štev. 29. Pogtnfna pI»Fan» t koIotIdL Ljubljana, dne 18. julija 1934. Leto XVI KMCTJKI LIJT Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194. 5Vcvarna igra Temeljni pogoj za obstoj vsake organizacije je red. Organizirana družba si lahko napravi red lak ali tak; kdor ga pa enkrat določi ali pa sporazumno spremeni, ga mora iudi držati, če noče propasti. Red pa vzdržuje oblast. Ta oblasl je lahko različna: v družini je »oblast« oče (mati, najstarejši član družine); v verskih organizacijah duhovščina; v državi pa državni poglavar in njegovi zastopniki (vlada, uradnišlvo). Vsaka oblast pa mora imeli neko veljavo ali »avtoriteto«. Oblast brez veljave ali avtoritete ni nobena oblasl več, ker živi in obstoji le na papirju. Svojo veljavo in moč pa dobiva oblast ali od Boga, ali pa iz skupne volje organizirane družbe (narodal; ta izvor daje oblasti tudi njeno moralno in fizično moč; oblast ima moč, da tistega, ki ne spoštuje njenih ukazov ali postav, lahko primerno kaznuje. Iz zgodovine vemo, da si ljudje poslavljajo različne oblasti, a vsaka mora imeti svojo avlorilelo. če oblast avtoriteto izgubi, zapade družba v anarhijo in zmešnjavo, dokler ne nastopi nova oblasl in nova avtoriteta. Pomen avtoritete znajo najbolj ceniti raznovrstni nezadovoljneži in prekucuhi. Dokler je lu močna avlorilela, so vsi prevrati nemogoči; kakor hitro pa pade avlorilela oblasli, gre tudi prevratno seme bujno v klasje. Tako vidimo, da so prevralneži poskušali v vseh časih predvsem omajati avtoriteto oblasli. Sredstev in potov za to je mnogo. Obrekuj državnega poglavarja, pa se bo kmalu zlomila njegova avlorilela; smeši duhovščino in vera bo v nevarnosti; zaničuj starše in učitelje pred mladino in avtoriteta doma in šole bo izginila! Rušenje avtoritete torej ni posebno težka stvar, težko pa je na ruševinah zgraditi novo stavbo avtoritete, ker se prerado zgodi, da pade z avtoriteto osebe vred Iudi sama avtoriteta kot taka! če ne maram poslušati in se pokoriti eni avtoriteii, čemu bi se potem drugi? Rušenje avtoritete tudi pri nas ni neznana stvar. Tudi pri nas se pojavljajo ljudje, ki v svoji zaslepljenosti ali pa v politični zagrizenosti kar ija v en dan rušijo in podirajo vse, kar jim je na poti, ne da bi pomislili, kaj naj postavijo na meslo ruševin. A ne samo posamezni ljudje so tako kratkovidni — mi imamo Iudi cele slranke, cele »pokrete« ali kakor se lake »akcije« že imenujejo, ki brez ozira na posledice izpodkopujejo ugled in veljavo vlad, ministrov, uradnikov, duhovnikov, učileljev iid. z obrekovanji, z lažmi, z neutemeljenimi očilki in sum-ničenji, a pri vsem tem ne pomislijo, da mora s porušeno avtoriteto drugih nujno pasli tudi njihova lastna avtoritela! Brez avtoritete in brez avloritaiivne oblasti pa ni reda in brez reda ni življenja in ni napredka. Kdor hoče lorej izpodkopavati red in rušiti avtoriteto, naj pazi, da ruševyne ne bodo Dod-sule njega samega,! 2Ve „fea/w — ampak „feafeo" / Naše gospodarstvo, zlasti kmetsko, se nahaja danes v veliki stiski, tako da nihče ne more več prav naprej. Kmetje tožijo o pomanjkanju denarja in o nizkih cenah svojih pridelkov; obrtniki tožijo o pomanjkanju naročil; trgovci tožijo, da se jim kvari neprodano blago; industrija pa omejuje svoje obrate in odpušča delavce, kar pa jih še zaposluje, so tako plačani, da je za živeti premalo, za umreti pa preveč. V takih razmerah ni čudno, če se tudi država zvija v gospodarskih krčih. Proti tej bolezni — krizi — iščejo dandanes najbistrejše glave primerno zdravilo, pa ga ne morejo najti. Ali pa — nočejo! Mi vemo, da je glavni vzrok naše gospodarske krize prenizka cena kmetijskih proizvodov in previsoka cena vsega, kar mora kmet kupovati. Napetost med obema cenama je velikanska. Vemo tudi, da bi bilo treba to nepravilno razmerje popraviti in vsak pameten človek bi pričakoval, da nam bodo naši gospodarski in politični zdravniki povedali, kako naj odpravimo to zlo. Tega nam pa ti zdravniki ne povedo. Pač pa slišimo in beremo dan na dan, kaj nas boli! Kakor da tega ne bi že sami dovolj natanko vedeli! Ljudje pravijo n. pr., da lesa ne morejo nikamor prodati po primerni ceni. Od »zdravnikov« bi pričakovali, da nam bodo povedali, kako naj dosežemo to, da pojde naš les zopet v tujino ali pa kako naj ga vnovčimo doma po primerni ceni. Zdravniki pa tega še niso nikdar povedali, ampak samo pripovedujejo to, kar vemo vsi, od bankirja do zadnjega hribovskega pastirja: da les nima nobene cene in da je treba to stanje izpremeniti — nikdar pa ne zine nihče besedice o tem, kako naj to dosežemo in kako naj pregovorimo n. pr. Italijo ali Francijo, da bo zopet drago plačevala naš les! In tako gre na. celi črti. »Zdravniki« — po domače demagogi — vpijejo kakor za stavo, da je treba cene kmetijskih proizvodov zvišati — pozabijo nam pa povedati, kako in s kakšnimi sredstvi. Oni vpijejo, da je treba cene industrijskih izdelkov znižati — pozabljajo pa na: kako? In vpijejo, da je treba znižati davke — pozabljajo pa povedati, kje in kako naj država dobi denar, ki ga potrebuje neobhodno za javno upravo! Naši »zdravniki« so podobni otročičem, ki vpijejo za atom, naj jim prinese s sejma domov pravi avtomobil, ne vedo in ne povedo pa, kako naj ata to doseže, da bo kupil avtomobil... Zato pravimo: Manj demagogije in več res-/ nosti. Če se demagogija maščuje že v politiki, se še desetkrat bolj maščuje v gospodarstvu! Samo dan na dan ponavljati to, kaj nam manjka in kaj si želimo, ne zadostuje; resni ljudje bi radi vedeli, kako naj se primanjkljaj odpravi in s kakšnimi sredstvi. Tega pa naši gospodarski demagogi ne povedo in tudi ne bodo zlepa povedali, ker če bi govorili resnico, bi se morali krepko zaleteti v tiste, od katerih žive — zato pa od teh ljudi nikdar ne bomo dobili odgovora na vprašanje: Kako? monopol naL Gošhom