sovražnike v Italiji, v Romuniji, na Mad-jarskem, v Angliji itd., toda vi proletarci,
vi	imate najbližnjega svojega sovražnika tu, doma, v svoji buržuaziji!"
To se pravi: „Vi, socialisti slovenski, vaše delo ni, da hujskate proti drugim državam in pomagate ustvarjati bojno razpoloženje v delavskih masah, kar si bur-žuazija tako srčno želi. Vaše delo ni, da jo podpirate v imperializmu! Seveda, tudi imperializem tujih držav je delavstvu v Jugoslaviji nevarep in tega ne smete izgubiti izpred oči. Toda ako se hočete boriti proti vojni, se morate boriti najprej proti svoji domači buržuaziji, pod katere zaščito ste danes napravili ta zlet in ta shod."
To je bil smisel Fimmenovih besed. Nam so tem prijetnejše, ker jim jih je izgovoril mož II. internacionale. Zavezništvo naših policajsocialistov z domačo buržuazijo je torej tako velika sramota, da je tudi sama II. internacionala ne more več prenesti.
Naš govornik na vsedelavskem zletu ni govoril. On ni mogel povedati proletariatu, v kakem težkem položaju se nahaja danes svet in kako se more boriti proti svojemu kapitalu in tujemu imperializmu. To so mu onomogočili policijskosocialistični podrepniki režima. Toda naš glas se je na tem zletu, zlasti na shodu bolj slišal, kakor če bi bili govorili vsi naši govorniki.
Proletariat Slovenije je končno videl pravi obraz slovenskih policijsko-sociali-stičnih voditeljev in danes ve, kdo je raz-
bijač delavskih vrst in kdo je za resnično enotno bojno frobto proletariata. Videli smo po tem shodu socialistične delavce, ki so s studom trgali s svojih prsih socialistične znake, jih teptali v blato in vzklikali: „Fej, policijski socialisti!"
In mi jim odgovarjamo:
„Da, fej, hlapci policije, živela enotna fronta vseh delavcev in kmetov v boju proti kapitalu!	j).
Lekcije sodr. Fimmena socialpatriotom.
(Govor na mitingu na Kongresnem trgu.)
Uvodoma pozdravlja prireditev v imenu dva in pol miljona v ITF organiziranih železničarjev, v imenu miljonov delavcev organiziranih v Amsterdamski internacionali in tudi v imenu miljonov izven Amsterdama, ki so organizirani v rdečih strokovnih organizacijah v Moskvi. (Živela sovjetska Rusija!) Izraža u-panje, da bo v doglednem času prišlo do zedinjenja obeh smeri strokovnega gibanja v svetovnem merilu za boj proti kapitalizmu. (Živela strokovna enotnost! Živel angleško-ruski komite I)
Delavstvo je danes razcepljeno in se bojuje med seboj, kar izkorišča kapitalizem za svojo ofenzivo. (Pfuj!) Da, pfuj kapitalizmu, pfuj pa tudi delavstvu, ki se pusti razjedinje-vati in cepiti tako, da je danes kapital, da je imperializem vsegamogočen, da je vsegamo-gočna reakcija in da je proletariat brez moči vsled lastne krivde. Potrebna je strokovna enotnost na razredno bojevni podlagi! Največjo in usodepolno napako je napravil proletariat, da je 1918/1919 veroval obljubam buržuazije, ki je obljubljala politično svobodo in velike socialne olajšave. (Pfui Kristanovstvo!) Vsled te svoje lahkovernosti leži proletariat na tleh, (Tako je!) vsled te lahkovernosti dviga visoko svojo glavo reakcija.
Po vsem kapitalističnem svetu se je po vojni okrepila reakcija, na Balkanu, v Romuniji, na Bolgarskem, Grškem in tudi v 'Jugoslaviji vlada huda reakcija. (Proč z reakcijo
—	živela svoboda!)
