Leto 11*
Poštnina - *$8" • paviallrana.
Ljubljana, ponedeljek 9, februarja 1920.
Sfrev. 31.
C<a«© po g>©St*:
i	celo	.	11
m	poi Isia	.	H	zr-
ii	čBtrr ista	.	H	13 -
za	1 mesec..	H	*’5!
Za Ljabliaiio niEsesno $’5l
Opidniitvo in aprooa: Hnpltapjffua ulica št. 5 lirsdn. telefon šiso. 50
PosameiM Številka 30 vin, - NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna Številka 30 vin.
Škof Mahnič zopet v domovini.
Ljubljana, 9. febr. Kakor pravkar izvemo, je v četrtek 5. t. m. goriški komisar Gotardi uradno obvestil goriške-ga nadškofa dr. Sedeja, da je iz Rima prejel brzojavko, da se škof Mahnič s spremstvom vrne preko Gorice na svoj sedež na otok Krk. Komisar je naprosil nadškofa, naj pričakuje Mahniča,
ga sprejme in naznani čas odhoda, da mu preskrbe ladjo iz Opatije.
Mahnič pa ni prišel v Gorico, marveč se je v petek, 6. t. m. na svojem povratku ustavil v Trstu. Mahniča sprelja njegov kancler Polonijo, ki je bil — kakor škof Mahnič —. nad ^no leto interniran v Italiji.
Ali sporazum ali razpast parlamenta.
Pogafanfa v Belem gradu.
LDU Belgrad, 7. febr. Včeraj ob -*’• je bila prva seja delegatov demokratske zaednice in opozicionalnega bloka. Razpravljalo se je o sestavi koncentracijske vlade. Danes se pogajanja nadaljujejo. Pri tem prvem sestanku so se izražala le splošna nazi-r&nja o sedanjem parlamentu. Zlasti 86 je debatiralo o tem, ali naj se ta Parlament vzdrži, ali naj se izvedejo nove volitve. Včeraj dopoldne so stranke opozicionalnega bloka določile svate delegate: Narodni klub dr. Lorkovi-na in dr. Drinkoviča, Jugoslovanski klub dr. Korošca in Stanka Ba £°viča, neodvisni dr. Bogdana Meda-koviča in dr. Peleša, demokratska žarnica Kosto Timotijeviča in Svetoza-ra Pribičeviča, radikalci Ljubo Jovanoviča. Opozicionalni blok je določil, da otvori dr. Korošec pogajanja. K njemu so demokratje poslali Kosto Ti-tdotijeviča. Dr. Korošec in Timotijevič razmotrivala delazmožnost seda-Biega kabineta, V imenu opozicionalne-bloka je izjavil dr. KoroSec: 1. da Se mora sestaviti koncentracijsko vla-d°; 2. da naj parlament voli ustavni °dbor; 3. parlament naj uredi volilni «akon in druge važno zakonske pred-•*,°8e. kakor proračun, ratifikacije milnih pogodb, zakon glede Narodne j hke, valutno vprašanje itd.; 4. par-y®int.naj zboruje stalno. G. Timotije-je odvrnil, da demokratska, zaed-tea pristane le na to: 1. da se sestavi j QPcentraeijska vlada; 2. da bo vlada me n oval a ustavni odbor; 3. da sedali parlament sprejme volilni zakon; nato se. bodo takoj vršile nove volitve,
in sicer zato, ker sedanji parlament ni več delazmožen.
LDU Belgrad, 8. februarja. Izvršilni odbor Demokratske zaednice se še ni odločil glede predloga opozicionalnega bloka. Demokratska zaednica stoji še vedno na svojem prejšnjem stališču, da ima sedanji parlament sprejeti le volilni red, a potem naj se razpusti. Po mnenju zaednice mora vlada izvoliti ustavni odbor, ki naj izdela načrt novi ustavi, ki se potem izroči veliki skupščini.
LDU Belgrad, 8. febr. V radikalnih krogih se govori, da je prestolonaslednik Aleksander izjavil radikalnim prvakom, ki so bili poklicani v petek na dvor, da je dal vladi mandat, naj parlament razpusti, ako se ji ne posreči sestaviti koalicijske vlade.
LDU Belgrad, 8. februarja. Predsednik parlamenta dr. Pavlovič je bil včeraj na dvoru^ da vrne prestolonasledniku poverjeni mandat, ker je dr. Korošec izjavil, da se želi razgovarjati z g. Timotijevičem
med štirimi očmi.
LDU Bslgrad, 8. februarja. Včeraj sta bila na dvoru ministrski predsednik Davi-dovič in dr. Drinkovič, Regent je nastavil rok treh dni, da se doseže sporazum. Demokratska zaednica in opozicionalni blok imata sestaviti koncentracijsko vlado do
10.	t. m, zvečer.