Dalekosežen ukrep češke vlade za zaščito kmetov Kmetom dandanes ni nikjer postlano na rožicah; gospodarska kriza tare kmete povsod zaradi preobilice žita in drugih kmetijskih proizvodov, vsled česar so morale cene le-teh nujno pasti, dočim so cene industrijskih izdelkov ostale ali neizpremenjene, ali pa so se celo dvignile. Napetost med cenami za kmetijske in za industrijske proizvode je bistvo današnje gospodarske krize. Te krize, ki je najprej zadela kmete, danes pa tudi že industrijo in banke prav znatno pritiska, ker kmet ne more več kupovati, do danej še nihče ni obvladal. Poskušali so res z visokimi zaščitnimi carinami na uvoz žita itd., pomagalo pa ni vse skupaj nič. To smo videli zlasti na Češkem, kjer je cena kmetijskih proizvodov kljub visoki carini na tuje blago znatno padla, ker je bilo domačega blaga na domačem trgu preveč. Sedaj pa so posegli na Češkem po novem sredstvu. 14. julija t. 1. je namreč stopil v veljavo zakon, ki ga je izdelal eden od voditeljev češke kmetske (agrarne) stranke dr. Hodža in s katerim se uvaja nekak monopol za nakup in prodajo ne samo žita, ampak tudi nekaterih J drugih pridelkov (krmil). Zakon bo veljal za tri leta. O zakonu samem je dal minister Hodža časnikarjem sledeča pojasnila: »Ustanovili bomo delniško družbo, ki bo imela izključno pravico za nakup in za prodajo in za uvoz in izvoz žitaric in krmil. Družba bo imela monopolske pravice, ker hočemo kmetom zagotoviti ne previsokih, ampak primerne, predvsem pa stalne cene. Samo na ta način ohranimo lahko kupno moč čeških kmetov, ki jih je še vedno 36 odstotkov v državi, za nekaj let naprej. Mi namreč ne moremo računati s tem, da bi naš industrijski izvoz kdaj zopet dosegel nekdanjo višino in zato moramo gledati, da okrepimo naš domači (»notranji«) trg, ki dobiva tudi za industrijo vedno večji pomen, zlasti če hočemo znižati brezposelnost. So pa še drugi razlogi, ki nas silijo, da zagotovimo kmetom stalne cene. Poglejmo le zadolžitev kmetov. Kmetje so se zadolžili, ker so bile zadnja leta cene njihovih pridelkov prenizke. Kmetski dolgovi znašajo danes 20 milijard čeških kron. Teh dolgov kmetje ne bodo mogli poravnati, pa če obrestno mero še tako znižamo, če bo kmetom grozilo še vedno novo znižanje cen njihovih pridelkov. Do- ločitev »minimalnih cen« je brez pomena — treba je odkupiti vso letino in zato mora imeti družba za nakup žita monopolski značaj. Pojavilo pa se je vprašanje: Ali državni monopol ali kakšna druga centralna organizacija? Mi smo se odločili za drugo obliko, ker nočemo državnega kapitalizma. Kar imamo, to je kombinacija načrtnega gospodarstva (»econo-mie dirigče«) in privatnega gospodarstva. Žito bo nakupovala delniška družba z mo-nopolsko pravico. Centralne organizacije kmetijskih zadrug imajo 40 odstotkov deležev, ostalih 60 odstotkov pa imajo centralne organizacije konzumnih zadrug, žitni trgovci in mlini; mlini pa nimajo pravice nakupovanja. K delniškemu kapitalu 50 milijonov čeških kron država ne bo prispevala ničesar. Družba bo nakupila v teku leta 80.000 vagonov pšenice in ravno toliko rži, 40.000 vagonov ječmena in ravno toliko ovsa, približno 10.000 vagonov koruze in nekaj krmil. Za nakup tega blaga bo treba na leto približno 6 milijard čeških kron. Ker pa bomo nakupovali žito celo leto, ne bo ta vsota potrebna naenkrat, 'ampak bo treba kvečjemu le poldrugo milijardo, 'ki jo bo treba štirikrat »obrniti«. To vsoto bodo morali spraviti skupaj delničarji (zadruge itd.). Cene bo določevala in odobravala vlada. Cena pšenice n. pr. se bo dvigala od današnje cene «a žitni borzi v Pragi (172 čeških kron za 100 kilogramov) mesečno za 1-80 kron (čeških) do 1-90 kron; za rž bo znašala osnovna cena 132 kron, mesečno pa se bo dvigala za 1-50 kron do najvišje cene 145 kron. Tudi prodajne cene bo Pretekli teden je imela Zveza slovenskih rzadrug skupno sejo načelstva in nadzorstva, ki ,'je poleg drugih sprejela tudi nekatere važne sklepe splošnega značaja. Koncentracija in depolitizacija zadružništva Na opetovane nasvete javnih funkcionarjev, naj se naše zadružništvo koncentrira in depolitizira, ugotavljamo, da v organizaciji naše Zveze že več let popolnoma složno sodelujejo kot za-drugarji pristaši vseh bivših političnih strank in je torej Zveza že davno prenehala biti domena kake politične stranke. Prav tako je Zveza zadnja leta intenzivno delovala na koncentraciji zadružništva in je v tem pogledu že doslej dosegla razveseljive uspehe. To so dovoljni dokazi, da se zavedamo ne samo škodljivosti cepljenja zadružnih sil in vmešavanja političnih strank, tem več predvsem tudi da je za uspešen nadaljnji razvoj zadružništva potrebno, da ga vodi samo zadružna in ne morda tudi strankarska ideolo-jgija in da je treba vzpostaviti gospodarsko homogenost naše vasi. Naj vsi zadružni faktorji delujejo po teh načelih, pa ne bo nevarnosti, da bi Iprišlo v zadružnih vrstah do strankarskega izigravanja ali celo do novega cepljenja. , Ako kljub temu ideja koncentracije in depolitizacije ni bolj napredovala, tedaj tega ni kriva samo okolščina, da so bili pri nas v polpreteklem času politiki obenem tudi zadružni (Voditelji in da so se grupirale zadruge po stran-ikarski pripadnosti zadrugarjev, temveč je danes kriva tudi država, ki ne samo še ni unificirala in modernizirala zadružne zakonodaje, temveč je z novimi specialnimi zakoni in naredbami prav do zadnjega časa celo pospeševala — čeprav morda nehote — cepljenje in trenje v zadružnih vrstah. Zato je v prvi vrsti potrebno, da Idržava podpre dobro voljo zadrugarjev z unifi-Ikacijo zadružnega prava, ki naj vsebuje tudi (določbe za smotrenejšo organizacijo zadružništva y višjih enotah. I Modernizacija zadružnega prava pa je nujno (potrebna tudi zato, da Ibo možno preustrojiti posamezne zadruge, kakor tudi, da bo revizija zadrug uspešnejša. določila, odnosno odobrila vlada. Riziko (izguba) bi bila le mogoča, če bi imeli velike presežke; teh pa 1. 