Ko vidim danes ta shod, rdeče zastave, ko sem sinoči slišal koncert in internaciona o, sem se vprašal, zakaj je buržuazija dopustila današnjo manifestacijo? Vem, da bi ob drugi priliki bila taka prireditev razgnana s silo. (Prvi Maj je bil prepovedan!) Vlada je današnji dan morala dovoliti pod pritiskom delavskih mas, še več pa, da bi nam inozemskim predstavnikom pokazala, da je demokratična, svobodoljubna, da v Jugoslaviji ni tako hudo delavstvu, kakor se piše in govori. Toda mi se ne damo več prevariti, lansko leto smo doživeli v Sofiji (Bolgarska) isto. Bile so rdeče zastave tudi v Sofiji, bil je shod, pela se je internacionala — kot danes v Ljubljani Toda to je bil videz, to je bila svoboda za tri dni, ko smo bili mi v Sofiji. Ko smo prestopili bolgarsko mejo, se je nadaljevalo po stari metodi: ubiva se po zaporih delavce, razpušča organizacije, teror in reakcija vladata naprej. Zato nas tudi današnja svoboda v Ljubljani ne bo prevarila, ne moremo pozabiti, da se v Jugoslaviji razpušča strokovne organizacije in terorizira delavstvo.
Današnja demonstracija pa pokazuje, da kljub vsej reakciji živi tudi v Sloveniji močno jedro, ki je tudi pod najtežjimi pogoji pripravljeno voditi boj za svoje pravice, za kruh in svobodo; današnja demonstracija priča, da je delavstvo pripravljeno voditi boj tudi za tiste svoje cilje, ki se ne dajo uresničiti v okviru kapitalistične družbe, ki so izvedljive samo v delavski republiki.
Za ta boj pa mora biti proletariat enoten, združen. Velika vojna nevarnost leži nad vsem svetom v zraku. Kapitalistična Evropa se pripravlja na pohod na Unijo sovjetskih republik. (Roke proč od sovjetske Rusije ■— roke proč od Kitajske!) Fašistična Italija rožlja s sabljo. (Proč s fašizmom, proč z morilci Matteotija, kaznujte morilce Fakina!) Proletariat se mora z vsemi sredstvi boriti proti vojni, v tem svojem boju proti vojni pa ne smete pozabiti, da ni glavni nasprotnik delavstva v Jugoslaviji onstran državnih mej, temveč glavni nasprotnik jugoslovanskega delavstva je pri’ vas doma, to je vaša buržuazija, vaš sovražnik stoji v državi. Vaša buržuazija podpira imperializem, ki izkorišča vse male narode pod firmo demokracije.
Današnji dan naj ne bo zabava, današnji dan naj bo začetek konca buržuaznega družabnega reda, naj bo izhodna točka novega poleta delavskega gibanja. Brez ozira na politično opredelitev vsi v razredne strokovne organizacije, ki morajo voditi brezobziren razredni boj za svoje cilje in se posluževati istih sredstev, kot se jih poslužuje buržuazija. Samo tako se more preprečiti nove vojne, samo tako se more doseči federacijo delavskih republik na Balkanu.
Stran 2.
Sfev. 22.
V	imenu 1TF, Amsterdama in Moskve vam morem obljubiti, da vas bo v vašem boju vedno podpiral proletariat vsega sveta, ki se bori za iste cilje kot vi, ki se bori za vpo-stavitev socialističnih republik po vsem svetu. (Viharno odobravanje in klicanje Rusiji, strokovni enotnosti itd.)
Fotografije z vsedelav-skega zleta.
Socialistični voditelji hujskajo policijo na delavce.