LDU Bslgrad, 8. februarja. Informativni razgovori med g, Timotijevičem in dr. Korošcem so zaključeni. Danes ob desetih so se začela uradna pogajanja, h katerim je poslala vsaka skupina po tri člane s popolnimi pooblastili za mor-^iten spe	'
navo 15 t. m. V ta namen se sestavijo posebne komisije, sestoječe iz uradni-štva Narodne banke in ministrstva za finance.
Izmenjava denara IS februarja.
UDU Belgrad, 8. febr. Po odredbi ministrstva za finance se začne zamenjavanje kron na nove kronsko-dinar-
novčanice po Hrvatskem, Sloveniji in ostalih krajih preko Save in Do-
Socialno demokratska polomija.
Ljubljana, 9. februarja. Socialni de-°krati so na 8. februarja t. 1. sklicali Protestni shod ob 10. uri dopoldne na Krekovem trgu pred Mestnim domom.
"E zvili so za njega agitacijo v največjem ,lcgu, toda udeležba ni bila tako velika,
‘-kor so pričakovali sklicatelji; do 1500 se je zbralo na Krekovem trgu, se-eda niSo kjij vsj zborovaici socialni de-..hkrati, marveč je bilo zelo veliko ljub-lanskih radovednežev.
Shod je otvoril nadrevident državne ^‘ezniee Vencajz, kateri je uvodoma pro-_ jtral proti načrtu občinskega volilnega btu’ ^ar >c Pr‘ poslušalcih vzbudilo pri-do veselost, češ, dobro je zabavljati ml	za	kar smo »mi socialni de-
0 ,° "rati< ki sovladamo« v Jugoslaviji, so-.govorni. Za gospodom »sodrugom« z lr. i ■ °vralnikom je nastopil sodrug Golt ■!*	r' i® ostro napadal tisto vlado,
in! v’e, že v *Napreju« neštetokrat po ■Krief *Va^ Ž°sP°da ministra milijonarja p-i( fnat ran^- 0^ napadov na vlado je ,ir„ e . uo>jati »klerikalnega« zmaja in poda J	*z dobe dr. Šušteršiča. To
GO V°Xhil c ^ovedati, da je bil dr. Šuster-v 1;V~ i . , m® Popolnoma brez vsakega ] e ‘ ;°.iC od sedanji jugoslovanski krati n' ll]ln's!er Kristan vozil v varni poii-1 barčici pod črno-rumeno zastavo
svoje sodruge v Sloveniji in je krmilo zasukal v jugoslovansko smer še celo pozneje ko Šusteršičevo časopisje. Da odvrne sploh pozornost sodrugov od tistih starih grehov, je pa zabavljal proti- sedanji vladi na Mažarskem, ker ni rdeča in ker nastopa proti boljševikom, kakor nastopa n. pr. proti komunistom tudi vlada, v kateri sedi gospod Kristan. Zavzel se je nato za splošno žensko volilno pravico m protestiral proti nameram Anglije in Francije in posebno Italije v jadranskem vprašanju. Pri tem je seveda zopet pozabil razjasniti stališče, katero zavzema v tem
vprašanju Golouhov učitelj in voditelj sodrug dr. Tuma.
Sprejeli so nato resolucijo, nakar je sprevod odkorakal pred palačo deželne vlade za Slovenjo, kjer je sprejel resolucijo sodrugov gospod dr. Gregor Žerjav.
Rdeči sprevod po mestu je privabil radovedne Ljubljančane, da so šli gledat, kaj bodo socialni demokratje vse napravi-
li,	vsled česar je obstalo pred vladino palačo približno 2000 ljudi.
Sirite »Večerni list"!
Italija in mi.
VAŽNA NITTIJEVA IZJAVA.
Po dolgem pričakovanju in med splošno pozornostjo je v včerajšnji seji rimske zbornice poslancev povzel ministrski predsednik Nitti besedo, da poda svoje izjave o zunanji politiki zlasti o poteku rešitve jadranskega vprašanja. Glasom poročil v listih je Nitti uvodoma takoj naglašal, da bo moral koncem seje prositi zbornico, da od-godi za nekaj dni svoje razprave, ker mora on, ministrski predsednik, udeležiti sc važnega sestanka zavezniških ministrskih predsednikov. Odgovarjaje raznim predgovornikom in interpelantom in onim, ki trdijo, da se bodo izjalovili cilji, za katere jc Italija stopila v vojno, naglaša, da kadar je Italija stopila v vojno, sta bila njen cilj Trident in Trst. Londonski pakt tedaj ni bil poznan in po teku usode so se potem pojavile še druge aspiracije:	jadransko,
maloazijsko in turško, in vsa ta tri vprašanja zadevajo najbolj vitalne interese Italije. Govornik je mnenja, da ima Italija interes na tem, da v vseh teh treh vprašanjih prevlada princip narodnosti; v tem smislu se je orijentirala italijanska akcija. Če imamo pravico, da zavzamemo na Sredozemskem morju stališče ki naj ne bo slabše od onega drugih velesil, imamo pa tudi interes na tem, da ne bo nobena narodnost uničena in tlačena, kar bi ustvarilo kali za bodoče konflikte.