1934. ne bo. Za vsak slučaj pa je vlada pripravljena žrtvovati na račun rizika do 60 milijonov čeških kron; pri tem pa lahko računa tudi na dobiček pri uvozu. L. 1934. bomo morali bržkone uvoziti precej koruze in pšenice. Ta zakon pomeni v praksi slovo od starega gospodarskega liberalizma. Pokazalo se je namreč, da se načelo svobodne trgovine v mednarodni trgovini ni obneslo in da je tudi svobodno tekmovanje prenehalo biti glavno načelo v trgovini. In ker se doslej ni posrečilo rešiti agrarne krize z mednarodnimi dogovori, smo se odločili za primerne ukrepe doma, da vzpostavimo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem z načrtnim gospodarstvom. Delniška družba za nakup in prodajo žita z monopolski m značajem nam bo omogočila pa tudi izvajanje sistematične agrarne politike, ki si je postavila za svoj cilj (p<>leg drugih), da zmanjša pridelovanje tistih vrst žita, ki ga imamo preveč, namesto žitaric pa da goji industrijske rastline. V tem oziru je dosegla češka agrarna politika že prav lep uspeh, ker je na podlagi sporazuma z industrijo olja dosegla, da se bo z ržjo posejana površina znižala za 20.000 hektarjev, kjer bodo sadili poslej repico itd. Jaz upam, je končal minister dr. Hodža, da bomo dosegli dober uspeh.« Ker stoji vprašanje dviga cen za kmetske pridelke tudi pri nas v ospredju, bo češki zgled, zlasti če bo uspešen, velike koristi tudi za nas. Vpostavitev likvidnosti Ta dosedanjimi ukrepi se ni dosegla zaželena likvidnost denarnih zavodov in je zato to vprašanji slej ko prej odprto ter čaka nujne rešitve, saj je nelikvidnost denarništva še največja ovira, da tudi pri nas ne pride do izboljšanja gospodarske delavnosti. Iz privatnih denarnih zavodov je šel denar po večini v javne, odnosno od države privilegirane denarne zavode. Ako ne drugače, tedaj naj država olajša nevzdržno stanje privatnih denarnih zavodov vsaj na ta način, da javni zavodi posodijo privatnim vsaj toliko, kolikor morajo ti izplačati obresti svojim vlagateljem; seveda ta kredit ne bi smel biti dražji kakor je sedaj najvišja obrestna mera za vloge. Tudi še ni izpolnjena zakonita obljuba, dana v čl. 14. naredba o zaščitu kmeta, da bo država preskrbela sredstva za odkup zaščitenih kmečkih dolgov do 50%. Zaradi zaščite kmetov, katerim so posodile nekatere zadruge vsa, druge pa večino svojih sredstev — hranilnih vlog, je najboljša in desetletja najkoristnejša naša gospodarska organizacija, t. j. naše kreditno zadružništvo, zgubila vse upanje, da bo še kdaj mogla vršiti svojo obče koristno nalogo. Poleg tega se polašča gospodarsko in nacionalno najboljših in najzaslužnejših tjudi, t. j. funkcionarjev naših zadrug moralna depresija, saj jim neizpolnjena gornja obljuba vzbuja vtis, da je njihovo požrtvovalno delo za bližnjega prav od strani javne uprave smatrano kot nekaj manjvrednega. — Ako ne za celih 50%, tedaj naj država izpolni dano obljubo vsaj v toliko, da preskrbi kreditnim zadrugam kredit za lombard 25% kmetijskih posojil po obrestni meri, ki bo nižja kakor ona za kmetijske dolgove. Izvrševanje uredbe o zaščiti kmeta Uredba o zaščiti kmeta je stopila v veljavo že pred 8 meseci in smo takoj takrat opozorili ministrstvo na nekatere velike nejasnosti in pomanjkljivosti, vendar do danes še ni izšel komentar, odnosno pravilnik, ki bi omogočal pravilno tolmačenje in izvajanje uredbe. Najhujše pa je, da zaradi tega mnogi dolžniki zanemar- jajo svoje plačilne dolžnosti, češ, saj bo uredba itak še spremenjena in to v njihovo korist. Na srečo je uspelo v večini slučajev s svobodnim sporazumom urediti odnose med posojilnicami in zaščitenimi dolžniki; toda množijo se v zadnjem času slučaji, ki jih ni mogoče več sporazumno urediti. Banska uprava namreč ne rešuje pritožb, češ, da je treba počakati na pravilnik. To okolnost izrabljajo prav tisti, ki jim po uredbi ne gre zaščita, da dosežejo vsaj začasno zaščito, in to v veliko škodo zadružništva in javnega kredita. Zato apeliramo na pristojna oblastva, da rešujejo sproti pritožbe — v duhu uredbe — ki je vendarle toliko jasna, da dopušča izdajo rešitve. Razen tega naj pristojno ministrstvo čimpreje izda potrebne pravilnike. Končno je potrebno, da oblastva opozore prizadete dolžnike i^ upnike, naj se ne zanašajo na nadaljnje olajšanje plačilnih obvez po uredbi, temveč naj čim vestneje vrše svoje plačilne obveze. Hlefesander SttanboUjshi (Ob enajstletnici njegove smrti.) Enajst let je minilo, odkar je za večno za-tisnil svoje oči voditelj in organizator bolgarskega kmeta. Slavovica, njegov rojstni kraj, ostane večno svetišče kmetske misli; kajti tukaj je zasnoval svoje načrte kot pastir, dijak, narodni učitelj, propagator in poslanec, kot predsednik ministrskega sveta je našel v Slavovlci zdrave osnove za nadaljnje delo in v tem kraju počiva in sniva svoj večni kmetski sen. Celo njegovo življenje ga je vezala trdna vez na gozdnati Ro-dop in njegova pot je bila kmetska pot; s te poti ni nikdar krenil, bila je vedno ravna ln neizprosna za pravice bolgarskega naroda. Vj njem je bila in je personificirana idealna in moralna vas, njene lepote in tegobe so našle v njem pravega zagovornika in vse, kar je mogel dati domači grudi, je dal; danes je Stambo-lijski simbol in nesmrtni vodja bolgarske vasi, izraz vseh vrlin, trpljenj in nad. Njegova organizacija se razvija, raste in napreduje, vsak kmet vidi v njem proroka in največjega dobrotnika, v duši vsakega bolgarskega kmeta živi vera v lastno moč, svete pravice in dokončno zmago, njegova vas je prebujena in nikdar ne bo več popustila v borbi za zemljo in narod. Njegova mučeniška smrt je vzbudila težke dneve, njegova vas žaluje za njim, njegova polja, gozdovi in planine