Socialistični voditelji so hoteli parado, delavci pa bojevno demonstracijo. Ljubljanski dekalisti so pripravili nad 30 nad-pisnih tabel, transparentov itd. in jih hoteli nositi v sprevodu. Napisi so vsebovali delavske zahteve: osemurnik, onemoglim pokojnine, brezposelnim podpore, deloži-ranim stanovanja itd. Nad 20 transparentov je bilo izdelanih z umetniško izdelanimi propagandnimi slikami. Ko so jih v nedeljo zjutraj na postaji prirejali k razvitju, je Urankar prignal 12 rediteljev in jim zabičil, da s silo preprečijo, da bi se transparenti uvrstili v sprevod. Ko so pa reditelji delavci videli napise in slike in spoznali, da so dekalisti napravili to, kar so socialpolicisti preprečili, niso ubogali Urankarju in Berdajsu, nekateri so celo pomaga# dekalistom. Socialpolicisti so se nato obrnili na policijo, ki jim je prišla na pomoč. Komisarji, detektivi so pregledovali tablo za tablo in na prigovarjanje socialistov prepovedali tablo za tablo. Kaj je bilo na tablah, ki so jih socialisti s policijsko pomočjo onemogočili nositi, se vidi iz fotografij, ki so jih izdali dekalisti.
Kljub vsemu pa je v sprevodu bilo najreč tabel dekalistov.
Socialist Štukelj kliče policijo na pomoč proti s. Simi Markoviču.
Na mitingu na Kongresnem trgu so dekalisti intervenirali, da se podeli beseda s. Markoviču. Petejani je odgovoril: Jaz ne vem nič. Osebno nimam nič proti. Svetek je samo z rameni Bkomizgnil in nič odgovoril. Ko je Štukelj to zadržanje socialistov opazil, je šel po policijo. Policijski komisar in podporočnik sta na Štukljevo intervencijo postavila policaje k vhodu na avtomobil in naročila: Tem trem (S. Markovič, Gustinčič in Hlebec) je vstop na avto s silo zabraniti.
Policijski oficir^odobrava Štukljevo psovanje.
S. Sima Markoviča je napadel social-policist Štukelj: „Ne dovolimo ti, da razbijaš v Sloveniji delavsko gibanjeu in policijski podporočnik pristavi^ „Tako je“. Ko je s. Gustinčič opozoril Štuklja, da je to delavski in ne socialpolicijski zlet, se je Štukelj ves zelen zadrl: ja delavski je, zato pa ti inženir ne spadaš sem, in zopet je glasno pritrdil Štuklju njegov prijatelj policijski podporočnik „Tako jeu.
Socialpolicijski odgovor na govor s. Fimmena.
Po sijajnem govoru s. Fimmena proti kapitalizmu in imperializmu niso socialpolicisti mogli drugega, kot da so pustili zaigrati vse godbe uradno himno francoskih imperialistov marzeljezo. — Tudi maščevanje.
Funkcionarka kovinarske organizacije pljuje delavcem v obraz v prostorih Strokovne komisije.
„Prišli smo v Strokovno komisijo, da dobimo čepice za sprevod. Imeli smo naše znake „Dekalistiu. Ko je zagledala te znake, jih je pričela trgati in metati po tleh in nas psovati. Poslušal sem jo mirno do kraja in ko ji je zmanjkalo psovk, sem mirno, a odločno zahteval, da mi znak po-
Težko je pisati to poročilo in klicati alarm vsemu delavstvu, ker nasprotnik ni samo v vrstah direkcije in ministerstva, nasprotnik je tudi v vrstah železničarjev samih, v vrstah vodstva Zveze železničarjev.
Iz Maribora poroča član širšega odbora centrale:
„Ko se je v mariborski delavnici pojavil razglas o ukinitvi režijske vožnje našim družinskim članom, so železničarji zapustili delo. Ta fakt smo sporočili v petek na kongresu in v Boboto je bila s kongresa poslana deputacija na direkcijo. Direktor nas je sprejel, opozoril nas je, da bo vloga na ministra napravila slab vtis itd. Nato je izrazil svoje začudenje, da ravno Maribor vedno revoltira, medtem
bere in pripne nazaj. To je Borštnarjevo tako razkačilo, da je ponovno pričela na nas kričati in pri tem mi je pljunila v obraz. Razumljivo je, da sem jo nato odbil od sebe. Svetek, ki je k tej sceni prišel, ni rekel niti besedice ukora Boršt-narjevi, da pa pomiri delavce, je sam pobral naš znak s tal in mi ga pripeL nazaj. Slišim, da me hočejo postaviti pred razsodišče, ker sem pljunkarico vrgel od sebe, in govori se, da me bodo zato izključili.