Po kratkem zgodovinskem pregledu o londonskem paktu je naglašal Nitti, da so bile njegove temeljne smeri nastopne:
1 Italijansko ozemlje bi moralo segati s svojo vzhodno mejo do Voloskc in obsegati tudi istrske otoke.
2. Mesto Reka ir. cone do Dalmacije bi se moralo dati Hrvatom, bodisi da je ostala Avstrija združena, ali pa da bi bila razdeljena.
3, Italijansko ozemlje bi sc moralo nadaljevati od severne meje Dalmacije in obsegati provincijo Dalmacijo po upravnih mejah na podlagi bivše avstroogrske ureditve. Ako bi Italija dosegla svoje meje v obsegu naznačenem v členu 5 pakta, in Valonski zaliv, se bi Italija ne bi smela upirati, da bi severni in južni v paktu ne obseženi deli po želji zaveznikov bili razdeljeni med Srbijo, Črno goro in Grško.
Vsled manifestacije reškega mesta se je ustvaril politično drugačen položaj. Sedaj :e dilema priprost: ali enostavna izvedba londonskega pakta, ali pa taka rešitev, ki bi ustregla tendencam, interesom in aspiracijam Italije in Jugoslavije. Govornik je mnenja, da je ta druga rešitev parlamentu bolj všeč. V polnem soglasju z ministrom zunanjih poslov je bil določen minimum italijanskih aspiracij. Govornik je zahteval solidarnost zaveznikov za londonski pakt, in to obvezo so zavezniške vlade lojalno priznale.
Za vsak slučaj pa, ker mi imamo razen nekaterih malenkostnih točk že zasedeno tako ozemlje, ki je še bolj obširno, nego ono, označeno v londonskem paktu, bi pojenjala izvedba tega pakta, da moramo izročati Reko Hrvatom in izvesti člen 7 Pakta, ki se tiče Albanije. V tem oziru ni mogoča dvoumnost; ni mogoče zahtevati londonski pakt in prezreti obenem člen 7 in zahtevati Reko, Govornik zelo obžaluje ravnanje onih politikov in onega škodljivega tiska, ki branijo nezadovoljnost in pospešujejo prenagljene in nezmisclne sklepe. Z žalostjo je gledal pojave kršenja discipline posebno v vrstah armade in mornarice, ki so zelo težko omajali naš kredit v inozemstvu.
Ministrski predsednik se brani proti obtožbam, da je popuščal in da je razložil Ameriki pravi gospodarski in finančni položaj Italije, kakor da bi ta bil v inozemstvu manj znan, kot pri nas. Govornik izraža svoje prepričanje, da bo Italija izšla srečno in kmalu iz sedanje krize. Očitalo se mu je tudi, da je imel zvezo z Jugoslovani, Temu nasproti mora odkrito izjaviti, da želi tako sporazumeti se z njimi, da; doseže od njih največje zaupanje. Absurdno je obstajati na tem, da se smatra čelo Jadransko morje kot italijansko jezero. Blaz-no je, če se hoče zapreti jugoslovanskemu narodu vsak iehod na Jadransko morje*
Za sedaj je važno, da nadomestimo dejanj-ski stan, ki zelo težavno vpliva na italijanske finance in na italijansko gospodarstvo s pravnim razinerfem,' četudi m c stane to tako žrtev. Kdor ne odobrujc tega stališča, ima dolžnost, da glasuje proti vladi. Vendar ima vlada potrebo, da se čuti podpirano od zaupanja zbornice. Če mu bo zbornica odrekla to zaupanje, bo govornik zapustil vlado s čisto zavestjo, da je storil vso svojo dolžnost.
Ministrski predsednik jc zaključil: Na* cionalisti se imenujejo oni, ki trdovratna obstajajo na kakem malem otoku, na kaki mali skali, na kako neznatno točko in no mislijo na oni veliki narod, v katerega .mi verujemo in katerega mi hočemo, na oni veLiki narod producentov, ki mora obnoviti svoje živce in svoje energije in ki mora obnoviti tudi svojo svetovno politiko. Jaz vztrajam na tem stališču, in kdor jc nasproten, naj glasuje proti meni. K sklepu ^e Nitti pozval parlament, naj zasledujejo tako zunanjo politiko, ki ima za cilj konsolidacijo miru in ki doptišča na Jadranskem morju prisrčno pobratenje vseh onih narodov, ki ob tem moriu živijo in sc na njem srečavajo. ,'LDUl
Iz Nittijeve izjave, ki jo jc italijanski parlament odobril, je razvidno; Italijanska vlada jc pripravljena, pustiti Reko Jugo-slo\anom, obdržati pa vse drugo zasedeno ozemlje.