so zavite v črnino; toda njegova religija kmetskega dela, miru in zbližanja z Jugoslavijo živi svoje večno življenje. Slava kmetskemu reformatorju, junaku in mučeniku! He solucij a Zveze slovenskih rudrug Naša letošnja žetev ! Kmetijski minister dr. Dragutin Kojič je 'dal novinarjem izjavo o stanju žetve. Precenitev letošnje pšenične žetve so izvršili po občinah in srezih sreski kmetijski referenti. V dravski banovini se bo pridelalo 560.000 metrskih stolov pšenice (lani 633.900 stotov), to je za 11-6 odst. manj. Skupno znaša cenitev letošnjega pridelka pšenice 19,800.000 metrskih stotov, medtem ko je znašala lanska žetev 26,845.573 stotov. Letos je žetev manjša za 6,545.578 stotov ali povprečno za 25 odst. | Iz tega pregleda se vidi, da je letošnja pše-nična žetev približno slabša srednja žetev. Povprečna pšenična žetev v zadnjih 10 letih (od 1924 do 1923) je bila 21,500.000 stotov, to je, letošnja žetev bo od povprečne žetve preteklih 10 let za okroglo 17.000 vagonov slabša. Pač pa je kakovost letošnje pšenice zelo dobra. Ta cenitev za nas ni posebno tolažljiva. Dravska banovina mora tudi v dobrih letih uvažati znatne množine žita, letos pa jih bo morala še več, kar bo pri sedanjem pomanjkanju denarja zlasti revnejše sloje težko zadelo, ne samo v mestih, ampak tudi na deželi. ki se širi tako rapidno, da je zadnji čas, da se proti temu storijo drakonični ukrepi. To so individuji (osebel, ki izrabljajo brezposelnost v beračenje, ne da bi sploh imeli namen se kadarkoli kateregakoli dela lotili, ker gre za moralno do zadnje stopnje propale, vlačugarske in dela-mržne elemente, ki povrhlega uprizarjajo od časa do časa največje ekscese in delajo na javnih mestih pohujšanje. Policija ne more proli njim kaj radikalnega ukreniti — tako slišimo — ker je v lo svrho potrebno, da storijo kak prestopek. Toda mi smo prepričani, da bi se na vsak način dal dobiti, čeprav iz preleklega ali predpreteklega stoletja kak policijski patent iudi za subjekle, ki se slučajno ne zalotijo na kakem presiopku v smislu kazenskega zakonika. — Sicer pa je zoper to še radikalnejše sredstvo: za današnje malopridneže je treba zopei uvesti prisilno delo in jih s silo pritegnili k javnim delom; ker je za lo treba državnega zakona, naj da naš parlament pobudo, da se nemudoma sklene v korist države in zajezitev huliganstva. Nameslo da krepki individuji nadlegujejo poštene državljane, da jih podpirajo v brezdelju in barabstvu, naj se jih pošlje v kolonah osuševat močvirja, trebit zapuščeno zemljo, oral, postavljat hiše, zidat za državo važne objekte, pogozdovat Kras, regulirat naše reke, igradit avtomobilske ceste, melijorizirat in pripravljat kolonizacijo — saj tega dela je v naši državi še za pol stoletja, če ne več! Mi se s »Slovencem« in z njegovo obsodbo delomržnežev popolnoma strinjamo in odobravamo iudi njegov predlog, naj se uvede zopei prisilno delo. Toliko kakor podeželje ne Irpi ysled barabske nadloge menda nobeno mesto! Pripominjamo pa, da je »Kmelski list« nekaj podobnega predlagal že pred 2 ali 3 leti! Takrat je bil »Kmetski list« prvi, ki je z resno besedo opozarjal na švindel, ki ga uganjajo razne domače in tuje barabe pri nas z brezposelnostjo in z »bedo« in je predlagal uvedbo »delavskih kompanij« (po avstrijskem in nemškem vzorul ali pa »taborišč za prostovoljno delo«. Naš glas pa je osial takrat brez odmeva ...! pri nas še ni bila tako razširjena kakor je danes. Takrat je bil še čas, da se zatre! Povedali pa moramo, da je takrat nihče zatirali ni hotel, ker je bila »kuga političnih strasti« še mnogo hujša in močnejša kakor pa »kuga barabsiva«! Pred par leti je namreč vse naše »veliko« časopisje kar tekmovalo, kdo se bo bolj zavzel za »brezposelne« in za »bedo« in kdo jim bo iz-posloval več brezdelnih podpor, ker so vsi »veliki naši časopisi« v rokah politikov, ti pa so računali vedno le na volilne glasove brezposelnih! Take potuhe ves tisti švindel z brezposelnostjo — o pravih brezposelnih tu ne govorimo V nedeljo 15. t. m. eo zborovali v Mariboru trgovci in izvozniki sadja na eni, pridelovalci sadja, torej večinoma kmetje, pa na drugi strani. Zborovanje trgovcev in izvoznikov, ki so se ga udeležili poleg zastopnikov vlade tudi številni trgovci iz inozemstva, je poteklo samo na sebi prav lepo, vendar pa se je tudi na tem zborovanju pokazalo, da vlada med trgovci in kmeti silno nasprotje. To je razumljivo: trgovci bi radi dobili pridelek od kmeta čim ceneje, kmet bi ga pa rad čim dražje prodal, da bi on spravljal dohodek kot plačilo za svoj trud, ne pa mešetarji, ki še dreves ne poznajo in nimajo o sadjarstvu niti pojma! Kaj povedo številke ? Najbolj zanimive so bile na zborovanju trgovcev številke o sadjarstvu v Dravski banovini. Po izjavi prol. Lukmana se pričakuje za letos okoli 20.000 centov (meterskih) sliv, 2000 centov jabolk, 67.000 centov hrušk, 10.000 centov orehov, 4000 centov breskev, 75.000 centov pa kostanja. Ker pa se nam obeta na svetovnem trgu ostra konkurenca, bo treba z veliko skrbjo skrbeti za standardizacijo in za tipizacijo sadja. Mi ne moremo konkurirati s količino, ampak samo s kakovostjo. Zborovanje kmetov Tudi to — ločeno — zborovanje je bilo prav dobro obiskano. Zborovanje je vodil predsednik — ni užival menda nikjer n§ svetu kakor pri nas! ! ■ ->od ii>.