J. li. „Saturnusu.
Na znake „Dekalistiu so se policaj-socialisti vrgli z vso silo. Ker jim policija pri tem ni hotela pomagati, so jih sami trgali celo med sprevodom. Terorizirali so tudi razprodajalce znakov.
„. . . in pod ceno krvi Sima Markovič ne bo govoril,u je dva dni pred vsedelav-skim shodom izjavljal F. M. v Delavskem domu. Po shodu v pondeljek je isti F. M. pripovedoval, da je ta izjava sicer točna, da pa to ni bilo njegovo mnenje, nego sklep Strokovne komisije odnosno vsede-lavskega zletnega odbora.
Delavska godba igra orjunašem na vrtu kazine.
„Zvezda“ je kavarna in restavracija, ki velja za orjunaško, ker se v njej zbirajo kolovodje SDS, Orjune, streljačkih družin itd. In v soboto popoldne je mariborska godba, ki bi morala koncertirati v parku Zvezda, bila dirigirana v restavracijski vrt zvezde, kamor noben delavec ne gre. Bili so tam poleg orjunašev in demokratov sicer socialistični voditelji in birokrati iz delavskih zbornic, ki so menda vstvarjali razpoloženje za napredni blok.
Gambrinus, bog socialpatriotizma.
V	nekaterih beznicah imajo še slike boga pijančevanja Gambrinusa in pod njo napis „§11: Sauf weiter!“ Takega boga Gambrinusa so vozili na posebnem avtomobilu v sprevodu, menda kot svoj simbol.
Da, proti volji Urankarja so dekalisti spravili v sprevod sliko Marxa, s privoljenjem in odobren jem socialpolicistov se je vozil na avtomobilu Gambrinus.
Da, tako je in bo, dokler bodo socialpolicisti vladali pri nas: Marx na lojter-skem vozičku, Gabrinus na avtomobilu.
Nezadovoljnost socialpolicistov s Fimmenom.
Socialpatrioti, seveda samo voditelji, so besni na Fimmena radi njegovih govorov. „Pri Amsterdamu je, pa je dal levičarjem prav, Mertens bi drugače govoril . . .“, tako se med seboj hodujejo. Še bolj se bodo hudovali, ko bo na kongresu ITF dolegat naših železničarjev podpiral Fimmena proti Sassenbachu, Mertensu in drugim razvalinam Amsterdama.
Vsedelavski zlet agitacija za zvezo med soc. voditelji in demokrati ?
Meščanski listi, ki imajo dobre zveze z vlado, pišejo, da se je z vsedelavskim zletom hotelo vladi pokazati, da je delavstvo za napreden blok. Zato se je shod vršil pod stanovanjem dr. Žerjava, ki je svoja okna in balkon okrasil z rudečimi nageljni. Zato je mariborska godba morala igrati na vrtu restavracije Zvezde.
Tudii žandarjev so se posluževali.
Dobrava pri Jesenicah, 4. junija. Ker so od tukajsnih socialističnih voditeljev zvedeli, da sem bil na nedeljski konferenci za pripravo vsedelavskega zleta, so prišli danes orožniki k meni in mi sporočili, da ne smem zapustiti čez Binkošti kraja, ker me morajo te dni nadzirati. Zagrozili so mi, da če zapustim te dva dni Dobravo, da bom nosil sam posledice.	N.
ko Ljubljana upošteva težkoče ministerstva in mirno dela naprej. Potrepljal je pri tem zastopnika ljubljanskih železničarjev Trškana po rami in dejal, na te ljudi sem ponosen, ker ti vedo, da iz neba nič ne prileti, vi v Mariboru pa kravalizirate.