Ta rešitev se zdi Nittiju morda pravična, jc pa ravno tako krivična kot SO zahteve laških nacionalistov, ki bi nam hoteli vzeti vse.
Krivice pa nikdar ne bomo priznali!
Ameriški inženirji proučajeja naše železnice.
LDU Belgrad, 8. febr. Po odredbi
ministrskega sveta se jc sestavila posebna komisija ameriških strokovnjakov, zlasti inženjerjev. Komisija jc začela svoje delovanje s tem, da v svrha orientacije poseča naše prometne ust&»# nove, da bi potem mogla ukrepati gle-" de hjih izboljšave.
Radi naše živine in Industrlf« sktlt izdelkov.
LDU Belgrad, 8. febr. Danes odpo* tuje v Slovenijo minister za obnovo zemlje Kosta Stojanovič radi dobave živine, zlasti konj, ki so jih zaplenili Slovenci bivši Avstriji. Njegovo potovanje je posvečeno tudi obnovi slovenske industrije. Slovenska industrija prejme posojilo od avansa vojne odškodnine, in sicer proti temu, da odstopi Slovenija del svojih proizvodov po določenih cenah Srbiji.
Jugoslovanska plovba v ru« ■nunskih vodah.
LDU Belgrad, 8. februarja. Minister za promet je dovolil plovitev ju« goslovenskih ladij v rumunskih vodah.
Mažarska propaganda.
LDU SoloSvar, 7. februarja. Runi umska brzojavna agentura Damian javlja: V nekaterih dneh bo pred tukajšnjim sodiščem končan senzacijski proces zaradi zarote, odkrite v Temeš-varu. Obtoženih je 48 oseb, pri katerih jc oblastvo našlo skrito orožje, strojnice in topove. — Z največjim zanimanjem se pričakuje proces ogrske propagandne organizacije, ki so jo zasledili v Maroš-Vasarhelyju, kjer so našli za. dva in pol milijpna denarja za državo sovražne propagandne smotre.
PolitKne novic®.
+ Socialistični ministri — ubogi revčki, Dne 8. t. m. se jc vršil na Jesenicah v Delav. domu dobro obiskan shod. Na shod je prišlo tudi več socialnih demokratov, ki pa zborovanja niso motili. Govorili so Fran Orehek in Ivan Gostinčar iz Ljubljane in soc. dem. Košir, Shod je odločno protestiral jjpoti nepravični jz-
ir c
»Večerni list«, cine 9. lefiruarfa 192ff,
Dr, Toma v laški službi.
Gorica, 8. febr. Italijanski deželni komisar dr. Petlarin se nahaja v zelo teži. cm položaju. V sedanjih razmerah postaja nemogoč, ker baje noče povsem ugoditi nasilnim zahtevam vladajočih italijanskih oblasti proti ljudstvu. Zanimivo je, da za Pettarinovega naslednika imenujejo voditelja Bloven-
skih socialistov dr. Tumo, ki se je izkazal laškim .mogotcem nad vse uslužnega. — Po prizadevanju dr. Tume bodo Italijani izdajali slovenski radikalno socialistični list. List bo prevod socialističnega lista »Lavoratore«. Izhajal bo 3 krat na teden.
menjavi krcn, proti italijanskemu nasil-stvu in proti volilnemu redu, ki ne daje vsem ženskam volilno pravico.
Mnogo smeha so vzbudila izvajanja sodruga Koširja, ki je rekel med drugim, da so socialisti odločni nasprotniki nepravični izmenjavi kron, da so tudi za žensko volilno pravico, da pa ie načrt za občinski volilni red napravila ljubljanska vlada. Zelo ps je nezadovoljen s socialističnimi ministri, >ubogi revčki« jih je nazi-val, ter je zatrjeval, da bodo odstopili, ker uiso tako delali, kakor so obljubovali.
Ivan Gostinčar mu je odgovoril, da je soc. dem. minister Korač za izmenjavo 10 : 1, da obstoji ljubljanska vlada iz dveh mož, izmed katerih je eden liberalec dr. Žerjav, drugi pa Jaklič, socialni demokrat. Očital je socialistom, da so nepošteni, ker imajo dvojni obraz, in sicer enega za zelene mize, a drugega za shode, kjer hujskajo ljudi proti svojemu lastnemu delti, Zborovalci so bili zelo zadovoljni, Jcer so javno uvideli, da socialisti samo farbajo. <:	.