<, m fn se je pod vodstvom mestne gasilske godbe razvila velika povorka po mestu, ki je bilo vse v r» -' ah. Pokali so topiči in ljudstvo je vzklikalo novemu županu ter napredni kmetski ideji, ki je v ko-stanjeviški občini po 25 letih zopet zmagala. Petje in godba, vzklikanje in splošno veselje ni hotelo ponehati vse do noči, ko se je slavje zmage nadaljevalo v sosednji vasi Prekopi, katere prebivalci so mnogo pripomogli do sijajnega uspeha, dasi bi bila tudi brez njih zmaga zagotovljena. Vendar so moralno podprle idejo najbolj novopriključene vasi Dol. in Gor. Prekopa ter vas Gruča, zakar jim bodi na tem mestu iz-r rečena najlepša zahvala. Tudi nasprotnikom-naše liste najlepša hvala za vztrajnost, a katero so odklanjali vsak kompromis, kajti brez te naša zmaga ne bi bila mogoča. - v Polica. Naš prelepi gorski kraj, ki ima vse pogoje za letovišče in mirni odpočitek, je imel preteklo nedeljo nenavaden dan. Obiskal nas je naš narodni poslanec Milan Mravlje. Takoj pO prvi maši se je vršilo v gasilskem domu zborovanje, katerega so se udeležili vsi gospodarji bivše občine Police, vsi možje in fantje. Zborovanje je otvoril in vodil višnjegorski župah g. Jože Erjavec. Uvodoma je v imenu vseh prav toplo pozdravil domačega poslanca, nato pa obravnaval vsa ona važna vprašanja, ki zanimajo v prvi vrsti poliške občane. Dotaknil se je zlasti nove ceste Višnja gora—Polica, za čije dograditev je naklonil g. ban na posredovanje poslanca Mravljeta Din 70.000-—. Ko bo ta cesta dograjena bo imela Polica šele vzpostavljeno zvezo s sedežem in centrom svoje občine — iVišnjo goro. V svojem govoru se je g. župan dotaknil tudi vprašanja dela in zaposlitve na novi cesti ter vprašanja svoječasno najetega posojila od strani bivše poliške občine v znesku Din 50.000, katero danes težko obremenjuje občane. Posojilo je bilo najeto za prispevek k gradnji ceste Višnja gora—Polica. Trasa je skraja odkopana in se bo v prihodnjih dneh pričelo utrjevati cestišče. G. župan Erjavec, ki je cesto sam trasiral, vodi tudi vsa ostala gradbena dela. iVodi jih spretno in strokovnjaško, kakor le on zna. Sploh je naš župan znan v tem pogledu in so se vse nove ceste v višnjegorskem okolišu in tudi drugod izvršile pod njegovim vodstvom in to od prve trase pa tja do izgraditve. Po govoru župana Erjavca je povzel besedo poslanec Mravlje. V poljudnem in stvarnem govoru je objasnil delo sedanje vlade in parlamenta za olajšanje gospodarskih težkoč in za okrepitev kmetove kupne moči. Iščejo se v prvi vrsti nova inozemska tržišča za naše kmetske pridelke in urejuje se njihov izvoz. Najnovejše prizadevanje našega dela gre v to smer, da se počene industrijski izdelki in da se olajšajo javna bremena. V kratkem bodo izdane uredbe o karte-lih. Vsi javni proračuni so pa letos znatno znižani. Govprnik je ob enodušnem pritrjevanju vseh zborovalcev omenil potrebo o podaljšanju nove ceste vsaj do »Drobnica«, da se na ta način izogne strmemu in nevarnemu klancu na cesti Polica—Grosuplje. Po zborovanju si je narodni poslanec ogledal še nekatera dela na obč. cestah II. reda, ki nujno zahtevajo podpore banovine. Je to cesta na Bleči vrh itd. Lepa je Polica in dober narod živi v njej, zato so vredni vse pomoči in podpore. Iz Strug. Naši javnosti je še v svežem spominu strahovita katastrofa jesenskih poplav, katere posledice se bodo čutile delj časa. In že sledi nova elementarna nezgoda, kajti 11. t. m, ob 13. uri so zagrnili črni oblaki našo dolino. Kmalu nato se vsuje ploha dežja s točo kakor orehi debelo, in kosi ledu v raznih oblikah. Ropot po strehah in oknih je bil strahovit, pogled na polje pa naravnost obupen. Dež in toča sta se sipala nad 1 uro in uničila polje zlasti v Kolenči vasi, Potukovecu, Teržiču in Lipi ter v hribovski vasi v Tisovcu. Ostale vasi je nesreča zadela v mali meri. Po nižjih legah na polju je stalo toliko vode, da bi lahko vozil s čolni. Po končani katastrofi sem stopil na opu-stošeno polje in zaklical sam sebi: glej človek, sadove tvojega truda, ljudstvo pa v bedi apelira name na pomoč. F. H. Ig pri Ljubljani. Dasi je preteklo skoraj 14 dni od dneva volitev novega občinskega odbora na Igu, zbijajo ti šegavi Ižanci še vedno humor na račun kandidatov tako zvane opozicionalne liste, ki niso zakrivili prav nič drugega kakor to, da so kljub vsem žegnom, vroči agitaciji in večkratnem petju cerkvene himne pri voHtvi propadli. Bog pomagaj, je pač tako, da v vsaki luknji ni raka, pa tudi v vsakem grmu ni zajca — nekdo mora zmagati. Največja in najbolj neprijetna zadeva za vse opozicionalne kandidate, pa je sedaj tisti vražji prestol, ki so ga nekateri vroči zagovorniki opozicionalne liste zastonj spleli in okin-čali s cvetjem, z namenom, da novoizvoljenega župana v sprevodu in z muziko, ki je bila tudi pripravljena, na njem poneso sirom cele ižanske občine. Izognili bi se bili s sprevodom samo vasi Golega, to pa vsled tega, ker so ti zakrknjeni Goljani volili 100% tovariša Hitejca. Na banovinski vinarski in sadjarski goli v Mariboru se vrši zaključna slavnost šolskega leta 1033/34 v soboto 28. julija ob 9. uni dopoldne. Kmetovalci in prijatelji zavoda vljudno vabljeni. Prtetomite h Kmetijski Matici. Neurje v Slovenski Bistrici Sreda preteklega tedna je bila za Slovensko Bistrico in okolico kritičen dan prve vrste. Nevihta je grozila sicer že v torek, pa je zaenkrat prizanesla; toliko hujše pa je zato bilo v sredo. Okoli štirih popoldne se je nebo zatemnilo in silen piš-je drevje kar zvijal. Med pišem in nalivom ter grmenjem in treskanjem pa je začela padati kot orehi debela toča. Med tem pa je začelo tulenje sirene naznanjati novo nevarnost: silne množine vode so drle s Pohorja proti južnemu delu Slov. Bistrice. Vodo je nekaj časa zadrževal samostanski zid; ko pa je valovje zid podrlo, je udrla voda v samostan, preplavila pa je tudi cerkev in od tam dalje po cesti. Na drugi strani pa je pritekla voda še od dveh plati, vse te vode pa so se združile na Glavnem trgu v eno samo veliko jezero. Voda je zalila vse kleti in vse nižje ležeče prostore in odnašala s seboj vse, kar ni bilo trdno pribito. Kakor pa je voda naglo prišla, tako se je tudi hitro odtekla. Ostali pa so še žalostni sledovi pustošenja, ki jih ne bo mogoče kmalu popraviti. Še strašneje pa je divjala nevihta po okoliškem polju, kjer je nekaj