Pričakoval sem, da bo centralni odbor razpravljal o boju mariborskih železničarjev in z začudenjem sem v torek slišal, da centrala sploh ni razpravljala o mariborski akciji. Ima na razpolago lasten telefon, ima priliko poslati kogar boče v Maribor, pa niti eno niti drugo se ni zgodilo. Na centrali so mi odgovarjali: j,Ne vemo nič, nismo dobili ofieielnega poročila.“
Govori se, da pride v Maribor general Milosavljevič, ki je izjavil, da bo že
pravil red, in če tudi odpusti vse železničarje. Ce se centrala ne bo zganila in če bo gledala bolj na priznanje direkcije kot na dolžnost solidarnosti, bomo seveda morali akcijo pivneliati, ker proti direkciji se s podporo cele organizacije lahko borimo, če pa nas pusti na cedilu centrala, si sami ne moremo pomagati.u
Nam se tako zadržanje centrale ne zdi
Kongres Zveze železničarjev Jugoslavije.1
V petek 3. junija se je ob prisotnosti zastopnikov poljskih,'bolgarskih, romunskih in avstrijskih železničarjev otvoril in završil drugi kongres Zveze železničarjev Jugoslavije.
Pozdravni govori gostov so trajali do 12. ure in ob 3. uri popoldne se je prešlo na dnevni red. V polurnem referatu je podal tajnik Stanko svoje poročilo, v katerem si je privoščil v glavnem neodvisne delavce, posebno železničarje, katere je označil kot glavne sovražnike zveze.
Medtem, ko je delala komisija, so se razpravljala poslovna poročila blagajne in kontrole in podali ostali referati dnevnega reda. Razen kratke diskusije o višini članarine k blagajniškem poročilu ni bilo pri ostalih točkah dnevnega reda skoraj nobene debate. Tudi malenkostne spreme-nitve resolucij, ki se je izvršila v komisiji, in resolucije same niso izzvale nobene diskusije. Vse je bilo odglasovano in sprejeto ekspres. Po sprejetju resolucij in izvolitvi novega centralnega odbora bi se morala obravnavati pritožba s. M. Zorge, katero je pismeno dostavil predsedstvu kongresa. Predsedstvo (Kovač) ni dovolilo prečitati pritožbe, naslovljeno na kongres, in tudi ni ugodilo zahtevi s. Marcel Zorge, da se mu dovoli obramba. Na kongresu se tudi ni dovolilo prečitati predloge, ki jih je stavila manjšina v komisijixpo vprašanju zedinjenja in k izključitvi s. Zorge. Ko je s. Ambrožič opozoril kongres, da se s takim postopanjem daje buržuaziji primer, kako naj se duši svoboda govora, in ko je omenil, da je neresno zahtevati od vlade svobodo tiska in govora, če jo delavci sami gazijo, So nastopili tajnik Stanko, Bahun, Krajnik in Čeraj-Čerič proti temu, da se da M. Žorgi besedo. Razlogi, da bi bilo treba pritožbo vložiti 10 ali 14 dni pred kongresom, ne držijo, ker v pravilih ni take določbe in tudi če bi bila bi s. Zorga ne mogel pritožbe poslati 14 niti 10 dni pred kongresom, ker je pismeno obvestilo o izključitvi dobil šele 10 dni pred kongresom.
Kako se je umetno vstvarjalo neraz-položenje proti s. Marcelu, se vidi na pr. tudi iz tega, da so mu podtikali, da je s tem, ker je pritožbo naslovil na Zvezo železničarjev Jugoslavije, hotel žaliti organizacijo kot nacionalistično. To s kako žalitvijo nima nobene zveze, to insinuacijo so tisti, ki imajo interes na izključitvi s. Marcela, tendenčno kar iz trte izvili.
Mi stojimo na stališču, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi trije narodi v nasprotju z demokrati in socialpatrioti, ki stoje’ na stališču narodnega jedinstva. Mi pravimo n. pr. tudi oblastnim skupščinam po slovensko okrožne zbornice in tako tudi Savezu železničarjev zveza železničarjev in le tisti, ki hočejo za vsako ceno razbiti železničarsko organizacijo, so mogli videti v tem „žalitevu.