-f- Pozornost vzbujajo. V soboto 7. t m. so se liberalci in socialisti, ki sede na vladi, posvetovali o gospodarskih rečeh, Menda se topot niso menili e bankah in izvoznicah. Socialist Buk-šeg, ki jc vodil to sejo, je pobija) draginjo z dolgimi besedami. Uradno poročilo dopisnega urada veli: »Največja pozornost se je obrnila na sredstva, ki jih je minister prehrane predlagal za pobijanje draginje.« Jutri ne bo več draginje. Bukšeg je predložil »sredstva«, ostali gospodje bankirji in izvozniki so gledali na ta »sredstva« in to jc v svetu vzbudilo največjo pozornost. Ta nam pa popolnoma zadostuje, da ž njo prestradamo še tistih par ostalih suhih dni, ki nas je ž njimi osrečil socialist Bukšeg s pomočjo demokratskih bankirjev. Kdor je lačen ; 4« brez obleke, naj vzame malo Buk-Segovih »sredstev« na žlico »pozornosti«, pa bo sit in oblečen!
+ Resnica o generalnem štrajku v Belgradti. O tem štrajku je vlada razposlala gelo nedolžno poročilo. Kako je bila stvar v resnici, je malo bolj razvidno iz posebnega telefonskega poročila v »Jutamjem listu*o3 6, t. m., dasi je to poročilo na več mestih zaplenjeno. Glasi se lako-le: »V četrtek se je izvršila ustavitev enodnevnega dela‘v Belgradu. Ta štrajk je imel značaj protesta proti min-stroma Pribičeviču in .Draškdviču, Redarstvo je bilo ukrenilo pre V:dnostn6 odredbe za slučaj incidentov. Zastopniki de la vekih organizacij so prejšnji dan obvestili redarstvo, da ima štrajk miroljuben značaj. Na dan štrajka se je vršil shod, na katerem so govorili Stefanovič, Milajkovič in Topalovič, Skupščina je tra-
£' da poldrugo uro. Eden zacmjih govomi-ov je priporočal navzočim, naj se mirno razidejo, a zborovalci na to niso hoteli pristati, marveč so se noseč rdeče zastave napotili proti Terazi,'am. Ko so prišli do zunanjega ministrstva, je kordon orožnikov zabranil nadaljnji pohod in oddul dva strela v zrak. Ker je pa bil kordon Orožnikov preslab, da bi preprečil masi nadaljnji pohod, je bil kordon v kratkem prebit in masa sc jc napotila proti kraljevemu dvoru. V fiatu, ko jc taaožica došla pred dvor, se je tu ravno mcajfila straža ter se je godba z oddelkom vojakov napotila (bela lisa') ... Enako je 'množica vsklikala ruskim komunističnim vod eni, a proti Pribičeviču in vladi. Komunistični voditelji so označili kot glavnega provzročitelja tega štrajka ministra za »oiranie stvari Pribičeviča. Go" vornik Topalovič je rekel: Po, zakonih naše dežele je vsak tisti, ki bi delai proti po* stavam (bela Hta) ... Pribičevič že Štiri mesecc del? r.n svojo roko (bela lisa).,., sliko mrtvega mesta brez luči in tramvaja. Vse trgovine ro bile zaprte, ravnolako kavarne in gostilne. V mestu je popoldne vladal popoln mir in red. Po mestu so hodile močne straže orožnikov in konjeniški oddelki. Do neredov ni prišlo. Danes se je zopet začelo normalno delo. Idsti niso izšH, Tcer delavci v tiskarnah včerai niso delali,«
4- Boj med socialisti in komunisti v Bosni je čira dalje tem neizproshej-Ši. Njihovi listi so polni medsebojnih grdenj in očitanj. Pretežna moč na zunaj je danes le v rokah desničarskih socialistov, ki se opirajo na vlado, množico pa prehajajo v komunistični tabor. V Drvarju so oteli socialisti ta-mošnjim delavskim organizacijam, ki so prešlo v roke komunistov, vse premoženje, delavskemu konsumu pa 2 vagona moke. Komunisti zahtevajo od vlade varstvo osebnega premoženja
in svobode združevanja, sicer prete, da se bo delavstvo branilo samo.
-r Politični boji v Bosni in Hercegovini so se razvneli do skrajnosti. V Bihaču in drugod so na strankarskih shodih pokale celo bombe. Vse stranke se z mrzlično vnemo pripravljajo na volitve. Kakor poročajo zagrebški listi, so nekateri poslanci uvedli akcijo, da se v Bosni in Hercegovini prepovedo vsi strankarski shodi, dokler se naš zunanji položaj ne pojasni.
+ Srbsko in hrvaško ženstvo za volilno pravico. Te dni so zastopnice ženstva v Hrvatski in Slavoniji izročile spomenico, v kateri zahtevajo žensko volilno pravico za ustavotvorno skupščino. V isto svrho se je začelo gibanje tudi med ženstvom v Sarajevu in Belgradu.