pobila toča, ostanek pa je uničila voda... * Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino ima svoj redni 27. občni zbor v Mariboru v nedeljo, 12. avgusta t. 1. v restavraciji »Orel«. Pričetek točno ob 9. uri dopoldne. Vsd absolventi kmetijskih šol, tudi nečlani ter prijatelji društva so vabljen«. Za redne člane je udeležba obvezna. Kdor namerava prijaviti referat, mora istega predložiti v pregled tajniku Martelancu, Kranj, in to do 25. t. m. Podružnica vinarskega društva v Ljutomeru priredi poučni izlet v soboto 28. julija t. 1. Odhod s prvim vlakom do Hrastja, od tod peš čez vinograde do Kapele, kjer bo obed. Za tem peš čez Jan zev vrh do Gornje Radgone. Pri Kapeli se namerava sprožiti nekaj raket za sfcrefljanje proti toči. Videlo se bo tudi delo v praksi, ker je delavnik. Kdor se namerava udeležiti in želi dobiti obed, naj se pravočasno javi na gornji naslov Vinogradniki in sadjarji, pridite! Strela. Pri silni nevihti, ki je vladala po celi ljubljanski okolici v nedeljo popoldne, je strela udarila v hlev posestnika Matija Stražišarja v Mateni št. 19 in ga zažgala. Pogorela je štala, pod in poleg stoječa šupa, ki je bila polna z senom naložena. Stražišar ima škode okrog Din 70.000-—, ki pa je krita z zavarovalnino. Zanimivo je, da se ni zgodilo ničesar dvema njegovima otrokoma, ki sta bila slučajno ob času, ko je strela udarila, na hlevu. SVovice Utopljenci. Pretekli torek je utonil v Savi v Kranju g. Leon Kovačič, Hodil se je kopat vsak dan po kosilu, pa se mu ni nikdar nič zgodilo, usodnega dne pa ga je zagrabil krč. — Dan prej pa je utonil v Savi ljubljanski dijak Karol Smerkolj. Najstarejši mož v Jugoslaviji je bil baje Peter Glišič iz Slavonskega Broda, ki je pretekli torek umrl v visoki starosti 119 let. Tihotapstvo špirita. Neka belgrajska tvrdka je utihotapila v mesto okoli 10.000 litrov špirita Tvrdko so obsodili na plačilo 1,700.000 Din. 70 kg težkega rečnega soma so vjeli ribiči v Savi pri Slavonskem Brodu. Prijet tat. V ljubljanski avtomatski bife »Daj-dam« je v noči od nedelje na ponedeljek vlomil brezposelni šofer Adolf Trolc, doma s Polšnika pri Litiji. Prijeli so ga še tisto noč v kleti. Denar so vrnili lastniku. Lahka konkurenca. Naši rudarji v Trbovljah se težko bore za svoj obstanek, ker rudnik ne dobiva toliko naročil od države, da bi rudarje lahko primerno plačal in da bi tudi gospodarjem bil zagotovljen dobiček. Naročil od države pa rudniki v Trbovljah ne dobivajo, ker jim delajo občutno konkurenco rudniki v južnih delih države. Ti namreč rudarjev in uradnikov sploh ne plačujejo redno; samo dva rudnika, Jarandol v vasi Boljanac pri Raški in rudnik Bogovina dolgujeta rudarjem že 3 milijone in 220 tisoč dinarjev!! Oba rudnika sta last tvrdke Milan Savič in sinovi. Mi se pa začudeno vprašujemo: Ali smo ena država ali ne? Ce veljajo zakoni o zaščiti delavcev pri nas — ali na jugu ne veljajo? Ali tam nimajo Delavskih zbornic in banov itd.? Ali je ministrstvo za socialno politiko samo za nas? Na jakosti in aromi dobiva, ako primešate Kathreiner Kneippovi sladni kavi Pravi >Fran-ckov« dodatek! Zaradi slabega dimnika je pogorela domačija posestniku Leopoldu Vegi v Sitežu pri Ptuju. Največji vodovod na Sp. Štajerskem bodo otvorili 29. julija na Sladki gori. Glavna proga je dolga 1950 metrov, rezervoar pa drži 30 kubičnih metrov. »Nova doba« — tednik. Zadnja številka »Nove dobe« naznanja, da bo izhajala samo enkrat na teden. Zakaj je prišlo do tega, nam ni znano. Celjski dijak ponesrečil v planinah. V petek se je na Mrzli gori v Kamniških planinah ponesrečil sedmošolec celjske gimnazije Prem-schak Gerald, sin znanega celjskega zdravnika. Premschaka je v noči od petka na soboto prepeljal v Celje v bolnišnico g. Logar iz Logarske doline. Kolikor smo mogli dobiti informacije, so poškodbe ponesrečenega Premschaka, ki je odličen dijak celjske gimnazije, zelo resne. Kaznovani kolesarji. Mnogo kolesarjev iz Ljubljane in okolice je moralo plačati zaradi neprijav koles po 60 dinarjev takse in kazni namesto po 20 dinarjev; v ljubljanski okolici je bilo kaznovanih 4500 kolesarjev. Državna blagajna je zaradi nemarnosti kolesarjev torej prav lepo »zaslužila«. Polovična voznina za novoporočence. Prometni minister je izdal pravilnik o znižani vozni ceni za novoporočence. Mesec dni po poroki imajo pravico do polovične voznine pri ženito-vanjskem potovanju. Potovanje se mora izvršiti najkesneje mesec dni po poroki. Za dosego to ugodnosti se mora predložiti poročni list ali pa potrdilo pristojne policijske oblasti. »Bela kuga« v Slavoniji. V Slavoniji so cele občine, kjer ljudje nočejo več imeti otrok, ker ne marajo deliti posestev. Zato število porodov tam silno pada. V več velikih vaseh zadnje tri mesece sploh ni bilo nobenega poroda. Na drugi strani pa se silno širi uživanje alkoholnih pijač. Samo v županijskem srezu, ki ima okoli 35.000 prebivalcev, so zadnje 3 mesece popili nad 10.000 litrov žganja, 40.000 litrov vina in 4000 litrov piva. Sitnosti z računi. Zaradi taks na računih za prodajo blaga imajo prodajalci in kupci lahko velike sitnosti, če niso v redu. Finančne oblasti račune nadzorujejo in nalagajo visoke kazni, če računi niso v redu. Ovadb je pa prav mnogo. Mnogo trgovcev je bilo že kaznovanih z globami po 1000—2000 Din, nekega ljubljanskega trgovca pa »čaka« baje celih 10.000 Din »nagrade«! Toča v Strugah na Dolenjskem. Preteklo sredo je zadela vas Struge, ki jo je bila lani zalila huda povodenj, nova nesreča. Med strahovito nevihto se je vsula silna toča, ki je poškodovala najbolj koruzo in fižol, uničila pa tudi mnogo sadja. Vodovod v Šmartnem pri Litiji bodo zgradili s pomočjo banske uprave, ki bo prispevala k stroškom 20.000 Din, kuluk bo zalegel za 7000 Din, pripravljenega denarja pa je tudi 7000 Din. Kar bo pa manjkalo, bo