V	hrupu, ki je nastal, ker se ni pustilo prečitati pritožbe zoper izključitev, in ker se ni dovolila s. M. Žorgi obramba, je predsednik Kovač konsUtiral, da je sprejet Ceraj-Ceričev predlog, da se pritožba ne razpravlja in da je v tem s. M. Žorga pravoveljavno izključen. Ker je v tem trenutku stopil v dvorano s. Fimmen, se o stvari ni moglo več razpravljati. 0 neosnovanih napadih tajnika Stankota na neodvisne delavce in o značaju teh napadov prihodnjič.
1 Obširnejše poročilo prinesemo prihod.
Dopisi.
Vrhnika. Avgusta meseca se bodo vršile občinske volitve. Proletariat vrhniške občine
—	industrijski delavci in kmetje v Bistri pri Borovnici so že v soboto 21. maja na dobro obiskanem sestanku izvedli svojo prvo mobilizacijo v boju za osvojitev občine. Ideja naprednega bloka (združitev vseh naprednih strank proti klerikalcem), kakor tudi fronta slovenskega klerikalizma (»Katoličani vkup!") je tako vsebinsko prazna, da pri delavcih in pri malemu kmetu dosega obraten uspeh, t j. proletarci-delavci in kmetje vkup proti napredni fronti, t. j. fašistični diktaturi, in proti fronti katoličanov, t. j. klerikalni diktaturi. Tako so se enodušno izjavili delavci in kmetje na tem se-žanku. To je bilo potrebno povedati na snu-oite’ demokratov in klerikalcev zato, da bi
nič čudnega, ker poznamo duh in politiko, ki je vodilna v zvezi železničarjev. In če danes opozarjamo na ta fakta storimo to zato, ker železničarji zavedajte se, dokler v vaši organizaciji ne bo razrednega, duha, toliko časa bo taka sabotaža na dnevnem redu. Za boj je treba bojevne organizacije.
pridobili delavce in male kmete za volilno orodje.
Proletariat je na tem sestanku manifestiral za enotno fronto proti kapitalistični gospodi in postavil temeljni kamen za enoten in skupen boj pri predstoječih občinskih volitvah, kakor tudi za enotno fronto pri nadaljnih akcijah.
V	tem smislu pozivamo delavce in kmete na delo za čim večjo agitacijo za zmago liste delavcev in kmetov, ki bo edina zagovornica proletarskih interesov.	Azov.
Jesenice. „Metalski Radnik" z dne 15. maja 19.27 prinaša članek na uvodni strani pod naslovom „Še ena izkušnja", ki pa je naperjen samo proti sodrugom, kateri nočejo pač kopirati misli sodruga dopisnika, ki misli, da je nezmotljiv pri nas na Jesenicah.
Da, britka in grenka resnica je, da je strokovni pokret šibak in da skoro ne bo kos nalogam, ki ga čakajo v bodoče. Naši najbolj agilni in požrtvovalni sodrugi žalostni in prevarani gledajo na ono strokovno zedinjenje, od katerega so pričakovali, da se bo z njim pričela nova doba, ko bo zopet jeseniško, ja-vorniško in dobravsko delavstvo visoko dvignilo svoj rudeči prapor in zopet začelo hoditi od zmage do zmage kot nekdaj, ko so ravno ti sodrugi, ki se jim hoče očitati fra-zerstvo in sektaštvo, bili na čelu tega gibanja v najtežjih časih. Nesramna in podla laž je, ko dopisnik podtikuje v navedenem članku tem sodrugom, da so začeli tipati, da-li se ne bi obneslo ustanoviti zopet eno novo organizacijo (seveda „nezavisno“)
Človeku se zdi, da je bil to le sen, ko je proletariat Gorenjske korakal od zmage do zmage, ko je stal na pragu novega življenja, solidaren, pogumen, pripravljen tudi žrtvovati vse za organizacijo
Da, prevarani in s težkimi izkušnjami stojijo oni ob strani z mislijo, da so bili izdani od onih, ki so se skrili za zaprta vrata, da se stepejo za one drobtine, za katere je bilo delavstvo izdano, prevarano in ogoljufano in da si danes kot leva napredna demokratska fronta napravljajo udobnost v meščanski družbi.