+ Kako gospodarijo socialisti na Dunaju, Na Dunaju so povišali sedanji gospodarji na dunajskem rotovžu: socialni demo' krati električni tok za luč na 40 in za motorje na 18 v za hektovatno uro 15. novembra 1. I., toda zdaj nameravajo osrečiti Dunajčane za hektovat luči s 54 in za hektovat električne eneržre s 45 v; cene plinu bodo pa zvišali na 2.60 K za m3. Cene na električni železnici. pa nameravajo pov:šati od 2 kron do 2 kroni 50 v, kolikor si plačal pred. vojsko, ako si so peljal z iz-voščekom z južnega kolodvora k sv. Štefanu. Na nekem shodu kršč. socialcev je glede nameravanega poviška rekel dr. Weis-kirchner: 'Občina je ustanovila podjetja, da omogoči prebivalstvu cenene vožnje in uporabo plina in električne moči. Zadnji računrki zaključek krščanskih socialcev je izkazoval še prebitek; nato je šlo navzdol; konec bc, da bo dobil tuji kapital v roke podjetja, katera ie ustanovil dr. Lueger.« Tako gosoodanic soc. demrkrati.
+ Razlastitev valeposestev v če-Iioslovaškt. Čehoslovaška nar. skupščina bo v kratkem razpravljala o predlogi, s katero se proti odškodnini razdele veleposestva v mala posestva, katerih bodo na ta način ustvarili več stotisoč. Kar tiče gozdov, jih bo prevzela, oziroma odkupila država, okrožja ali občine. Predloga se bo uveljavila vsled dogovora agrarc.ev s socialnimi demokrati. Zanimivo je, ker so socialni demokrati v tem vprašanju opustili svoje programatično načelo o podržav-ljenju zemljišča in se postavili na stališče zasebne lastnine. Sicer pa tudi boljševiki v Rusiji niso izročili veleposestev v upravo občinam, marveč so veleposestva carja, pravoslavne cerkve in plemstva razdelili med velike, srednje in male kmete.
Dnevne novice.
— Aktualna knjižica! Izšla jc knjižica »Država brez Boga!« Cena 3 K. Dobi se v trgovini Ničman, Kopitarjeva ul.
— Umrl Je v Mali Nedelji pri Ljutomeru dne 7. t. m. v 66. letu svoje dobe g. Simon Cvahte, ravnatelj »Narodne šole«. Pokopali ga bodo jutri
v torek ob 11. uri dopoldne N. p. v m!
— Podražene poštne tiskovine. PoStno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Vsled podraženja papirja in tiskarskih proizvodov v obče je povišala poštna uprava prodajno ceno brzojavnih golic od 4 na 10 v., poštno nakaz-ničnih golic od 6 na 10 v., povzetnih spremnic od 16 na 30 v., navadnih poštnih spremnic od 16 na 20 v., in zavitek uradnih dopisnic (le. za državne urade, ki vživajo prostost poštnine) od 8 v. na 1 K 50 v. Te cene stopijo v veljavo 15. t. m.
— Kropa. Na Svečnico, dne 2. t. m. se je ustanovil v Kropi telovadni odsek Orel, Pristopilo je k odseku 20 fantov in storilo vpričo zelo številno zbranega občinstva slovesno zaobljubo. Slavnost ustanovitve Orla v Kropi je bila zelo veličastna. Počastili so slavnost tudi sosedni orlovski odseki, posebno veliko je bilo Orlov in Orlic Iz Radovljice iri celo iz Kranja. Domači Orli ter Orli bi Orlice iz Radovljice so proizvajali tudi proste vaje, za kar slednjim izrekamo svojo zahvalo. — Bilo je zelo lepo Navdušili smo se za orlovske ideale vsi. — Mi mladi, mi gremo naprej! Bog živil
— MUjordno posojilo proti zastavi
kinematografov. »Rijoč« poroča, da je rieku..angleška tvrdka pouudiia riaSi vladi 5 milijonov funtov šterlingov ali nail 2 milijardi kron posojila, pod pogojem, da dobi ona izključno pravico
za ustanavljanje kinematogi*afičnih podjetij in monopol za proizvajanje filmov, in to za dobo 15 — 20 let. Posojilo bi bilo za vso to dobo brezobrestno.
— Če se v Trstu govori slovensko.
Nedavno je bil obsojen v Trstu neki zavedni^ Slovenec v tedenski zapor, češ da je izzival Italijane, ker je govoril slovensko«
— Bosensko učiteljstvo v štrajku?
Bosensko učiteljstvo je te dni poslalo v Belgrad deputacijo, ki naj pospeši rešitev njihovih zahtev glede ureditve plač. Za odgovor so postavili rok do 8. t. m.; ako odgovora ne bi bilo ali bi bil neugoden, je učiteljstvo zagrozilo s štrajkom.
7“ Zaplem'|,a tobaka. Ivanka Petkov-šek iz Bevk pri Vrhniki je kupila od Ma-rije Trček za 500 kron. tobaka, kateri je vreden 323.25 K. Tobak je bil namenjen v zasedeno ozemlje. Tobak je oblast zaplenila.