dal Higijenski zi.vod. Koliko smo letos že zapili? Ljubljančani so izdali tekom letošnjega polletja za pivo 1,982.000 dinarjev, za vino pa 21 milijonov Din. Vsak Ljubljančan je izdal za vino 350 Din. Cela Slovenija pa je v pol leta izdala po dobri cenitvi »koli pol miljarde dinarjev za alkoholne pijače ... Nadškof dr. Jeglič v letalu. Pretekli torek se je nadškof dr. Jeglič z letalom odpeljal iz Ljubljane na Sušak, od koder je nadaljeval svojo pot na Trsat. Zgodnja jabolka. Kakor poročajo iz Maribora, se obeta letos precej dobra kupčija z zgodnjimi jabolki. Težava pa bo, če bo Nemčija res zabranila uvoz naših jabolk, naloženih a la rin-fusa in dovolila le uvoz sadja v zabojih. Štirje zidarji so popadali z odra pri novogradnji stanovanjske hiše g. Rakuscha v Celju. Prečni tram je bil preslabo pritrjen in zato se je del odra podrl. Dva delavca sta precej nevarno poškodovana, dva pa sta kmalu nadaljevala delo. Trije bratje utonili na istem mestu. Blizu Doboja v Bosni sta se utopila v potoku Usori dva sina kmeta Mariča. Nesla sta žito v mlin, pa sta Be šla spotoma kopat. V deroči vodi pa sta oba utonila. Pred dvemi leti je utonil na istem mestu tudi najstarejši sin. Dva nova sejma v Lescah. Uprava občine Lesce poroča, da je kr. ban. upr. z odlokom VIII. 2510/2 od 1. VI. 1934 dovolila, da se vršita v Lescah vsakoletno poleg obstoječih, še dva nova živimsika sejma, im sicer: dne 13. junija, na dan sv. Antona Padovanskega, in dne 16. avgusta, na dan sv. Roka. Ako pridejo ti dnevi na nedeljo ali praznik, se vrše sejmi naslednjega dne. — Prvi novi sejem se letos ni vršil, pač pa se bo vršil drugi veliki živinski sejem, na dan sv. Roka, dne 16. avgusta, na kar se vsi interesentje že sedaj opozarjajo. — Uprava občine LeSce, dne 12. julija 1984. — Predsednik: Ivo Ažman s. r. Oddaja perutnine štajerske pasme. Okrajno načelstvo v Celju razglaša: Radi čim hitrejšega izenačenja pasme bo kr. banska uprava v Ljubljani tudi letos v jeseni oddajala čistokrvne štajerske peteline in kokoši po znižani ceni, in sicer: peteline po 10 Din za komad, kokoši pa po 20 Din. Prošnje sprejema tajnik Kmetijske podružnice (Celje) v občinskem uradu na Bregu, kjer je obenem položiti znesek za naročene živali, in to najpozneje do konca julija tekočega 'leta. Sava odnaša plodno zemljo. Blizu Samobora je Sava odnesla v teku let že nad 300 oralov plodne zemlje. Zadruga Radete je prišla vsled povodnji na nič, ker je zadnja povodenj odnesla tudi zadnjo hišo, zadrugarji pa so dobili dovoljenje, da smejo iti beračit... Prepovedana knjiga. Naša vlada je prepovedala knjigo »Struggle«, ki jo je napisal v angleškem jeziku L. Adamič. Vlom v občinsko blagajno v Sevnici. Neznani vlomilci so v noči od 13. na 14. t. m. vlomili v občinsko blagajno v Sevnici. Odnesli pa so le 600 Din, 1200 Din pa so pustili še v blagajni, ker jih je občinski tajnik med »delom« pregnal. 6 požarov v enem letu je doživela vasica Pšata v občini Dol pri Ljubljani. Nedavno je pogorela hiša posestnice Kokoljeve z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Lovskega čuvaja so ubili bržkone divji lovci V Gruškovju pri Ptuju. 301etni čuvaj Jakob Per-nek je odšel v ponedeljek po svojem poslu, naslednje jutro pa so ga našli na cesti, ki vodi iz gozda, z razbito glavo. Hranilne knjižice so ponarejali trije dela-mržneži in jih prodajali ljudem za znatne zneske. Policija je vse tri tiče že prijela. Tečaj za občinske tajnike priredi Županska zveza od 20. do 30. t. m. v Ljubljani. Priglasilo »e je že 130 občinskih tajnikov. Pazite na otroke! Preteklo soboto je padel y jamo, polno vode, 21etni Stanko Kotnik iz Pre-voj. Njegova stara mati ga je sicer potegnila iz vode še živega, a deček je kmalu umrl. To sootu 378 italijanskih generalov je bilo te dni odlikovanih z redom italijanske krone. Nezgorljiv papir. Kemik dr. Eichengriin je iznašel sredstvo, ki napravi papir nezgorljiv. Papir je treba z razpršilnikom naškropiti z novo tekočino, pa se ga noben ogenj ne prime. Iznajdba je velike važnosti za knjižnice in za urade, kjer hranijo stare listine. Poldrug milijon frankov je pozabil v vlaku na francosko-španski meji neki potnik v kov-čegu, ki ga je pustil v vagonu, sam pa se je šel krepčat v restavracijo. Ko se je vrnil, kovčega z denarjem ni bilo več. Letošnja žetev v Ameriki bo najslabša, kar jih je bilo zadnjih 30 let. Skladišče municije je zletelo v zrak v nekem mestu v italijanskem Tripolisu (v Afriki). 16 vojakov je ubilo. Velike povodnji na Japonskem in Kitajskem. V severovzhodnem delu Japonske so povodnji uničile več mest; na tisoče oseb je potonilo. Silne povodnji so napravile veliko škodo tudi na Kitajskem. Učenjaka Sven Hedina, ki je prepotoval že vso Sibirijo in druge dotlej čisto neznane kraje srednje Azije, so po enih vesteh na njegovem najnovejšem znanstvenem potovanju zajeli roparji, po drugih poročilih pa vojaki nekega kitajskega generala. Upajo pa, da bo Sven Hedin kmalu zopet svoboden. Rusija dela. Blizu mesta Taškenta so začeli graditi velikansko elektrarno na obali reke Cirčik. Elektrarni pa bo priključena velika kemična tovarna za izdelovanje umetnih gnojil, teh bodo proizvajali na leto lahko do 250.000 ton. Dvajset kokoši za košček mila dajejo v nekaterih pokrajinah na Japonskem. Jajca dele revežem zastonj; kokoši pa je toliko, da jih ponekod pokoljejo in zagrebejo, ker jih ne morejo pojesti. Za košček slabega mila dajejo kmetje radi do 20 kokoši ali piščancev. Velike vojaške vaje v Nemčiji so odgodili zaradi hude vročine in suše. POŠTEN DOMAČ TAT (Pravijo, da imajo Čehi med vsemi srednjeevropskimi narodi najbolj razvit voh. Vsi svetniki in vse svetnice božje naj mi ne štejejo za greh, če si dovolim kot domačin proti temiu protestirati. Gos, ki jo držim, vam rečem, slučajno v roki, samo zato, da se prepričam, koliko je težka, mi je silila v nos, da ne pretiravam, kljub temu, da sem šel skozi po gozdu več ko tri kilometre daleč. Sedaj sodite sami in ne delajte, v tem pogledu domačinom krivice. Velike kepe č^tega zlata so našli v gorovju Altaj v Sibiriji. Ena je tehtala 3663 gramov, druga pa 3200 gramov. Velika tvornica avtomobilov Isotto-Fraschini v Milanu je vsled eksplozije bencina zletela v zrak. Mussolini mlati. Pretekli ponedeljek so pričeli z mlačvijo v krajih, ki jih je dal Mussolini izsušiti in spremeniti v rodovitno zemljo. Mlačve se je udeležil tudi Mussolini, ki je stal pri mla-tilnioi 3 ure. Prejel je za svoje delo tudi plačilo v znesku 6 lir. Štrajki v Ameriki. V mestu Brighton je prišlo do krvavega spopada med policijo in štraj-kujočimi delavci. 