Vse pač človek prenese, prenesti pa ne more nesramne laži, ki se navajajo z zavito demagogijo v članku pod gori navedenem naslovom.
Ni naša želja, da kateri položi glavo, če je tisti prežet z idejo katerekoli proletarske organizacije in je njegov cilj, delovati v prid delavskega razreda. „Hrast“ pa je padel sam ob sebi, ker so ravno ti sodrugi, o katerih govori, da su zapustili oiganizacijo samo vsled protesta, ker se je izvršdo zedinjenje s komunisti, začeli sušlati po tovarni in povsod okoli razne stvari, ki niso bile v prid „hrastu“ in ne organizaciji.
Pa pustimo to, preveč resni časi se nam bližajo, da bi se izgubljali v polemikah z ljudmi, ki hočejo boja, neprestanega boja, pa ne proti ofenzivi kapitalističnega izmozgavanja, temveč s svojimi lastnimi sodrugi in sodelavci. Danes moramo zavihati rokave, da si ohranimo vsaj to, kar še imamo. Delavstvo se ne da več zavajati in si ne pusti diktirati, temveč delavstvo želi resnega gibanja za izboljšanje svojega gmotnega položaja.
Sodrugom iz leve: oklenite se zedinjene strokovne organizacije, ki vam jo hočejo popolnoma uničiti oni, ki so vas izdali in onečastili organizacijo. Ne stojte ob strani, v vas ima delavstvo največ zaupanja in želi, da zopet skupno korakamo in vodimo še bolj krepko in silnejšo borbo kot nekdaj.
Uredništvo „Metalskega Radnika", oblastni in centralni odbor SMRJ ter Strokovno komisijo pa prosimo, da naj se v strokovnih glasilih opusti napadanje delavcev, ki so levo orientirani. Strokovna glasila naj se bavijo s tem, kako ojačati strokovni pokret in kako odbijati napade nikdar site profitarske kapitalistične družbe, strankarsko agitacijo za SSJ pa naj vršijo strankarski listi SSJ.
Levičarji, člani SMRJ, podružnic Jesenice in Javornik.
Javno vprašanje gospodu policijskemu ravnatelju Guštinu v Ljubljani.
Do sedaj se nam je vedno pripovedovalo, da je policija zatb tu, da vzdržuje red in mir. Na vsedelavskem shodu, na Binkoštno nedeljo, pa je g. revirni nadzornik, Gril, aktivno nastopal na strani Štuklja, pritrjeval njegovim vzklikom z glasnim „tako je!“ ter pred vso razburjeno javnostjo dejal meni: „Jaz vas že poznam, kdo ste, vi, g. inženjer. Sramota je, da ste vi še tu, med delavstvom 1“
Za osebno žalitev se bova z g. Grilom zmenila na drugem mestu; Vas, gospod ravnatelj, pa vprašujem, če je imel g. Gril tudi nalog, da se aktivno spušča na shodu v politično polemiko z nami zborovalci in se bori na stržni socialistov proti nam?
Ing. Dragotin Gustinčič.
Naročnikom in kolporterjem.
Pozivamo vse naročnike, ki so z naročnino zaostali, da poravnajo svoj dolg napram listu.
Isto naj store nemudoma tudi kolporterji. Sodrugi, ki imajo bloke in znake v razprodaji, naj čimpreje izvršijo obračun.
Lastnik in izdajatelj: ^lojz Kusold, Ljubljana-Moste. Odgovorni urednik: Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Križevniška ul. 12. Tiskarna Jos. Pavliček v Kočevju.
Štrajk v mariborski železniški delavnici.
Protest proti ukinitvi režijske vožnje družinskim članom. — Sabotaža s strani centrale SZJ. — Intervencija pri direktorju.