— Prijeti tihotapci. Obmejnemu komisarijatu v Špilju se je po dolgotrajnem zasledovanju posrečilo zasači-tn tihotapsko družbo, ki je s pomočjo nekaterih finančnih stražnikov iztiho-tapljala večje množine živil in tobaka v Avstrijo. Večina krivcev je že pod ključem; uradni organi pa bodo predani porotnemu sodišču radi zločina zlorabe uradne oblasti in radi podkupljivosti.
— Tudi Italijani strogo kaznujejo tihotapce s tobakom. Italijanska finančna straža v Logatcu kaznuje tihotapce tobaka z zapadom blaga, za vsakih 150 ovojev nalože 500 lir kazni.
— Veliko zlatnine in srebrnine gre iz
naše države brez vsake potrebe, V naši državi imamo veliko zastavljalnic, v katerih se potom dražbe prodaja zapadlo blago, med katerim je veliko zlatnine in srebrnine, katero pokupijo večinoma verižni-ki in tihotapci, ker ti imajo za take reči denar; zlatnina in srebrnina odroma v Italijo, nam pa ostane papir, ker se prstan ali ura ali verižica kar meni nič tebi nič le ne more zapleniti. Zelo umestno bi bilo, da bi zapadlo zlatnino in srebrnino kupila država, ki bi si tako polagoma zbrala zaklad zlata in srebra.
— Zagrebška mestna aprovizacija
si je uredila v Zaprešiču veliko tovarno za proizvode iz svinjskega mesa. Tovarno vodi ravnatelj F. Prihoda iz Prage, znan strokovnjak.
— Vlom v mlin. Alojzij Valentinič in Urban Bergbacher iz Št. lija ob Dravi sta obtožena pri ljubljanski deželni sodniji, da sta ukradla ponoči lani meseca majnika gostilničarju Košarju v Zgornji Vesci blaga v vrednosti 2731 K 60 vin. 13letni Jože Bergbacher je v preiskavi povedal, da ga je vzel v Zgornjo Vesco Urban Bergbacher seboj, da je strašil, ko sta kradla. Urban Bergbacher je pa mesec prej vlomil v Črn-čev mlin in odnesel v družbi Barbare Bergbacher dve vreči moke. V razpravi sta pri deželni sodniji v Ljubljani obtožena odločno zanikala, da bi bila vlomila h Košarju, Urban Bergjbacher je pa odkrito pripoznal, da je res vlomil v Črnčev mlin. Valentinič je povedal, da je prinesel od vojakov 13 tisoč kron domov. Sodišče je oprostilo oba obtoženca zaradi tatvine pri Košarju, ker je premalo dokazov za njo, Bergbacherju je pa prisodilo dva meseca težke ječe zaradi vloma v Črncev mlin, katerega je sam priznal.
— Roparski umor. V Stenjevcu pri Zagrebu jc 19 letni Ivan Jagušt skozi okno udrl v hišo, v kateri je čisto sama stanovala 45 letna vdova Jana Pa-vec, katero je Jagušt ubil s sekiro in nato oropal, kar je našel. Zločinca so zasačili malo dni nato, ko je na sejmu v Zagrebu prodajal nropane stvari. Jagušt je zločin že priznal.
— Roparski umor v Frohnleitnu na Štajerskem. Dne 5. t .m. ob 5. uri zjutraj je ustrelil Andrej Velikonja svojega sodelavca, 51 let starega ogljarja Jožefa D’In-kana iz Belluna ^ je vlomil v D’ In-kanov kovček, iz katerega je odnesel do 2000 kron. Velikonja je šel nato h gospodarskemu uradu naznanit, da so tovariša divji lovci ustrelili. Poizvedbe so pa proti Velikonju zgostile toliko sumljivih okolno-stf, da so ga zaprli,
— Cene bombažu padle. Iz Liver-pola se proča, da so trgovci bombaža odpovedali v Združenih državah vsa naročila, vsled česar so cene bondbaže-vini v Newyorku silno padle.
— Valute na zagrebški borzi 6. februarja: ameriški dolarji (100) 10.400 kron; carski rublji (100) 125 K; nemške marke (100) 195 K; leji (100) 200 K; lire (100) 760 K.
štev. 31.
lj Predilnico je kupila »Jadranska banka« za 1,060.000 kron! Ljubljančani pravijo, da bo imenovana banka preosno-vala staro predilnico v mlin, druge vesti pa trde, da se bodo v predilnici nastanili delavci, kateri delajo po tvomicah, katere financiraj »Jadranska banka«,
lj Preprečeno iztihotapljanje srebrne* ga denarja. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so aretirali Antona Bu-kerja, Franca Albertija in Franca Rijav-ška, ker so nakupovali srebrni denar, da vtihotapijo preko italijanske demarkacijske črte v Trst. Navedeni so se izročili centralnemu uradu proti verižništvu. Tihotapci so imeli svoje gnezdišče in zbirališče v neki hiši na Kongresnem trgu.