60 delavcev je bilo težko ranjenih. — V Alabami pa stavka okoli 30.000 tekstilnih delavcev. Zob je zdrknil v pljuča angleškemu admiralu Round-u. Dal si je boleč zob izdreti, izdrti zob pa je zdrknil v grlo in od tam v pljuča. Vseučilišče v Freiburgu, ki je bilo ustanovljeno 1. 1455, je te dni popolnoma pogorelo, ker je primanjkovalo vode za gašenje. Lokomotiva je zdrobila otroka pri Bosanskem Brodu. Triletni sinček Stanka Husiča je zlezel na železniški tir in se vsedel med obe tračnici, kjer se je začel igrati s kamenjem. Tisti hip pa je pridrdral vlak in lokomotiva je otroka zdrobila pred materinimi očmi. Albanski kralj Zogu bo začetkom avgusta prvič zapustil svojo deželo in bo obiskal Carigrad, kjer se že pripravljajo za njegov slovesen sprejem. V zrak je zletelo veliko skladišče municije v Otopaniju (Rumunija). Tri vojake je ubilo, 9 pa jih je težko ranjenih. Žitne cene v Franciji maksimirane. Francoska vlada je določila, da se 1. 1934. in 1. 1935. pšenica ne sme dražje prodajati kakor po 108 frankov za kvintal. Volkovi so obgrizli v bližini trga Focosani v Rumuniji 28 kmetov, ki so se peljšrli na sejm. Dva kmeta sta ranam podlegla, druge pa so prepeljali v bolnišnico. Konje so morali vse pobiti. Elektrika proti stenicam. Neki inženjer v Varšavi je izumil električen aparat, čegar žarki' temeljito pokončajo stenice in drug1 mrčes. Inženjer upa, da bo s svojim izumom kmalu obogatel. Sejmi 22. julija: v Hinah, pri Sv. Magdaleni, Sv. Mohorju, Sv. Urbanu pri Slivnici pri Celju. 23. julija: v Sodražici, Jesenicah - Dolenjsko, Banjalokj. 24. julija: v Semiču, Mariboru. 25. julija: v Kočevju, Vrhniki, Loki, Narinu, Vel. Loki pri Temenici, Bistrici, Kozjem, Lipnici, Selih pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Žalcu, Slov. Bistrici, Mežici, Dobrovniku. 26. julija: Leskovcu, Višnji gori, Domžalah, Radovljici, Biitnjah v Bohinju, Cerknici, Framu, Sv. Križu pri Ljutomeru, na Tinekem, Te-harjih. 27. julija: Toplicah na Vrhu. 28. julija: Dolnji Lendavi. Valute 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1934, se mora do nadaljnje odredbe dodati še 28 % % na ime >prima<. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9-40 dinarjev. Din 33-90 Din 1310 Din 1110 Din 172-— Din 2-25 Din 1-42 Din 2*92 V globoki žalosti javljamo tužno vest, da je naš član konzorcija dr. JANŽE NOVAK odvetnik -v Ljubljani po kratki bolezni v sredo, dne 18. t. m. preminul. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v petek, dne 20. t. m. iz hiše žalosti, Linhartova cesta št. 20, na pokopališče v Notranjih Goricah. Ohranimo svojega zaslužnega sodelavca v častnem spominu. Ljubljana, dne 18. julija 1934. KONZORCIJ »KMETSKEGA LISTA«. Globoko užaloščeni sporočamo tužno vest, da je nenadoma preminul naš dobri tatiček, sin, brat, svak da?. Jamže TSgvclL odvetnik v Ljubljani. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 20. t. m. ob 7. uri zjutraj izpred hiše žalosti, Linhartova ulica št. 20, na pokopališče v Notranjih Goricah. V Ljubljani, 18. julija 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Zveza slovenskih agrarnih interesentov sporoča vsem svojim članom, da je dne 18. julija t. 1. nenadoma preminul njen odbornik, gospod <2zp. Janže SVovafe odvetnik v Ljubljani. Zveza in vsi agrarni interesenti bodo ohranili neustrašnega in zaslužnega borca za agrarno reformo v trajnem spominu. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 20. t. m. ob 7. uri zjutraj. Ljubljana, dne 18. julija 1934. i- Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani javlja vsem tovarišem in tovarišicam žalostno vest, da je dne 18. julija t. 1. nenadoma preminul njen odbornik, bivši poslevodeči podpredsednik in podpredsednik Svaza slovanske agrarni mladeže v Pragi, tov. dr. JAM^E NOVAEI odvetnik v Ljubljani. Neumornega sodelavca in zvestega tovariša ohranimo v častnem in trajnem spominu! Ljubljana, dne 18. julija 1934. - £4?: u^SpssS®*Iv- --"-*.- s: EKONOM r. z. z o. z. v Ljubljani Kolodvorska ulica 7 (v lastni htti) Telefon interurban 25-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superf oslata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „Ilovac", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. Kumarce za vlaganje kupuje ■PRODUKTA' EMMMsaMKBMBgBsaa €j ubij an a Tyrscva c. vseh vrslUrgmke, uradna,Mttfa r^rjl ne,časopise, knjige. večbar. MiS)rwiUsk Mre in pečeni! TISKARNA MERKUR L1U B LIANA G REGORčlčEYA$l23 %[-2.5-5l^gram:7iskatnalnerkiw. DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KNETSKI HRANILNI IN POSOJIL! DON reg. zadr. z neomejeno zavezo v UOtfLMi, Imšimmm (S®M ulica it 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošf. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom Žiro rač.: Narodna banka VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez adpovedi, po 3% pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIKE URE: Ob delavnikih od 8—121/, in od 3--47«. *.e ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/, ure. Podružnici: KAMSM - MARIBOR Stanje vlog: l