lj Zaplenjeni avtomobilski plašči ukradeni. Poročali smo, da so detektivi kolodvorske policijske ekspoziture zaplenili 12 avtomobilskih plaščev in 5 cevi. Zelo naporne in neutrudljive poizvedbe so dogn*' le, da so bile ukradene povodom vloma v skladišče eraričnega kadra; škode je 35 tisoč kron. Storilci so aretirani.
lj Aretirali so detektivi kolodvorske policijske ekspoziture Jožefa Rihteriča iz Sela, ker je ukradel kleparskemu mojstru g. Komu 10 m cinastega žleba.
lj Tihotapska zakonska dvojica. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so aretirali Ljudevita. Altenederja in njegovo soprogo Marijo, ker sta iztihotap* ljala vole čez demarkacijsko črto.
Ij Pokanje z bičem v Ljubljani vozni' kom ni dovoljeno. Kdor z bičem poka, se kaznuje z globo do 50 kron, Če pa kljub globam pokanja ne opusti, ga povabijo na policiji tudi na prežganko. Kljub večkratnim opozorilom v časopisju, se vozniki,le ne navadijo, da bi vozili ponoči z razsvetljenimi vozovi, dasi take grešne voznike na policiji vedno primerno kaznujejo.
lj Hitro dekijoči žepni tat. Na Vodnikovem trgu je okradel pred dnevi gospo Zalazmkovo Josip Lukič, po poklicu žepni tat,, kateremu je policija prepovedala bivanje v Zagrebu. Lukič se je pripeljal zjutraj z vlakom iz Zagrebel, ob 9. uri dopoldne je pa že okradel, gospo Zalaznikovo, katero sta dva šolarja opozorila na tatu, ki je nato policijski stražnik aretiral. Ko ga je straža predstavila na policiji permanen-čnemu uradniku, je nastopal zelo mogočno« pripovedoval, da ni bil še nikoli kaznovan< da je učen človek,ki je bil že v štirih državah. »Jaz te pa odpošljem sedaj v peto državo«, je vzkliknil ogorčen adjunkt Modic, ko ga je odposlal v zapore okrajnega sodišča, kjer so ga obdržali 3 dni. Ko so ga po prestani kazni zopet privedli na po' ličijo,, se je predstavil gospodu adjunktU« rekoč: »Iz pele drržave sem se vrnil.« —* >Dobro, ^ šesto državo Vas pa odpošlje*11 sedaj z odgonskim popotnim listam«, se jc glasil pravilen odgovor.
Ij Pred kinom je stala in čakala velika, vrsta ljudi. L, A, se je pa naveličal čaka# in je zakričal nad stražo, katera je skrbeli za red: »Vi stražnik, zakaj ste tukaj v slo* žbi, da moram tako dolgo čakati na vstop' nico, se bom čez Vas pritožil.« — Da se L. A. ne skesa, je stražnik sam naznaO® pritožbo čez se svojim predpostavi jeni*®; kateri so v svoji ljubeznivosti preskrbe« L. A, priliko, da bo v smislu § 104 srf>-skega kriminalnega zakona zastopal san* svojo »pritožbo« pred ljubljansko deželni sodnijo.	t,	>
ljubljanske novice.
lj Poročil se je včeraj pri sv. Petru g. Franc .Jereb, strojnik Jugoslovanske tiskarne, z gospodično Tončko Duhovnik« iiog daj srečat
Aprovlzadla.
a Telečje meso. Jutri v torek 10. bruarja se bo prodajalo na stojnici Frana Zajca v Šolskem drevoredu telečje meso po 17 K prve vrste in 16 ® druge vrste.
a Cene mesu. Odsek za določanje cen je sklenil v seji dne 81. januarja 1920 povišati cene mesu provizorični na meso I. vrste 22 K in druge vrste 20 K, in sicer dotlej, da odloči o tei*1 definitivno deželna vlada. Vsled rastočih cen živini je deželna vlada t>o vsestranskem prevdarku uvidela, da je <:e' na najnižja, ki jo sploh more mesa*' zahtevati pri današnjih živinskih C®' nah, in je sklepu pritrdila.
Narodno glecSasc*?.
Iz gledališke pisarne. Na Čast do*
šlim ministrom so vprizori v torek l- J' 10. t. m. slavnostna predstava »ProdA* na nevesta« izven aponementa. Pi'e( ' stava »Mignon« za obonement oclpt,cle
Opera:
Dne 9. februarja, ponede!jck: Zapr
Dne 11. februarja, sreda:	■'	*'~rne*
Abon. B/33,
Drama:
1	I/
Dne 9. februarja, 'ponecVK-* renček« — »Ženitev«. Abon, D/33. ,
Dne 10, februarja, torek: :>Nočn* vaj«, Abon, A/32._________________
Odgovorni urednik Jože Rutar.
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista*-Tiska #Jugoslovanska tiskarna« v Ljubli30